PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
SLAVA DELU!
Titovo tromeseč-no tekmovanje je uspešno dovršeno!
Leto 2., štev. 37 - Cena 4 lire
TRST, sreda 28. avgusta 1946.
Poštnina plačana - Spedizione in. abboriamento post. II gruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Obnova v coni B
Mogočna delavska manifestacija proslavlja zaključek Titovega tromesečnega tekmovanja
-N« stadionu v Ajdovščini je vrvi govoril 'tajnik Poverjeništva Enotnih sindikatov za cono E, tovariš Priinoiit Jože Miklavi in je v svojem govoru prikazal odločno voljo vsega delovnega ljudstva za gospodarsko obnovo in uspehe, ki jih je ljudstvo cone B doseglo v Titovem tromesečnem tekmovanju. že sami upehi so tako navdušili delavce, da so se Ze pred koncem tekmovanja odločili za nadaljnje intenzivno delo in si
sami obljubili, da ne bodo prenehali, dokler ne bo domovina popolnoma dograjena in dokler ne bo nastopilo listo ljudsko blagostanje, ki si ga 'je zastavilo samo ljudstvo in njegovi organi za cilj. Tekmovanje je zaključeno, prva bitka je dobljena, delavstvo pa gre naprej dn končne zmage! To odločno voljo so tudi dokazali vsi prisotni, ki so burno pozdraviti besede tovariša Miklavža.
*mm mmn mmm
.\v. v.v.-.v.-..	v.;
*
iii
; kmeta formula, po kateri se bo nase celotno gospodarstvo obnovilo, prekoračilo \ predvojni nivo in prineslo blagostanje vsem. Formula ustvarjanja te višje vrednosti pri naši obnovi bo dala nove tovarne in s tem več blaga, bo dala več kmečkih | pridelkov, bo dvignila naše šole, znanstve-j ne zavode, a to vse za ljudstvo, torej za j tiste, ki pri obnovi ustvarijo iz ene lire deset ali pa celo več lir, kar je dosegel posebno idrijske okraj. Torej: iz ljudstva za ljudstvo za njegovo bodočnost! To je možno samo tam, kjer ima oblast v rokah ljudstvo, torej v Jugoslaviji in tu pri nas, koder ljudsko oblast imamo. To je mogoče samo tam, kjer je vez delavca in kmeta tako močna in trdna, kakor jo je pri nas ustvarila OF; vez, ki je nihče ne bo več
istem receptu z obžalovanjem gledali na premagano proliljudsko fašistično diktaturo! Naj vedo reakcionarji-hlapci mednarodne reakcije, da se bomo nenehno borili za priključitev celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji! Naj vedo, da se staro ne vrne vel, ker se vrniti ne sme! Kdor je z ljudstvom, z njegovo oblastjo, temu tudi ljudstvo ne bo kazalo zobe.
Obračun tekmovanja je nasleden:
V coni »B« Slovenskega Primorja se je v času tromesečnega Titovega tekmovanja obnovilo 1492 poslopij (v načrtu je bila predvidena popolna obnova le 383 poslopij, delna 1189). Poleg prostovoljnega dela m* obnovi so naši delavci in nameščenci zbrali fond za obnovo v znesku 12,994.399 lir.
Iz 27,112.558 lir kredita se je ustvarila vrednost obnovo 2G8.CS3 513 lir, kar da razmerje 1:9,81.
Idrijski kraj je napravil iz 4,140.000 lir kredita vrednost 74.642.599 lir.
Okraj Ilirska Bistrica je napravil iz 6 milijonov 980.0Co lir vrednost 61,718.560 lir. kar da razmerje 1:10,12.
Vipavski okraj je napravil iz 3,841150 lir kredita vrednost 61.188.399 lir, kar da razmerje 1:15,67.
Okraj Tolmin je napravil iz 907.090 lir vrednost 21.420.671 lir. kar znaša 1:23,50.
Ko sim tako s ponosom ugotovili naše uspehe, ne moremo preko dejstva, da je naše ljudstvo ponosno na Vil JA, ki 'je v tem času ogromno pripomogla našim delovnim naporom. Da, naša armada je ljudska armada, zalo pomaga VUJA s tako velikim čutom, odgovornosti našim odborom narodne oblasti.
Tovariši! Tovarišice!
Po ' vsem tem poglejmo v bodočnost!
omajal, pač pa si ob njej polomil zobe. \ Kspehi, ki jih danes prikazujemo, nam Idrijski rudarji so dali za obnovo /joleg' rjl0raJ°. biti izkušnja za bodoče delo, dela v rudniku in prostovoljnega dela po izkušnja za to, da bomo delovni polet, vaseh tudi še prispevke v denarju. To so t‘azvijali, obenem pa odpravljali razne dali našim kmetom, svojim sobojevnikom. naPakej ki se še pojavljajo. Ugotovili smo, Idrijski rudarji. so svetel vzgled kovača “-a smo • sposobni organiziranega dela.
Tov. Primožič govori zbranemu delavstvu	Sa//^ Pred nas se postavlja nadaljna naloga
in sicer ta, da pristopimo k globlji načrtnosti, ki mora stremeti za tem, da
Ko danes — ob zaključku tromeseine- ] sUka ljubezni do domovine.
je doseglo v tem času pri obnovi vasi, v tega nerazumevanja, saj vemo, da tega ; DokaiiZ0 jugoslovanskim narodom in industrijski proizodnji, na kultur m-pr o- mogočnega vsesplošnega življenja nocejo\ m^u ljublJemil tovarišu Titu, da smo svetnem popu M., vemo, da bi pn tem razumeti le oni, ki ljudstvo m njegovo tekmovanju ki ie imelo za svoje nedelu dosegli še boljše rezultate, če bi bila oblast sovražijo. Poleg mednarodne reak- ,	•	delati jn Ja
Julijska Krajina s Trstom že priključena cije so to domači reakcijonarji Margotti- J okviru luroslaviie v Donos njenim k Jugoslaviji. Po končani vojni je ljud- jevega, Rozmanovega, Rupnikovega kova, Z ’dom	Jgl V P 1
sivo julijske Krajine skupno z jugo slo- oni, ki so nam pri tem delu hoteli zmetati.	'	. v
vanskimi narodi ponovno in vsakodnevno čimveč polen pod noge. Zatrobili so, da 1	Pa utrjujmo našo OF in njene
dokazovalo vsemu svetu, da razume pod je greh delati udarniško; o OF ih narodni množične organizacije! Kajti danes ve-pojmom pravice samo priključitev celotne oblasti govorijo, da preganjata vero itd. m0> aa močna O F na vasi, v mestu in t julijske Krajine s Trstom k Jugoslaviji, j Ljudstvo je te klevete obsodilo nete z bese-' ustvarja čudežne uspehe^ Z močno Tisti, ki nimajo sebičnih namenov, tisti,' do, temveč še z vnetejšim delom. O pre- j OF bomo premagovali vse težave m doki so pošteni, so nas v tem boju podprli; ganjanju vere pač ni govora, o izkorišča- ' sledno odpravljali vse napake, pa naj s tisti pa, ki teh lastnosti nimajo, odkrito nju verskih čustev za povrnitev jasi zrna pojavijo kjerkoli! Z močno OF v boj pro-zagovurjajo krivico, ni jih sram, da celo pa... lahko govorimo! Rupnikov proces, ll vsem domačim in tujim reakcionarjem! pred sovražniki v vojni ne skrivajo svojih' ki se te dni vrši v Ljubljani, nam. ponovno z močno OF pojdimo lepši bodočnosti egoističnih — osvajalskih namenov na kaže vso podlost tistih, ki so z izkorišča-\tuispfOti ~FjuS°s^avJ!°l.
Briški koloni
ne mečejo puške v koruzo
O briških kolonih se je že mnogo govorilo in pisalo. Njihovo vprašanje spada v verigo onih najtežjih današnjih živijenskih vpra. Sanj širokih delovnih množic, katerih obstoj že sam na sebi bije y obraz vsakemu čutu človeeanstva, da ne omenjamo stanovskih gibanj, ki predstavljajo gotovim krogom pravi pravcati »bavbav«. Po vseh kotih sveta so se vršile in se Se vedno vrše pompozne proslave zaradi uničenja, dokončnega uni. čenja fašizma. Toda- stopimo y Brda, pobarajmo^ bedne kolone in ugotoviti bomo morali, da so. izginile le fašistične uniforme, fašizem sam kot tak, pa v bistvu še vedno cvete nemoteno kljub, vsem slavnim zmagam, kljub vsem navdušenim proslavam, kljub vsej tako zelo človekoljubni demokraciji in to celo pod režimom držav, ki se s ponosom postavljajo s svojo »preizkušeno« demokracijo!
Porazni položaj teh bednikov. smo mogli opaziti v zgoščeni obliki na sestanku, ki se je preteklega tedna vršil v Brdih, v Ste-verjanu. Zastopnik mestnega odbora.Enotnih sindikatov je predvsem podal ix>ročilo o političnem, ekonomskem in sindikalnem položaju ter posebno povdaril borbo med koloni in gospodarji v dosego boljših živijenskih pogojev kolonov. Pri tem je kratko orisal žrtve, doprinešene od strani kolonov v narodno osvobodilni borbi.
Tekom razgovorov, ki so se prosto razvili med prisotnimi, je mogel človek dobiti , jasno sliko zavlačevanja pogajanj za ureditev delovnega stanja kolonov od strani zemljiških posestnikov, ki skušajo na vse mogoče načine obdržati privilegije, priborjene s fašističnim terorjem. Drastično je bilo prikazano postopanje ZVII-ja in njenih organov, predvsem civilne policije, njihovo potvarjanje resničnega stanja, njihove aretacije in vse mogoče šikanacije delovnega ljudstva, zopet onega istega delovnega ljudstva, ki je v času osvobodilne borbe dajalo tako težke žrtve.
Divjaško stanje, ki se je razvilo v Gorici po 9. avgustu, je bilo predmet živahnih in ogorčenih razgovorov. Od očividcev si mogel čuti opiše fašističnega barbarskega, divjanja, izvršenega, če že ne s pomočjo, pa vsaj z očividnim privoljenjem civilne policije in oblasti sploh. Zahteva po epuraciji, temeljiti epuraciji med civilno policijo je bila jasno ugotovljena.
V nadaljnjem se je na najjasnejši in naj-odločnejši način odražala krepka volja in odločnost vseh prizadetih po še večji strnjenosti svojih vrst, po še vzrajnejši borbi za človeku spodobnejše življenje, predvsem pa po globoki zavesti, da bo njihov boj uspešen le v skupnem boju ramo ob rami s celokupnim delovnim ljudstvom naše pokrajine, povezanim v močnih in trdnih Enotnih sindikatih. Borba kmečkega stanu bo mogla imeti popolne uspehe edinole tedaj, ako je tesno povezana z borbo velikih industrijskih delavskih množic. Da je temu tako in nič drugače, imamo že marsikateri svetel vzgled v preteklem času.
Stavka v coni A
Protestna bela stavka v Tržiču, ker sta civilna in vojaška policija zasedli ladjedelnice
V' ponedeljek zjutraj okoli 8 ure je prišlo v tržiške ladjedelnice okoli 50 civilnih in vojaških policajev, ki so se takoj razpršili po raznih obratih in zasedli tržiško ladjedelnico. Eni in drugi so bili oboroženi s hi ji in palicami.
Delavstvo, ki je prišlo v ponedeljek na delo, je z začudenjem gledalo ta novi pojav v svojih obratih. Preteklo je malo časa od kar je prenehala vojaška zasedba in »pokroviteljstvo« polk. Fodena nad našimi ladjedelnicami in že imamo spet novo zasedbo. Kmalu po prihodu policije se je, izgleda demonstrativno, pojavil tudi g. Co-sulich, ki je: obšel ladjedelnico in gledal, kako delavci delajo. Ti delavci so takoj pomislili na čase fašizma in nemške okupacije. ko se je Cosulich sprehajal z raznimi fašističnimi'in nemškim ofiejrii skozi obrate.
Delavci so zato izbrali nekaj svojih odposlancev m jih poslali okoli 11. ure k ravnatelju Coštanziu in protestirali proti tem novim - pojavom v ladjedelnicah. Ravnatelj je odbil vsako odgovornost, vendar je dejal, da bo sporočil Zavezniški vojaški komisiji voljo delavstva naj se policija odstrani iz ladjedelnic.
Nato so delavci stopili v belo stavko in takoj nalepili letak,:ki je pojasnil dogodke ter pozval vse delavstvo, naj se je udeleži. Zanimivo je dejstvo, da je stavka uspela 100% ter da go se. je udeležili tudi uradniki.
Stavka je trajala ves pondeljek in torek ter je že iz tega razvidno, da vlada med delavsvom veliko vznemirjenje in odločna volja proti vsakemu nasilju in diktatu od zgoraj.
' V opravičilo te zasedbe navaja ZVU izgovor, češ, da so nekateri delavci strahovali druge zato. ker se niso udeležili nedavne 12 dnevne stavke.
Važno je dejstvo, da so se te stavke udeležili tudi pripadniki Julijskih sindikatov in da ob tej priliki niso hoteli razbijati delavske enotnosti kot se je sicer dogajalo v drugih slučajih. Pozdraviti moramo ta slučaj njihove solidarnosti z upanjem, da bodo spregledali vse napake njihove organizacije in da ni več daleč čas, da končno zapustijo kompromisno zadržanje in spoznajo, da so Enotni sindikati res edini, ki nikoli niso prenehali z borbo, za .delavske pravice in sploh demokratične svoboščine.
Danes, v torek 27. VIII.;-se je pred'ladjedelnico v Tržiču zbralo okoli 6000 delavcev, ki so iz svoje srede izbrali; delegacijo »do uprave ladjedelnice z zahtevo, da, se1 nemudoma odstrani policija iz ladjedelniških prostorov. f	*	.	,
Ladjedelmška,; uprava je. sicer -obljubila, da bo posredovala pri generalu Hardingu, kar pa ni imelo nikakeg^vpliva nasklep delavskih množic,-, da ne:.začno dela dokler ni odstranjen zadnji policist.
Stavka se nadaljuje, -
škodo Jugoslavije, ljudstva Julijske Krajine — na škodo v boju zvestega zaveznika. Vsa ta dejstva je že davno sjroznal ste-
njem vere ustanovili belo gardo, ki so kot hlapci okupatorja požigali prav te domove, ki jih moramo sedaj obnavljati. Bor-
herni Primorec— svojo oficijelno potr- be proti fašizmu ne moremo zamenjati z
ditev dobivajo pa jrosbno — sedaj na pariški mirovni konferenci.
Veliki uspehi tromesečnega Titovega tekmovanja kažejo, kako globoko se je pri vsem našem ljudstvu zakoreninila v dobi narodno osvobodilne vojne ljubezen do domovine, svoje prave ljudske oblasti, do maršala Tita, do OF. Ti uspehi jasno kažejo, kako naglo se razvija v vojni priborjena požrtvovalnost zadobivajoč svoj odraz v prostovoljnem delu — v velikem delovnem poletu. Ko že govorimo o lastnosti našega ljudstva, naj povemo še nekaj: v vojni so naši zavezniki, tudi sovražniki!) spoznali, kako more naše ljudstvo sovražiti onega, ki hoče zasužnjiti naš narod. Zavezniki so to močno občutili, saj ji naša J. A. — na Primorskem pa naš slavni IX, Korpus uspešno tolkel Nemce in ostale njihove podrepnike in s tem o-gromno prispeval k zmagi. Premagancem v vojni, nič manj pa tudi onim zaveznikom v vojni, ki so danes vse prej kot pošteni do nas, služi to spoznanje zato, da se ne spuščajo v avanture. Mar naj obžalujemo čudovito lastnost naših narodov, da svoje poštene bodočnosti nočejo zamenjati s sulnosijo, da raje umrejo kot pa da bi dovolili kakršnokoli vmešavanje v razmere nove ljudske Jugoslavije?! — Nasprotno! Ponosni, zelo ponosni smo na to dejstvo m pravilno ga znajo ceniti hudi naši pravi in odkriti prijatelji.
Oglejmo si nekoliko jasneje dosežene uspehe tekmovanja! V tekmovanje smo stopili z napotilom, katerega je dal vsem jugoslovanskim narodom naš maršal Tito v svoji novoletni poslanici. Izkušnje. katere nam je prineslo prvomajsko tekmovanje smo izrabili zlasti v tem, da je tromesclno Titovo tekmovanje potekalo mnogo bolj organizirano, bolj načrtno, da smo načrtneje pristopili k mobilizaciji delovne sile in sredstev in to pod vodstvom naših OF organizacij. Geslo našega ljudstva: „Tukaj je Jugoslavija!" je dobilo odraza v takem načinu dela kot ie v Jugoslaviji. Iz denaria — fonda za obnovo — ustvariti večjo vrednost, kot jo je predstavljala vsota fonda, je bila in bo za našega delavca in
božanjem fašističnih zločincev, kakor to dela ZVU v coni ..A"; ne moremo po
Živel delovni polet naših delavcev in kmetov!
Živela priključitev Julijske Krajine k FLRJ!
Živel maršal Tito naš veliki učitelj in vestni voditelj jugoslovanskih narodov!
+9?
Živela španska republika 1
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je prejel le dni gornje pismo predsednika ■ministrskega sveta Španske republikanske vlade v Parizu. To pismo je odgovor na Številne brzojavke in izraze solidarnosti primorskega* delavstva s pokretom Španske republikanske vlade v njihovi borbi proti. Francovemu faSizmu, V vseh pismih in brzo. javkav naših delavskih organizacij so na£i tovariši poudarjali, da se je veliko Število trlaSkih in primorskih delavcev borilo za Špansko republiko v vrstah Španskih republikanskih borcev. Naši delavci so izrazili ne samo solidarnost s Španskimi delavci in njihovim demokratičnim pokretom, marveč tudi neomajno voljo, da Se nadalje prispevajo k borbi za zruSenje. Francovega fašističnega režima. Mi, ki srno poznali fašistični teror v naši deželi in se moramo sc danes borili, proti, njegovemu ponovnemu dviganju, znamo ceniti borbo Španskega ljudstva, saj so naši cilji isti: zmaga demokracije in svoboda delovnega ljudstva!
Predsednik ministrskega sveta — Zaupno.
Pariz. 19. avgusta 1946.
Gospodje!	Tržaškemu sindikatu.
Vaša brzojavka z dne 30. pr. m. me je globoko ganila. V tej brzojavki izražate v imenu Enotnih sindikatov v Trstu svojo solidarnost s španskim ljudstvom v njegovi borbi proti fašizmu.
V imenu vlade, kateri predsedujem, se vam zahvaljujem za vašo pozornost in vljudnost, ki ste mi jo izkazali s tem. da ste mi poslali vašo brzojavko. Prosim vas. da vsem članom vašega sindikata izrazite mojo osebno hvaležnost.
Prejmite, gospodje, izraze mojega najglobljega spoštovanja.
JOSE' GIBAL
BOGATIN IN VRTNAR
Brezvestno izkoriščanje zasebnih vrtnarjev po njihovih delodajalcih
Tovariš urednik!
Vem. da tičiš v poslu, kakor pač vsakdo, ki želi danes graditi. Ne morem si Pa kaj, da Te prosim malo pojasnila v zadevi, ki se mi vidi — ne pereča! — temveč za Sred-, njo Evropo, za en Trst v XX. stoletju že močno blizu... no, recimo blizu družabnega škandala! Ne mislim Te prav nič pitati s -senzacijami, četudi je vsa stvar boij podobna senzaciji kot stvarni snovi zate.
Kratko rečeno: zašel sem v družbo svo-
Rdeče sindikalne zastave otvarjajo p&vorko »Parade dela«
jevrstnih delavcev, namreč vrtnarjev in cvetličarjev, ki so zaposleni po raznih privatnih vilah. No, pa je beseda dala besedo i-n iz vsega tega se .ie izcimila kaj čudna zgodba.
Zaprepastilo me je dejstvo, da so danes ti ljudje še vedno brezpravna raja v pravem pomenu besede. Danes, ko postoje sindikalne organizacije prav po vsem svetu in za vse najrazličnejše stroke dela, so ti ljudje na milost in nemilost prepuščeni dobri (navadno pa slabi!) volji svojih delodajalcev, ker ne postoje za njih doslej še nikake pogodbe, zato tudi nikaki predpisi, ki bi jim urejevali dnevni čas in odškodnino.
Predvsem je pribiti dejstvo, da to ms0 običajni slučajnostni delavci, temveč jih je smatrati kot strokovnjake, ker bi sicer razne vile kaj klave.rno izgledalel
Delavni čas vrtnarja se začenja zjutraj ob 6., najkasneje ob 7. uri jn traja tja do mraka; vsekakor preživi ta delavec malone polovico svojega življenja na delu za...
To je baš ono! Za... življenjski pogoji so tako različni, kakor so različni razni gospodarji, predvsem pa njihova «dobra» volja, V splošnem prejemajo vrtnarji za svoje delo 700 do 1.000 lir. tedensko, včasih še stanovanje, včasih kako pičlo hrano, včasih pa še tega ne.
Pod sedmimi pečati zapečateno zastavo socialnega čuta menda nosi baron Econo-
mo, kjer so — izgleda — življenjski pogoji vrtnarjev in cvetličarjev naravnost škandalozni. Ima jih troje, od katerih sta 2 družinska očeta, a vsi trije so že desetletja pri njem v službi,' eden celih 40 .let... No, pa so ti moderni sužnji prejemali tedensko 550 lir, zazebe pa še borno »mineštro« za kosilo in kaj podobnega za večerjo. Nedavno jim je bila plača dvignjena za tedenskih 200 lih. Da, to je vse! Niti stanovanja, niti kake doklade za družino, sploh ničesar drugega. Kje, za boga, črpajo ti ljudje ono umetnost, da z ničem, ki.mu go. spod baron Ekonomo pravi «750 lir tedensko« prehranijo družino, oblečejo, obujejo in oskrbijo stanovanje itd. zase in družino?! Kaj pravite, tovariš urednik in vsi, ki nimate kosa. jekla tam, kjer bije normalnemu človeku srce: kaj bi dejal gospod baron Economo, ako bi moral sam živeti v takih pogojih?!!!!
V	drugem slučaju so mi pripovedovali o vrtnarju, ki deja skoro pod enakimi pogoji že celih 20 let ali kaj, ima pa doma ženo in hčerko, obe bolni na pljučih, zaradi česar je zabredel v dolgove, a so mu v zadnjem času začeli trgovci odrekati kredit pri nabavi vsakdanjih življenjskih potrebščin, ker ne more plačevati zastarelih dolgov...
Cul- sem še mnoge stvari, a ni, da bi. jih našteval; morda je pa le' bi!.o kaj pretiravanja zraven?! Vsekakor mi je bilo dano dovolj povoda za trden sklep, da Te vprašam: Ali se res ne da odpomoči takim razmeram? Ali so naši Enotni sindikati o zadevi poučeni? in — če so: kaj so pokre-nili? Vprašam samo za naše Enotne sindikate, saj vem, da je to danes edina institucija, ki se ne plaši nikakega truda v dosego izboljšanja življenjskih pogojev naših najbeflnejših....
Za primemo pojasnilo Ti bom prav hvaležen.
Tvoj Ahasver
Odgovor uredništva: Obrnili smo s.e na pristojno mesto za pojasnila, ki jih rade volje objavljamo. ’ Vse v pismu označeno in šg marsikaj je gola stvarnost. Slučaj vrtnarju, ki de!a skoro pod enakimi poln hčerko nam je tudi znan, saj je nedavno bila žena pri nas s prošnjo, da bi jo nekako zaposlili (kljub vsej bolezni na pljučih); vrtnar je uslužben pri baronu Ralli.
Enotni sindikati so pred meseci započeli akcijo, da bi se tudi za to stroko doseglo neko zakonito stanje, to je, da se osnuje primerna pogodba. Obrnili smo se na »As-sociazione agricoltori giuliani« in bile s° že tri ali štiri zadevne seje. Malo pred zadnjo splošno stavko je pa stvar 'zaspala, baje zaradi najrazličnejših, ponajveč nebistvenih izgovorov delodajalcev. Vse naše drezanje pri omenjeni organizaciji, kakor tudi pri ZVU ni rodilo prav nikakega u-s-peha.
V	ilustracijo razmer le še to; Ko smo sprožili zadevo pri 'baronu Ekonomu osebno, je ta obžaloval, da ne more povišati plač vrtnarjem, ker da so... njegovi dohodki premajhni!!!
' Vsekakor: Enotni sindikati še stoje! in dokler bodo stali, ne bodo krenili s voje poti, zato tudi ne bodo opustili svoje dolžne brige za končno rešitev res perečega življenjskega vprašanja naših zasebnih vrtnarjev in cvetličarjev.
V prijetno pogrevanje starih spominov gospodu Cosulichu objavljamo to sliko • toplim priporočilom istemu gospodu Cosulichu, naj take prizore spravi med staro Saro, kamor je spravil tudi svojo »nobel« uniloimo; danes hoditi na preglede tržiške ladjedelnice pod varno senco civilne policije — se ne zplača. gospod Cosulich!
Enotni sindihali v cont \ zahtevalo zaporo no odpušCanfu
Gospodarsko stanje naših delavcev je vedno slabše. ZVU se omejuje le na nekatera manjša dela. Naše ladjedelnice, ki predstavljajo glavni izvor dela in življenja za največjo večino industrijskih delavcev naše cone. pa še vedno stojijo porušene in še vedno preti odpuščanje preostalemu številu delavcev.
Vsi ti naši delavci, bodisi zaposleni, kakor tudi nezaposleni, stojjo pred poraznim dejstvom, da cene še vedno naraščajo in da se nimajo s čim prehraniti.
Obljube ZVU. da se bo pričelo z velikimi javnimi deli so iste obljube, kot smo jih bili vajeni slišati vse doslej — izpolnile se niso nikoli! V zvezi s tem stanjem je Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov poslal ZVU sledeče pismo:
Uradu za delo pri ZVU
Trst
Na osnovi izjave ZVU od 26. 6. 1946, v kateri se trdi. da se bodo vršila odpuščanja le do 31. 8. 1946 v skupnem razmerju 1%, v zvezi s skrajnim rokom za odpuščanje preostalih delavcev, je naša sindikalna organizacija zaskrbljena, da se ta rok ne bi podaljšal. Naši delavci so že itak preveč prizadeti zaradi dosedanjih odpuščanj. Odpuščeni delavci se niso mogli zaposliti pri javnih delih, ki jih je ZVU nameravala izvajati. Ker je sedanje gospodarsko stanje delavcev zelo težko, ker so zaposleni delavci prisiljeni delati le v skrajšanem delovnem urniku, ker so plače ne-dcvoljne. a cene vedno rastejo, opozarjamo na neodložno potrebo ukinitve nadaljnjih odpuščanj od 1. septembra 1946 naprej.
Opozarjamo Urad za delo pri ZVU na gornja dejstva, da bi se za njih zanimal in jih pravilno rešil.
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov
Ne preganjajte naših delavskih
in ljudskih zastopnikov
Po zadnji splošni stavki in neopravičenem odloku ZVU da proglasi stavko za ilegalno in prične s preganjanjem stavkovnega odbora smatramo, da se s tem omejujejo najosnovnejše pravice delovnega ljudstva in se s tem kršijo tista demokratična načela za katera se je borilo naše ljudstvo in vsi zavezniki.
Med najodličnejšimi borci za te pravice so bili-naši tovariši Jaksetič, Ukmar. Regent Štoka Lavrenti, a med njimi naši sindikalni delavci Semilli. Solieri in Jurasa. Ves čas fašističnega nasilja, vse do porajanja novega fašizma so vedno vodili naše delovno ljudstvo po ravni poti in pošteno h končnemu cilju: osvoboditve od vsakega nasilja in vsakega preganjanja delovnega ljudstva	.
Jasno je da so se ti naši ljudski zastopniki takoj.uprli pojavom novega fašizma, ki se poraja"pod anglo-ameriško vojaško okupacijo v naši coni. Ta dejstva stavljajo ZVU v malo zavidljivo luč, ker je jasno, da naši delavci ne morejo sprejeti odloka, ki bi preganjal ravno protifašistične borce, kajti to pomeni, dajati vso podporo protiljud-skim elementom, ki so že pristopili k terorističnim akcijam in to tistim elementom, ki so že prej požigali naše vasi in preganjali naše mestno delovno in demokratično
^U^Kaj je dosedaj ukrenila ZVU proti importiranim fašističnim bandam? Ali je sploh kdaj poskušala resno preprečiti napade in ubijanja delovnega ljudstva? Neštetokrat so na svojih zborovanjih naši delavci zahtevali odločne mere proti tem pojavom, ali vse to ni zaleglo in ZVU je ostala brezbrižna. Vprašamo se. kam na j to vodi. kako naj se zaščiti naš delavstvo in ali naj spet prepustimo fašističnim bandam, da neovirano vladajo, medtem ko se preganjajo naši najboljši ljudski zastopniki?
V interesu zaščite našega ljudstva, kakor tudi v interesu demokratičnih načel in svobode zahtevamo ukinitev preganjanja naših demokratičnih borcev in ljudskih zastopnikov.	____________
Junakom borbe sledijo junaki dela!
Novi mezdni sporazumi
Te dni so bili zaključeni sledeči novi mezdni sporazumi:
Sporazum delavcev, nameščenih pri Tržaškem društvu za konjske dirke. Plače se kretajo od 195 do 375 lir dnevno za odrasle in 105 lir dnevno za mladoletne. Razen tega veljajo še neki dodatki pri vsaki prireditvi, a ob priliki nočnih dirk imajo nameščenci pravico do 2o% poviška. Z ozirom na kasno zaključeno pogodbo se obe strani obvezujeta, da se bosta sestali 15. avgusta in tedaj določili, koliko naj se izplača zakasnelih rokov. Pogodba velja namreč od 1. februarja do 31. julija t. 1., oziroma do zaključitve nove pogodbe/
Nameščenci Rimskega kopališča so tudi dosegli svoj mezdni sporazum Plače gredo od 10 do 17 lir na uro za strokovno osobje in od 13 do 21 lir za ostalo osobje. Tedenski delavni urnik je 48 ur. Od aprila do julija 1946 se bo izplačala : za nazaj razlika med novo in staro plačo. Sporzum stopa v veljavo .8. a>/nista, in traja tri mesece.
Nameščenci pralnic in barvarnic so dosegli plače, ki gredo od 14.90 do 21 lir na uro.
Ti pogoji veljajo od 1. aprila 1946. nadalje. Sporazum velja, dokler se ne zaključi novi.
Šivilje so tudi dosegle svoj mezdni sporazum in plače, v višini 17 do 25 lir na uro. Sporazum velja pd 1. aprila 1946., dokler se ne zaključi novi.
Fctcgrali so z novim sporazumom dosegli plače od 19 do 20 lir na uro. Veljavnost sporazuma teče od 30. aprila 1946 do zaključitve novega sporazuma.
Za vse sporazume veljajo ostali splošni pogoji iz osnovnega mezdnega sporazuma od 1. februarja t. 1.
Gradbena delavnost v Srbiji. Po vsej Srbiji je gradbena delavnost zelo živahna. Gradili bodo ponovno ne samo porušene hiše, temveč tudi nove. p0 poročilih ministrstva za javna dela bodo tekom tega leta popravili 376 javnih stavb in 18.000 hiš in sicer v Sremu, na'Kosovem polju io v Me.tobiji. V to svfho je bil odobren kredit v višini 782 milijonov dinarjev. Ta vsota bo tudi služila za izgraditev ceste Zlatibor — Sadžak, treh mostov preko reke Morave in drugih popravljanih del.
Delavstvo cone B proslavlja svojo prvo obnovitveno zmago
V	soboto in nedeijn Ti. in S. t. in. je delovno ljudstvo eon<: U proslavilo v Ajdovščini zaključek Titovega, trornesečnega tekmovanja. Ce so bili rezultati ogromni in so skoraj desetkrat presegli postavljene naloge, ni bila manifestacija u:f; manj svečana. Niti Ajdovščina, niti Vztiodnoprimor-sko področje nista še doživela takih manifestacij delovnega ljudstva .kot je to bito ta dva dneva. Ze v petek popoldne so bile polne, vse ceste. k| peljejo proti Ajdovščini, tako iz Slovenije, [sire, cone A, kot z Goriškega, Tolminskega In sploh iz vseh strani. Četudi so bila mobilizirana vsa'prevozna sredstva, >0 morali pokazati tovariši pri avto—podjetju vse organizacijske -poobno-ti, da bi rešili nešteto problemov, zvezanih s prevozom udeležencev in gostov. Posebno veliko število mladine in delavstva Je prihajalo iz Trsta m Gorice. Tovorni avtomobili so bili nabito polni mladine,, ki je prepevala in veselo mahala z italijanskimi in slovenskimi zastavami, s peterokrako zvezdo. Posebno zanimanje so vzbujali vozovi in tovorni avtomobili, ki so predstavljali razne vrste delavnosti vse pokrajine. Bilo je takoj opaziti, da bo povorka ogromna. Sami .udeleženci so dokazali ogromno navdušenje, saj so prehodili dober del poti, bodisi od bloka na Branici ali pa na gori5ki cesti. Srečali smo jih tudi. kako so prepevali ponoči v večjih gručah in se s hitrim korakom bližal Ajdovščini. Vendar pa. so vedno naleteli, bodisi na manj polna vozila, ali pa na vozila," ki so jih avtopodjetja pošiljala nasproti. Tudi na železniški postaji v Postojni niso bili tako zlepa deležni takega prometa, kot. je bil ob tej priliki. Prihajalo je velik* število gostov, tako s severa od Maribora in iz Ljubljane kot tudi iz Beograda in Zagreba.
V	Ajdovščini je med tem mrgolelo ogromno število gostov, kj so se zatekali k številnim stojnicam, da bi se okrepčali od dolge poti, med tem ko so njihovi spremljevalci izvrševali potrebne formalnosti, zvezane z nastopom in prenočiščem. Zato je bilo posebno živo v sveit uradih, kjer so imeli, organizator.i polne roke posla.
Udarnik Šircelj Anton iz U. Bistrice
Ajdovščina je bila vsa okrašena z zastavami in zelenjem. Na Titovem trgu je bil postavljeni velik slavolok, na zapadni strani so zgradili oder za nastope Kosovelovega pevskega zbora, ljubljanskih plesalcev m drugih umetniških skupin, a okoli trga so hile postavljene stojnice s hrano jn pijačo. Na goriški cesti je bila zgrajena večja tribuna za oblasti, kj bodo v nedeljo priso-stvovale veliki povorki.
Druga tribuna je bila v Storjah, kjer. se cepi cesta za Idrijo in ki je bila določena za goste, ki, bodo gledali- motociklistične dirke 'Za tribuno je bilo nekaj sto dirkaških motorjev ter večje število mehanikov, ki so skupno z vozači skrbno pripravljali motorje. Po Ajdovščini je krožil avtomobil z mikrofonom,, kj je redno obveščal ljudstvo o raznih organizacijskih potrebah. Tudi na letališču so zgradili tribuno na mestu, kjer se bo v nedeljo vršila svečana predaja udarniških diplom in govori ljudskih zastopnikov. Povsod ob cestah so stali drogi z zastavami.
t' soboto so.se vršile razne tekme: ljudski peteroboj, kolesarske tekme, partizanski marš tekme v košarki in šahovski turnir. Zvečer je nastopil na Titovem trgu pevski zbor Jugoslovanske armije «Srečko Kosovel«, ki je žel obilo uspeha in bil vedno toplo pozdravljen. Med raznimi točkami je' nastopal balet ljubljanske opere z enakim uspehom. Na drugi strani, na stadionu, je izvajala tržaška godba svoj koncert. Veliko število poslušalcev je toplo pozdravljalo svoje tovariše iz cone A in dokazalo veliko razumevanje za vso njihovo borbo, da bi dosegli take možnosti razvoja gospodarskega razvoja, kol jn imajo delavci v coni B
Med prisotnimi \ Ajdovščini je bilo opaziti zlasti veliko š:evilo- italijanskega delavstva iz Trsta. Tržiča. Gorice, Milj, Fur-lanijf. Ti delavci so se dobro počutili med svojimi tovariši iz cone B jn so z njimi razpravljali c medsebojnih problemih. Srečali smo številno grupo tržtških delavcev, ki so sedeli v gostilni »Alpina«, z domačini prepevali proletarske, pesmi in z njimi debatirali.
Udarniški organizatorji
Na Titovem Irgu -mu srečali tovarišu Primožiča. Jožeta-MIklavža. ki je hitel v informativno pisarno, l.e mimogrede smo se malo pogovorili z ujlin. Ves »rečen je nad doseženimi rezu tatu posebno Pa nad številnim obiskom gostov iz vseh krajev. Imel je polne roke posla Ui se nismo mogli spustiti

v podrobnejši razgovor o tehnični c rezultatih. Dejal nam je, da je zadovoljen z uspehi In da je prepričan, da bodenji uspehi predstavljali pobudo za še večje uspehe v bodočnosti. Dejal'nam je tudi, da so se nekateri dglavci že izrazili za nadaljevanje udarniškega delovanja. Toda že je prišel nekdo, prijel tovariša pod pazduho in ga odpeljal na reševanje organizacijskih težav. •
Da bi zvecleli kaj o tehničnih rezultatih, smo se nato podali v tiskovni urad. Tudi tu je bilo živo. Tovarišica nam jc le na kratko orisala uspehe, nam prožila »Primorsko Borbo« in odhitela na. delo. Tudi pri tovarišu Romanu nas je doletela ista usoda: komaj smo se obrniti d-o njega, je že zazvonil telefon m tovariš Roman je odhitel brez pozdrava!-	•
Nepozabne nedeljske manifestacije
2o ob u. zjutraj so pričele igrati na raznih .mestih godbe jn tako svečano otvarja-le naj večji dan delovnega ljudstva cone B. Sicer se je ljudstvo sprehajalo vso noč po trgu, ali prepevalo po raznih shajališčih, .takoj po budnici pa je oživela vsa Ajdovščina. V središče trga so se podajali tudi vsi tisti gosli, ki so bili prejšnji večer odšli na prenočišča v druge vasi, in se pripravljali za Parado dela. Po Zvočniku so organizatorji dajali navodila vsem udeležencem, med tem ko so prihajali z vseh strani novi udeiežanci iz. Trsta, Gorice in Jugoslavije,
2o ob 7. zjutraj so se pričele zbirati skupine delovnih brigad in slndakalnih orga. nizacij na cesti proti Vipavi. Nekateri .so
Praznik dela v Ajdovščini
Rezultati tekmovanj Hzkulturnihov
celo tu prenočili v uticah, k: so st jih napravili sami. Polhi-2 uri je trajalo organiziranje sprevoda, Meti tem so- se -zbrali na veliki tribuni zastopniki ljudskih organizacij in gosti. Med slednjimi smo opazili podpredsednika NViš: tov. Breclju, munstia za delo XVS tov. Kambiča, tajnika KPJ K tov. Babiča, preganjane demokratične borce' iz cone A. tov. Regenta, Stoka, Lavren.ti.ia. Jakšctiča. Poverjeništvo PNOO-ja za Vzhodno Primorsko je zastopal tajnik tov. Perov. šek, kot gost je bil prisoten tudi tov. Beltram, tajnik SlAU iz Gorice, goriške sindikate je zastopal tov. .Batič, srečah smo tudi junaškega in odločnega borca za delavske pravice iz Tržiča, tov.. Černigoja, predsednika tržiškega odbora Enotnih sindikatov iti druge.
Kmalu na to se je pričela povorka z godbo na čelu v morju delavskih rdečih zastav, kt so izzvalo ogromno navdušenje in burno ploskanje med velikim številom gledalcev. Skupina za skupino, voz za vozom so simbolično'prikazovali razne vrste dela, od- kmečkega do industrijskega, od rudarskega do obrtniškega itd. Posebno navdušeno je bila sprejeta mladinska delovna brigada Janka Premrln-Vojka, kt se je pred kratkim vrnila iz Brčkega s častnim naslovom »Udarniška«. Ti mladinci in mladinke, v lepih plavili uniformah, so zares zaslužili polno priznanje, saj se niso hoteli nitj odpočiti, marveč so takoj po prihodu v ožjo domovino ponovno zagrabili za orodje in nadaljevali obnovitveno delo doma. z istim poletom, kot na mladinski progi.
BURNE OVACIJE JUGOSLOVANSKI VOJSKI
Ko je prišla četa Jugoslovanske vojske in strumno korakala pred množico, je'nastalo nepopisno navdušenje, ki se dolgo časa ni poleglo.. Nastopila je fizkulturna grupa JA, četa pešakov, mitraljezci; vsi so bili pozdravljeni z istim navdušenjem.
Za njimi so priSke ljubke flzkulturnice, ki so nosile okoli sto zastav, za njimi mladinci, nato pa simbolični vozovi.
Idrijski rudarji, udarniki, ki so se izkazali kot najboljši v tromesečnem'tekmovanju, so simbolično prikazovali delo v rudniku; .gradbena stroka je prikazala most v gradnji, cestarji so imeli na vozu asfaltirano cesto; tovarna vezanih plošč je prikazala delo svojega področja, čevljarji so delali čevlje, mlekarska zadruga je prikazovala ves proces od mleka do sira in masla. Tesarji so tesali debla, vrtnarji obdelovali vrtove, vinogradniki so delali v »vinogradu« in metali gledalcem sladko in zrelo grozdje. Posebno točko je priredil
»Navod«, iti je prikazal delo razdelitve UNRRI-nih nabav... pa .tudi «delo» tržaških tatov in civilne policije. Postonjska jama je prikazala del svojega podzemskega bogastva, v katerem je bil mali škratek. Bili so tudi gozdarji, kovači, ogjjarji, ribiči... brezkončna povorka in ogromna manifestacija ustvarjalne sile našega ljudstva.
Posebno pa moramo poudariti poljedeljske delavce, ki so bili zastopani v velikem številu in med njimi tudi tovarišico, ki je spretno vo^jja traktor.
Ko so prišli do tribune udarniki, so bili deležni navdušenega "in iskrenega pozdrava ter priznanja za svoje sposobnosti in privrženosti delu.
Ko se je povorka zaključila, se je ljudstvo takoj podalo na stadion in živahno komentiralo ves potek Parade dela. Vsi so bili navdušeni in soglasno priznavali uspeh delavske manifestacije..
Svečanost na stadionu
Ko se je po končani Paradi dela zbrala velika množica na stadionu, je prvi govoril tajnik Poverjeništva Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Primožič Jože -Miklavž. Njegov govor priobčujemo na u-vodtiem mestu na prvi strani. Ko so sc polegle burne ovacije in odobravanja na njegov govor, je spregovoril tov.. Regent Ivan v imenu Slovansko - italijanske antifašistične unije. Tov. Regent je v svojem govoru poudaril velike uspehe, ki so jih dosegli delavci v coni B in obenem orisal značaj Italijansko.slovankega bratstva v skupni borbi za obnovo. Istočasno, je poudaril tov. Regent, ne smemo pozabiti na borbo ljudstva cone A, kj ne samo, da ni doseglo svojih najosnovnejših socialnih pravic, marveč je tudi politično, ekonomsko in življensko ogrožano od vseh elementov, ki jih je vzgojil fašizem in kt se ponovno pojavljajo, ne da bi ZVU ovirala njihovo delovanje.
V imenu Jugoslovanske armije je govoril major Dušan Trbovič, kj je pozdravil prisotne v imenu Jugoslovanske armije in izrazil solidarnost ljudstva z vojsko z vsako demokratično manifestacijo del°vneva ljudstva. Čestital je udarnikom in jim želel nove uspehe.
---- '
•••.•.v. .-.v.	■	v. •.
.....p
gv
Delavci lesne industrije prikazujejo svoje delo
Penko Josip. 73 letni udarnik iz Št. Petra na Krasu
V imenu Mestnega osvobodilnega sveta za Trst je govoril v italijanščini tov. Ferlan, ki je čestita.! vsem prisotnim na doseženih uspehih in orisal vse težave delovnega ljudstva cone A. Njegov govor je bil sprejet z naj večjim navdušenjem. Culo se je mnogo vzklikov, k] >o bodrili delavstvo. cone A, naj vztrajajo v svoji borb j za demokratične pravice, za svobodo dela, za borbo proti fašizmu in v»akein zatiranju.
S tem so se zaključilo dopoldanske mani_ festacije, nakar so se popoldne pričele razne tekme in druge manifestacije.
Svobodno ljudstvo si gradi boljšo bodočnost
Tekmovanje našega ljudstva, ki je v Titovem .tromesečnem tekmovanju dalo od sebe mnogo več .kot smo mogli, od njega pričakovati, je končalo 25. t. m. Namen tega tekmovanja je bil pospešiti obnovitvena dela v coni B, vršilo pa še je v imenu vzora najnesetoičnejšega dela iti žrtvovanja za skupnost. Kaj pomeni ta vzor našemu delovnemu ljudstvu so. pokazali rezultati. Dejstvo, da smo napravili od 27.112.656 lir nič manj kot 268.063.913 lir, torej povečali vrednost skoraj za desetkrat, predstavlja močno oslombo za blagostanje, j ki se že opaža.
Sirom sončne Vipavske, Tolminskega, Pivke itd. je bilo v tem času obnovljenih 1492 hiš in gospodarskih poslopij, poprav-Tjenih 306,75(1 km cest in kolovozov, vzpo-sobljenih 9 mostov, 11 vodovodov, 20 vodnjakov, 15 napajainic, postavljenih 5 delavnic, zglajene 4 žage ter 6 zidanih apnenic. Te številke dovolj zgovorno govore o trdni volji in močnem, zavednem duhu našega ljudstva. Govore nam, da je vzel naš delovni človek bodočnost svoje domovine odločno v svoje roke in da ne misli odnehati prej, dokler je ne dogradi popolnoma. Ne plaši se truda, ne. ovir. Obnavlja, popravlja, ustvarja in daje vedno in povsod svojemu delu pečat novega, zgrajenega, pravega človeka.
Prvi fe okraj Idrija-Cerkno
Z udarniškem neumornim delom so samo v tem okraju obnovili 428 stanovanjskih hiš, javnih in gospodarskih poslopij, popravili in uredili 74, 75 km cest in kolovozov, postavili 2 mosta in 2'žagi. Dobro organizirane delovne brigade so zlasti s svojim prostovolnim delom ob nedeljah pripomogle tem odličnim uspehom, V skupni vrednosti znaša vsota obnovitvenih del I-drijsko-Cerkniškega okraja 74.612.599 lir.
Okraj Ilirska Bistrica
je tudi vložil vse svoje zavedne moči v obnovitvena dela in dosegel v tekmovanju drugo mesto. Poleg 296 obnovljenih hiš, o-ziroma gospodarskih poslopij, je izročil prometu 2 mosta ter popravil 3 vodovode, kar dosega skupno svoto 761.16.650 lir. Tudi ta okraj ne misli po končanem tekmovanju opustiti svoje velike storilnosti, marveč iti po novi poti obnavljanja naprej do končnega uspeha.
Močan splošni delovni polet
Vipavski okraj je kot tretji po vrstnem redu obnovil 114 gospodarskih poslopij, tovarno in 3 delavnice, v vrednosti 61.186.399 lir. Ajdovščini sledi Tolmin z vsoto 21.420.671 lir storitve. Ta okraj se ponaša s 162 obnovljenimi poslopji. Obnavljali in pridno delali so tudi okraji Herplje-Kozina, Grgar, Postojna in Koper, Toda vsa dela še niso končana. Nešteto objektov je še v delu, veliko načrtov .čaka izvedbo. Kajti Titovo tro-mesečno tekmovanje je poleg izvršenih del
dalo še jasne smernice bodočemu, delu m pokazalo kaj zmoreta dobra volja in močan duh prerojenega ljudstva.
Visoko v hribih, v naših najmanjših vaseh. v Poreznu, Petrovem Brdu, Kuku. Trtniku in Baši, so tudi obnavljali. Kako naporno je delo v planinskih . naseljih . ve vsakdo, ki je kdaj tod že hodil. In vendar naš človek tudi tu nf li.otej zaostati. Ves svoj prosti čas je posvetil obnavljanju porušenih domov in gospodarskih poslopij, da po svojih močeh doprinese k napredku skupnosti.
268,063.513 hv vrednosti dela
1492 obnovljenih stavb 306.750 m obnovljenih cest 9 mostov 11 vodovodov
5	delavnic 4 žage
6	zidanih apnenic
V,Batujah se jc. zbralo v kamnolomu vse, kar ceni delo in ljubi domovino ter udarniško opravljalo naloženo si nalogo. Od malih pionirčkov,’kt so se' spravili h kopanju gramoza, preko marljivih žena, do krepkih moških rok, je bilo vse na delu. Zavedni vezniki pa so pomagali prevažati material na odrejena mesta.
Naše ljudstvo dela In delaje se uči. Vedno boljši so naši življenjski pogoji, ker skušamo z vso vnemo odstranjevati organizacijske napake in ker se zavedamo, da pomeni dviganje delovne norme uravno-vešenje gospodarstva in s tem pocenitev življenjskih potrebščin.
KOŠARKA
Predtekme
Garibaldini Tržič—KNOS Postojna 59—15: Reka— Postojna 47—22: Reka—Tržič 35—21; Svoboda Ljubljana—Gorica 39—10: Trst—IV. Arini ja 47—21: Trst— Ljubljana 37—12.
FINALE
Trst—Reka 34—18.
Partizanski Marš
Proga: 31 km, polovico jc bilo treba preteči. Nastopilo je 14 ekip po 5 tekmovalcev. Potek tekmovanj je bil zelo živahen. Veliko pozornost je vzbudil zlasti tov. Bavčar Stefan, 49 letni težak i/. Ajdovščine, eden najboljših partizanskih kurirjev na Primorskem. Za prvo	mesto	.sta	se končno	borili
ekipi Jugoslovanske Armije in Trsta. Zmagal jc Trst z osmimi minutami naskoka.
Rezultati
L Trst v času 2,40,31. 2. JA 2,48,30. 3. KNOS (Postojna)	3,07,11.	4.	Trst	II.	3,14.15. 5.	Grgar
3.27,38.
Vseljudski peteroboj, nastopilo iiad 500 tekmovalcev.
Rezultati-
iHoški:
Skupina A: Ilirskd Bistrica 217.5 točk. Skupina 13: Postojna 270.5: Trst 270; Tolmin 264.
Zenske:
Skupina	A: Trst	252;	Rakek	242;	Ajdovščina	220.7.
Skupina	A: Trst	252;	Rakek	242;	Ajdovščina	220,7.
Kolesarske tekme
to
Nastopili so 104 tekmovalci. Rezultati:
Skupina A: Proga Ajdovščina—Postojna in nazaj (75 km.).
1. Šolmak Josip (Zagreb) 2 uri 15, 39. 2. Strahi Anton (Trst) isti čas. 3. Colja Boris (Trst) isti čas.
4. Curet Mario (Trst), isti čas. 5. Eabbro Tuk (Trst) 2,15,40.
Skupina B: Proga Ajdovščina—St. Vid in nazaj (25 km.).
1. Mauri Antonio (Trst) 51.34 in ena petinka, 2. Polak Srečko (Ljubljana) isti čas. 3. Slokar Alfred (Ajdovščina), isti čas.
Skupina C — ženske. Proga: Ajdovščina—Vipava in nazaj (12 km.).
L Glerean Maria (Trst) SPS’’ 2. Gartner Ana (Ljubljana) 31/9*’. 3. Jančar Špela (Ljubljana) 3L9”. Štafeta 15X400. tek. štafete z bakljami. Rezultati:
1.	JA 17’47\ 2. Trst 18-38-. 3. Ljubljana 18*44". Prijateljska nogometna tekma Postojna—Mladost
(Zagreb) 2:1 (2:0). *
T e k m o v a n j e moto c i ki i s t o.v.
Proga:	Ajdovščina—Vipava—Col—Ajdovščina (19
km).
250 ccm3 (turističen inotocikl.) L Jakšič (Zagreb) 5224'’, 2. Kaluža (Beograd) 57'44'\ 3. Priigelhoft (Zagreb).
350 ccm3 (turist, motocikl.) L Štefe (Ajdovščina) 52'4S”. 2. Bar (Kranj) 53,20>>. m ccm3 (turist, moto.) 1. Smčič (Ljubljana) 52M8'\ 125 ccm3 (turist, moto.) 1. Širca (Zagreb) 3T9'\'
2.	Krhen (Zagreb). 3. Lirac (JA).
250 ccm3 (šport.) 1. Bačič (Zagreb) 55'2’\ 2. Klinc (Reka). 3. Priigelliolf (Zagreb).
350 ccm3 (šport.) L Ing. Vidmar (Ljubljana) 47*57”. 2. Barič (Zagreb) 3. Rakič (JA).
ŠAH
V šahovskem brzoturnirju je zmagala Reka s 44. točkami. »Partizan« (Ljubljana) je s 40. točkami dosegel drugo mesto, Gorica s 34. točkami, tretje, Postojna s 30. četrto, na petem mestu je bila Ajdovščina.
NAPAD GORIŠKIH FAŠISTOV NA UDELEŽENCE „PARADE DELA«
Ko so se trž iški in goriški delavci Vračali iz Ajdovščine z velike manifestacije ob priliki zakijučitve Titovega tromesečnega tekmovanja, jih je skupina okoli 80 fašistov napadla v bližini postaje. Medtem ko se je v sami; Ajdovščini jasno opazila enot. nost vsega delovnega ljudstva, solidarnost in bratstvo italijanskih in slovenskih delavcev. so naši Trž!čani in Goričani takoj
Udarniki
v idrijskem rudniku
22. junija,letos je bilo v idrijskem: rudniku živega srebra proglašenih pet udarnikov »Trdmesečno Titovo tekmovanje« jc dalo 16 novih udarnikov, in sicer:
1. Božič Mirko, električar, je samoinicija-tivno in z lastnimi domisleki v izboljšanju dela prihranil rudniku občutne zneske ter mnogo pripomogel k rednemu obratovanju predvsem električnih črpalk, ki so za rudnik najvažnejše.
• 2. Kumer Ivan, varilec, opravlja svoje de-' lo izredno vestno; s svojo štedljivostjo je prihranil rudniku na materialu v izdatni
Idrijski udarniki prikazujejo delo v rudniku
meri, s prostovoljnim dolom je pa veliko pripomogel k obnovi rudnika.
3.	Jazbar Anton jo z lastno inicijativo in primernimi nasveti v veliki meri pripomogel potom zboljšanega dela k obnovi rudnika. predvsem pri obratovanju električnih črpalk.
4.	Likar Janez, strojnik, je s svojo izredno marljivostjo in veliko inicijativnostjo dosegel izredne uspehe pri izvozu rude iz jaška »Inzaghi«; kljub težkim prilikam zaradi pokvar v jašku sta s tovarišem Tratnikom prekoračila normo nad predpisom za celih 11% za dobo 3 mesecev, kar sta dosegla s pravilnim izrabljanjem parnega stroja.
5.	Cigale Ivan, jamski tesar, je s požrtvovalnostjo in vestnotjo pod zelo nevarnimi in napornimi .okoliščinami zastavil svoje izkušnje, da je zatesaril ogromen izlom v jašku, porušenem za časa okupacije. Njegovi uspehi so izredni: a) Povprečni učinek dela nad običajno normo je dvignil za 55%; b) Zaradi izredno uspelega njegovega dela je podjetje, prištedilo 150.000 lir; e) Prišted-nja podjetja zaradi direktnega dovoza-lesa (kar je prej bilo nemogoče) pa znaša me-.sečno 120.000 lir
6.	Lapajne Jernej', jamski tesar, je delal skupno s prejšnjim ih dosegel iste uspehe.
7.	Poljanec Franc, jamski tesar, je delal v družbi s Cigaletom in Lapajnetom ter dosegel iste uspehe,
8.	Logar Franc, jamski tesar, je presegel tromesečno določeno normo za celih 40,5%, s čimer je dokazal prvovrstnost svojega dela.
9.	Kos Jožef, jamski tesar, jo pri svojem delu v sipki »Peliis 2« in v »Laškem Jošu 1« presegel določeno normo za 36% vsak dali tekom vseh treh mesecev.
10.	jereb Anton, jamski tesar, je istotako tekom treh mesecev presegel vsakodnevno določeno normo za 40,5%.
11.	Lampe Viktor, zbiralec in drobilec v zbiralnici, je postavljeno mu normo pri prevozu rude presegel tekom treh mesecev za 33%.
12.	Kokelj Ivan, jamski kopač, je tekom 5 mesecev presegel normo za 50%. Kot uaj-vzornejši sc je predvsem Izkazal pri vrtanju na proboju prvomajske proge.
13.	Tušar Pavel, jamski kopač, je pri sledilnih delih presegel normo za 34,3% in ta način svojega dela obdržal skozi dobo 5 mesecev.
14.	Stegenšek Klemen, topilnišk; obrato-vodja. je s svojimi umestnimi predlogi in navodili izdatno pospeši; zapetno obratovanje plinskega generatorja. Povečanje kapacitete topilnice za 30% tekom »Titovega tromesečnega tekmovanja« in temu sledeči 10% prihranek na gorivu — to je uspeh njegovega truda. Nadalnji prihranek podjetja pa je dosegel tudi še s tem, da je preuredil stiskalnico ter zmanjšal vsebino HG v njej za 10%.
15.	Jelenc Vincenc, jamski tesar, je v družbi z že omenjenimi tov. Cigaletom, Lapajnetom in Poljancem dosegel iste uspehe.
16.	Tratnik Alojz, kurjač, jamski tesar in kopač; delal je skupno 's tov. Likarjem in je z istim dosegel iste uspehe. S skrajno racioniranim kurjenjem in pazljivim delom je tekom treh mesecev prihranil na pro-mbgu nič manj-kot 30%.
To so le gola dejstva, suha števila! Kdor je dobre volje, bo že sam dalje sklepal! Črno-gledom (bilo po sili. bilo po lastni volji!), pa bi radi čisto diskretno na uho šepnili: Ali ni v onih »krogih doma in v svetu«, ki se ne morejo ali nočejo sprijazniti z mislijo obstoja nove Jugoslavije velika porcija — — — nevoščljivosti?
A vam, idrijski udarniki? Javna pohvala? Velike besede? Ne! Vi ste kladivarji naših bodočih dni. našo bodoče zgodovine; torej ne mi. zgodovina vas bo postavila na ono mesto, ki vam pritiče!
žanjice in kosci prepevajo pesem dela
Priprave za proslavo
V mestu Idriji, kakor tudi v vsem ostalem okraju Idrija-Cerkno se vršijo obširne priprave za dan 23. avgusta, ko bomo na »Paradi dela« prikazali ves napredek od dneva osvoboditve — posebno pa hočemo prikazati storilnost dela našega delavskega ljudstva v- dobi tromesečnega Titovega tekmovanja. Na tej veličastni prireditvi »Parade dela«, ki se bo vršila dne 35. avgusta v Ajdovščini hoče tudi zavedno delovno ljudstvo okraja Idrija-Cerkno prikazati, kako so se, delavci, kmetovalci in delovna inteligenca' z vso resnostjo lotili dela pri naši načrtni obnovi: prikazati hočemo vsemu reakcionarnemu svetu, da znamo trdo prijeti za kramp in lopato ter da .hočemo tudi še nadalje vztrajati pri delu v tej gigantski borbi za našo skupno gospodarsko neodvisnost.
Na tej paradi, bomo lahko videli delo ta napredek naših rudarjev, gozdarjev in mizarjev. Videli bomo napredek naših vrlih čipkaric, ki so si ustanovile svojo zadrugo, delo in napredek naše okrajne gospodarske zadruge, katere ugodnosti se poslužuje že polovica potrošnikov vsega okraja ter vztrajno delo našega kmetovalca, ki je tudi razumel klic našega vrhovnega vodje tov. Tita, naj se kakovost in množica pridelkov izboljšata.
Na »Paradi dela« bodo korakali v sprevodu tudi naši udarniki iz rudnika ter naša udarna delovna brigada, ki je dospela iz Brčkega-Banoviči.
Vse naše ljudstvo bo odločno pokazalo voljo za popolno gospodarsko neodvisnost.
Idrijčani prevzgajajo Nemce
Tudi nemški ujetniki so minulo nedeljo, to je na dan 4. avgusta opazovali delo vsega našega ljudstva za obnovo. Videli so, kako so delali naši rudarji, gozdarji, mizarji, kako trdo so v svoji roki vihtele kramp in lopato naše organizirane žepe, naša mladina ter naši nameščenci. Videli so Pa tudi pravo ljubezen in povezanost pri delu naše obnove, naše klene borce in njih
morali občutiti fašistična nasilja, čipi so prestopili demarkacijsko, črto, kjer je za red odgovorna Zavezniška vojaška uprava in kjer se nemoteno razvijajo in rastejo fašistične tolpe. Oh tej priliki moramo opozoriti tudi ZVU na dejstvo, da se še vedno
___________'
Orešnik Vij. udarnik iz 11. Bistrice
pogrešajo 4 delavci in Tržiča, za katero se še ne ve kje so. Medtem, ko so se delavci prosto sprehajali po Ajdovščini in v svobodi izražali svoja čustva, so morali takoj po prihodu v anglo-ameriško okupacijsko cono opaziti, da tu nj svobode, pač pa, da je delavčevo življenje v coni A resno ogroženo.
Mar je to tista demokracija, ki jo hoče vzpostaviti ZVU? Mar merijo k temu .številno pohvale civilni policiji od strani lod. govornih (in še kako odgovornih) funkcionarjev Zavezniške vojaške uprave?
oficirje, ki so mnogo doprinesli k odličnemu uspehu zadnje udarniške nedelje.
Tudi v srcu teh nemških ujetnikov se je nekaj zbudilo: sklenili so na svojem posvetovanju, da hočejo tudi oni s prostovoljnim delom prispevati k naši načrtni obnovi Tako se jih je minulo, nedeljo, dne 11. avgu-sta. zbralo 98 po številu. Sli so v zgodnjih jutranjih urah na delo k izgradnji našo mizarnice. Vsi so resno poprijeli za delo. Naložili so 30 m3 gramoza in ga na dveh vozovih prepeljali z ostalimi domačimi vozniki. Nadalje je 10 nemškh ujetnikov naložilo in izložbo 20 m3 kamenja ki ga je prepeljal tov. Šinkovec na svojem avtu Skupno s 14. domačini so tudi preložili 7500 o-jieko m 2 uri kamenja. Ostali so bili zaposleni pri mešanju m odvažanju malte ter na ta način omogočili, cla se ie zazidalo 39 m3 prostornine. Imeli so tudi ^ega b,-
z zidn” k‘ 10 vse cle,° vestno nadzoroval. Z zadoščenjem smo ugotovili, da hočejo tu-
nov“ga1časai^mjl sovražniki slediti duhu
Dne 14. avgusta je v Barkovljah umrla v starosti 33 let
tov. Olga Gregorič
soproga tov. Gregoriča Petra, odbornika Enotnih kmetijskih sindikatov.
Tov. Petru naše iskreno sožalje! Trst. 28. avgusta 1946.
NAROČNINA
ZA
»PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST*
za cono A in B
za Jugo slavijo
Letna . . Polletna . Četrtletna
Hr 200-— „ 100-— „	50-
din 80'-„ 40-„ 20--
Placuje se; V coni A potom sindi-, nni organizacij, oziroma v Trstu pti Ljudski založbi. Via Carducci 6.
' pasu B potom podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst. Via Carducci 6 z navedbo s>za Primorsko delavsko enotnost.«
V Jugoslaviji pa potom Pošt. hranil, niče in sicer na čekovni račun št. 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost.«
Odgovorni urednik Albin Zabrii Zadružna tiskarna, Trst