231. številka. Trst, v petek dne tO. oktobra 1902. h. • '-rz -A* f\ Tečaj XXVII „EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razun Dedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne. Naročnina znaša : ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 z* ćetrt leta........ 6 za en nie>«ec........ 2 kroni Naročnino je pUrerati naprej. Na na-rofbe l-rez prilo?*w naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Tratu *e prodajajo posamezne Jterilke j*o 6 ^totink (3 nvč.l: irven Trfta pa jm> 8 stotink <4 nv£> Telefon Atr. Sja. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi s«e računajo po vrstah v petitu. Zii večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale dp-mači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko vatli dopisi se ne Rokopisi se ne vračajo. vtr t v Naročnino. reklam:«:«** jema upravniStvo. Nfi^čAuIfl'-'jili je plačevati loco Frsjjfj^r " { ----' i Uredništvo in tiskijrna se nahajata v ulici Carintia >tv. 1_'/*jipjavni§fvo in sprejemanje inserartov v' uliči Molin piccolo tako da si bo preveč Slovanov borilo proti Nemcem in bodo le-ti imeli sovražnika v hiši. Temu bodo morali priti do ž:vega (M) drugi poti... Ali ta pot bo nerabna, ako v bo loči Velikonemčiji store pogreško, kakor s<> jo v Alzaciji in Ij^t »ringiji, v pokra-j n&h, ki j m ja e prinesla francozko-nemška vojna. Pogreška je bila namreč v tem, d« so tudi ti dve pokrajini pritegnili v državno ustavo. Avktor zahteva torej dvojno: nove pokraj ine ne smejo biti zastopane v parlamentu, niti parlament ne sne imeti nobene ingerencije glede postopanja v teh novih pokrajinah. (To se pravi, bodoči novi nenemški državljani Velikonemčije morajo biti brezpravni, da se ne bodo mogli braniti pred germanizacijo, a državna oblast naj ima svobodno roko in naj ne bo nikomur PODLISTEK na MELITA. oves t iz naše d*b«. £ pisal Josip Et?«*« Totnie ; prevedel Radi. Drugi del. IX. JSporazumljenje je bilo doseženo in Branimir je na javni dražbi kupil Deli-dvor. Oskrbnik odsotnega A rtu rja se ni mnogo brigal za interes svojega varvanca povodom t9 prodaje. Niti ni mogel doznati, kje se Artur mudi. Po nekem sporočilu, katero je kasneje dobil iz Benetek, Artur ni več občeval z rnarkezo. Ona ga je odpravila v l>eli svet, ker je bil začel delati dolgove na njeno ime ter dvoriti drugim za njenim hrbtom. Govorilo se je, da je odišel v London in se dal uvrstiti v indijsko vojsko. Potem niso nič več čuli o njem. Grof Orfeo je bil jako zadovoljen, da se je tako lepo rešil iz zadrege. Njegov zet inu je zagotovil dosmrtno rento treh tisočev gildinsTjev, a mu je poleg tega ponudil, da To je pač že — brezvest- odgovorna za svoja nasilja!! višek nemorale, brutalnosti in nosti !) Svojo nečuveno stališče brani avktor tako-le : »Dežela, katero treba v notranjem še le priboriti, ni polje za parlamentariške poskuse, za hujskajoče kapelane, omejene »junkerje« in liberalne pedante. Tam mora za desetletja gospodovati le diktatura, katere ne moti parlamentariška kontrola!« Tu pa prihaja avktor s pripomnjo, ki nam kaže neverjetno pertidijo, kakoršne je zmožen le človek, ki ni imel nikdar ni sledi pravnega čuta v sebi. Pravi namreč : »Seveda bi mogli tako diktaturo poveriti le taki vladi, ki bi se v stari deželi pošteno trudila, da služi državljanski svobodi; sicer bi bil eksperiment prenevaren. Sicer pa bi bila le skozi in skozi ljudska vlada zmožna, da našo politiko navede na velikonemske poti !« Sedaj ste ga čuli. V istem času, ko bi ! bila državljanom iz nemškega Herrnvolka zagotovljena vsa državljanska svoboda, naj bi pa nove državljane ne le oropali njihove narodnosti in njihovega jezika, ampak kovati bi-jih morali v spone diktature, morali bi jih vezati na rokah in nogah ! In ta čas brezpravja novih državljanov naj bi trajal najmanje pol stoletja. Dalje — Kliče mož — brez pomislekov in brez sentimentalnosti (in brez vesti in brez človeškega čuta v sebi — bi rekel sleherni Nenemec !) ! ! Tem novim nenemškim državljanom ne bo smela Velikonemčija dovoljevati v ptujtmjezi-ku : nobene šole, nobenega gledališča nobenih časopisov innikake svobode v se-1 j e n j u ! Prosimo: to emo preveli doslovno iz brošure. In taki ljudje so tako brezobrazni, da v isti sapi govore o » biirgerlichnr Frei-heit« ! Ali mož nasvetuje za slučaj potrebe še huja sredstva... Ako navedena sredstva ne bi pomogla, pjtem naj država trosi milijarde za nasilno preseljevanje ( Volksverptianzung pravi on) v najvećem zlogu. Tako premikanje ljudstva (meni veliko-nemška glava), za ka koršojo je trebalo nekdaj stoletij, more dandanes, v dobi železnic in parni kov, mogočna in inteligentna volja izvršiti v desetletjih. — Možu s tako dušo se seveda ne smemo čuditi, ako se izreka za to, da se Nemci na onih, katerim naj vzkratijo pravo do ekzistence in jih usužnijo, okoristijo duševno, to je, kakor se izraža avktor : more bivati ali na njegovih posestvih, ali pa v njtgjvi hiši v Zagrebu, kjer je bil dal takoj prirediti za grofa posebne prostire z najvećim koml'jrtom. Tako brezskrbno, kakor sedaj, grof Orfeo ni še živel nikdar. Imajoči poleg zeta vsega, kar je zahteval njegov socijalni položaj, bil je v zadregi, kako naj potrosi svojo apanažo za svoje osebne potrebe. En del bi bil prav lahko namenil komu drugemu. V kavarni »Europe«, kjer se je v posebnih prostorih zbirala družba stare in mlade gospode iz odličnih krogov, spoznal se je bil z mlado kasirko, ki je zahajala v to družbo, igrala na citre in pevala t;rolske ljudske pesmi, ki so navduševale izlasti starejo gospodo. Grofu se je zdelo, da je ta mlada deklica čudovito podobna njegovi nepozabni E'zi. Nič naravnejega ni bilo torej, nego daje prenesel nanjo svojo neugaslo simpatijo ter je v kratkem času postal njen — dobrotn k. X. Imajočemu v svoji lasti dve imetji, ki sti do nedavno pripadali močnim in starim velikaškim rodbinam, se je v Branimiru začela zbirajmo njihove noše in orodja za naše mu zuje, njihove narodne peemi za naše biblijo-teke — oni sami pa naj postanejo Nemci, ali pa naj se umaknejo iz dežele ! Prostori, katere izpraznijo oni, bodo dobro došli za Balte in eedmograjske »Sachse«, za naše brate, katere bo gnalo domov iz Galicije, od Volge in od on stran morja ! Cehi pa naj se pod zaščito Rusije nasele v Sibiriji. Ce jim pa to ne bi prijalo; če že vsakako hočejo svojo državo sv. Vaclava z dvorepnim mačkom, jim stavljamo eventuvelno Novo Gvinejo na razpolago. (Torej ne le narodnost in jezik, ampak tudi grudo zemlje jim hoče vzeti velika nemška — kulturna misija !) Ako bo Jugovshod tako nemški, kakor je »Marka* in »Pfalzc, naj Čehi, kolikor jih le veseli, na zalivu Astro-labe iščejo nadaljevanje kraljedvorskega rokopisa in pojo zraven »Hej Slovane« in »Hrom a peklo«. In Slovenci jim morejo posebej prijaviti svoje konkretne predloge za uravnavo jezikovnega in drugih narodnih vprašanj ter bo imel posebna posvetovanja z voditelji Cehov in Nemcev. Na dnevnem redu prve seje zbornice poslancev bo baje tiskovni zakon in pa poročila legitimacijskega odseka. Pred vsem pa bo zbornici rešiti celo vrsto nujnih predlogov od detrae in leve radi raznih dogodkov, pripetivših se med parlamentarnimi počitnicami. Potem pa pride na vrsto poročilo gosposke zbornice o gospodarskih zadrugah in prvo čitanje državnega proračuna za 1. 1903. Tako hoče vlada spolniti nekoliko časa, da dobi potrebnega ča3a za priprave za razprave o nagodbi z Ogrsko, to je, za pogajanja z Nemci in Čehi. V ta namen se bo dr. Koerber — kakor že rečeno — razgovarjal z voditelji vseh strank, a z voditelji Nemcev in Cehov še posebej. Kakor znak naše slovenske mizerije naj navedemo dejstvo, da je med onimi, ki se delatidružboter delati dalje bodo pogajali z dr.om Koerberjem v imenu na iskanju svojega jezika'!« Kar torej nasvetuje tu vel konemška duša kakor veliko kulturno misijo nemškega naroda, ne bi bilo nič druzega, nego —- rop liberalnih Nemcev, tudi zastopnik v e -leposestva kranjskega, baron Schlegel. Ucisa, ki ga napravlja to dejstvo na nas obmejne Slovence (ker nam to na tuji lasti: ne le duševni, ampak tudi ma- i dejstvo kaže vso našo mizerijo), ne morejo ^ II «• • »i . J. _ __________1.1 »»Jrnl mli m ll. terijalni. Tako je zrcalj nemških zasnov za bodočnost : drugim narodom v naj resneje svarilo ! Politični pregled. V Trsta, 10. obtobra 1902. ublažiti vse neštete zmage klerikalnih in liberalnih »načel« na Kranjskem... V imenu Čehov se udeleže posvetovanj poslanci Pacak, Stransky, Brzorad, Herold, Kramar in Zače'i. Iz ogrske zbornice. Tudi včeraj še je vibriralo radi predvčerajšnjih dogodkov. Ko sta bila poslane Tallian in Daniel izvoljena O položaju. Državni zbor je sklican j podprednikoma, si je predsednik grof Apponvi na dan 15. oktobra in za dr. Koerberja se stekel burno pohvalo od onih, ki so pred-je približal trenotek, da res pokaže svoj dr-> v-erajenjim napadali krono, ko je priobčil, da žavniški talent, da nadvlada situvacijo, kakor se je na čelu poslancev, došlih na Košutovo jo je ustvaril češko-nemški spor. G. Koerber Blavnost, oficijelno udeležil te slavnosti. se hoče tudi takoj lotiti težke naloge; da-li Na predlog poslanca Barta, naj zbor- vspe, to je drugo vprašanje. V svoji situva- niča odobri to postopanje predsednika, je pa cijski sliki z Dunaja naznanja »Politika«, da ministerski predsednik Szell — v zmislu tise dne 14. t. m. — torej pred sestankom ste prisrčkane stare igre med vlado in opo-državnega zbora — prično razgovori med zicijo na Ogrskem — prižigal eno svečo zve« ministerskim predsednikom in voditelji strank, stobi dinastije, drugo pa — Košutu ! Ob enem pa se bodo nadaljevala pogajanja On priznava dolžno pijeteto zgodovin- z ogrsko vlado. Torej dela dovolj in — skrbi ski osebi tega moža, on priznava njegove tudi za najspretnejega državnika. Glede po- zasluge, ali on' pošteva tudi nasprotje med gajanj z Ogrsko meni praški list, da pridejo doktrino Košuta in državnimi zakoni. Ako bi do.vspešnega zaključka; glede šans razgo- ta nasprotstva prešla v čutstvovanje naroda, vorov med dr. Koerberjem in voditelji strank i bi nastale škodljive posledice, ne izreka praški list to pot nikakega mnenja. I To «e pravi : vlada ogrska sicer noče 1« dunajskih listov, ki so navadno informi- slaviti cilje pokojnega revolucionarja, ali — rani o namenih vlade, po3nemljemo, da ne bo skupnih konferenc med Cehi in Nemci. Ministerski predsednik da hoče vsaki stranki pojavljati želja samoljubja, da — bi dobil tako bolj na tihem nima nič proti njim. To je tista stara igra med vlado in opozicijo v Budimpešti. je prezirala vse te nove plemiče. Ali tem več plemstvo. Poleg svoje žene, kateri je bila od- je Branimir s tastom govoril o stari, a stan prta pot v najodličneje kroge, je čutil po- grof je bil popolnoma sporazumljen s tem in trebo toliko radi nje, kolikor radi sebe, da je odobraval zetovo namero, bi postal plemič. Tudi njemu samemu se je »Ti Imaš sicer dve krasni imetji, da jima z lelo čudno, koje čital na Melitinih vizit- je malo vrstnih v domovini«, je govoril nicah : groh svojemu zetu, ali bivša graščina v ro- »Meli t te Rudnich, nče comtesse Ar- kali človeka neplemenitasa nima čara. To je manno«, a kako je moralo biti neljubo še le ' kakor dragocen kamen brez zlatega okvirja, njegovi ponosni ženi. V krogih, kamor je J Drugača je stvar, ko imaš svoj grb, pa ga prihajal z Melito, so velikaši prihajali njej nasproti kakor sebi jednaki, dočim so se proti njemu vse drugače vedli. Da ga niso bagatelizirali, kakor druge navadne plebejce, na tem se je imel zahvaliti le velikemu Bvojemu imetju, in dalje okolnosti, da je bil ožeajen z grofico. Vedno je peklo Branimirja, ko je razmišljal o tem, a čim ve^ je z Melito prihajal v dotiko z velikaškimi in staro-plemiškimi krogi, tem močneje je težil za plemenitaškim grbom. Z Melito ni nikdar govoril o tem. Ona bi bila, kakor je že bila čudno bitje, še v stanu rogati se tej njegovi želji. Saj ona daš udelati v pročelje dvora. Pred tem dvorom se bo klanjal vsakdo, v tak dvor prihaja človek z ne drugačim čutstvom, nego v naj-sijajneje palače bogatašev nizkega rodu. Ne misli, da nam;gavam na-te ; jaz govorim na sploh in pravim ponovno, da v vsakem grbu je neki čar, sosebno, ako ee za njim razgrinjajo zlata brda, kakor pri tebi...! Govori se sicer, da so se vsi moji nazori preživeli in da je danes denar prvi pred vsem. Ali temu ni tako... Čemu bi pa potem vsi velikaši težili za tem, da se iz navadne mase povzdignejo v viši družbeni sloj. (Pride še.) Nemški cesar ne sprejme burskih generalov Berolinski listi zatrjujejo povsem g< v vo, da cesar Viljelm ne vsprejme burskih generalov in da je temu kriva an-gležka vlada. BurBki generali so bili pripravljeni pokoriti se vsem pogojem, kateri bi sa jim stavili za to avdijencijo, ali londonski kabinet ni dovolil svojemu poslaniku v Bero-linu, da bi bursko generale predstavil nemškemu cesarju. An^ležki listi se jako vesele, da je ta avdijencia splavala po vodi. Na Balkanu. Iz Sredca poročajo, da eo ustaši napadli v Bitolji turške vojašnice in odneeli iz njih orožje in streljivo. Velik del železniške proge blizu Kopeli je razdejan. Blizo Krsto fora so iHtaši zajeli turške čete, katerim so pobrali orožje. Ustaši so zavzeli strategicno jako važen prelaz Tjivato med Kesenom in B.tolijo. Tam je bilo ujetih več turških vojakov. Posadka v. Resenu je prosila ustaše za premirje, v kar slednji niso hoteli privolit«. Vse brzojavne zveze so pretrgane. V Ohridu in Strugi bo musulmanski Arnavti izvršili groz dejstva nad kristijani. V sled vspehov, ki eo jih dosegli ustaši, so turške čete povsod demoralizirane in toliko bolj, ker ne dobivajo plače. Ustaši so zasedli vse gore in prelaze, od kjer se podajajo napadat po Turkih zasedene vasi. Vrhni poveljnik ustaje, polkovnik Jankov, je izdal proklamac'jo na maoedonsko prebivalstvo, v kateri pravi, da je priš a ura, ko se treba otiesti turškega jarma. Vea^t bolgarski rodoljub se mira oborožiti proti sultanovim vojakom ! Macedonija mora K v ropi dokazati, da se popolnoma zaveda svojih pravic in da jih bo zaala tudi uveljaviti. Proklamacija opozarja, da sedaj ne ostaja druzega, nego ubijati ali pust i t i se ubiti, ker ako ustaja ponesreči, uprizori Turčija gotovo grozno klanje.... V Litkah pri Gevgeli, Meglenu in Vodeni b i i o je na stotine ubitih — toliko na strani mtašev, kolikor na turški strun. V L°rinu se je vse možko prebivalstvo oborožilo : v Pe'riču je prebivalstvo sestavilo dve veliki ustaški četi; v Mesm'ji se nihaja četa v« j vode Duša, sestoječa iz 400 mož ; proti Kukušu in Dojnacu operirati dve ustaški četi p » 500 mož. V generalnem taboru polkovnika Jankova, v Kasto rij i, se nahaja 3000 oboroženih ustašev. Jankov ima ves okraj v rokah. Iz Piovdiva poročajo, da sta načelnika macedonskega odbora, Mi haj lovski in Coneev, oficijelno proglasila ustajo v Macedoniji in obvestila o tem velesile. Izdala sta tudi poziv na Bjlgarijo. V k avtorskem vilajetu se je ustanovila provizorična vlada. Polkovnik Jankov je iz -javil, da ne pnznava več suverenitete sultana. Ves obširni okraj je v oblasti ustaše v. Turške č=te so zapustile ta o'iraj. Iz K tua poročajo, da se v tamcšnjih političnih krogih veruje v posredovanje velesil v Macedoniji. Posredovanje moglo bi biti diplomatično, ali pa vojaško. Prvi način posredovanja bi seveda ne izdal čisto nič, vojaško posredovanje pa bi se moglo izvršiti le v soglasju s Turčijo in še le tedaj, ko bi s*? izkazalo, da je ista nezmožna za obvladanje ustaje. Vojaško posredovanje izvršilo bi se na isti način, kakor svoječasno na otoku Kreti. Vsaka velesila bi odposlala gotovo število vojaštva, na kar bi turške čete zapustile Ma-cedonijo. Kadar bi se dežela pomirila, uvedle bi se rt iorme, sklenjene na berolinskem kon -gresu in na to bi velesile odpozvale svoje čete. ■— Dosedaj niso velesile sklenile še ničesar, ali gotovo je. da v »e-živo sledijo razvoju dogodkov v Maeedonij'. Turčija skuša seveda zakrili vse mace-donsko gibanje in zatrjuje, di je brez vsake važnosti : tudi da ima Turčija dovolj sred stev, da takoj zatre ustajo, ako se ista pojavi. Grof Ignatjev na Bolgarskem. — Tudi mi smo nedavno teu^u izvajali na uvodnem mtstu, da se je msl del naroda bolgarskega dal od raznih agentov epietkarjev, najetih o i dobro poznanih evropskih krogov, zavest; v neko rusofobstvo. ali vsaj v hladen indiferentzem nasproti narodu-osvoboditelju. Odločno pa so lagali razni nemški in ma-djarski listi, ki »j hoteli uveriti, da je narod v svojih masah ostal povsem ind ferenten povodom zadnjih spominskih slavnosti ter da je hladno vsprejel ruske goste. Poročila pa, ki prihajajo še sedaj o viprejemih. ki so jih povsodi, kamor je prišel, prirejali grofu Ignatjevu, pričajo ravno o nasprotnem. A ravno grof Ignatjev je bil najmarkantneja oseba na slavnostih v Sipki. Saj on je bil priči- in glavni sosnovatelj na istih dogodkih, ki so doveli do osvobojenja Bolgarske. Njegovo potovanje po Bolgarski povodom zadnjih slavnosti je bil pravi triumfalni sprevod. V Plovdivu ga je pričakovala množica nad 100.000 'ljudij. Ob svečanem zvonenju mu je šel nasproti mitropolit, a župan mu je na srebrnem krožniku nudil kruha in soli. Ljudstvo ga je viharno pozdravljalo in je hotelo izpreči kouje, da ga samo popelje, a on ni dovolil tega. Potem pa so ga hoteli na rokah nesti na njega stan. Vsa pot je bila natrošena cvetlicami. Mnogi so mu v svoji radosti poljubljali roko. S:an njegov je bil v pravem pomenu besede zaseden od ljudstva. Cim se je prikazal na oknu, so množice vsklikale viharno. Ovacije so se ponavljale ob odhodu grofa Ignatjeva v Sredec. Tu bo ga pozdravljali zastopniki kneza, ministri, občinski zastop in ogromne množice v neopisnem veselju. Šjlska mladina je nosila ruske in bolgarske zastave in je metala cvetje v grof »v voz. Grof in soproga sta bila ganjena do solz. Mesto je bilo v zastavah. Zvečer je bila razsvetljava in bakljada. O vsem tem seveda ne govore razni listi in evropsko občinstvo je zopet enkrat prevarjeno. Štrajki rudarjev na Francoskem Štrajk rudarjev se je sedaj razširil tudi na rudnike v okraju Carmaux. Tudi rudarji v Cognacu so se pridružili štrajku. V tem okraju štrajka 34.0 delavcev. Istotako je v okraju Ivoire štrajk skoraj splošsn. Govori se, da stopijo v štrajk tudi rudarji v okraju Angin, kjer je največ rudnikov premoga v vsej Franciji. Splošni štrajk premogarjev je nadalje v okraju Pas de Calaia in Ferfav, v katerem slednjem okraju znaša število štrajkovcev skoraj 48.000. V okraju Montceau les Mineš se .niso pridružili štrajku, ker trpijo delavci še na posledicah štrajka, ki je bil tam pred kratkim. V okraju Anzin pa jih štrajka od 14.000 premogarjev le 2*00 njih. V nekaterih krajih bo se dogodili izgredi in je moralo vojaštvo posredovati. Vodstvo štrajka je odposlalo jed no pismo predsedniku odbora lastnikov premogovnikov, v katerem pismu proglaša istega odgovornega za vse-posledice štrajka ; drugo pismo pa so odposlali ministerskemu predsedniku Combesu, v katerem pismu se izreka nada, da bo Cjmbes posredoval za dosegn spora-zu mijenja. Sodi se, da štrajk konča v 14 dneh. Štrajkovci zahtevajo u sedenje Burnega dela, penzijo za starost, uvedenje obrtndi nadzornikov, mirovnih sodnikov itd. Generalni štrajk v Ženevi. Včeraj je bilo delo popolnoma zaustavljeno. Nekaterim delavcem, ki so se hoteli podati na delo, bilo je to onemogočeno po štrajkovcih. — 1 Tramvaj pa je zjutraj vendar vozil po me-stu. Vse trgovine so zaprte, le one z jedilnim blagom ne. Štrajkovcev je kakih 12.000 Sinoči časopisi niso izišli, ker bo Be tudi orko-stavci pridružili štrajsovcem. Vlada ima na razpolago HOOu vojakov. Glavne točke mesta bo zasedene po vojaštvu. Tudi delavci v plinarni in elektrarni stopijo v štrajk, vsled česar je nevarnost, da ostane mesto po noči v temi. Včeraj popoludne so priredili štrajkovci shod, katerega se je udeležilo kakih 6^00 ljudij. Italijanske delavce, ki so na sumu anarhizma, izganjajo iz dežele. Ker so se prirejale demonstracije proti tramvaju, so včeraj zjutraj zaustav li premet. Popoludne je državni svet sklenil, da se gledališča morajo zapreti. Štrajki rudarjev v Ameriki. Načelnik štrajkujočih premogarjev v Ameriki, Mitchell, je izjavil, da so bili brezvspešni vsi dosedanji poskusi, da bi se doseglo soglasje med premogarji in lastniki rudnikov. Rešitev spora med kapitalom in delavstvom da je sedaj v rokah ljudstva Zjedinjenih drža v. Straj • kovci da se kodo pokorili tej razsodbi pa naj ista izpade tako ali drugače. Mitchell se nadeja, da se bodo tudi lastniki pokorili tej razsodbi v vsak*in slučaju. Pritoževal se je proti policiji v rudnikih, katera da izzivalno postopa. Mesto \Vilkeobane, katero je središče štrajka, da izgleda, kakor bi bilo obsedeno. Po vsem m^stu kar mrgoli vojaških čat. Po noči pa razsvetljujejo vse mesto, do naj zad- njega kota, ogromni električni reflektorji. — Vendar se do Bedaj še niso dogodili težki izgredi, čeravno je prebivalstvo jako mešano. V \Vilkeobane bivajo namreč poleg belih ljudij tudi črnci: prvi se zopet delijo v Angleže, Slovane, Italijane, Madjare, Nemce, Irce itd. Zatrjuje se, da je neresnična vest, da deluje Morgan za sporazumljenje, pač pa da je res, da deluje v nasprotnem smislu, kljubu temu, da ga je predsednik Roosevelt osebno pozval, naj porabi svoj vpli\ za dosego spo-razumljenja. Guverner Penailvanije, Stone, se je baje odločil sklicati državno zastopstvo, ki se ima posvetovati o tem, da-li bi kazalo skleniti zakon, ki bi lastnike rudnikov prisilil, da se podvržejo sklepu razsodišča. Tržaške vesti. Imenovanje oziroma premeščenje v politični službi. Naraestništevi tajnik Friderik R e n n e r prevzame voditeljstvo okrajnega glavarstva v Poreču. Na njega mesto v Trst pa je že prišel komisar S c h n e i d e r iz PuljaJ Gospod Renner se je že dolgo učil slovenskega jezika ; upati je torej, da bo mogel in hotel z večino prebivalstva v svojem novem službenem delokrogu občevati v materinem jeziku istega. Kakor se nam zatrjuje, je ta gospod pravičen v izvrševanja svoje službe. Govorite t svojem jeziku ! Pišejo nam : Zopet in zopet poživlja »Edinost« naše ljudstvo, naj se vsikdar in povsodi — ako absolutna potreba ne zahteva drugače — poslužuje svojega materinega slovenskega jezika. Ne bi govorili resnice, ako bi hoteli trditi, da ti opomini niso nič izdali. Resnii-i na ljubo treba priznati, da se je precej na bolje obrnilo v tem pogledu. Niti primerjati se ne d«, kolikor se danes govori v našem jeziku na javnih prostorih Trsta in kolikor se j*i govorilo nekdaj! Ali na drugi strani bi bilo zopet zastonj, ako bi hoteli trditi, da ni več grešnikov! Oh, še jih je, — še ! Zato vas prosim, priobčite (v svarilo !) tudi ta-le dogodek : Nekega dne se je neki Slovenec obrnil do c. kr. redarja, da bi poizvedel, kar je hotel vedeti, (.»bgovoril pa je redarja v laškem jeziku. Ta italijanščina pa je bila menda tako — čudna, da jo redar (izlasti, ker je bil rodom Slovenec) ni umel ! In redar je dal našemu možu zasluženo lekcijo, rekši mu na kratko : Zakaj pa ne govorite slovenski z menoj, saj laški niti ne znate! Naš človek pa se je izgovarjal, češ, da ni vedel, da redar u meje slovemki! No, sedaj pa naj mož čuje našo lekcijo : Najprej je govoriti v svojem jeziku, povsodi, z vsakomur ! In še le potem, ko smo se uverili, da nas oni, s katerim hočemo govoriti, ne umeje, pomagajmo si s tujimi jeziki, če jih in kolikor jih znamo ! Tako je ustreženo časti našega jezika in našega naroda ter potem tudi praktični potrebi. Nelepo in za nas nečastno je mnenje naših rojakov, da je »zlasti z državnimi uslužbenci govoriti laški ali nemški. Seveda je zopet mnogo c. k. služabnikov Slovencev, ki silijo naše ljudi govor.ti laški, ker se sramujejo pred drugimi govoriti svoj materini jezik. Onemu, ki se sramuje javno govoriti svoj materini jezik, moremo reči z vso pravico, naj se sramuje tudi po zemlji hoditi! Jezik svoj seno dobili z rojstvom. Če nam je torej jezik v sramoto, nam je v sramoto tudi naše rojstvo! Če se kdo sra muje svojega materinega jezika, je to toliko, kakor da se sramuje svoje matere, ki ga je nosila pod svojim srcem! A kako ime zaslužuje stvor, ki se sramuje svoje matere ? ! Da, rojaki: kdor se sramuje svojega materinega jezika, se sramuje svojega rojstva — samega sebe ! Ponižuje se ped nemo živino! Završili smo. Pozor!! Po skoraj enoletnem čakanju smo dobili od strani c. kr. redarstvenega urada po tretjih osebah sporočilo, da je isti urad že zdavnaj rešil vse prcšjje za potrdila o 10 letnem bivanju, da pa ne misli razposlati istih, oziroma obvestiti pro silcev o tem, ampak vsakdo da naj sam pride na rečeni urad, kjer mu vročč dotično potrdilo ! Sleherni prosilec mora prinesti sabo (ako hoče imeti redarstveno potrdilo) »Domovnico«. Podpisani poživlja torej one, ki so dali pri njem napraviti take prošnje, naj se po -trudijo na centralni redarstveni urad, kjer vdobe potrd.la. Škabarja Miho iz Gorjanskega, Bariča Antona iz Skopega, Potočnika Ljudevita iz Iju kovice (Kranjsko), Gottfrieda Pagitza ul. Castaldi 4, Pelana Ivana iz Postojne, Kapima Martina iz Trebč št. 42, Zvaba Antona iz Koprive, Marinčiča Antona iz Knežaka, Peračiča Jakoba iz Doline, Repovž Heleno iz Dvora (Kranjsko), Ćokelj Margareto iz Senožeč, Terčon Marijo iz Brestovice, Ban Terezijo iz Brusnic (Kranjsko) in Štokelj Marijo iz Sv. Križa vipavskega, pa prosimo, naj pridejo po »Domovnice«, katere so pustili v našem uradu. Dalje prosimo Prinčič Josipa iz Dekani, da pride v naš urad, kjer vdobi »Domovnico« in krstni list. Uradne ure podpisanega urada so ob delavnikih od 5.. do 7. ure zvečer, ob praz-nik.h pa od 9. do 10. ure predpoludne. Prosimo, naj se vsakdo požuri, da spravimo naprej te i u druge po redarstvu zadržane prošnje. Urad polit, društva »Edinost«, ul. Molin pieco!o 1, I. n. To ni lepo. V torek je umrla v tukajšnji bolnišnici umobolna Antonija Stoka s Kontovelja. Pogreb je bil včeraj popoludne ob 4. uri. Fakt pa je, tla so sorodniki p jkoj ne še le sinoči dobili sporočilo o nje smrti in sicer po neki ženski, katero so bili oni poslali v bolnišnico poizvedovat o stanju bilne sorodnice ! Morete si mislit', kako hudo jim je, da niso nesrečni sjrodnici mogli izkazati zadnje ljubavi ! ! Mi nočemo zasledovati, kje da je vzrok, da uprava bolnišnice ni obvestila sorodnikov in ni izvršila svoje dolžuosti, katero vrše po vsem svetu, ker jo zahtevata usmiljenje in obzirnost do živih ter pijeteta do mrtvih ! Nočemo ugibati dalje, pravimo pa, da je tako postopanje nelepo, nečastno in brezobzirno in sorodniki Bas presijo. da na tem mesta zabeležimo njihovo ogorčenje. V zahvalo ! Pišejo nam : V Smolarsevi knjigoveznici imajo mnogokrat to — »nesrečo«, da morajo vezati kako slovensko knjigo. Da bi vi slišali koliko šcavov, koliko proklinjanja provzroča tam tako nedobrodošlo naročilo ! To ti uslužbenci te knjigoveznice pre-kolnejo jezik, narod in sploh vse, kar je slovenskega ! To delajo menda v zahvalo, ker jim Slovenci nosijo zaslužka ! Ali se naši rojaki še ne zavedajo, kolik nedostatek je to, da v vsem velikem Trstu nimamo niti enega narodnega knjigoveza — — niti ene knjigarne? ! Zakaj ne bi kdo naših odprl tu knjigoveznico, spojeno s prodajalnico papirja in pisarniških potrebšSin sploh in (če le možno) tudi knjigarno ! Tu je odprto polje in tlelo gotovo! Samo podjetnika — ni ! Mej tem pa moram^ mi nositi denar drugim, ki nas mr-zijo ! ! Nesreča na openski železnici. Danea zjutraj zgodila se je na novi električni železnici, ki vozi med Trstom in Opeinami, velika nesreča. Ko je namreč voz električne železnice, ki je prihajal z Opčin v Trst, ob 6. uri in 4'2 minut zjutraj dospel v bližino Gairingerjeve vile, začel je voz nenavadno hitro teči, kar je tako osupnilo zavirača, Antona Sos ča, da je pozabil uporabiti električno zavoro, na kar je voz začel tako leteti, da je kmalu skočil s tira in zidel v hiši p>S2št-nika Špeharja. Voz, ki je podrl kakih 5 metrov zidu, se je ves stri. Poleg omenjenega zavirača Sosiča in sprevodnika vozila sta se v vozu še dva uslužbenca te železnice, namreč delavca na pregi. Izmed teh štirih oseb bil je sprevodnik Sosič na plečah težko ranjen in so ga prenesli v bolnišnico; tudi je Jen izmed delavcev, namreč Rudolf SimoniČ, je bil o tem lahko ranjen, a je šel sam na zdravniško postajo, kjer so mu rane obvezali, na kar se je podal na svoj dom. Drugi delavec in sprevodnik pa sta zdrava izšla iz te nesreče. Promet na železnici je zaustavljen. Kakor se zatrjuje, je prvotni vzrok nesreče ta-le, da ee je pozabilo voz preskrbeti s peskom, katerega se o vlažnem vremenu rabi za potresanje po tiru v namen, tla se prepreča polzenje koles. Ker ni bilo torej v vozu peska, da bi se ga potreslo po vlažnem tiru, ni držala na v a iru zavor«, a zavirača je to — kakor smo že zgoraj omenili — tako iznenadilo, da je pozabil uporabiti električno zavoro. Štrajk r kamenolomi h na Vrdeli ni še končan, ker še trije gospodarji niso podpisali poslane jim spomenice. Podpisalo je deset gospodarjev : gg. LVrin, Vato ve« Ivan Marija in Vatovfe Jožtf se niso podpisali. Želeti bi bilo, da se upravičene zahteve teh delavcev- trpinov kaj kmalu ugodno rešijo. Odbor delavcev. Današnji »BrLfee« priobčuje med drugim Juretovo »Kamoro v škripcih«; to je velika komedija v nobenem dejanju in v mnogih l>esedah. V tej igri nastopajo glavni stebri tržaške kamore, med njimi ge-neralkomandant in »tržaška zvozda«. Dralbe premičnin. V soboto, dne 11. okt. ob 10. uri predpoludne »e bodo vslei aaredh« tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne Btvari vršile sledeče draibe premičnin : Korzo .">. glasovir; trg S. Giacomo, hišna oprava, krčmarska oprema in pisarna ; ulica Giuliani 20 a, hišna oprava: ulica PoDziana h sna oprava ; ulica Rossini 4, hišna oprava ; zagata St. Eufemia 2, moka, testenina, papir, špaga in železna blagajna ; ulica Torricelli 14, kočije, konji in konjske opra ve ; ulica deli* I^tituto 24 III. n., hišna oprava; ulica Canova 6 V. n., bicikl, pisarna in klop ; ulica Rigutti 37, hišna oprava. Vremenski vfstc'k VČeiaj : toplom«r ob 7. uri ejutrai 14.8 ob 2 nr\ popoln dne 2l>.0 C.* —Tlakomer ob 7. uri ejutraj 763.— — Dene« plima ob 6.24 predp. ia ol 4.54 pop.; oseka ob —.— predfolidn« in ob 1 l 32 popoludne. Društvene vesti. Kuskij kružok. V soboto, dne il. t. m. bo prva ura, orir< ma vpisovanje začetnikov za »ruski kružok«. Nadejamo se, da se tudi za prvi tečaj oglasi častno število učenk in učencev, kakor emo z veseljem opazili v četrtek v drugem tečaju. Ob enem so naproseni vsi učenci obeh tečajev, naj prihajajo v šolo pravočasno in točno, da se ne bo izgubljalo časa po nepotrebnem in da pozno prihajajoči ne bodo motili potika. Opozarjamo še enkrat na prelepo in ugodno priliko, ko se more vsakdo iz najboljšega vira naučiti ruskega jezika. Ple-illi odsek »Telovadnega društva »Tržaški Sokol« nam naznanjp, da prirejuje vsako nedeljo in praznik plesne vaje. O t*-j priliki vabi prijatelje plesa, da se v čim večem številu udeleže teh plesnih vaj. — Vstopnina za ude 40 stotink, za neude 60 stot. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. Pevsko društvo »Zastava« njerju vabi na vrtno veselico s godbo, plesom in telovadbo, katero e sodelovanjem telovadnega društva Sokol«, v nedeljo, dne 12. oktobra v Lo- petjem, priredi Tržaški 1902. -elica seje imela vršiti minolone- J J ° . ... .. ... ,. , gane nikdo. Lčm jezik je italijanski — je odložila radi neugodnega ® , da ! Ah pretvezno italijanski učenci so na vrtu gostilne »Konsumnega društva« v Lonjerju. (Veselica seje imela vršiti minolo nedeljo. a se vremena.) Vspored : 1. N. Miškov: »Koračnica«, svira godba. 2. H. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan«, poje mežki zbor. 3. »Va-J^8*' lovi«, valček, svira godba. 4. F. S. Vilhar : »Na Velebitu«, poje možki zbor. 5. Vogel : »Cigani«, svira godba. 6. Gj. Eisenhuth : »Mazurka«, poje možki zbor. 7. Smetana : Sekstet iz opere »Prodana nevesta«, svira Vesti iz ostale Primorske. X Iz Nabrežine nam pišejo: Nedavno temu se je bahatil »Rde.či prapor« : Zmaga na vsej črti, okrajna bolniška blagajna je padla iz rok oderuških gospodarjev itd. itd. To je ravno neodpustno, neču/eno od teh ljudij, da vsakogar, ki jim ni somišljenik, označajo za — oderuha! Ne, to pa že ni res, da bi bili vsi delodajalci pri nas kar po vrsti sami oderuhi ! Nekoč 'ansko leto je bil g. Kopač tako razzalil vse delodajalce ; a dogodilo bi se mu bilo gotovo nekaj prav neprijetnega, da mu niso gospodarji odpustili toli krivičnega žaljenja. Da, okrajna bolniška blagajna je padla. Ali veaelje je trajalo bore malo časa. Ljudje, ki so jo dobili v roke, niso bili kos svoji nalogi, n so bili sposobni za vspfšno poslovanje, a naravna posledica je bila, da je gi-nevalo zaupanje ! In to ne le med gospodarji_____! To nezaupanje Be je man festiralo te dni. Volitve dne 12. avgusta bo dale blagajni predsednika iz socijalistiških vrst. Okrajno glav. pa je prišlo bržkone do tega mnenja, da pod tem vlfdarttvom ne bo možno vzdržati blagajne, ter je kakor nadzorovalna oblast vzela blagajno v svoje varstvo in področje. Tako je moralo priti. To smo mi pred-i vidjali. Mi smo pričakovali z matematično gotovostjo take odredbe, katero sicer — kakor prijatelji svobode, samostojnosti, samr-uprave in pravice do samodoločbe — morami le obžalovati, ne "nene se zato, da je bila blagajna v rokah naših političnih in narodnih nasprotnikov l Eh, da, gospodje, enkrat ste slaviii zmagoslavje, a mi vas kličemo danes na odgovor ! Vso pravico imamo v to, saj ste oškodovali, oziroma kompromitirali dragi nam princip avtonomije naših dobrotvornih korpo-racij ter dali dižavn: oblasti povod za — varuštvo, proti kateremu sicer rohnite ravno vi toli srdito. Načelu svobode in samodoločevanja ljudstva ste škodovali. Glede na naš konkretni slučaj pa se nadejfin), da bo dosedanji tajnik, g. Ivan Peric, vod 1 blagajno z najboljim vspehom ter jo oskrboval tako, da bo na korist delavcem in delodajalcem — torej na skupno splošno blaginjo. B. X »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« bo imelo svoj občni zbor na Devin-ščini dne 23. oktobra 1902. Vspored: 1. Praktični nastop. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Rtferat: Financijski položaj obolelega učitelja. 4. Predlogi. 5. Petje. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. X Kaj T>e je t Istri možno ! V Sv. Vitalu — Krajna občina Višnjan -- poučuje tami šnjo deco v italijanskem jeziku neki — čevljar imenom Crivic'ch. Pa ne misliti, da je to le tako na tajnem ! Ne, o tej grdi zlorabi so bile že davno obveščene politične in šolske oblasti. Ali, ker se poučuje v italijanskem jeziku in se tako otroci priprav Ijajo za gotove >idejale«, molče vsi in se ne to, hr- pretvezno italijanski vatski otroc', deca hrvatskih starišev ! Ali ravno zato se ne gane nikdo in vsi puščajo, se le krši /.akon ! Saj je to na korist italijanstva in na škodo hrvatstva v Istri ! Kako vse drugače se postopa o sličnih prilikah s slovenskimi ali hrvatskimi zasebnimi učitelji ! Strogo po zakonu ! Ravno iz poreškega okraja je znan slučaj, ko bo naši duhovniki — ki so menda nekoliko sposob- godba. ij. T e 1 o v a d b a »S o k o 1 a.< 9. , . , . ... j, , neji, neeo kakov italijanski čevljar — pri- »Diane lovski klic«, svira godba. 10. < J & , , r vatno poučevali hrvatske otroke, a so jim bile politične in šolske oblasti takoj za petami in so morali šole zapreti. Italijanskemu svira godba. 10. poje možki zbor s 11. »Slovenski — Ples in svobodna Vesti iz Kranjske- * V Logateil je dne 6. t. m. umrl posestnik gosp. Franc Gerdadovnik po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Zapu-til je 8<>00 gld., da se ustanovi župnija pri sv. Nikolaju v Dolenjem Logatcu. Iz hvaležnosti so se udeležili pogreba šolska mladina, občinBki odbor in gasilno društve. * Požar. Dne 23. m. m. je pogorelo v Potočki vasi v Zadrečki dolini 12 poslopij. Škode je okolo 20.000 K. * Iz Postojine. Provizoričnim učiteljem na tukajšnji ljudski šoli je imenovan absol-virani učiteljski kandidat, g. F r a n Silvester. Vesti iz Koroške. Mir« piše pod tem — Ujedaj o se ! naslovom : List velikega Nemca Dobernika je zopet enkrat pokazal svojo pravo barvo. V «S0. ste vilki se je zagnal namreč v Slovence, ki služijo kakor uradniki na državnih železnicah. Z grozo in trepetom naznanja namreč svojim čitateljem, da se število »slovenskih uradni kov s Kranjskega« množi na nemških posta jah v »čisto nenavadni meri«. Koliko je resnice na tem, mi ne vemo. »Fr. St.« pa so se kar na debelo zlagale že toli krat, da jim prav nič ne verjamemo več ! Mogočno pravi oni listič jemo in ne pozabimo od časa do časa opozoriti na posledice«. — Kakor lovski pes zasleduje stopinje divjačine,, tako hoče torej častna kompanija »Dobernik, Lakner in drugovi« vohati za v v v Slovenci Kranjci, ki vestno in zvesto služijo držav, železnicam in ki se nič ne vtikujejo v javno življenje ! — Gorjć nam, če smo mi čitatelje opozorili na delovanje in hujskanje kakega nemškega uradn ka, profesorja ali učitelja, ki je hujskal na prav predrzen način zoper Slovence. Kaj rad nam takrat omenjeni list brusi besede : »Naderer, Denunc-ation« itd., da si smo pisali vedno le na podlagi važnih in resničnih podatkov. Vohuni iz nasprotnega brloga pa stikajo za slovenskimi ura Iniki, če treba tudi za njih osebnim življenjem, samo zato, ker so dotičniki — Slovenci! Tako početje se mora obsojati samo ob sebi! Fej ! Sram vas bodi ! dvajset in več novih, ki <*e tudi zajedajo v krvi in nadaljujejo uničujoče delo. Ako se torej ob pravem času ne pomaga, razkrojč počasi vso kri, čemur nasledek je — smrt. — Ob vsakem takem deljenju nastopa hujša ali slabša mrzlica. Me 1 temi paraziti, ki se množe p > deljenju, je pa tudi nekaj takih, ki imajo spol. A ko je torej pičil komar malaričnega človeka, izsesa mu nekaj možkih in ženskih parazitov, ki se potem v njem oplodč, a sad so zopet taki paraz ti, ki Be morejo premnogokrat deliti in s katerimi more »anopheles« zopet okužiti človeka. Ker se ta bolezen širi po komarjih, je pač um-ljivo, da je v močvirnatih krajih, kjer ti kemarji živč, jako razširjena. Da, marsikje v Italiji so kar celi okraji popolnoma malarični. Malarija je bila torej v takih krajih enaka sovražnica ljudstvu kakor kolera in kuga, posebno, ker jej do nedavra niso poznali vzroka". No, posebno po zaslugi rimskega profesorja Grossi-ja, vemo, odkod prihaja ta bolezen, in upanje je, da boj, ki ga vodijo zdravniki zoper ta »bič«, kakor ljudstvo |>o pravici imenuje malarijo, se zaključi z novim triumfom za zdravniško vedo. »Na Nehaju gradu«, spremljevanjem godbe, venec«, svira godba. zabava. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Vstopnina na vesebco 50 stot., k plesu 1 krono. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Na veselici in k plesu svira narodna godba iz sv. M. Magd. spodnje. Ker je čisti dobiček namenjen za izpla-čanje društ,enega barmoniujaa, katerega je društvo letos kupilo, se preplačila radovoljno sprejemajo. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. 4>odba voja^kesra veteranskega pod-podporn«*ea društva, pod pokroviteljstvom nadvojvode Frana Ferdinanda, priredi v nedeljo ob 3. in pol un popoludne koncert in ples na vrtu »Nar. doma« pri sv. Ivanu. — Vstopnina na koncert 15 nvč. čevljarju pak — ki poučuje bogve kako, in za plačo — ali v italijanskemje-z i k u, ne prigovarja nikdo in pritožbe proti njemu spijo — spanje pravičnih ! X Krsti«'* ostane na Voloskem. Za razmere v Istri jako značilna je vest, ki jo prinaša »Naša Sloga«, da je namreč sodišče v Voloskerr izjavilo na zahtevo deželnega sodišča v Trstu, da nib\a nič proti temu, da KrstiV na Voloskem odsedi prisojeno mu večmesečno kazen. To da je v povod neopisnemu veselju v Krstičevem taboru, kjer smatrajo to za novo sijajno zmago svojega voditelja. Bolj nego kedaj da so uverjeni, da je Krstić vsemogočen. »Naša Sloga« pa je z dvema besedama dobro označila situvacijo: ki ga šantuli, ga boculai ! Brzojavna poročila. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD U. (B) Danes popoludne je bilo pri vojnem ministru vojno posveto- »Mi to prikazen r a tanj ko zasledil- vaD>' ^ateregi se je udeleži višji poveljnik j v zadojej grško-turškej vojni, maršal Edhem paša. CARIGRAD 9. (B) Danes, ob 1. uri po noči je odšel v Solun poseben vlak z izrednim odposlanstvom, sestoj* Čim iz enega cesarskih adjutantov, divizijskoga generala Talata in brigadaega generala šahira. Strajk t Ženevi. ŽENEVA 9. (B.) Izvzemaj nekaj malih poskusov, da bi one, ki hočejo delat', ovirali na nadaljevanju dela, je popoludne precej miroo minulo. Nekaj inozemcev so zaprli in jih nemudoma odpravili preko meje. — Za sedaj še fjnkeijonira razsvetljava mesta, a kako bo naprej, to je odvisno od sklepov delavcev v plinarni, na vodovodih in v elektrarni, ki so se posvetovali zvečer ob zaprtih vratih. Neki shod, ob-državan zvečer, je izrekel vladi gr;«j > radi zapiranja in odpravljanja ljudij preko mej p. Ku?a. VOKOHAMA 9. (B.) Reuterjeva pisarna javlja, da se je tu danes pripetilo več slučajev kuge. Vesti iz Štajerske- — Smola. Dr. Kari Witterman, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je naznanil pred dvema mesecema odvetniški zbornici, da se po zakonitem roku treh mesecev preseli v Fthring na Sred. Štajarskem. Bržkone Dražba sv. Cirila in Metodija. Dne 25. septembra je imelo vodstvo svojo 140. sejo. V tej Beji je izkazal blagajnik 27.379 53 K dohodkov, 24.061-21 K troškov; torej si je to stvar premislil ter bi zopet rad ostal j 3313-32 K prebitka za dobo od l.januvarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — Ker pa pogosto ena nesreča ne prihaja sama. odpovedal mu je gospodar stanovanje in njegov uradnik Blužbo. Tako je zdaj brez stanovanja in uradnika. — Konj je ubil dne 20. m. m. iz-voščka A. Voglerja v Mariberu. Vdaril ga je s kopitom na prsa, da je bil tako mrtev. Doma je iz Dežne pri Slov. Bistrici. — Mož. ki je kaj doživel. Dne 5. t. m. so zagrebli v Cezanjevcih pri Ljutomeru cerkovnika Josipa Perša. — Pokojnik je bil eden najstarejših vojaških veteranov in svoje dni hraber junak. Leta 1859. se je kakor trobentač 9. lovskega batalijoua udeležil vojne v Italiji ter si je v bitki pri Solferinu zaslužil zlato svetinjo hrabro3ti. Leta 1864. udeležil se je tudi vojne v Schleš\ving Hol-Bteinu ter se je v bitki pri Veilc skazal zelo pogumnega četovodjo. Iz te vojne je prijel več priznalnih pisem. Njegove junaške čine opisuje nadporočnik Ascher na Dunaju v nekem delu zaslužnih vojakov. — Potem pa je celih 40 let služboval dom* kakor cer kovnik. do 25. septembra t. I. XXXXXXXXXXXXXXXX X x X X X X X X X jr X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA. X X X pohištva« dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. WW Album pohiitev brezplačen. Soči« : Pavlico v Gospoduje posebna v b:č božji«, za svojega Razne vesti. Malarija. O tej bolezni čitamo v Ta bolezen, ki je spravila dr. grob, v naših krajih ni znana, le v močno močvirnatih krajih, Italiji, kjer je za ljudstvo pravi Tudi ranjki Pavlica jo je dobil bivanja v Italiji. Vzrok tej bolezni so neke vrste komarji, katere imenujejo zoologi »anopheles«. Ako je ta živalica, ki je dolga komaj osem do dvanajst milimetrov, pičila človeka, izpustila mu je v kri parazite, ki se zarijajo v tista telesca, katera dajejo krvi karakteristično rdečo barvo. Ti paraziti telesca uničujejo, a se ob enem delć na deset, IX X K * X X X X X X X X lx |XXXXXXXXXXXXX«XX i Aleksander Levi linzig ■s s> b \& s> \& ® m b m s p ta Prva ia aajvelja tovarn« pokiitra T>«h vrst. © (o © © © i £ £ & & i fS •J T R S T TOVARNA: Via Teta, vogal Via UaltiMa Telefoi ZALOOS: Piazza Rosari« it 2 (Šolsko poslopj«) In Via Riborg« it 21 it. 670. -HOH Velik tsbor upecarij, srcal ta lUk. Ur vrtaj« n&roČb« tndl po posebnih načrtih. C«n« brfi konkareno«. ILOmOTill eiHK ZiSTOIl II FRAIIO Predmeti postavio se na pai obrod __*afl železnico franko S«. 313*5. Razpis MU tajili. Podpirano žnj>:iustvo razpisuje siožKo občinskega tajnika z letno plačo 900 kron in primernim stanovanjem. Prošnje l dokazili o zmožnosti za to službo je vložiti na podpisanem do konca t. m. Zahteva se znanje slovenščine, italijanščine in nemščine v govorn in pisavi. Župaustvo v Kanalu. dne S. oktobra 1902. M. Zega. župan. Spretna stenografa in izurjenega odvetniškega pisarja sprejmeta v službo s 1. novembrom t. I. Dr. A brani in Dr. K .v bar v Trstu. Via s. Spiridione št. Peter Klansicb v « na đrobno g X Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris X se nahaja bogata zaloga Q platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po najugodnejšimi cenami. - - Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - - Edini zastop se zalogo za Trsi. Goriško. Reko. Istro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA). V^WWWVWVWWV V w w v w w w v^1 „Anflei Is Frair krčma v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste: Bela vipavska Črna istrska . liter po 40 kr. 11 36 ,, Prodaja ki (ip si are in dii\p Fodar v ul. Bofehetlo štev. 20. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton St. 1. - Trst. Qi JOi ICOl G( G< IC „TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" .........i:K«;lSTR«>VANA ZAI»ISl*(iA Z OMEJKN1M 1'olK »STVOM --------- ULICA SAN FRANCESCO ŠTV. 2 vabi one gg. stavbinske podjetnike, ki bi želeli prevzeti pradnjo njene hiše v Trstu na trgu pred vojašnico (Piazza Caserma) štv. 2, da se pismeno prijavijo do 14. oktobra t, i., na kar se dostavijo potrebni podatki, da bodo mogli vložiti svoje ponudbe. V Trsta, >. _V 1 1 ^_ JO OO OO OO 88 co 00 00 ca oc 00 00 00 8888888888888(8888888888888 # u K sv. Antonu Padovanskemu (AL SANTO Dl PADOVA) Prva prodajalnica cerkvenih oprav in nabožnih predmet'»v Anton G. Vogrič Via >1 uda veteliia št. '2. (zmloj municipalne palače. Velii" in meni^Jt či se iz^or masnih plas^ev. |duvijalnvt štol, kap, kolarjev, k#r-delabrov. lamo, svetik razpel, palm, nal» žnih kipov, nlpogr>«fij, liturgčnih in molitvendi kniier, vencev, kolači, *sakovrstmh podobic, nabožn h razglednic za vsak čas pripravnih. Zaloga sveč cd pristnega čebelnega voska f. in II. sestave ter vseh drugih predmetov. Vse po najzmernejših cenah Prn*astitini cerkvenim upravam se dovoljujejo posobno znižane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. 11 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Piiporoča ee tudi krčmarjem, katerim dajem viuood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lashiik. iT Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Hosario pod ljiul. ^olo Boirata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrže takoj. Posiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na tlebelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr pi iv. avstr. Lloyda. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja t'ran ko. O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okoliri j Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev , . 1. -i v 1 * • tapecarij vseli vrst, ročnih kovčekov in kakor tll H i i l • ... ... ■ Ponudbe ie doposlati podpisanemu Priprave za toetnje piva. Priporoča se toplo 1 11 __ . _ . . , j . . ^ , . do 20. oktobra te^a leta. M). \ olajšanje nakupovanja se proda ? jZlgOJ AntOll, brivec. jajo \>i j redmeti tudi na mesečne obroke. } ul Stadion -t 1. ' ()1 )R( )K. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Cirll-}VSetodijevo cikorijo.