281. fttevilka. Ljubljana, soboto 6. decembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzumAi puuttdeHke in dneve po prainikih, ter ve\)» po pol ti pr^jonmn za Hvstru-oirurako rio tule za ćelo loto IH jjld., r.» pol l.0 kr., po poAti pn-jrumu za četrt luta ;* i?ld. — Za oznanila so plaćujo od 6otJrUtopnu potit-vrste 6 kr.. fio se otnanilo enkrat tiska, f> kr., 6o so dvakrat, in 4 kr., će no tri- hH većknit tiska. Dopiii naj ae izvolo frankirati. — Kokopisi se ne vra*ajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Kratio Kohuannvej hiAi St. :J „gl«Ml»iliftka atolbu". Opra vni It v o, na katoro oaj •« nlaifovolijn poAi jati tmro^ninn, roklmniirij«', oznimila, t j. Htliiiiiiittt.mt.ivno rooi, jo v „Nitnulimj tinkiirni" v Kolmmiovnj hiŠl. Telegram „Slovenskomu Narodu". Na Dunaji 5. decembra ob 2. uri 210 min. popoludim. Taaflfe izreke ođločno, da v Avstriji ne fiinejo biti „pritisneni na steno" niti Kemci niti Slovani. Lcvica osupla, dolgo-j trajen aplavs na đesnej. Prvi paragraf brambene postave je sprejet s 178 gla-Bovi proti 152. Za drugi paragraf je glasovalo 174 poslancev, zoper pa 155; torej nij bilo zanj potrebne vofino dveh tretjin. Iz državnoga zbora. Z Dunaja 4. deo. [Izv. dop.] a. Generalna debata o vojaAkej postavi je končanu. Poldrugo uro se je trudi 1 ministar HorBt, da bi to ftttsvilkami dokazal poirebnoat Itevila armade in preprital levičarje, da bi tudi 6ui za p on tavo glasovali. Pa če prav je g. niimster HorBt od nekdaj priljubljen bil pri tej htrunki, nij za svoj govorm&ki trud žel no-bene pohvale io tudi nićeBar nij doaegel. Prisd in za ministrom hoi-'o govorili dr. Hei lttberp, ki je proti Klunu polemuiral, Neumattr v imenu ktue skib poslanctv za postavo io baron Waltorskirchen se ve da proti. Waltera-kireheu je mož VBega Hpofttovaoja vreden, ki nikoh nij zakrivul Hvojega mnenja in bodil BT0|a puta, ue glede ali je to po volji katerej viadi uh kuterej Htranki. Tudi zdaj je razvijal svoje ponebuo BtaliA^e, pa ob enem hado pro-vocirul ćelo dennico, vzlauti Čeh«. \ValttrB kirclien je iiamrtf, nekako dvombo izrekel nad j)atrijoti/moia Ovhov, očitajoč Čehom neko pittmo oaAkaakova, prvoHednika alavian-ekega komiteta v Moskvi. (ilavm govuruik avtODomiutiAke Htrauke, grof lltiuiik Cla m- Mar ti ui c, bo jo z vbo ailo svojega Hijajuega govorinAtva vrgt'l na WalterbkirchuH; odgovorit je im teg* insult tuko osorno, tuko ontro, da je v prvom trenutku vhu /borinca viiiuo obstrtnela. <)^ ra jo( ue na VVaiteiHkirchaovo o&itauje, je ilejnl gro i Cluiu-Martinic: „A.ko ho ćue bunedu ti-iejo moju ohoIio , putem jih niti ne pri poznam vredue mojo^a zaničevanja, ia refi uioraui: „Kilia ne b' o.evoraient, jainuis & la lihuttur de mon uodam1'. (n()ue bi ne aeglti uigoar do visinu mojega zunićevanja.u) Ah kakor mi je draga moja čast, tako dru^ti mi je ludi tattt nnroda, katerega tu zaHtupini in to Curtt moram mu braniti. „OeAkt narod »me ka/ati na kvojo z^odo-vino, ua svojo proSluut, ia b jiouohoih Hine oftitanju, kako bi bil u u OeAkem Hprejet ho-vrazmk, naHproti utopiti z letom 18li(>. (Dobro! na dettuej.) Tuko HUinuiteiije no tukeinu narodu nattproti ne ume izreti. Čedka ju v mi-jaolih vojukuh twto silno trptlo, a možato je to trpljenje preoaAala. Na ČeAk«tm ao ae vo-jevale mno^e vojne, in inogo^o, da bode v bodoče Ae eokrat bojiftfe, na katerem ne bode evropnka vojna oiilofievala, kaj ti ta dezela je baA amoter, po katerem ae mnogo hrepeni. Čeftka je atorila uvojo dolzuost, ter je bode Btonla za Avatrijo in Hku(>no carevino. Ako ui je pa pri tem avesta tivoje pravice, ako ai |e Hvesta, da se jej jeml|e ta pravica ia ne hIuAa njen glaa, ako ?abteva to pravo in t«rja javno, potem goHpoda moja, je jako raz-zaljivo, ako se v tem oziru govori o baran-tanji, o kompromisu aavoljo pravic te dezele. V zbornico smo stopili gospoda moja, z razvito zastavo, zavarujoG pravice ćeSke dežele in svoja prepričan ja, mi )ih bod um o tudi vsiglar branili in nigdar prodali, naj bode potem vojaAka postava tako ali tako sklenena, naj tjedi na mini»terskih «to oli to ali odo mini-Bter&tvo. (Dobro! na dtsaej.) „Moogokrat ue je poudarjalo, da se je stavilo v nad vatop v zbornico mnogo nadej, da pak te nadoj« ne nijso izpolnile. Da, go-gp/iila moja, ako se je prioakovalo, da se bode nafta stranka razruttla, potem ja to velika po-mota. Te nadeje ho t-e razbile ob nadej »lož-noati, h katero branimo svoje pravo in prever-jenje. (Dobro 1 na dennej.) „Zdanjega vojaAkega vpraSanja ne smatramo kot zaupno vpraSauje zdaujemu mini-Btirstvu. Zoper vojaftko postavo pak se od leve strani navaja nnlitnri/em Kaj pa je militari-zem V Militaruem je produkt HberaluStva, centralizma. (Dobro! Dobro! na desnej.) Na dalje se navaja zoper vojaftko postavo to, da se t no rajo avstrijrtke iinanco urediti, a to se je navajalo tako, kakor bi slabo stanje Hnanc nič dru/.ega ne zakrivilo, nego samo avatrijska ar-uiada. Ali ste pa po za bil i popolnem na denarstveno dobo minolih fi e h t letV Ta (I A ha je h tvar no vho zakri-v i I a. Akopram bi morali tudnj uvidoti, da neprestano niikopif-oviinjo dolgov vodi k poginu, pa 80 ho ipak v enoiner dolgovi delnli, (Dobro! Dobro! na ii«Hiu\j.) in ni milijouo ae je proč metalo v znane ponojilnice". Smio v posneku Htm vam tu podal govor C la m-M hrt uiica , a tei'ko da hi bonte mogli pridoiiti IVitpunten u^inek osobito početka n|tg»vt:ga govora. Mofno sts govori, da ne \\\.Ituraknrlu'ii iuli osobnega ra/.žaljenvga i u da bučo /ahtevati opruvifevanj« od grofa C'iHina. L'ortlal je b»jc užu gn f* \Vunnbranda * njemu. Tega bi uam se mtnijkalo, da bi kakor ua O^tr.-kcni tudi pri nas ne začulo osobno napadanje. Mračilo se je uže, ko je poročevalec Zoit bumuier br^ml HtuliAto vtčiue in se zastonj trudil pozoruuHt /.boruice vzbujati za svoj govor. Pri glasovanji je zbornica & vatiui (ka-cimi 300) glasovi proti 20 bkleuila na predlog lr. VoSnjaka preiti v H|ieci|alno debato. K tej se je Bpet mnogo govornikov oglasilo, pa upati je, da ne dobodo vsi bestdo in da s« v denaAnje) seji priđe do konCnega gladovanja. Kakor nom uze pisal, bode I paragraf: 800.000 mož na 10 let, z navadno vefcino glasov Hpre-jet in veljaven. Drugi ne dobi v portianiSkej zbornici potrebnih dveh tretjin glasov, tedaj bode postava Sla ncpopolna v gospodsko zbornico. Tam se dopolni, o tem nij dvomiti, potem pa se vrne spet v poslaniSko zbornico, in tačas bode — tako »nj vluda trdi in ve-ruje — se tudi tu naSla potrebna veCina dveh tretjin. Mogofte — ali pa tudi ne. — Spomini iz slovenskoga Štajerja. VII. Velecenjeni Čitatelji našega dnevnika 80 meni in uredništvu svetovali, naj bi se ustavili le-ti moji članki, čeS, da utegnejo Akoditi, ktr — prečrno riAejo stanje Slovenatva. vzlasti na Štajerskem. Prosim potrpljenja : kmalu pri-dem na konce, potem bode jasen moj namen in oadejam se, da ga bodo odobrili rodolubi. Škode pa se nij bati po teh Bpisib, tega Bern preverjen: pesimizem je Ae /mirom ma nj« ftkodljiv bil, nego optimizem. Po teh besedah pro donio naj mi bo do-voljeno, da nadaljujem. Ves rešpekt pred vojaStvom! Sam aem vojak in vid«l sem, da ta velikanski organi-zem, ki mora na vse strani dobro urejen biti, ako hoče svrhi svojej uspeAno Hlužiti, ne moro lehko to biti, kar mora, č~e ućiua povsem jednega službenoga jezika. V avotrijskej vojski se ne more gledati na to, da vojaki jedoega naroda zmirom vkup pridejo; ae vaeb slovan-skih polkov nij moč na jednej strani v boj postaviti; tu su s človekom nurtJ računati 1© kozmopohtično. Ne botn se tedaj dotikaval kake vojnSke uredbe; no, samo konstatoval bDin, kiiko je v resnici staliAče Atajernkega ia koro^kiga Slovenca v armadi. Štajerski Slov«tt rokrutira po treh četrtih prejSn|i polk Hartung, /. tuj Liit zellu)f*.n, koro^ki Sloven tretjino Ma-roj/ičuvuga polka. Druge vojake daje polku Lilt/elliofen srednji uemAki At.ajer in Mi roj-čičevemu nemAka KoroAka. Službeni jezik je nemftki, kakor v v^oh polkili. Ne veni, od kod prihaja pa, ali Slovencev - fantmkov luMiiatno dosti, ali pa ho razdeljeni tudi po druzih pol-kih ; polk Liltzelhol'en ima tri tetrti Ntmcev-častnikov, polk Marojt'ič pa ft« vef1. Slovence slufci tri luta. Iz Aole je nekaj rudiinuntov nemAkih uoboj prinesel v Blužbo cusar.ske suk-l.jo; tu je vsak dan s tovarili nemAkega Štajerja v dotiki • častuiki bolj nem^ki, n«go alo-veuski z njim govore v občevanji in v ftoli; garuizonira nemara tudi v notnftkih krajib: vse vkupe mu v treh letib le dosti neoiščin« vbije v glavo. Tak priđe domov ia tu je mej kmati dober kras za germanizacijo. Č« kaj gl«6ta, potem postaje rad on kmet, kakor sem ga t Članku pod đt V. kratko omenil; £• je uboga para, je ali ? mestu služeč čio-tek, ki svojemu goapodarju občenje zlajSa ta tako atori, da ta me&čan ia njegovi otroci 8e t« vaje v BloveoSčioi nćinajo, ali pa je na kmetib tist girokouatne*, ki naš govor največ pači z umotavanjem nemškh besedij. Pod št. V. nein geografi no načrtal, kako T Bhmn-kem Štajerju neništvo stoji. M s im, da mi t><» pi> tem, kar eeui v prednjih ia na ■ledDjiti npisih povedal, vuakdo verjel, da je lehko umeti, zakaj je tako. Daleč je uže naprtj postavilo Bvoje pozicije. Nemski urad, ki se je užu dosti obiral, in ponemfevalno ljudsko in srednjo ftolo, botn izpuatil iz okvira raz-miftijavHnja: bo navarna tam tla. Tuđi ne bom ra/,gljabal faktov, kako so prejgnje vladu elednjih dvajnet let pntiakale na rasvoj Slo-venstva v teh krnjih ter pomagale ntm^tvu do zmge; odprta leži tožna /godovina te dobe glede nas Slovencev ia utvgaila bi mi niti kalfa beneia, ki pri nas ft© ne Bine na dan. Na kratko rečeno, vse to v poStov vzeto, omogoći, kar Hem opmal — pesimistično, kakor mi bo kdo oporekal, vendar niti v teh krajih nikakor ni|»mo izgubljeni 1 Maiheni smo, na lantne noge postavljeni, 1 '/a milijuna, in mej nami in hrvatskim brati ho mejni koli; za dal|oo bodo6no.it morebiti ndmamo istinito pogledati na večje ljudstvo nade krvi, na večji organ i/em; neznatna nmn je z^odovina, neznatna literatura, berači Kino vzlic bogatima BOsedoma, in koliko Hto in Hto odnoSaje* germanizaciji dobro, predobro služi; vendar hiiiu več, kukorzb utiek! GermaniziraU nas je pre-tekloHt ^6 svoiitui nemškimi gr< fi, pisarji in falupci, z veliltun»ko inotjo germanizira na« novejAi tfan; ntusmiljeuo in kakor da bi He nam hitra in munj mučna srnrt želela. leži trda peHt netmauizacije na naftein tilniku; prirodni zakon, da se mora mauj omikana, slabfta Btvnr umhkniu omikanejftej, močnejftej, kriči iz tu germanizacije, ter nas po tili hoče pre-venti, da bi stran vrgli pu>ke, ker nij reftitve, pa — vemlar-le raste po At eno rodoljub je, vendar-le nemStvo ne pogoltne te reoH ! T«-6fr let nmo podvrženi navedenemu zakonu, a slavu Bogu, fie nas je nekaj in kar nas je „Htuo l|uliu in v kompaktnih inaHuh! Dosti duVvnih moH| in gmotuih stal je boj soper nns in — tako malo uapeha! Trio, žiluvo »ino lutHtvo in fte p»r uto let prelr puno makni1 v rok«h Ginkra-IIerbst Auemperg-LuHKerjev! NeV Dal To Hem hot^l dokazati. Nunlanjaje ne na to, hočem v pr hodnjih par Btevilkah ra/.niit^ljavati tega poslvdice. — a—. l'MUrii'lll Th'AglVil. lio(r»aiU«<« d^ft^lfi, V L^ ubijali 5. decembra. V *l»žrurtieiši &bnvu je bil včeraj 8pre;et § 1 Ottdne predloge o vojnej poHtavi / navuduo v»-čnio, in Hictsr je glasovalo za vladno prtd ogo 178. zoper pa 152 poslancev. C/.edi-kov ziiHni |>io(llug je bil zavržen z većino 4() glHHov T. ^kvo, je pol tem vlakom eksplodiralo, vnled Etsa je pri At 1 vlak iz tira, jeden vagon se je prekopicuil, dva vagona za osobe pak eta ne črez J.elezniSki tir pastavjla; tam kjer se je razpotilo, nastala je jama 5 črevljev gtoboka, 14 dolga in 1(> Airoka. Zemlja je bilu pod-kopana, in na^li ho hifio, iz katere se je pri Ćelo pod zemljo kopati. Nesreće ae druge oij zgodilo. Dno 2. t. in. He je v Kremljn ob navzo Čnosti carja prebralo puroftilo o tej Htraho-vitej katantroli V\si navzotni bo bili h početka popolnem omamljeni, potiei pak so vsi izrazili hvojo navo-poČHHii i, kakor jej je očital UririHo\v, pred^udnik repubi kaDHke unije. Prudlog levice, da bo pre ide na dnevni red, ker je zbornica prevcrjeut«, da bode vlida varova Ia čast republiki in od-Htrauila niej Hovražne uradnike, je btl h 24;t zoper 107 glaHOv Hi>re|et. X IHllIfttJla 1. decembra. [I/,v. dop.] (0 prihodu n a A e g a p o I k a v B e č.) Pravo iično veselje se je bralo na obra/u tuknj živtčim Sloveucem. ko je došla vest, da priđe hrabri kranjski polk na Duuaj. In kako bi no bili ventil te venti? Saj je pač Hkoro vnakdo pričakoval kacega znanca, prijatelj«, ali ko- bojevuika na polji Hlave v divnej Bosni. Pa kaj to: v u i mno pričakovali svojih bratov, rtinov isto matere „Slovenije", Hvojih draž I rojakov. katerih nlavna dejanja na bojuein poli ho nlavili ne le Hlovenaki, temveč tuđi nemAk avrttnjuki linti. Od vHth Htrmiij je donela u dom slava kranjskemu polku o povratu i; Ito.sne in prihodu na Dutiaj. Ko je pri'e pred meukCi polkovnik Polec, rojen Slovence 8 Hvoiim polkom iz Boaue v Bjč, pisuli hi tultMjAnji časniki »amo hvalo o njem iu me irugnn se ju bralo: „Er int ein mfinn vou tcbtea kraiuerKcben tehrot", in isto tak pifić čaHoiki tuđi o polkovniku Priegerju NaAe društvo „Sioveuija" je v obČuet zboru veselo novico o dolazku naAih vojako v Beč radodtno konAtutovalo in eklenili um takoj, da moramo svoje junaSke rojake alo veano Bprejeti in kfnCati njih prapor sd sasta* ženim lavorom. VedoC pa, da moramo i meti naj vidje dovoljenje, ako hočemo venčati pol* kovo zastavo z vencetn, vložil je v ta nameti naS predsednik g. Puki proftnjo. Kmalu smo dobili pismo o i generalne komande, kder nam nam presvitH cesar miloatno dovoljuje kititi prapor hrabrih vojakov z lavorom, z Nj V«-ličanBtva emblemi in z emblemi slovenskeg* naroda. NapaCno Be je torej pinalo v „Slov, Narodu", kakor tuđi po druzih časnikih. da se nam je to dovililo po vojnem min'flterstva, ali pa po general ne j komandi. Niti prvo niti drugo ne more tega dovoliti, ampak le najvifiji poveljnik, preav. cenar sam. Sprejem brabrega polka je bil v vnacem ozirn slovesen, osobito od Rtrani „Slovenije". Na matzleinadorfikem kolodvoru ae je zhralo naSe društvo in corpore. DoSlo je tuđi mnogo druzih tu bivajočih Slovencev, vsega okolo 200 in radovednost prignala je tuđi množico Dunajčanov. Akopram je bilo zelo rgodaj in nam je hud mraz pretresa! ude. je bilo vendar na kolodvoru vae crno Ijudij. Navzofien it> bil tuđi fml, bar Jovanović. brigadir pm. Iliiufl ng in več fltabnib ia druzib čantnikov. KraHeo lavorov venec z impozantno narodno troboj-nico in emblemi preav. ce»arja, kateri je na-menila „Slovenija" prapor u juna^kega pnlka, ogledovalo je vse na kolodvoru. Zelo dopal je vHem in občuiovali bo ga tuđi navzočni čarttniki. Na viftnjevem traku je bilo zapinftno: „Slovenija" hrahremu polku 1 na črcem p»: Rjgelje, Jiic% Livoo. Ob tri četrti na Htdem pridrdra sepa-ratni vlak z n«Aimi funti. NavriuSen nžue in mogočne A»strijel „Slove-ni|au, društvo dutiajskih slovunsKih vmokosot* ) cev upotrtbila je /a sprejem svojega rojaakvga j polka najboljde svoie moči! ,S ovenija" hotel* i je pokazati, kuko da čisla kri svojo kri, kako i neiziuuruo ceu i osobito vitežko junaštvo svojega rojaskega polka in — kako da hoče apre-[j jtti daleč od rojsttio zemlje roiak avoj«iga ro-v jaka, pajdad svojega pajdaaa! Kajti mnogi o člani društva aSlovenij hu-dobnih rok, in im zadnjem požaru pe sliSiio v^neitiirjajofi glftsi, da se je naSel podvr^en listift, na katert-m je bilo ftitnti, da do novepa letu Se morajo posoreti v Obrežji trije, a v Sredili dva po«ost,nika. Akoravno je na tei novosti imnda malo istin'tonti, morebiti dn ie Cfl6 izmišljena, vendar je treba posebne paz-ljivosti proti tujim in sumljivim domnf.im Iju-ddm. Najbolj^i pripomorek zoper to tiovBrnost pa je zavarovHnje poslopij, fesar ne moremo dovoli poudarjati. Pa koliko je tuki li Ijudij, ki rajfti v krfmnh po nepotrebnem denar za-pravlJBJo, a o zavarovanji niti beselice futi nthr-ejo. Lt* ko mu jo uže nesreća na tflnikti, potom premiSlja svojo bfdaato neprevidnost. pa kosanje mu je prepozno. Vsako nedeljo in praznik le pol litri ni a nj in poslopje ie znva-rovHno. Sosetl. • k kolltirllltl 30. novembra. (I/.v. dopisi (Haznoterosti.) U*e tri menece se niĆ ne sliSi o tem kraji, kakor bi bili vsi zamrli. Pa Ijudie fte vedno uftvajo božjo luf solnca, dokler jim je Matujtir no Bkrije, in veneli so vkljub nlabej letmi, ki se je vendar ohnenla bolj milostno, kakor je pretfla o začetku pomladi. — Z laj smo brez župana in v kratkem bodo volitve za Htarošinstvo, fesar se mora clovek jako veseliti, kor v zdanjem ?astopu sede z mulo izjetno taki možje, ki zaradi svojega stmtikarntva ne zaslu^ijo, da vodijo občmnke /.adeve. Na vpr«Hfinje, koga bi za župana vo-lili, je res teško odgovoriti, ker v trgu ni] moža, ki bi mogel vne tako skrhao opravljati, kakor prejAuji župan, za ta kraj mnogo/aulu žeui g. Pagliaruzzi. — Čitaln ca, ki je u?e skoraj zaspala, oživela je zopet. Preseli t-c na trg in pri tej pnliki upisalo se je mnogo novih udov, pa se jiti bode še vec, te bode hI. odbor skrbel, da dru?.abniLom untreza. l)i He pa to doseže, priporoCa se ni. odbora, naj si oaroti već slovenskih časopisov, ker novoupi-uanci bo ponosni narodnjaki, ki ne umiSjo tu- jih jezikov. — Predzadnja „SoSa" j« bila gotovo veselo sprejeta, ker daje nagim Ijuicai upt da je vendar Se mogoca Predelaka želes* nica. Kake koristi bi bila ta za naš kraj in za tiezelo spioh, govorilo »e je uSe po vBtb časapisih in drugo), zato ne maram pogre-vati starih reff,. — Kakor se uliAi, mialijO naprav ti narodnjaki besedo za božitne praznike. Da bo ta mirno izpadla, je gotovo, ker sedaj nij več takih Ijudij tukaj, ki bi hoteli po sodi&kem potu iskati dopisnike, kateri svetu resn'co govorć in odpadnike skup* nega delovanja samo zato crto, ker so narodu na Škodo taki ljudje, ki se ne Bramu-lejo ni pravično dopise robato oigovarjati, dopisnike obrekovatt, kakor strankarje, laž-njivco, in jim groziti na tak nafun, da Človek ae v6, ili bi se pustim, iz neolik-inih mozga-nov izvirajo&im fra za m smijal, ali — celć od strahu tresel se pred njimi, ka-lil Tacih Iju* iij torej nij vec. Šli so se hladit, ne na Kro, Hinpak na pusti Kras in rat želimo, da bi jih tipibala do dobrega kratka buria ter jim od-oesla one otročje misli, s katerimi so se po ćasnikih pokazali s me 3 ne nikakor pa raožate. Priporočam jim, da bi drugtkrat dobro pre-tnslili, kaj papirnu in b tem javnosti izročajo, da ne. bodo sramotili Rebe in slavne grobljanske univerz^.*, kje bo se izobrazili za t«ke fi o-zf). — ■ Okoriiei. OoniH^f ni vari — (V ljubljanskej cttalnici) bod« pontranjem, v ponedeljek ob 7 uri zvečer be-seda. Provaiali se hosta dve igri. — (Komando 12 peSbri gada,) ki ie bil doslć v Ljubljani, je prentavljen v — Celovec, kj«r je zdaj ve& vojakov nego V* našem mostu ! Drgadir polkovnik We kard a« je uže preHelil. Ali je to anticipando — plft-cilo za napor, s katerim se kranjski državni postanci pntszajo za smdri vojnega mini-sterstvaV — (Vrome) je popolnem južno. §• predno )e b:l vcerajSaji naft list tiskao, je sa* •'eto hudo dežtvati; včeraj se je zvedrilo, pa sueg kopnf — (Mesecni ži vinski se me nj,) ki l)i tukaj itnel biti 9. dan t m., je prepovedan vrtled goveje kuge v Podgorji pri Kimniku. — (Hazk užem) so po razglasu al. de-Atilne vlade ti okraji: mesto L ubijana io okrajno glavarstvo ljubljanske okolice, pa -ro doilo, toda tiato pu-Htito, 7,dnj no kale! V „Kpilo^u" jo bilo oiiionjono, da inarni^esa no budciuu po/.ubili, — črt-z Hoduiu lot V8u prav priđu. OoHpud ,1. lloh(«k v HihnU'i in K°HPod L, Zalokar v LaKi-ah : „I'oHlano" g. Drobuioa i* Hodražico jo bilo plaćanu kot iimorat; tndi Vnjin odgovor radi sproj-uiouio kot ineorut Plaćati bilo lauj 10 gtd. 24 kr. Dnnajska borza 5. decembra. Snotni dri. dolg v bankovoih . . 68 gld. P5 ki Bnotni dri. dolg v srebra 70 „ 50 Sata renta . . . 80 , 85 , 1860 dri. poaojilo . 130 „ 90 Akcije narodne banke 843 „ — Kreditne akojje 2 0 „75 London . 116 „ fO Mapol. y „ 30 >/, Ckr cekini fi „ b>/, Driavne marke *7 „ KO Ravnokar jo prišla na svitlo in se dobiva v U,. ]VIIli<5O-voj tiakarni v Ljubljani: MISSA SANCTI JOANNIS, comp. Rob. Burgarell. Cena: Partitura in fitiri tfbisi 1 gold. 20 kr. Štiri glasi sami zj'iso 60 kr. (0o5—o) l'o pošti pod križnim zavitkom 5 kr. već. Kilovi dob* na frankovano vpraSanje zaatonj direktno ali pa tuđi po sledečej firmi natan&m navod za rabo o popolnt-m neškodli'vej trebuAnej tmvbt za kllovc od Gottl. MturzeiieKgerJa v IIerlM»B &Vhjc»a. laiej je priož.mb iliiužici izvrstuili spri-ĆKvai ni /uli val u ih pis< u» popo.nein ozdravljniiih. Pi'šilja fle v vso dežee. Cena žavbi a. v. gld H 20 jeden lonrc. Dobiva 30 v deželnej lekarni E. Hir-H«liitz-H v Ljiibljttnl. (312—7) gf~ V teku 30 let potrjeno. "V6 Anaterinina voda za usta [M .J. Gr. Popp-U, c. kr dvurni idravnik za ^obe na Dunaji, Stadt, Bognergasse 2. Boljša od vseh driuih ustnih vod kut pre-Bervativ zuper zobue ia ađtne bolesni da ne gnjijo in a^ ne majejo zobje, ima prijeten duh in okus, kropi zubno mesu, tcr je uvrstiio sredstvo za ć.ščenje zob. g^T* Da si to priljubljeno, neutrpljizo pripravo morejo preskrbeu v»i krogi, »o 80 vpe-Ijaie stekK-nice raziičuih vehkostij, namreč: velika stekiemca po 1 gid. 40 kr., areauja po 1 gld., inala po 10 kr. Anaterinina pasta za zobe, za snaženje in obvarovanje zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zoben. €e:ia steklenej puški 1 g.d. tt kr. Popp-ova aromatična pasta za zobe, uajuvrsineje sredstvo za gojenje in obvaro-vauje notranjih ust in zob. Cana za koa 60 kr. Rastlinski zobni prah, cisti zobe, oilpravlja zobm kauieu, m površje zob se bolj in bolj bod. Štatijica veija 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, s katero si more vsakdo sam napolniti votle zobe. i37—lij Aromatično medicinično milo iz zelišč za olepsanje in oboljšanje polti, in skufi^na ioper vse nečistote na poiti; v zapečateuih izvirnih zavojčekih a 30 kr. V blagovoljni pozor! V zavarstvo proti p'marejanji se p. n. občmstvo opozoruje, da je na vratu vsake stekitnice anuterinlne ustne vode bratu« beno cnanieuje (firma Hygea in anatert-nini izdeiki) kakor je pri vsakej atekieuici tuđi vnanji zavitek, na katorum je dubro vidljiv vodćn tisk, državni orei in firma. Zaloge imajo v Ljubljani, vse le-karne fcatsor tuđi gg Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmitt, V. Fetričić, L. Pir-kar, P. Lassntk, Terček in Nekrep^; v Postoj ni: J. Kupferschmidt; v Škofjej ! L 0 k i: 6. Fabiani; v K. 0 ć e v j i: J. Braune; na Krškein. F. Bomches; v Idriji:J. Warta; v K r a n j i: K, Šavnik; v L i c i j i: Muhla-enzel, lekar; V Metli ki: Matterjevi nasledniki; v Novem mestu: D. Rizzoli iu J. ltergmann; v K a d 0 v 1 j i c i: A. Roblek; vKaiuuiku: J. Moćnik; v Čruomiji: J. Blasek; v V i p a v 1: A. Deperia. Dobre, pravične, nepokažene voščene svece, %& katerc dajcva poroStvo, iz najboljScga čistoga C«belneKtt voska« kutcrc izvrafno lepo in prav počasi gorć, prodajata po najni^jej coni (551-3) P. & R- Seemann, Ljubljana, GradiSče, Vegova ulica St. 8. t U « : 4. decembra: Pri «kwi«u Morpurgo iz '1 rsta. — Sch«ei'I pl. Raab i/ Gradca. — Paul ć, dllick, . Fritsch, WeiiKraf, Ocbrling, ' Potivrek \t Uunaja. Pri b»vitr»k^iu dvoru i St ftar iz Dunaja. 9V" AVilliolmov "9S * rimski, skufceni, pravi, vseobčni zđravilni in vodni prilep (plašter) zoper '■ glavobol, rane, opeklino in ozeblino. Ta prilep je privilegiran od Nj. rintsk. kut. veličanstva. M06 , in udinek tr^u prilcpa je po»ebno ugoden pri ^loboklh in raz-trgranlh ranah vekul uboda ali udara, pri hudlh uleaih, ne-odpravljlvih bezgavkah, ]>ri skelečlh izpuatklli, pri crvu, , vnetlh in oguljenih praih, spekllnah, kurjih očeilh, otlakah, zmrzuenlh udih, \m toku Iz trganja in jednakih boleoinah. ■ Ji'dna škatljicii stuno 40 kr. av. velj. Monj, nego dve fikatljiui -su no poSiljuti in stanuti s kolekoui in podiljatvijo 1 gld. av. vulj. Ta prilep pravi ima samo lekarna 3Tran "Wilhelma v Neuenkirchnu pri Dunaji. Nadalje ima tuđi: V Ljubljani: Peter Lassnik. (527-3) - Gastlove kri cisti Ine pile. Užo dvajset let aijajno skufiene in od zdravnikov priporočeno, da se z niiuii od]>r:ivi putika in ruvniiitizem, ziiBcdcnu slaba Rokr<>\ ic:i, sleza, OBtm kri, zliitii zilju, neshiHt do jedi, nitval krvi, ouioticu, slabost na jetrali in žoiOi, in poziu-jfiu uplivanjo po zdrav Iju nj i z živim srebrom. Pri ženskih nicsećnih iiurednostih uplivMJo to pilo dubrodi'jno, odstranjujofe in zdrav jajoče. Skatljica z okolo 8O komadov 5O kr. av. velj. Te pile so p oh 1 ad k orj e no in odlični zdmvniki priporočajo jih kot najboljfte kri eiHtilno dristilo. Ker zadoHtuje jedna Skatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj ao Gaatluvu pile tuđi uajceuejse zdravilo, PF" Gasllov kri cistilni čaj 1QI t' xnvitkih j#o ,*© in .SO k§\ «f. •*•f>., izvole tuij izrećno znlitevati I K Wilhelmov snežniški zeliščni alop. 3 K Navod se pridoda vsakej sklenici. ] K Jednu zaj)ečntemi lzvlrna akleniol velju 1 gld. 25 kr., ter ] L^ ima ziuirom f'ri-mo i j* Fran "VVilhelm, lekar v Neuenkircbnu (Nižje Avstrijsko). j ^ Zavoj 80 računu 20 kr. i 2 Pravi \Vilbetuiov snežniški zelifičiii alop imajo tuđi lamo moji j 5 *?*?• kupci: ] ^ \ IJiiltljnni: l'etor I^iHMiiiK; j k# Antun Ii«l»an, lekar v PoHtojni; H»r«'l Slivnik, lekar v I »■ Kranji; Fr. \tittliu, lekur v Metli k i; l>oni. ICU/.oli, leksir j J\ (,fj2.rj—J) v Novcui uiuatu. J ^| 1*. ti. oli^iiiNivo iinj ziuiroiu Kiihlova <>Mublt<» U i I- J Kliflmov Niit'v.iilNKi zt-l'iN>.uiški Kt'liN4-ui ulo|» muiiiu ii««r«.«luu poMiie- J L- iiiiiiiju, |«rcd kHternui jiiz |tuNel»uo Nvurliu. ■ ljfikAALVlj U flU*biJL ikiulkiiU Al >L.it. Lbbtiiiiiu iu utjM, Bist.xciuu*! ii^Ktrii«".