55. številka. Ljubljana, v torek 9. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan nefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v atrij ako-ogerake dežele za vae leto 16 gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za *ae leto 13 gld., za uetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mes»*e 1 gld. 10 kr. Za pošiljiinje na iloui računa sv po 10 kr. za mesec, po HO kr. za 6etrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po b" kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bh ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, ..Gledališka stolb«'1. Upravni atvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji 5. marca. Debata o borznem davku, katera se je pričela Še v zadnji seji, izpolnila je nemalo vse de-našnje zborovanje. Kmalu torej dve seji za prvo branje predloga, ki obsega dve- tri vrste, jedno-staven poziv, naj se tutli trgovina na borzi obloži s posebnim davkom! Tembolj se je čuditi temu gostobesednemu vsprejemu TUrkovega predloga, ker se je zbornica že v zadnjej sesiji bavila s tem predmetom in o njem zlasti vsled inicijative našega poslanca Obreze svoje stališče razodela, predno je imela Čast poznati sedanjega predlagatelja s skrajne levice. Načelnega pojasnila tedaj ni toliko trebalo Z druge strani pa se menda bomo res morali privaditi „modiu, s katero se je zapletel naš parlament, ker v novejšem času skoro nijeden predlog ne za dobi parlamentarnega krsta brez obširnega prvega deklamovanja. Zlasti se to godi pri predlo gib, ki vzidejo od skrajne levice, iz taborika pod ▼odstvom Schonererjevim. Nekoliko so to res predlogi, kateri, kakor zadnjič predlog za znižanje zemljiškega in danes predlog za uvedbo borznega davka, zaslužijo vso pozornost, nekoliko pa so predlagatelji možje', ki imajo pri vsakej priliki svojega programa polna usta, in slednjič so tu drugi levičarji, katerim je predlagatelj a la Tilrk trn v peti, trn, proti kateremu je kaj storiti treba. Po vsem tem je pa treba pri predlogu Ttirkovem glede na borzni davek bilo v dveh sejah mnogo govorjenja. Ali o čem? Predlagatelj nekda o trgovini in gibanji na borzi ne ve veliko več, kakor to, da je na borzi devet desetin Židov, in ker je on fanatičen antisemit, mu je borzni davek že zavoljo tega popolnem opravičen in potreben, ker bode tiščal „schnorrerje" in Jobberje". Res je navel tudi nekaj stvarnih razlogov, ali da bi zamudil tako lepo priliko, to ni bilo mogoče, — razvijal je torej dele antisemičnega programa! Tega seje poprijel poslanec, superintendent dr. Ha ase, ker tudi on je i/mej tistih, ki borze neso nikdar znotraj videli. Zatorej pa tudi ni govoril o borznih in davčnih stvareh, nego je. le polemizoval s Turkom, proti antisemitizmu. „Albance israelite" je morala razpisati kako nagrado za zagovornika Židov v državnem zboru, drugače je težko misliti, zakaj se je gospod superintendent tako poganjal za nje. Mož je nemški „liberalec" in gosto so se mu iz ust usipale fraze o tolerantnosti, jednakopravnosti in sličnih lepih pojmih; bil je tudi ta pot v koru nemško-židovsko-liberatnih glasil, ki v jedno mer članku jejo o razmerah bratovskih, a v istem času huj-skajo proti slovanskim narodnostim. Če bode kedaj novodobno preganjanje Židov doseglo kaj vspeha, to bode sad nemško-židovske-liberalne šole in njenih monitorjev, ki so sedanji nemški rod naučili zastopati le jednostransko, ekskluzivno svoje stališče ter prezirati opravičene zahteve družili krogov. V Haa-sejev govor je kolovodja antisemitov Schonerer vrgel par krepkih zabavljic; sicer pa je bilo besedovanje dolgočasno in res ne znamo, kaj bi bilo levico druzega zapeljalo k živahnemu odobravanju, če to ni bil demonstrativni duh proti skrajnemu svojemu krilu. Kakor v prejšnji seji dr. Pattai, je danes k Tihkovemu predlogu stvarno govoril naš poslanec g. Ad. Obreza. Ker menimo njegov govor priobčiti po stenografskem zapisniku, poudarimo naj le to, kar bi se rado očem prikrilo. Borzni davek imajo davkoplačevalci, dejali bi, na svojej zastavi zapisan. Kdor kaj zanj stori, tisti je popularen. Državnozborska levica je to takoj videla, ko je poslanec z desnice, namreč g. Obreza 1881. leta oglasil predlog za borzni davek. Od tistih dob levica tako zavija, kakor bi parlamentarna propaganda za obdavkovanje borzne trgovine bilo njeno delo. Prav umestno je tedaj bilo, da je naš poslanec začetkom svojega govora dotične nazore skušal spraviti v pravi tir, češ, da kakor v prošlej sesiji, je on tudi sedaj nameraval predložiti nasvet glede na borzni davek koj v prvem času zborovanja, toda poslanec Tilrk ga je preloputnil, oglasivši v istej stvari predlog, ki je pa celo le jednostavna resolucija. Stvaren je bil govor levičarja, poslanca O p pen-heimerja: Borzni davek je opravičen, ker ni razloga, zakaj bi davka bila prosta borzna trgovina, ko je z njim obložena vsaka vrsta obrtnega in poljedelskega pridobivanja, ko je z njim podražen celo konsum najpotrebnijih živil; davek ta pa bi tudi državi dajal tudi dohodek, ki seveda ne bi bil tolikšen, kakor se pričakuje, ker bi se moralo gle- dati, da previsok davek ne uničuje svobode, ki je borza potrebuje tudi v prid države. Ko sta dr. Pattai in T Ur k izgovorila svoji repliki proti dru. Haaseju, je zbornica, jako slabo obiskana, prestopila h glasovanju. Obveljal je predlog T Urkov, da se stvar izroči posebnemu odseku, a ne predlog Obrezov, ki je nasvetoval razpravo o tem v davčnem odseku. Predlog Turkov je prodrl s tremi glasovi (99 proti 96) večine; zanj so poleg drugih desničarjev glasovali tudi naši poslanci gg. Raič, Suklje in Vitezič. Za tem se je predlog poslanca llichterja in tovarišev, da bi se delavci po Železnicah ceno vozili, po prvem branji s kratko debato izročil železniškemu odseku. Daljša debata je bila zlasti vsled govora dra. Kronavvettra pri prvem branji Siegla in tovarišev predloga, da bi se dobila pomoč glede na breme legalizovanja. Ta predlog se bode pretresal v posebnem odseku z 18 članovi. Končala se je denašnja seja, v katerej prvo branje Scharschmidove jezikovne postave ni moglo priti na vrsto, s prvim branjem predloga, s katerim pl. Jaworski in tovariši nasvetujejo, da bi se postavila uvoznina na žito. Predlog je zbornica odobravala ter zanj določila poseben odsek s 24 članovi. Poslanci se danes razidejo na pustne počitnice ter se snidejo k seji v petek, 12. dan marca. Na vrsti bode najprvo branje budgetnega provizorija za april in maj; potem pa prvo branje Scharschmidovega predloga. Oboje, zlasti pa poslednje bode povod živahnemu debatovanju. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. marca. Gospodska zbornica «lr£uvii<>gji zbora ima v četrtek sejo. Na dnevnem redu so manj važne stvari, mej drugim predlogi o povečanji dveh fidej-nih komisov. — V budgetnem odseku zbornice poslancev je poslanec Neuwirth letos zopet predlagal, da se denarna jednota zmanjša na 50 kr. Finančni minister nema tudi nič proti pomanjšanju denarne jednote. Poslanec Matuš misli, da se bode prej ali slej morala uvesti nemška veljava ali pa latinska denarna sistema, on je odločno zato, da se upelje LISTEK. t Lavoslav Gorenjec-Podgoričan. (Konec.) Rojenice so mi bile obsodile, da bodem železničar. — 1873 leta bil sem nameščen v Postojini, ko mi piše prijatelj L .... č, tedaj frekventant pi-jonirske kadetne šole v Hainburgu: „Zdaj si v bližini gospoda Gorenjca. Izvestno ga bode veselilo, ako ga pohodiš." V 2. dan aprila meseca omenjenega leta moral sem k prometnemu izpitu v Št. Peter. Preostajalo mi je obilo časa, pak popitam, kde se gre v Slavino. Krenil sem tija. — Golorok, obil gospod ustal je od pisalne mize. Nikakor ne bi bil zamogel v njem vspoznati nekdanjega Št. Lov-renškega kaplana. — Jako je bil vesel, ko se mu predstavim. Pri čaši vina je hitro potekal čas. — Zalotil sem ga bil baš, ko je na slovenski jezik prelagal Ni V. Gogoljeve: mrtve duše. „V bližini ste zdaj, stara znanca sva, le pogosto pridite v pohode". In čudno, dober mesec kasneje premestili so me na Prestranek, ki je železniška, brzojavna in ob jednem poštna postaja Slavinske župe. Malo kateri dan je prešel potem, da bi ne bila občevala z Gorenjcem. On je bil najpopularneja osoba vse župnije. Prijazen z narodom, potrpežljiv, skromen, darežljiv, blaga duša, — duhovnik v pravem pomenu besedinem. Ni Čudo, da ga je vse ljubilo. Ljudem posojeval je rad knjige iz velikanske svoje knjižnice; mimogrede je rad zahajal v kmetske hiše, ter pogovarjal se z družino, — svaril, navajal jo k nravnemu življenju, bodril na delo, — • in tako ni le za duševno, nego i za telesno blaginjo narodovo skrbel je on. Pa se je tudi vse trlo okolu njegove spovednice! A kmetje so tudi umeli, kaj imajo v njem. „Naš gospod Polde, naš gospod Polde, — tacega še nesmo imeli!" In nosili so mu za maše in darov v takej obilici, dasi se je branil. „Le kavsaj" dejal je često, ko sva na njegovem domu obirala piščance, „pa jutri zopet pridi". In ko sem rekel, da to bi bilo prepogosto, da ga oškodujem preveč, me je zavračal: „Toliko imam v hramu, da ne sneva skoro, in potem bode na novo Bog dal, in kmetje bodo zopet prinesli.4* — Pisal je neprestano, in ne spominjam se, da bi ^a ne bil kedaj zalotil pišočega. Naročen bil je na silo mnogo slovanskih novin. lluske knjige dobival je večinoma z Lib.skega. Kar je izšlo na domačem literarnem polji nušem, našel si gotovo pri njem. Navadno so se sukali najini pogovori o raznih literarnih proizvodih slovanskih narodov, osobito o leposlovnih. Na tom polji je bil vzlasti doma in rad je recitiral tega ali onega pisatelja. 1873. leta po leti razsajala po Slavinskej župi bolezen malaria. Ljudje so hudo mrli. Zjutraj čil in zdrav, odnesli so ga že popoludau v mrtvašnico, Tedaj bil je Gorenjec vedno, neprestano na nogah. Neumorno hodil je od bolnika do bolnika, dajal profilaktična sredstva, poučeval, kako vesti se pri obolelih, kako varovati se te kužne bolezni. „Tri dni že nijsem izzul škornjic, obut ležem, a jedva zadremljem, bajdi, že moram kam z obhajilom", tožil mi je jedenkrat. Neumorno delovanje njegovo je tudi priznala deželna vlada, ter odredila, da je dobil pohvalen dekret. Za časa staro- in mladoslovenske stranke opustila je večina duhovnikov „Slovenski Narod." Gorenjec pa, ki nikoli ni bil zelot, pridržal si ga je tudi takrat, ni politikoVal, a govoril vedno pomirljivo. Ta slučaj, nadalje, ker je včasih šel v krčmo, poslednja. Koncem je odsek vsprejel resolucijo, da naj vlada resno pretresava upeljavo manjše denarne jedno te. Skupna minjfctfcrskft konferenca v nedeljo, ki se je posvetovala o obnovljen j i avfetro-ogeirttke pogodbe, bila je ifttez vspena. Ministri se neso inogli sporazumeti o carini na surovi petrolej. Vsled tega so se pretrgala pogajanja in ne ve se, kdaj se zopet začno. Ogerski ministri odšli so že domov. Viia iiJ e drža v c. Rusija jako hitro dela utrdbe pri Dulmu. Nasipi na vzhodnem delu so že končani. Ravno tako hitro delajo strategično važno cesto iz Dubna v Suck. Ta cesta bode do pomladi že dodelana. Dosedaj so C3rltl iskali opore le na zapadu. Zanašali so se na Anglijo in Francijo. Ko pa ti dve državi ne podpirata grških teženj in zlasti prva jako odločno postopa proti Grkom, hočejo se Grki približati Rusiji. Mi mislimo, da tudi to njim ne bode koristilo. Rusija je poslednje mesece dovolj jasno pokazala, da ne želi nikakih prememb na Balkanu in zaradi Grkov ne bode preinenila svoje politike. Tudi Srbi so se zanašali na Rusijo, ko se druge vlasti neso hotele za nje potegovati, toda v Peterburgu neso hoteli podpirati politike, katero je srbska vlada nastopila proti volji Rusije, v škodo slovanstvu. Arnavti so pobili in oropali 30 inženirjev in delavcev, kateri delajo železnico iz Vranje v Skop-lje. Turska oblastva so tako), ko so to izvedela, odposlala vojakov, da varujejo ljudi, ki delajo železnico. Odkar se je združila Italija, še ni bila zbornica tako polna, kakor minuli petek. Skoro nobenega poslanca ni mankalo. Večina in opozicija zbrali sta bili skoro vse svoje pristaše. Vzlic vsem prizadevanjem se opoziciji ni posrečilo vreči minister-stvo. Ministerski predsednik je odločno zagovarjal budget in vladno politiko in zagotavljal, da bode vedno delal za kralja in domovino. Potem je sklenila zbornica z 242 proti 227 glasom, da začne specijalno debato o budgetu. Ko se objavil izid glasovanja, zagnala je opozicija velik hrupi Definitivni budget se je pa dovolil z 242 proti 206 glasom. Francoski senat je vsprejel madagaško pogodbo, ko jo je poprej zagovarjal Freveinet. Petindvajseti socijalni demokrat je voljen v nemški državni zbor. Pri dopoluilnej volitvi v devetnajstem saksonskem volilnem okraji zmagal je kandidat socijalistov s kakimi 1000 glasovi večine. Ta volilni izid napravil je mnogo hrupa in precej poparil vladne kroge. Pokazal je jasno, da vzlic vsem izjemnim zakonom Bocijalizem vedno napreduje. Socijalni demokrati so pa tudi imeli hud boj. Tovarnarji, pastorji, ravnatelji m učitelji, župani in uradniki raznih kategorij so agitovali za konservativnega protikandidata, pa vse ni nič pomagalo. Angleška vlada hode še ta mesec spodnjej zbornici predložila irske predloge in je utemelila. Kakor se zatrjuje, hoče Gladstone Irskej dovoliti obširno avtonomijo s svojim parlamentom. Ko se bode zbornica predložila irska predloga, se bode parlament razpustil in razpisale nove volitve, da bode narod sam imel priložnost pokazati svoje mnenje o vladnej irskej politiki. Tudi se go>enja zbornica ne bode upala ustavljati vladnej predlogi, ako se bode narod pri volitvah izrekel za irsko avtonomijo. Gladstone so nadeja pri novih volitvah dobiti močno večino.^ Švedi so jako nevoljni na iVorvežuue, ker poslednji zahtevajo popolno jodnakopravnost obeh kraljestev in posebnega ministra v nanj i h zadev za Noi vegijo. Švedsko prebivalstvo zahteva, da vlada razruši osobno unijo in se upelje zveza obeh dežel, kakeršno določuje Kielska pogodba iz 1814. leta. Dopisi. Iz Gradca 7. marca. [Izv. dop ] Pogostem poudarjajo Nemci, da je Gradec najbolj nemško mesto v Avstriji, t*r se s tem'posebno bahajo. Človek ne poznajoč ramter. mislfl bi, da je v resnici tako! Kdor se je p* udeleffr desetletnice akadcmrč-nega društva „Trighvra", videl je, v kakej meii je zastopan slovanski živelj v Gradei! Velike SCem-feldske dvorane bite so prenapOlnene občinstva, kakih 700 ljudij ohfskalo je to slavnost! Res, „Triglav11 sme ponosen biti, da tako dostojno zast6pa narod slovenski v tem mestu, sme si tudi biti v svesti, da je s to slavnost. j o ne samo pozornost tukaj bivajočih Slovanov na se obrnil, ampak tudi Nemcev. Vsi gostje nemškega rodu izjavili so se pogostem, da more „Triglav", bodi si, kar se tiče uljudnosti, bodi si izpeljave programa, z nemškimi društvi tekmovati. Saj je pa tudi res bilo divno, krasno! Ustopili smo malo po določeni uri v krasno ozaljšane dvorane, upeljani po vrlem odboru. Občinstva bilo je že vse polno, čuditi smo se morali tej točnosti, katera ni v navadi. Ta točnost občinstva omogočila je, da se je beseda točno pričela. Izvrstna vojaška godba M. pešpolka zaigra „Koračnico" kot uvod. Mej tem dana nam je prilika, da se ozremo malo po dvorani. Prvo, kar nas je posebno iznenadilo, bila je velika množica nežnega spola. Menda ni še imel „Triglav" v svojej sredini tolikega števila dam. To bodi društvu dokaz, da se je začel i nežni spol zanj zanimati. Mej odličnimi gosti videli smo: g. veleučenoga vseučiliščnega prof. dr. Kreka z gospo, vseučiliščnega docenta, prvega predsednika „Triglava" dr. Klemenčiča, dr. B. Ipavca, g. Komelja pl. Sočebrana z družino, prof. Hauptmana z gospo, prof. Hubada, prof. TurkuŠa z gospo, polkovnika Oreskoviča, finančnega svetnika Kocksteina itd. Navzočni sta bili polnoštevilno društvi r Hrvatska" in „Srbadija". Razen tega bili so zastopani Bolgari, Čehi, Poljaki, Slovaki in Rusi. Ko je godba odsvirala, nastopi predsednik gosp. Toplak ter prečita došle telegrame, kojih je došlo 20. Dopisniku ni bilo mogoče vseh v roke dobiti, priobči tedaj samo te le: Dunaj. — Vreden svojega imena, vzgajaj orjake našemu narodu. Dr. Murko. Dunaj. — Srečno Vam proslavo desetletnice želi „Zora". Ljubljana. —Stanovitne so Triglava skale. Stanovitneji v rodoljubji Triglavani! Bruno t Ptuj. — Dasi je 10 let za društvo komaj dan življenja, veselimo se z Vami, da ste v tem dnevu toliko napredovali. Živio! Čitalnica in pevsko društvo. Spljet. — Nekdanji soutemeljitelj in odbornik kliče vrlemu društvu navdušeno: „crescat, llo-reatl" Rutar. Ljubljana. — Živeli, slovenski visokošolci! Akademično društvo „Triglav": „Vivat, crescat, floreat!" Ljubljanski o smo šole i. Praga. — Bratskomu akademickemu spolku „Triglav* ke dnešni slavnosti jebo desetletnice od českvek akademiku ze zlate slovenske Prahy srdečne „Na zdarl" A k a d e m i e k y č t e u a r s k f s p 61 e k v P r a z e. Dunaj. — „Slovenija" čestita bratskemu društvu k njegovi desetletnici ter kliče: »vivat, floreat. crescat. ,.Triglav"! Presrčen pozdrav! Odbor. Ormož. — Čestitamo, napr«| bili sokoli slovenski. (Drugi del ni mogoče čitati.) iVunaj. — Milvm pobratimom ke dnešni slaviosti srdečne „Na zdar"! Česk^ akademicky spdlek. K u čer a, predsednik. Pismeno ipozdravili ao „Triglav" prav srčno društva: Towarzystwo polskich akademikov, ,,0 g nisko'' w Czerniovvcach, ,,Slovanska Čitalnica" v Trstu ter Bractvro akademickie filaretow w Kra-kowie. Sosebno veliko navdušenje je prouzročil pozdrav ljubljenca slovenskega naroda, častnega uda „Triglavovega" S. Gregorčiča. Pozdrav slove : Slav. društvu „Triglav" o desetletnici: S primrtrBkih planjav „Triglavu" pozdrav, Ko leto proslavlja deseto ! Kot gorrfk velikan, Po k torom je zvan Naj krepko stoji Skrbno naj goji, Vzgoji naj Se mnogo nam četo Za narod naš ljubljeni vneto! S. Gregorčič. Sedaj nastopi tajnik g. Blaž, ter nam v krepkih potezah razklada zgodovino društva. Pove, da so „Triglav" ustanovili zavedni slovenski visokošolci 1. 1875 na čelu jim dobroznani slovenski rodoljubje in učenjaki gg. prof. Rutar in prof. dr. Sket. Od svojega ustanovljenja do sedaj krepko se društvo razvija ter ob vsakej priliki pokaže, da je udano svojemu narodu, ravnajoč se po gaslu: biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos"! Želimo, da pošlje g. Blaž ta izvrstno sestavljeni spis Slovanu", da i slovenski svet izve, kako je vzrastla ta narodna cvetlica v tuji zemlji. Druge točke vsporeda preidera z opombo, da so se izvrstno vršile, le o dveh moram nataučuejše poročati. Piterospev dr. G. Ipavca „ Oh rani Bog te v cveti", popolnem je očaral občinstvo" ! Ta krasna kompozicija peta s tako preciznostjo ter korektnostjo mora se dopasti. Ko so pevci končali, hotelo je občinstvo le še in še poslušati krasne zvoke a pevci niso hoteli ustreči občnej želji, menda radi tega, da se ne bi program preveč podaljšal. Druga točka, katero smo morali občudovati, bila je „Naprej" in „Karitik hrv. pjesama". Do sedaj tu nepoznani tamburašk zbor sme si laskati, da je njegovo igranje bilo mej lepim najlepše! Tu se nam zdi umestno izraziti svoje veselje, ko vidimo kako srčno simpatizujejo Hrvatje s Slovenci, kmalu združili se bodo, gotovo sebi v korist! Potem bode jim mogoče, zmerom take slavnosti prirejati, kakor je bila „Tri-glavova" desetletnica! Pevci .Triglava" in „Hrvatske" odpeli so zadnjo pesen „Kdo je mar" (na glasoviru je spremljal g. dr. B. Ipavec). Tu nastopi g. Toplak naznanjajoč, da se začne na občo željo občinstva ples. — Ravno je minula ura dvanajsta. To je bilo veselje! In slovanska mladina rajala je do ranega jutra ter se vrtila po krasnih »kordih slovanskih melodij. Prvo četvorko plesalo je 90 parov. ker je rad občeval /. narodom, - a bil je jako trezen mož, — potem pisateljevanje, radi kojega pa nikakor ui zanemarjal svojih dolžnosti, j »onaj več pa gola umazana sebičnost, samopridna zavist, bila ie uzrok, da so ga tožarili. „No, vsaj sem jaz št več, kakor gospod Polde, in moja maša tudi to kisto velja, kakor gospoda Poldeta, pa meni se ne prinese nič!" godrnjal je stari župnik P.....n. Kaj gorak je bil Gorenjcu. In stari vedno bolehavi drug E.....c, še več pa njegova sestra — kuharica prizadela sta siromaku dokaj bridkih uric. O nedeljah in praznikih moral je Gorenjec služiti vedno rano nn.šo, imeti po dva govora, poučevati ▼ šoli, po raztresenih poddružuicah maščevati, o boleznih ga je vse zahtevalo k sebi, — prijetne reči, vzlasti po zimi, o burji in zametih, — misan- trop E.....c je pa ležal doma. Ni čudo, da ga je mrzel narod. V Ljubljanskej knjezoškonjskej palači je takrat stolovala vsemogočna šUofulja U .... a, rojakinja E.....čevej sestri. Ua vvenlou VVciber zu Hianen, — šla je megora tožarit Gorenjca, in facit teh spletk je bil, da je mitrovana kuhaluica Gorenjca prestavila v St, Julijsko hribovje! Zaman bila šla je deputacija najveljavnejših mož Slavin- skih k vlailiki, — nič, .sic volo, sic jubeo, — Gorenjec moral je pobrati šila in kopita, ter težak, obil mož, oditi na novo odkazano mu mesto, v hribe. Nakanil je takrat že, da se razsopi, ali udal se je, potrpel. Trpek za P .... a, E.....a in vladiko bil je takrat dopis v „Slovenskem Narodu", ki je osvitljeval to despotično dejanje. Vse zastonj! Kmetje Slavinci bili so sila razjarjeni zbog tega čina, dva moža čuvala sta kaplana E.....a, ker se je bilo bati dejanskih izgredov. Vse je bilo po konci! Čulo se je pretenje in grožnje, ter kletve tedaj, da ni preje, ni sleje tako. Slučaj je nanesel, da so i mene skoro potem premestili v Zagorje za Savo, zopet v bližino Gorenjca. Jedva dve pičli uri imela sva drug do dru-zega in često sva se shajala oni dve leti njegovega kaplanovanja v Št. Juriji. Novi župnik Gorenjcev, skušen, občečislau gospod G.....n bil je drugačen mož, nego prejšnji predstojnik njegov. Spoznal je v Gorenjci biser, moža, in branil ga je napram sum-ničenju. „Kako ste dovoljni z Gorenjcem?" pital ga je nekoč vladika V .... r. »Izvrsten, značajen mož, delaven in marljiv; boljega kapelana si želeti ne morem." „Pa same romane piše in v gostilne za- haja!" „Knjezovladiška milost, ako piše, piše o prostem času, — to mu je v razvedrilo in zabavo." „Kaj pa piše tacega?" „Vse je pošteno. In če gre na polič vina, i no, jaz grem celo ž njim in nikedo nama ne more očitati česa. Gorenjec je trezen mož, zlata vreden. Vse ga čisla in rado ima. Kar se je govorilo o njem, so le izmišljene kvante." Tako ga je branil mož poštenjak! Gorenjec morda nikoli ne bi bil napravil župnijskega konkurza, da ni bil prišel v Št. Jurij. Župnik G.....n pa ga je uaganjal, in istinito se je lotil študij. — Iz Trsta poslali so me v maji meseci 1876. 1. na substitucijo na Zidani most. Porabil sem to priliko, ter obiskal Gorenjca Iznenadil me je z novico, da je prebil konkurz, prosil za župo Adlešiče, ter dobil jo. Blagi, neumrli vladika Po-gačar, ki je Gorenjcu izredno naklonjen bil, mu je odgovarjal, rekoč, naj počaka kaj boljega. „Tara ne bodem imel preobilo posla, dobro je za-me, knjezovladiška milost," dejal je skromni Gorenjec; lahko se bodem bavil s peresom, — zato prosim te župnije." „Fiat voluntas tua!" In dobil je Adlešiče. — Z Gorenjcem ostala sva v vednej korešpon-denčnej zvezi. Ko sem moral na Tirolsko, ko sem T prvej dvorani pa se je zabavalo neplesa- joče občinstvo ter se veselilo, da more Slovan v nemškem mestu tako sijajno nastopiti. Končujoč čestitamo vrlemu »Triglavu' na tem sijajnem izidu prav srčno ter mu kličemo: Zmerom vzgajaj take može kakor do sedaj, ostani Slovencu domovina na tujem. Iz JLositega potoka 5. marca. [Izv. dop.] Dopis iz Loškega potoka v Vašem cenjenem listu št. 37. od 16. fe ruvarja, je tako občanom ustregel, da ga nikakor prebvaliti ne morejo, zakaj bi ga pa ne, saj je istino še premalo govoril. Ko bi bil pa še nekoliko opisal naše odbornike in njihove ob činske seje, tedaj bi poštenemu človeku slabost prihajala. Dovolite mi, da omenjeno le nekoliko na debelo popišem, ker gotovo bodem ustregel bralcem tega lista, še bolj pa našim občanom. Poglejmo najprej, kako se občinske seje začenjajo in konča-vajo. Ko se občinskih odbornikov komaj toliko skupaj zbere „v gostilni, ne pa v občinski pisarni, da so sklepčni, se seja prične tako le: Župan prinese jedno, ali pa dve „Marjetki" vina na mizo. Ko si pa ta izpraznjeni pa toliko časa „Repe te", dokler neso vsi omamljeni, seveda, da župan najbolj. Občinski sluga pa, ker mu je bilo že prej to naloženo, — prinese „zapisnik", ki ga je bil že prej ta dan skoval, da ga pričujoči odborniki podpišejo, in ti, seveda, ki ga imajo že preveč v laseh podpišejo, kar jim prinese občinsk sluga, naj bode to ali ono. Kadar je pa že vs m zadosti, vendar se spomni jeden ali drugi za račun, koliko da imajo „cehe". j Gostilničar (župan) jim pove, koliko da imajo „cehe", ] odborniki pa sklenejo, da naj se današnja „ceha" j v občinski račun zapiše in s tem je seja sklenena. (Omeniti tudi je, da se mej občinskim zastopom tudi vrli poštenjaki nahajajo, da ne bodo taisti žaljeni, so izvzeti, ker jih občani kaj dobro poznajo.) Da pa ima naš občinski /astop res veliko oblast (podeljeno ne vem od kod), o tem se je izrazil podžupan Matija Knaus iz Hriba tako-le : Kar nas osemnajst j odbornikov v občini naredi, to mora veljati, ako tudi jednega aH druzeg* na vislice obsodimo. Jaz j pa kaj dvomim nad to postavo, ki jo ima naša i občina, mislim da bode pri naših odbornikih neveljavna. Toliko od občinskega zastopa in od občin- j skih sej. Poglejmo pa nekoliko v občinsko blagaj- j nico. Revna je, kakor ,, cerkvena miš", druzega ni V njej, kakor še kaka pajčevina po kotih, v njej pa ne dobiš denarja s cesarsko podobo, ako bi jo j tudi trikrat okolu preobrnil. Ko bi pa imela občinska blagajnica prave gospodarje, bi gotovo morala imeti že nekoliko stotin gotovine, ker jih pa nema, je od leta do leta več dolžua. Da se pa z občinskim premoženjem prav ne gospodari, poglejmo si občinske dohodke in odhodke le od leta 1879. Omenjeno leto dobila je občina od deželne vlade gotovih 900 gld. za stražo na hrvatski meji, ki so jo imeli zaradi živinske bolezni; leta 1885 je daroval presvetli cesar za razširjenje pokopališča 200 gld. na prošnjo g. župnika, potem so občinske naklade pri davkih po 1 ">"/„, naklada pri vinskem dacu in dacu od mesa, pristojbina od vsake ženit-vanjske zglasnice 5 gld. in še veliko druzih dohodkov, ki jih občina ima. Stroškov pa občina po- sebnih ni imela iz občinskega premoženja, ker moramo županu posebej skladati, ako se še tako majhna reč v občini naredi. Vendar je pa pri vseh teh naštetih in druzih dohodkih občina vsako leto od 2—3—4—600 gld. več dolžna. Kam, da so vsi ti dohodki prišli, nikdo v občini ne ve, izimši župana in nekoliko odbornikov. Danes sem Vam, dragi bralci, le nekoliko popisal naše odbornike, da bo-dete vedeli, kako da je naša občina zastopana. Katerikoli Potočani bodo po tem dopisu razžaljeni, tisti so največ pri tem krivi. Kaj več prihodnjič, ako bode mogoče, vse z imenom odkrito. „Jarnejce dre v' privleče, Juri pouku ri Miha pudpiha". P----! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 2. marca. (Dalje in konec.) Mestni odbornik Kollmann predlaga v imenu odseka za olepšavo mesta. Slavni mestni zbor naj sklene: 1. Sedanja veranda pred Tivolskim gradom naj se podere, in vrhu nje napravljeni železni balkon odpravi. 2. Mesto tega naj se naredi nova veranda deloma od litega deloma pa od kovanega Železa po priloženem načrtu g. G. Tonniesa, in sicer s stro pom iz železnih valovitih plošč. 3. Delo naj se izroči G. Tbnniesu ter z njim pogodi ;na dogotovljen je, montovanje in popolno postavljenje cena 18O0 gld. z obvezo, da bode. delo izvršil vsaj do 31. maja t. 4. Stroški za to napravo naj se pokrijejo iz tekočih mestnih dohodkov. 5. Magistratu se naroča, da predidoče štiri sklepe neutegoma izvrševati začne. Odbornik dr. Tavčar pravi, da mu niti sedanja niti nasvetovana altana ne more ugajati, že z olepševalnega stališča ne, podobna je sušilnici za proso in se v veliki dimenziji nikakor ne ujema s skromnim poslopjem Železno altano pa more zavračati iz fituincijalnib razlogov. Stala bi skoro 20O0 gld., torej toliko, kolikor je letnega dohodka od vsega Podturnskega posestva. Altana je le na-potu, kadar se hote meščani sprehajat pri godbi, kajti ovira prosti promet. Tudi kip maršala Ra-deekega pred altano, bode mnogo pridobil, ako se ta kurnik odpravi. Zategadelj nasvetuje dr. Tavčar iz olepševalnih, estetičnih in rinancijalnih ozirov, naj se altana popolnem odpravi in le, ako je treba, popravi železni balkon. Odbornik Pakič bi obžaloval, ako bi se odpravila altana in zatorej podpira odsekov predlog. Odbornik Potočnik je odločno zoper odsekov predlog. Ko bi se altana napravila od železa, kakor je nasvetovano, bi so moralo reči, da magistrat in mestni odbor nema nikakega estetičnega okusa, kajti altana je popolnem proti slogu (stil-widrig). Odbornik Hribar misli, da zaraščena altana, kakor je zdaj, fasado gradu še povzdiguje. Ako se podere, ostal bode le balkonček, ki bode neukusen. Stroški ne bodo neproduktivni kajti ako bode veranda dotični stranki v gradu na razpolaganje, bode gotovo rada plačevala večjo najemnino. Kip maršala daleč od domovja bil zapuščen, osamljen, bili so j njegovi listi mi v tolažbo. .Potrpi, soUice bode zopet sinilo, — razmere bodo se uže zopet predrugačile, Slovan gre na dan. Tudi ti prideš zopet v domovino svojo!" Res, zopet sem doma — — — O zadnji bolezni svojej ni govoril Gorenjec j rad. Ko sem ga miloval, odgovarjal je, da ni tako \ hudo. V listu od 19. dne novembra meseca toži, da ne more tolikaj pisariti, kajti preobložen je z uradnim poslom. Da posel, — a priznati ni si hotel, da je bolan, hudo bolan, da gre h koncu ž njim. St. Jurija je rad kaj omenjal. — „Ko bodete pod župnijsko streho (scil. v Št. Juriji), spominjajte se tudi mene," piše mi v zadnjem listu. — Pisaril pa je neprestano. Menim, da je zadnje njegovo tiskano delo prevedena povest: očeta Blaža otlina, ki je te dni izšla v „ljudskoj knjižnici" v Mariboru. Gorenjec je pisateljeval že od 1861. 1. po-čenši. Njegovi nebrojni spisi nahajajo se v Glasniku, Cvetji, Besedniku, Zori, Kresu, po Novicah, Danici, Narodu, Slovenci, po knjigah Mohorjevega društva, Matice Slovenske, ljudskej knjižnici Leon-Kordeževej. Vidi se, da je bil izredno plodovit. Po največ prevajal je iz ruščine in češčine. Gorenjec bil je srednje rasti, širokostenjašk, j in zadnja leta sem zelo obilen, dasi je bil v mla-! dosti silo tenak in slok. Obraz bil mu je širok a duhovit, čelo visoko, lasje temnorujavi, oči male, rujave, zelo žive, nos fin, usta proporcionalna. Rad se je šalil, ter zategnjeno smijal. Imel je lep, so-| noren glaB. Naravi bil je sangviuične ; a marsikdo, ki ga znal ni, imel bi ga rlegmatika. Preje je nosil vedno visoko obuvalo, strogo duhovski opravljal se; v Št. Juriji jel je nositi pantalone. Odeval se je ali črno, pogosto pa je imel kako tamno, kvadrih -rano opravo. — Po leti uosil je bel slamnik in lahko črno surko. Tabaka ni pušil, ali vsaj zelo redko. — Prejšnja leta je mnogo bolj čislal pivo, nego vino. Imovit, menim, Gorenjec ni bil, kajti bil je preradodaren in čuda novcev potrošil je za knjige in novine. Vzlasti rad podpiral je dijake. — Včasih mi je dejal, da bode knjižnico svojo ostavil ali kakej šoli, ali čitalnici, ali Matici slovenski; kaj je ukrenil, mi ni znano. Neprecenljiva zguba je. da nam je Morana tako brzo odvedla tega plodovitega, neumornega, veščega pisatelja. Bil je jedva 45 let in 3 mesece star. Blag mu spomin ! II a r a m b a š a - M e r o v č k o v. Radeckega pred gradom bil je kupljen za .Zvezdo", a ker je bil slab, neso ga hoteli postaviti in tudi po odpravi altane se ne bode lepši videl, kajti ulil ga je pravi mojster skaza. Od novo altane bode imelo mesto korUt, služila bode v lepoto in gotovo nad 50 let ne bode poprave treba. Podžupan P e t r i č i č podpira odsekov predlog, župan Grasselli pa je odločno za dr. Tavčarja predlog. Altana postavila se je, ko je bival maršal Radeekv nekaj dnij pod Tivoli, da so vozovi stali pod njo. Vedrišče pa prostor pod altano ne more biti, saj je tudi premajhen. Altana se gradu ne prilega. Govori se o velikanski fasadi Tivolskega gradu, v resnici pa ni drugega nego dvonadstropna hiša, koje tretjino zavzema altana. Stavbinski urad napravil je načrt za novo altano, ki bi bolje ugajal, nego predloženi. Pri glasovanji obvelja dr. Tavčarja predlog s 13 proti 12 glasom, altana se bode torej odpravila. Odbornik Valentinčič poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o napravi nove ograje nad stopnicami pred Tivolskim gradom in nasvetuje naj se stare stopnice prelože in z novimi namestijo. Kamnoseška dela znašala bodo 282 gld., Tbnnies je proračunil za ograjo 480 gld , vsi stroški znašali bi za popravo stopnic in napravo ograje skupno 809 gld. Odbornik N o 11 i nasvetuje, naj bi se dražba za železno ograjo razpisala, dosti ceneje bi se dobila Sploh pa se mu zdi ograja od ulitega železa pretežka. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški misli, da ni firme v Ljubljani, ki bi ceneje to delo izvršila. K večjemu livarna v Dvoru na Dolenjskem, od koder bi pa prevažanje veliko stalo. Župan Grasselli je proti ograji od ulitega železa. Saj se vidi, kako sta dva srborita fautalina razbila tako ograjo pri realki. Ograja bodi od kovanega železa, trajneja in ceueja bode. Stavbenemu uradu naj se naroči, da takoj predloži zboru dotične načrte, da se vsa dela še to spomlad dogotove. Debate o novi ograji udeleže se še odborniki prof. T. Zupan, Nolli in Hribar. Slednji poudarja nujnost, da se stopnice pred Tivolskim gradom popravijo. Naposled govori še poročevalec Valentinčič, ki Be čudi, da je danes toliko ugovorov proti odsekovim predlogom, ki so zadnjič ven-der vsi odborniki (izimši kamnoseškega dela) bili sporazumljeni. Konečno vsprejme se predlog župana Grasselli ja, da se mestnemu uradu naroči, naj takoj predloži načrte za ograjo od kovanega železa. Potem se seja, ki je trajala 3 ure, sklene. Domače stvari. — (Pronašanje.) Stavbeni sovetnik gospod Potočnik bode jutri 10. dan t. m. v tehničnem, društvu govoril o plovbi po rekah, s posebnim ozi-rora na našo Savo, po kateri se je brodarstvo, Do- , lenjcem v veliko škodo, opustilo. Predaval bode pri Malici. Začetek ob 8. uri. Nečlani dobro došli. — („Laibacher VVochenb latt") bil je preteklo soboto zaplenjen, kakor se nam poroča zaradi besed „die Gascognaden des---Danes raznaša se že drugo izdanje. Po tem sodeč, kazalo bode v bodoče tudi narodnim listom oglašati se za I drugo i/danje. — („11 r v a t s k i" ), glasilu stranke prava, odtegnil se je poštni ,,debit" za Bosno in Hercegovino. — (Posojilnica v Slovenskem Plaj-bergu na Koroškem) je — kakor se nam poroča iz Celovca — post tot diserimina rerum vendar registrovana na podlagi slovenskih pravil, in vsled slovenske uloge. Slovenski jezik se torej pri sodnijah na Koroškem, vsled čitateljem „Slovenskoga Naroda" znane pritožbe, priznava kot sodnijski jezik. Ta posojilnica, katere osnovanje se je skoro za leto dnij zavleklo, začela bo torej v kratkem svojo delovanje. Nadejati se je, da bo poslovala z istim uspehom, s kakeršnim se sme ponašati Št. Jakobska posojilnica. — (Morilec Kralj svoje grozodejstvo priznal.) Prvo noč po smrtuej obsodbi Kralj ni zatisnil očij. V jutro vprašan, kako je spal, odvrne, da je vso noč bdel, ker so ga obsodili na vislice. „Ali mi nihče ne more pomagati ?" zdihuje Kralj. „„Le Bog pa cesar,"" se mu reče, „„ako dejanje priznate."" Nekoliko pomišljajoč, reče zločinec: „Pro- 1 sini, peljite me k preiskovalnemu sodniku.tt Tjakaj prišedži v prisotnosti treh prič prizna svoje grozodejstvo iD utemeljuje zločin s tem, da si je hotel z novci nesrečne svoje Žrtve nekoliko pomoči iz bede in revščine. "Vsa izpoved morilčeva vjema se razen nekaterih podrobnostij, katere more vedeti le morilec sam, popolnem z izpovedbami prič. Sodnik potem sestavi, prečita in podpiše zapisnik, kateri podpišejo tudi priče in morilec Kralj. — (Včerajšnji mesečni somenj) bil je še precej dobro obiskan, kljubu temu, da je še v par drugih krajih bil somenj. Živine postavilo se je na somenj 905 glav in sicer: 410 konj, 305 volov, 165 krav in 25 telet. Posebno živahna je bila kupčija na konjskem sejmišči, kjer se je dokaj lepih konj prodalo. — (Morilec svoje pastrke pred porotniki.) [Dalje.] Prvi se zasliši dr. Schuster, potem zdravnik Fine, ki pove, da lobanje ni bilo moči prežagati, ker je kar razpala, kajti razbita je bila vsaj na 2 6 kosov, možjani pa so bili podobni ju-Šadi (Sauce). Zatoženec na vprašanje, kaj da ima na to opomniti, odgovori, da ga vse to nič ne briga. — Priča Peter Bratanič, delavec pri Tiinniesu, potrdi, da je bil zatoženec s svojo pasterko v Po-kornovem „auskoehu" in da je, ko je prej bil ž njo tam, jedel klobase, proti 5. uri zvečer, samo nekoliko vrata odprl in rekel dekletu : ,,Zdaj pa pojdi!" na kar sta odšla. Drugi dan, ko je žandar zatoženca mimo gnal, je priča takoj rekel: „Ta je že ta pravi!" Priča, starinarica Katra Ke be r, izpove odločno, da je bil Kralj tisti, ki je železni drog pri njej dne 14. januvarja kupil. Prišel je okolu 3. in 4. ure popoludne in rekel, da je bil že v torek pri „fotruu (njenem moži) gledal neki železni drog za os saJ motežnemu vozičku. Rekla mu je, kazoČ na nakopičeno staro železo, naj izbere, kar želi. Izbral je ravno isti železni drog, kateri se je priči pokazal in kateri je imel že takrat, kakor še danes sledove apna na sebi, ker je bil prej gotovo za ograjo pri kakem oknu. Kralj je rekel, da je to ravno tak drog, kakeršnega bi on potreboval. Prijel ga je pri konci in poskušal ob tla, je H trden. Kralj pripomni na to: „Žena, to ste se pa zelo zmotili, da bi bil jaz isti, ki je kupil pri Vas ta železni drog!" — Priča Ivana K rž iš ni k, natakarica v Hrenovi gostilnici na sv. Petra cesti, izpove da je bil Kralj z dekletom proti a/i5. uro zvečer v gostilnici in spil ž njo V* litra vina. Šalila se je priča še ž njim, ko je rekel, da je dekle njegova hči češ, to ni res, ker se jej je Kralj premlad zdel. Proti peti uri odšla sta oba. Okolu sedme ure zvečer istega dne pa je prišel Kralj „s komfortablom", ki je ustavil pred „Bierhalle". izstopivši na nasprotni strani zopet v Hrenovo go-stilnico in hitro izpil četrt litra vina. Vprašala ga je priča navlašč, kje pa imate dekleta, na kar je odgovoril: „Me bo že kje tam doli čakala"! Isti dan bil je, kakor priča pove, Kralj vsaj trikrat, če ne štirikrat v Hrenovi gostilnici, jedenkrat z dekletom, drugekrati sam. Priča misli, da je bil Kralj, ko se je pripeljal s tijakarjem, nekoliko pijan. (Dalje pri h.) Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 9. marca. „N. Fr. Pr.a: Kolonija armenska na Dunaji izročila Kalnokvju prošnjo, naj bi Avstrija z drugimi velevlastmi pri Porti posredovala, da se uresničijo v Armenski reforme. London 9. marca. Reuterjevo izvestje iz Rangoona: Angleško posadko v Yemethenu, broječo 300 mož, obkolilo 9000 ustašev. General Prendergast hiti na pomoč z nekoliko stotinami. Prieakuje se hud boj. Pariz 9. marca. Časopisi objavljajo topel poziv do obrinstva, naj bi podpisavalo donesite za ustanovljenje zavoda Pasteur jevega, čegar projekt je akademija znanosti j vsprejela. Zavod naj bi bil varstvo proti steklini, vspre-jemal bi Francoze in inozemce. tvatrijska specijalitet*. Tridesetletna izku\stva 8«> dokazala, da se je „Mollov H eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (20—2) Tak uspeh, kakeršnega že dolgo ni bilo, pridobilo si je vsekuko Pichler-jevo resolviruo milo kot najboljše zdravilo za konje in govedo. Odkar je to neprecenljivo sredstvo občinstvu dostopno, ne pogreša ne skoro v nobenem hlevu. — Za zdravilno moć in njega neškodljivost jo že mnogo sijajnih spričeval. Umrli »o 5 LJubljani: 2. marca: Marija Korinaldi, gostija, 83 let, Kravja dolina Št. 11, za starostjo. — Arnold Maršal, podkovski učenec, 19 let, Poljanski nasip št. 14, za jetiko. 3. marca: Rozalija Baje, učiteljeva vdova, 40 let, sv. Florjana ulice št. 24, za jetiko. — Andrej Bruss, oskrbnik, 81 let, Poljanska cesta št. 9, za starostjo. — Alojzij Škra-bec, kondukterjev sin, 3 leta, Križevniške ulice št. 9, za davico. — Viktor Zalokar, dninarjev sin, 1 mes., Kolezij-ske ulice št. 12, za jetiko. — Viljem Kavčič, kondukterjev sin, 5 let, sv. Martina cesta št. 11, za vnetjem možganske kožice. 4. marca: Janez Videmšek, krojačev sin, 10 mesecev, Reber št. 3, za vnetjem sapnika. V deželnej bolnici: 1. marca: Tomaž Kos, delavec, 31 let, za jetiko. — Janez Mausar, krošnjar, 29 let, za jetiko. 2. marca: Anton Režnn, črevljar, 23 let, za jetiko. 3. marca: Fran Terlep, vrtar, 55 let, za srčno hibo. — Marija Remžgar, gostija, 68 let, za starostjo. Meteorologično poročilo. 1 i 9 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Tem- , Ve-peratura trovi 1 Nebo Mo-krina v mm. 8. marca, j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-42 mm. 734*11 mm. 736 97 mm. 1 — 5-2" 0 j z. vzh. 10° 0 ] z. jvz. — 16'' O in. svz. 1 jas. jas. d. jas. 0 00 mm Srednja temperatura — 19°, za 4'5° pod normalom. ID-a-a^LSLjslsa* "borza dne 9. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... 88 gld. Srebrna renta .......... dH , Zlata renta......, .... 114 „ I 5°/0 marčna renta......... 101 „ Akcije narodne banke....... 872 , Kreditne akcije......... 299 „ London .... .... . . 183 „ Srebro............. — „ Napol. ...... . 9 „ C. kr. cekini . ..... 5'' '„ Nemške marke ... dl n 4°/o državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 128 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 „ Ogrska zlata renta 4u/0 ... 104 n „ papirna renta 5''/,, . 95 „ r>g „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ Dunava ivg. srečke 5",',, 100 gld. 117 „ Zemlj. obč. avBtr. 41 ,u „ zlati tast. listi 126 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 118 „ Prior, oblig. Ferdiuandovo sev. železnice 108 Kreditne srečke .... 100 gld. 179 „ Rudolfove srečke.....10 r 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 117 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 208 , 45 00 7---> 85 85 98 V, 91 60 26 25 75 70 75 75 75 25 30 20 kr. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za toplo Boćatje o smrti pre jnbljenega očeti, gospoda ANTONA PEČNIKA, posestnika, ter za darovane lepe vence in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebn prisrčno zahvalo. (143) žalu joti ostali. Izurjenega koncipijenta z legalno prakso Iš£e (134—3) dr. Alojzij Gregorič, odvetnik v Ptuji. Učenec, 12—14 let star, z dobrimi šolskimi spričevali, vsprejme se v prodajalnico mešanega bla ra. Sinovi revnih Btarišev imajo prednos . — Natančno pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (125—3) z malini vrtom v meNtii Je po ceni na prodaj. (144) Natančneje: Roine ulice Nt. a I v I. nadstropji spredaj. Čebele v vsakem številu kupi (128—2) čebelarija Chlum per Hinsko, Češko. Resolvirno milo« izumljeno in napravljeno od Frana Pichler ja, r. k. žir. nadzdravnika t avit.-oger. rajski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih konj In ftroved. Večkrat odlikovano b častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Schlaier. (136—1) Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zal»a*nu)i človeškega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpiienih u