LZXL fc. tH
Illii
iznaja trnu Oaa yojtnu\im, tzvauna omami}* m prm mi um — j— do HO paui *nt a dio do iuu rm t Ots od 100 do 3u0 mt i Dm i. recji i—rali peti t ersta &U3 %.—, t^puir po oo^ovoru, naermtnJ itn— po—bsj. — i lljiiftu i Narod« rerta —... -r,o v Joronn- n Os 12.—. ca 1——>«i CMd 29.—- ftokoptal mm mm rraćm)o
UKJEDJN14TVO £N OPRAVNUTVO L J l BLJAM A,  KmMJbvi dla Mi
Telefon: 31-23. 31-28, 31-24. 31-26 t*
Podriitle« : MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, LdnhljMMfca c.,
•C 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strocamaverjeva ulica 1, telefon «L 65;
Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101.
hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Po Hitlerjevem obisku v Italiji:
Rezultati rimskih razgovorov Hitlerja
O vsebini razgovorov čilo — Hitler je
reMtnih sklepov ni bilo izdano nikako zapustil Italijo in se vrnil v Nemčijo
lr* ma;« r S*ms*i kancelar Hitler je vrprai aak!iučil »roj obisk v I ta: pMln r lorence Iz Rima. kjer so ga svp-•^ano 5->remili rut kolodvor kralj. Mussolini
in drugI odličnik5 se je odpeljal s posebnim vlakom ob 9 30 in je prispel ob 14 v Flnrenco Tu mu je bil prirejen svečan ?rrr;**m Nastopile so polejr vojake vse fa-šžstscne orfranizar-je. Zunanji minister prof CSaoao je priredil na čast Hitlerju poslovilni
banket. Hitler si je popoldne ogleda) nekatere znamenitosti mesta ob 0.15 zjutraj P* se je poslovil od Mussolinija in italijanskih ministrov ter odpotoval v Nemci jo.
Sprejem v Berlinu
Bmrhn. !•*. osja AA Berlin pripravil« ve ričastert *prej«Tr H r- . Via* 2« pripc c nocoj ob 22 ur* na Lehrterbahnhot. kjer 2a i>-> r» "dravS "laršsJ CJonnf r. vsenii ćls-▼ladV. viiji oficirji in vodite'j; stranke. L«ti p*šrjo. da bo prejem tak. kakor ie bil oni. ko se ;c Hitler vrni! t Dunaa po p« 1
Hitler o svojih vtisih
Kam, 10. maja   A A. Dopisniku ajrer Štefani     podal Hitler o svojem bivanju v Italiji tole isjaro:
Vse to je selo repo. Povsod sem opasti izraxe iskrene ara prijateljstva. Dokazi sini pa ti j so me sitno ranili Prihajali so od rovsccL celo od kmetov, ki so hitel: z vseh strani, da nas posjdrarijo. Navdušen sem nad sijam--> orjranizsciio in odnašam neizbrisne spomine o vasi vojski, mornaric) :n o vašflj vojakih. Cisto priprosto — sploh vam ne morem popisati čustva, ki so me navdajala pred spomeniki  starepa Rima
Zato mi je zelo žal. da. sem si vse to moral ogledati tako rekoč, mimogrede. Bivanje v Italiji sem preživljaj ne samo kot politik, amnak tudi kot umetnik. Vsako umetniško galerijo sem zapuščal z obžalovanjem, ker bi hote! v njej se dalj časa ustati. Silno sem vesel, da lahko ugotovim, la vlada med fašizmom in narodnim socializmom popolno razumevanje. Nasa dva naroda sta povezana z neporušl jivim-: vezmi, kar je lahko med svojim bivanjem v Nemčiji ugotovil tudi Mussolini. Prijateljstvo med nami je prijateljstvo, ki se ne ustvarja z umetnimi sredstvi
Pariško mnenje
''»rit. 10 maja. h. O rimskih razgovorih med Mussolinijem in Hitlerjem piše -Ma-Un«: Kar se tiče odno^ajev Italije in Nemčije do Madžarske sta bili obe vladi v Rimu pooblaščeni, da izdelata načrt za skupno postopanje Apeli, ki jih je Mala -•ntanta v Sinaji naslovila na Budimpešto. oudJli veliko pozorno>t
Glede Španije je dal Mussolini razumeti, -e morajo vse koristi, ki izvirajo iz -odelovanja z generalom Francom. izrabiti na temelju absolutne enakopravnosti. Atmosfera zadovoljstva, ki vlada v italijanskih vladnih krosih, dopušča domnevo, da je dal Hitler v tem oziru precizna zagotovila.
Nedotakljivost   meje  na   Brennerju poceni srečen zaključek Hitlerjevem obiska Rimu
last ugotavlja dalje, da sta imela bivši -renski kralj Alfonz XIII. in njegov sin. ki je pretendent za španski prestol, te dni daljše razgovore s Hitlerjem in Mussolini-
iem
Težkoče okrog Abesinijc
Bivši abesinski cesar bo najbrže osebno prišel v ženevo zagovarjat svoje pravice
2enci«. K». maja. r »\ snted Pre**« poroča * diplomat«k h krofov, da ovire u končno daojo abesinskega \ prašinu >c ouu odstoanjenc. Ni še gotovo. aH bo aat-geški \ aci ^»r>c «• fd\rn-»i trn <^eca ahe-sasakega cesarja »k! rjejjove namere, da osdasss prisostvuje sejam *\e:a DN. na katerih bode. razpravljal' ». abe*m«Jcem problemu Aprilu pa jc /c \«đko ceno odioče-na izpolniti R-mv dar o obljubo in doseči pnrrva"je t*»1ianskega mperiia. Ker ni militi na to. tja h *c mo2f' doseći v>^l^sen vcJep. kakor to predre r * ,.\l>;.. s*v3 ^a^>ri«     !■»•-, v.imo pri prinoroči-
Ui vladam, da vame odločajo. Kar •*€ tiće bi>-^p^j abe-smskegj česana, mu nc morejo r^r»"^' *:  >• sedanju, ker ;e for-
m^-"' •   V _  *c \ edno članica Društva
BsStoaJav hi fa , ro o^ra'a \-e tako dolgo, dokler Pruš*vo liarodov v>j;1a*:no nc *klenc njenega črta- ;a. Njegovo ^KJelovanjc as zssedaniu pa b<>d4» im-pt-tra^ali / ugotovitvi >». da ninra v Ahevsnij: nobene \ iadc in da jc vsa Abe^inija r**»*i naiijansku obla&ti,).
''roti priznanju its1ijari&kc<>u imperija b<Hio po dosedanjih ugotovitvah glasovali /astop-ki Kus-ijc. KitaiMcc  Ho>liv:jc iii Irana. Zh angleško vla<k> pa  utegne  postat' položaj nepnjeten v primeru, če pride negisi oseb-rvo v Ženevo, ker ni d\om*u Ja bi v tem primeru v>e a;io]e%kn javno mnenje bilo Da B0swi >tran> :n prrt i«voji lastn; vladi. Rrn. H>  maja. r. V ča>u- ko se pričenja i ženevi razprava o likvidaciji abe>'is\c2«a peshlerna. vu vvJcraj  v v^cj  ltal-;i svečano proslav:]-  dm^o  *>b'etaaas  aneksi ic Abesinijc. rsaiSCsSsje or<;a:-.;/^cnc so pn tej prili-i   KssaCfle Wsawulmijt: poac'i mi po/dravno poslanico, v kateri ura/aio svojci neomajno vdanost ustanovitelju imperija in obnovitc-!iu   lra.liie.   Italijanski   ti>4i  obširno  piše m tej oMaSsjsci m izra/a upanje, da bo abesin-ska afera sedaj končno lik v. liirana tudi v 2aoCTi ker ic Tu slej ko prej predposoj M zboljšanje mednarodnih odnošaicv Ker je 13 držav priznalo imperij. s<- v rimskih ivrocih trdno prepričan:, da b<» >eda i abc^in-■ jeosvj strani in proti svrvii lastn; vladi.
Brazilija se je zavarovala prot tuji propagandi
Uvedena je stroga kontrola nad tujci
Bis de Jaseirs. 1<>. ssals. i>. lJi«>deein k republike je podpisal dekret, s katerim se nanovo urejuj« vseljevanje inozemskih državljanov v Brazilijo. Vselj>vanje bo odale j prepovedano predvsem invalidom, vsem težko bolnim, starcem nad 60 ]**t ter mladim ispod IS let starosti. NadaJje se ne bodo roojrli vseliti v Brazilijo ljudje, ki so nevarni za javni rei in mir v državi, oni z nenormalnimi nagnjenji ter te izgnani tuj-
ci. Vsi oni inozemci ki se vselijo na deželi, se morajo najkasneje v enem mesecu javiti policijski oblasti v registracijo. Zanimiva je nadalje odločba, po kateri bo v bodoče brez poprejftnjepa dovoljenja ministrstva pravde prepovedano izdajanje ka-
kr*nihk«*>li publikacij in listni- v tujem jeziku. Vsi ti ukrepi nnv^jra. režima so naperjeni proti nekaterim preveč glasnim inozemskim propag:andan v državi.
„Mi smo narod v orožju!44
Vlrgimio Cayda o italijanski Tojski
aaaa. iu. sssjs br. Va» itaiijansai tisa sa bavi z TojsJkimi manifestacijami, ki so bfla prirejena na čast asmikemu kancelar-ju in njegovemu spremstvu in ki so noka-neznlkim gostom organizacijo, opremo bnost italijanske oborožene sile. Garda podčrtava v sGiornalu d* la predsta-rlja italijanska vojska najmočnejših oboroženih sil na Italija lahko danes postavi na noge
9 mfltjurto • v<ojaJcox\ polegr te|rn p« se S miBjOAOv članov fašističnih mlad^nskuH or-ganlTarij m predSojno izobrazbo Fašizem Js ussimi D iz Italije resnično narod v orožju. Vojjne Tiimo zatrle vojaškega duha itaJ.-
ssj mm le s«
silo ksJUa
\* ideja nenadnega napa«^ z naglo odločitvijo, ki jo je projrlasil Mussolini. jc osnova vojaške pripravljenosti Itslije. Odločilna moč Itslije je v tem. da se je morajo si Pati Zato pn je tudi važno, da ves svet v». kakšna je italijanska vojska in Hjj sporna n-onn udarno moč
Žrtve strel'
Li/lfrMtia.   jn    um!^.   br.   \n   I «»it u*:-; in
divjajo ze več dni velike nevihte in viharji. Snoči je strela udarila v skupino pešcev ter ranila 13 ljudi. Na južnem Portugalskem je strela v zadnjih dveh dneh
ubila tri
l*ariz. 10. maj*, br. Po-.-bn: poročevalec agencije H a vas javlja žz Flo renče, da so razgovori med MusaoHnijem in Hitlerjem glede jakosti osi Rim-Berlin večkrat prišli na mrtvo točko, kakor se je to zgodilo tudi na prvem sestanku obeh diktatorjev v Benetkah 1. 1934- V okolici Hitlerja iz javljajo, da so rezultati izredn-o zadovoljivi, največji uspeh pa je prijateljstvo, ki se je sklenilo med Muasolinijem in Hitlerjem. Mnogo kočljivih vprašanj se bo moglo resiti z osebno intervencijo obeh državnikov. Koncesije, ki jih je dal Hitler glede brener«ike meje. se ne smejo pod. ^eJijevati.
Londonska sodba
l»nd«m.   IO.   -ii.i ■:i   <>   Mnenja arMjlenke^a
4.-ka o rezultatih rimskih razgovorov med Mus,soiinijem in Hitlerjem so dokaj različna. >Sunday Time? - naglasa, da je zagotovljena italijanska nevtralnost glede Češkoslovaške. -Sundav Dispatch■ pa pravi, da Mussolini glede na Češkoslovaško ni sprejel nobenih obveznosti. -Times" poročajo, da sta si obe državi zares razdelili interesna področja v srednji in jugovzhodni Evropi. V Podunavju je Italija priznala prednost nemškim interesom Tesna gospodarska in politična /veza med Italijo in Madžarsku nikakor ne bo postala ovira popolnemu gospodarskemu zbližanju med Madžarsko in Nemčijo.
Nemčija in GSR
lx>nd<m, 10. maja. r »Dativ Tdeafrapb« r*>roča t7  Berh«rw. d«   jc bris   .obotna de
marša Francije >n Aiijbjc v Kerl»nu v a&-ekrvi Češkoslovaške samo fomiarlnc>jia sjna-čaja. ker v odsotne«ti Hitlerja in Rtfbben-tropa ni mogla dati ntkakoga korikrernega uspeha. Demaršo angieško vlade i>značujejo v Berlinu za prijateljski korak, toda v okolici zunanjega ministrstva isSooasno iva-Cflašajo. eka nemška vi ada ne bo ugodix> sprejela nvorebitnega poskusa, ki bi šel za tem. da se od nemške vlade zahteva, naj vpliva na to. da bodo sudetski Nemci za-vv.oli zmernejše stališče. Na drugi strani pa opozarjajo na to, da jv dr/avni podtajnik V/Vohrmami. ki je v odsotnosti zunanjega ministra sprejel an«»le>keg«i poslanika, izrecno rzj*v»l. o\> Nemč-tja nnnii namena /■ oboroženo sik> mterveniruti v Češkoslovaški, kakor je to storila v Avstriji.
Pogajanja med Francijo in Italijo
Rim. i 0. maja. V tuk;tjš»n jih <lipUnnaT-skih krocih zatrjujejo, da M bodo italijan-•«ko-franroska pogajanja, ki so bila zaradi Hitlerjevega obiska v Hiniu prekinjeni, že v s.r*«do na<laljevala. Splošno pričakujejo, da lo^ta C in no in Blond»-l š<* ra te^ien zaključila svoje raziiovore in da 1h> tedaj naČemi sporazum že dosežen.
Na podlagi novega   p trsa uma u> rrsnoo-
;Jta. vlada imenovala svojetri-t novega re>ine-<ra poslanika pri Kvirinalu  ki 1k> nato vodil
nadaljnja službena jx>gajania i it;ilij;t.nsko vlado o man konkretnih vprašanjih, ki se tičejo odnosa k1 v med ol^ma državama. Fra.n-eoskoitaiijane»ki sporazuni i»aj bi s<* tudi v I>odrobnovt!h iloseuH! vsoka:kt>r h- ta mesec.
Nova vez med Jugoslavijo in Bolgarijo
Včeraj popoldne so na svečan način otvorili letalsko progo Beograd—Sofija
Beograd. 1<». maja. A A. Včeraj popoldne so svečano otvorili redno letalsko zvezo med Beogradom in Sofijo. Ob 14. je odletelo z zemunskegra letališča prvo letalo Aeroputa. s katerim se je peljalo jugoslo-vensko uradno zastopstvo, ki bo v Sofiji gostovalo dva dni. Letalo Aeroputa je priletelo na sofijsko letališče točno ob napovedanem času. po krajšem postanku pa se je \t-niJo z zastopniki bolgrarskega letalstva nazaj v Jugoslavijo ter priletelo ob 15.40 na zermmsko letališče. V bolgarskem zastopstvu so bili zrakoplovni polkovnik Uzunski. šef civilnega letalstva major Ro-prev, predstavnik zunanjega ministrstva Kuzipov. prvi tajnik sofijske občine Hristo Manojlov. predstavnik bolgarskega Aero-kluba polkovnik Krstev ter trije bolgarski novinarji, od katerih je eden zastopnik ti-skovnrjra oddelka v bolgarskem zunanjem ministrstvu.
2o prrrl prihodom letala na zemunsko letališče s<j se tam zbrali predstavniki na-
šega vojaškega in civilnega letalstva, med katerimi so bili zrakoplovni general Ko-vačević s precejšnjim številom oficirjev, zatem predstavniki zunanjega ministrstva, zastopniki civilnega letalstva na čelu s Sondermajerjem. zastopnik osrednjega tiskovnega urada Jevtič, precejšnje število novinarjev in nekaj drugih uglednih osebnosti. Ko je letalo pristalo, so izstopili člani bolgarskega zastopstva zelo dobro raz-položeni. vojaška godba pa je zaigrala bolgarsko himno. Po pozdravnih govorih, ki so jih imeli ob tej priliki predstavniki našega in bolgarskega letalstva, so se gostje podali v sprevodu v hotel -Srpski kralj , kjer so zanje pripravili prostore. V imenu vojaškega letalstva je goste pozdravil Dam-janović. ki se mu je za njegove besede toplo zahvalil predstavnik bolgarskega vojnega letalstva Uzunski. Velika množica zbranega ljudstva je pozdravljala bolgarske goste in klicala živelo bolgarsko-ju-goslovensko zbližan je!*.
Vofaški upor
v Boliviji
Assuncion. 10. maja. A A. Po nepotrjenih ie.«fen ie v Boliviji izbruhnil vojaški upor. Uprla te je vojaška posadka v I illamon-fesu, ndknder poročajo o hudih in kr\~m~ih h i tkati
Po sc nepotrjenih vesteh jc prišlo do upora /a rad i umora polkovnika (-ardenasa. ki jc igral vidno vlogo oh dogodkih v Gran Chajcn,
Paru. 10. maja. AA. Po vesteh H a vaša i/ La Pa/a jc predsednik vlade Bunh zamikal vc*ti i> vojaškem uporu ki zagotavljal, da viada v vseh pokrajinah najlepši red rn popoln mir
Amerika in Španija
ir'as/iingfon. 10. maja. A A. Strokov-njsici v zunanjem ministrstvu /bšrajo obsežne po-darke za poročilo, ki $a naj nmmnji minister Hull prečita v zve-zi / resolucijo sc-natori^ N cy a . k; ;c predlaga!, naj sc ukine prepoved /,a izvo/ orožja v Španijo. Pre v.adujc p.i prepričanje, da Ko vlada izjavila, da sc ji nc /di primerno, da bi se sedaj spremenil zakon o nevtralnosti v /veri s španskim vprašanjem
Suša na Angleškem
London, 10  maj«. AA. Suša. ki že nekmj nesecev traja v Angliji, jc rapfsrila do-sodaj ortpormv) ^kodo. \"   ickaterih pokra imah   ic škoda        večja,  ker jc slana um
ktajinab .Maniebesterr in Bfjeton 5mj oe*f**?ri <j^K>Aori«lc pre bi bistvo, naj čim bolj omeji porabo vx>dc. »I>aJly Telegraph« p>šc, da znaša škoda do«»edaj 2c 10 »n pol milijona funtov.
Uspeh italijamke razstave v
Beograd. 10. maja. AA. Razstava italijanskega portreta vseh stoletij, ki je bila odprta 27. marca, je bila danes ob 5. popoldne končana. To razstavo v Beogradu je obiskalo ves čas, odkar je bila odprta, 82.413 ljudi. Velikih katalogov s portreti je bilo prodanih 2.186. manjših katalogov pa 11.960. Knjižic, v katerih so bili opisani razstavljeni predmeti, so na razstavi prodali 2.186. zbirk po 35 razglednic, ki predstavljajo razstavljene predmete, pa 2.477 serij. Raznih opisov vseh umetniških del je bik) prodanih .'1.938.
IliiHunpcofa. 10. maja. I>. Razširile *> se govorice, da bo stari le^timistični organ Magvarsag« v kratkem prešel v roke znanega madžarskega narodno soeialistič-nega voditelja grofa Szalassvja. Sedanji glavni urednik Petno in več katoliško konservativnih urednikov bo zapustilo list. Za novega direktorja lista bo najbrž imenovan skrajni desničarski poslanec Kal man Hubav, bivši direktor vladnih organov »Fuggetlensegc in »Esti Ujsag«. Baje bodo te spremembe, ki bodo začetek povečane akcije madžarske skrajne desnice, predvsem zaradi tega. ker so organi vladne desnice v zadnjem času močno spremenili ton svojega pihanja v pogledu
poCttlcni ot$ot*i&
Borbe v Hrv. UaUAišUi taboru
Zaradi borbe, ki je nastala v zadnjem Času v hrvatskem katoliškem taboru, pretiva grenke solze »O&zor«  in puše:
».Vaša ja\*nost je iznenađena zaradi polemike med katoliškimi jaxmimi dela\*ci. To je tudi razumljivo, ker se je lahko pričakovalo z ozirom na strogi hierarhijski prin cip in  na disciplino, da ne bodo katoliški javni delanmci vsaj ne brez sktajne potrebe križali mečev v javnosti in tako dajali prilike  našim   zlobnim  političnim nasprotnikom, da bi se veselili. Mesto da bi »in ca-mera charitutis« obravnavala splitski kano nik Ante Pilepič in \~odja križarjev dr. Pr*» tulipuc s\k>jt* različna sto/iščit o deto\'anji: Katoliške <tkcije. sta onu prm' sedaj, ko je zasedala škofovska konferenca, ki je raz pravi jala 0 vprašanjih, tako važnih za ka toliško cerkev i' naši državi, pričela med sebojno kilometrsko polemiko in pozabil.i. da ."V> sf\'ari. o katerih se onu prepirata^ zelo postranskega pomena za naš narodni položaj in za naše narodne potrebe. Kanonik Pilepič je izdal celo knjižico, v kateri kritizira vodstvo in delovanje križarjev, a tednik »\edicija«  je posvetil celo svoto številko, ki  ic te dni izšla, polemiki s Pilepi čem. In da stvar postane še splošnejša. sta se v to polemiko zapletla še »Hrvatski dnev nik« m »Hrvatska straža« in take se danes na radost miših političnih proti\*nikov medsebojno  grize  dober  del hrvatskih listo\'. Dejansko pa za to ni bilo prav nobene potrebe .. . Ako preiščemo st\~ar:ie \~zroke te polemike med katoliškimi javnimi delavci. \'idimo% da se oni v resnici reducirajo nit osebne momente. Ti spori so pri  nas tem manj dobrodošli,  ker velik  del naših ljudi ne zna držati mere, mar\'eč se radi zalete V skrajnosti in tako ustvarjajo zapreke /n nadaljnje narodno sodelovanje. Skorajšnje volitve,   kakor  sploh   \*es  razvoj  politični /i dogodko\- pa zahteva, da se preide na dnevni  red  preko  vseh  vprašanj,  ki bi mogla kakorkoli razmajati trdnost naših narodnih vrst in tako oslabiti našo borbo za uresni čenje hn'atskih narodnih idealov.« — Tudi v s\oji nedeljski številki se »Obzor« bavi s sporom Pilepič—dr. Protulipuc m citira do-besedno, kar je v tem prepiru napisal naš list. .Ve verjame, da bi dejansko obstojala namera osno\-ati  posebno hrvatske katoliško stranko, in zatrjuje, da je to smatrati kot navadno intrigo nasprotnikov, v isti sapi pa pravi, da tudi dr. Protulipac. \%odia križarjev, trdi. da ie tendenca brošure kanonika Pilepiča. da se organizira posebna katoliška skupina. Da pa stvar glede snovanja katoliške stranke  na Hrvatskem ni brez \-sake podlage, dokazuje zuljuček »Or>-zoro^'ga« članka, ki se glasi takole: »Vsekakor ima hrv. javnost pravico zahte\'ati. da se v današnjih časih  ne rusi narodna sloga. Ak(> sarajevski nadškof dr. Šarič. ka kor tudi drugi škofje priznavajo, da so križarji potrebna katoliška organizacija in da v današnjih časih tudi orguniz.irani katolik: morajo podpirati hrv. politično \x>dxt\*o, ni. mislimo, upravičifivega razloga, da bi po samni katoliki-javni dela\'Ci zavzemati dru gočno stališče. To ni v narotlnem interesu, a tudi ni v interesu katitliške cerkve na flr vatskem .. .« — Iz na\-edenega je raz\'idno. da se vktjub »Obrrprovemu« zanikanju ipak pripra\'lja neka nova grupacija na Hr\mat-skem.
V znamenju prijateljstva
Kranjski   tednik   »Siohota«  ohja\rlja to-le beležko: »Velika itahjonska revija »Illustra-zione Italianti« je izdala za prvi maj razkošno opremijeno številko, ki je pod geslom »Italija in Jugoslavija* posvečena na&i državi. Tržaški novinar Rino Alessi je napisal  ui'odnik  »Prijateljstvo in  nova dej siva*, .v katerem razglablja in skuša doka zati. da je prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo razčistila vsa sporna vprašanja in prinesla tudi jasnost glede medseboj ni h meja, o katerih  veljajo sedaj Muttsoli-nije\*e besede: »Meje so .tvefe. pri njih nc gre za razgo\'ore, marveč za obrambo.«: S a ša dne\nika »Slovenec* in »Slovenski dom« imata v njej s\oje oglase. Revija se predobro razpečava. posebno pridno pa segajo po njej naši emigranti in pa xlo\*enstco ter hrvatsko prebivatsH'o  italijanskega kralje-stvsl« —
Animiral Roeder
bo preetil Pešto
Budimpešta, 10. maja. h- Vrhovni p«»volj-nk ncii^ke iiK>rnariee. adjniral Roodwr. bo t sredo pri^pol z lerfatam v Budimpešta, kjfer 1k) ostal dva dni, d« vrne r^o^eoa«ii obisk madžarskega konvedske«a ioiorif*?>a v Berlinu. Ne»roški «5oet bo ob tej pnfihft položil venec na spomenik padlih manlsima ilt mornarje^__-
Borzna poročffs.
Curih. 10 London 21.705. N 73.55. Miaai 22.99. lin 175.70, Dtaaaj 4&,
ML Basa* 1234. 437375.: Bnaseij 242.15, Rer-
■
m____ i%
SLOVENSKI NAHOD«, torek. 10. maja 1938.
Inozemski gostje
v LJubljani
VteMt s« M ogle«ali naše nem, dane« topol**« M le
ft* odpeljali na Veren***
LjtofeHana. 1* maja
ob l415 je prispelo v* Jcdv   rn ednaTodr. ■ ra
Mar  ■ * -*ke
naše Zveae aa ttHMb prc4M zveze, nate kraje. Včeraj dopoldne so 6 Dolenjska. Dalje Časa 00 se po-▼ Dotenjftlrih T< pVcsh kjer so se kopan, potem ao se pa odpeljal: ->reko 2uže- - Va tn Mtorjs •.-e v Stično. Tam so si ogledali ^IniiS* m Ho ekonosfS|^
nato pa so krenili prot: LjubrJanL Med as Jtsa podjetni Tllujtamu pripravni jetamclienje. Pod mestom so jih ustavili • tradicjonafeio »Mangu«. Baatop-nsne mednarodnih turističnih pisarn je po-adravlla a> nujna deklet tn fantov v narod -
pa sta jim poklonila šopke cvetja. Nekaj Je v poadrav gostom spregovoril za-ob*xne. omenjajoč potrebo po Zdrs-_J domu. kj naj M se serradu r TnV-ng gori in ki naj bi bil v bodoče sredMb T&jegorskin letovilkih seaon
Po pnh'vM t Ljubljano ao se gostje ia1 po hotelih kjer so al prreoacil* nekaj ur poeitka. V spremstvu zastopnikov Zvexe aa tajski promet in mestne občine so si potem nrfedari mesto in njegu v e zanimivosti. Po osrtodn je sledila skromna snJru-ska v nebotienfku. ob 20. pa je tt*»rM:i"! ~< ~*SSJj VOBSeJo
r' vui sni v unJoou, ki so se je udeledlli tudi
zastor- k banske Uprave. meStne obline. Zveae za tujski promet in g »Sik (talilni-^arsk-h zadrug. Med večeHb te piinravil ^rosf ~^Cin. podžupan dr. Ravnlhar v -dovenščinL francoieir.: n nemirni Omenjal je. da je mednarodna tnriitika velikega p- i za kulttttr .n mir med narodi in Izrazil upanje, da b mela ekakUraija pred s4 »- i!knv s>fov turizma najblagtibei-- r»V za tujski pn ris- v naW drža-~ "~ *" rornri! pr^d^edTilk Zveze za tujski promet dr. R. Mam v slovenščini tn nerr.sčbv. ki je enako apeliral na proste, naj nas prikažejo svetu objektivno ter nam po studijskem potovanju doveHejo čim več ~ *iV Za goste je odgovoril g. J. G. Beors te Hssra ki je o*r»pn1*l lepote nase sem!je. pohvalil odlično organizacijo štu-
' = -*•" naglasal  odlike naših
Vrh kopališč ter se zahvalil tudi za gostoljubje, ki ga je predstavnikom med--   -    - .• i-.    * pT —ivila Ljuh^iana
kot glavno mesto dežele, čije gostje so.
Predstavniki mednarodnega turizma Jb ae odpeljali danes dopoldr * SVofjo Tr»ko in v Polanjsko dolino. Jutri si bodo ogledali Kamnik. Kranj in Jezersko nnt^r. tw Bled. Jeaenice. Bohinjski kot in Kranjsko goro. Gostje ostanejo pri nas Se do sooote, nakar se vrnejo v svoje kraje.
I"
NO SLOGA
IVA TI-99. Ha"      - - -    -~ •
*FI..f TQVQ1?|
Josip Ribičič: V kraljestra palčkov
V razttrodanetn opernem gledaliiču je itoirgli ta pravljična iCTa v celoti rvof namen
Ljubljana. 10. maja Opera je tada sooči rasprodana. V parterju, v oftafe. na balkon« in stojlAMh je ■iBueo ksJoor v čebelnjaku, otroci so sko. saj ijb*jui jVni pričakovali da se dvigne iliilsu in se jkn prikaze kraljeatvo pale-OTtej>Sd peVrtci ztjor EmB Ada-je prrredn" v rroslavo I rl:n<*kera dfceprHvl,Bčra> igro Josipa rtftaTPga V kiaHhj vu pa)flow*. Lepše proslave ta-*EJRa dne si ne moremo misfrti. otrok ae 3Jcer pn 'utfaeitdh InotiHktJh av^'eda vred_ ^o^»*-. •*- pomena matere, a z vzgojo mu je trebe le v zavesti trtrdfti st»**herno vred-notanje. Vajboij Tjsoesno se to dosele a pornor-k) ptaaljk. Prasrijifno prfkazario žJvrjenje dojema otrok izredno globoko. za*o je bHa m bo pravljioa za predšolsko deco kakor rorti za deeo v prvih osrjovnm ■Jhrtljki vzgojna vrednota ea i je otrokovega mlKjenja. čustvovanja in hotenja,
PrarvljiCna ifrra znanca mladkrske^a. pisatelja in odiJčne^a poznavalca otroške dese^vnosri g. Josepa Ribičiča je imela izreden uspeh. Mlad! gostje opere so snoči žrvell z ">ianjem Id ie potekalo na odru, s palčki so se veseBU z njimi so se žak>.
Igro k» sonJel človek, fc pozna mlado <k#evnoB> in njeno svojevrstno dina-miko. Z enostavnim, mladi dusi spre; m-fjrrkn dajanjem je v igro prikazan pojem matere, ki j^ ljubezen, sreča in zaklad. V kraljestvu paVkov viada dolgčas, katere, ga prežene včasm le norček, ki je v službi kralja palčkov Kralj po nečem nepre-^bbo hrepeni te neprestano premJIHjOJe. a ko palčki pršpeljejo v svoje kraJjeiT-vo malo Anico, ki je v gozdu lovila metulje in se i^gvJbfla. ao pasMd s kraljem vred sOno veneti ter hočejo imeti Anico za kra. Ipco. Anica si pa žeti nazaj k mamici. ype jo odperiejo k mamici in v kraljestvu IMđgJiiir zavlada žalost
Glasbo je kornrjoniral Ivan Grbec posa-
mezni vložki so Adamičevi Gtasba ddbro podčrtava dejanje v fcrri. korn<ponirana je r obliki, ki je primerna otroški dufti. Nekateri vložki so biseri nase mladinske glasb-. Dirigiraj je Fran Venturtrd. reži. ral pa Silvo M obora. Oba sta pokazala svoje spoaotoosti. Vemo. kako težko je 70 otrok postaviti na oder m jfla voditi v skur*inah in posamezno, da dObi gledalec občutek organskega poteka igre. To se je pa režiserju v poka meri posrečilo.
Presenetiti so nas mladi interpreti vlog otroci ljubljanskih ljudskih šol: k rad; palčkov (Ljubica Brus). svetovalca (Mira Stanovnik m Darinka Pust), lovca (Dragica Delkin in Sonja Menart), kraljičina stražnika »Majda Nakrst in Andrej Osa. na>. paž — pevec Andrej Osana. ki je srčkaoo zapel lepo pesmico ob vznožju speče Anice. Anica je bil a Niči Szekelv. prva vila abiturientka ućiteljiftea Jeia Prek. vratar pa Sonja Kožuh. Posebej je treba omeniti norčka ki ga je igrala Milica Vardjer?, učenka ljudske šole Sv. Jakoba. Ta otrok kaže talent za igro v ta_ ki meri. da smo ga občudovali. Palčki so bili učenci in učenke ljubljanskih ljudskih šol. vile pa učenko meščanske šole pri Sv. Jakobu ter č^anic^ m tlcenke opernega baleta. Rajanje vil v kra 1 jest-nj palčkov je močno ugajalo vsem.
Lahko ~ečerrx>. da je pravijfrma igra v celoti dosegla svoj namen s tem. da je po zaslugi dobrega Rtbfčičevega teksta m smiselne Grbčeve glasbe ter s|»retne režije Silva Mehore s pomočjo nadarjenih ločencev in učenk ter baleta otroke zabavala in jim obenem prikazala nazorno v pravi ji čn: obliki veliko stvarnost:, to je pojern matere. Cisti dobiček je namenjen za šolske kuhinje ljubljanskih sol in za odkup rojstne hlse Franceta Prešerna. Prepričani smo. da bo opera razprodana tudi pri nadaljnjih predstavah
Ob grobu vrlega moža
škofja Loka. 9. maja
k>- - r* n M v »aki d^ ■ Wmm IMek poaeatnlk in pekovski mojster t SfeoTji Loki. nf bil ^KWjeiočan ^ Trjjho let je zavel med nami, da smo ga imeli ie za svojejra in še!*> sedaj, ko je po»e*ia bela žena po tem pridnem, vs&akozi delov, nem in svojcem posvečenem življenju, se nam razkriva, da je bila njegov rojstni
kraj aferornna vasica nad gradom Turja-3kah. v Srnjaku, odkoder je moral mladi Janezek v široki svet. na široko cesto Življenja, ki mu Cesto ni bila posuta s cvet. jem. Kot lTletni deček se je ž^ udinjal pri mo^iru F*erdn t Ljubljani, na Žatojeku Dolsre nočf so bile posvečene delu. kajti Se pred polnočjo se je vedno začelo. In potem ko je delal -na svojec prt Klebla-to pri Sv. Jakobu, tudi r Ljubljani, je tudi Si prečesto moral okušati trdote pokn-ea, ki ga je ocenil veliki ruski mistee HakSim Gorki za enega najte±jsh . .. VSe od teh let dalje, še pred aafillimi novega stoietja pa najdemo g. Ivana 2uaka v skorji Loki ki ji je ostal svest vse do preteklega tedna, ko je v 76. letu starosti zntršem1 svoje trudne oči.
pn Rrdrti dom g- Luz od MatieiPOtfe kjer stoji Še zdaj usrle-m pekov -g. žužka pot za srečo doma. PreCekh teden je uga-**^jenje  moža.   kt  je   bil najboljši gospotiar m oče. V petek popoldne mu je Loka stoje spoštovanje, bfls vrsta pogreocev. ki so se izpred fesse  žalosti aa Mestnem dvsnsče pokooaiisče.  v %nevod je s* i sts« tark delegacija gasilcev, od pa so bik navzoči prav sk>ji.  s elmer je bila pač najzgovor.
pokokrikova popolarnost. Ji tn kiMuanit značaj vedno pri-državne rnish in ostal so v  :^%f JV m   spornirai    Ob preostaja s\ujJLetn pac za-ojčeCa  k: je bil prirjut). T Bssaaan - -  žena mu je
otrori. Pranoelj je pao>l med vojno kot lflletni poročnik Tone je znan naši javnosti s svojimi spisi v mladinskih listih. Angelca je vdova po stavbeniku šuster-siču. a Viktor, na^i znani pomorec. ki je bil od avstrijskih oblasti med uporom v Boki Kotorski obsojen na smrt in v zadnjem hrpu pomilosčen, gospodari na domu. Ugledni ZužRovi rodbini naSe ^Ioho-ko sožalje!
Koncert fr. Schiffreria
Ljubljana 10 maja Basist Fran Sch lffrer-Na\igtn si je Že 5 svojim lanskim koncertom v Ljubljani pridobil sloves odličnega pervca in umeL mka velike kultiviranosti ter mtehgence. Zalo je tudi za snočnjd koncert vladalo veliko zanimanje vsaj pri tistih koncert-nih *^bisko\-alcdh. ki jim ni le do enkratnih senzac&j. temveč do čim boljšega spo-zna\-ar.ja umetnika in unnetnin. — Če je bii koncert basista Schiffrerja Slabše obiskan kot lanski, je to le znamenje, da je pn oas anobozem močno razširjen, da je znameniti ljubljanski >firbee< moftnej-si kot smiaal zaktiltltro. t. j. za neprestano Ijanje starega, že znanega ki aa pri-ite nova do*rvetij m spoEnenj. Scridbertovim. Brahmsovim m Wo4fO_ vtm samospevom je sledil Dkusen izbor italijanske predklaslčine nterature < Scar-latti M'rceao. Bononctai. Martini), slovanski dej sporeda pa ao tvorih Ipavčev >Menih<. Lajovčeva Jokal sam svojih mladih dni*. Pavčičeva Mlada pesem«. Adamičeve >Kot iz tihe zsMjene kapeiec ter Mussorgskega >Pesem o bolhi«. — Ifi md treba posebej poudarjati, da je g. Sebiffrer podal vos spored s finim čutom m slog poaajTieznah skladb, kakor tsaS ne. da je vsaka isk ksjB m podana šljeno m do skrajnosti pretentano pretaciji ki more služiti kot vsor ne^ga petja, ni mogla vneti pevčeva glasovna irjd^spozicija preoričevainosti. Klavir-ski part je diskretno igral dkigenl g. štritoT.
Isti dan je priredila šola Glasbene tiče i. produkcijo svojm gujXuuuf. Ni
. med ka-
prof.
ferlnn je .§Nbjai ^Wtklklit nov. dbuk p.
Srvica >Dete ne mara spati«, ki je le^ primer modernega zborovskega stavka. Nadalje so nastopili gojenci gg. prof. stru-keij-vd«ieevk, Sonca, IvančJCa ter mk-dmeki orkester pod vodstvom g. prof. Je_ raja. Produkcija j S |k>kaiala i epe rezultate ietoAnJega dela, ki so ka lzvrftth gojenci in njBovi učitelji. Fr. Iturm.
Poveeafl)e biajttericttti doMa
Ljubljana   10. maji
VpmAariie |¥>vc*\-*!ja ftiijnierjevesa loma
bo rtajbri kthalu zaddHkljivb reiono ki upamo, da bodo sanardnj tK>veeali že letos. Rae-Airienje gansfOrija je le de?] ča^a aktualno, zadrn> Me & pa mimo not rer no že zaradi
;« lt.i. ker se je delokrog Trgovskega bolni--Jce<ra in rodpornega društva z novimi p rama t PO rfrrJ^ril v poclbiiu ždravktvenih dajatev.
\" razširjeni sanatorij l>o-.io najbrž sprejemali, razen aktrvojh Manov in njihovih >vx>j-•* v. tudi nezapoalene član?, vpokoience. vdove in sirote s kirurškimi no*ramjimi. oto-larineok^kani in einekok>?kim: obolenji, pa tud živčno bolne; izvzeti pa bi mora-li biti bolniki z nalezljivimi boleznimi. Zdaj ima -vLinn tori '■■ *amo 28 postelj, kar je se veda mno-ao nrernelo <rlede na Mevilo članstva TbM'D. Po odobreni i h načrtih za raasiriettje bo raa-lirieni sanatori1' imH normalno R8 postelj, največ pa 90 in jim ne bo treba ve? v do-?fedttevn »as« orTk lan jati bolnikov ar! jih pošiljati v splošno toinico, ki ie Kak vodno nrerttr»o*n jetia.
ravnateljstvo TOPD je ptejAnfi meser so ^lasno ftkkšnilo na svoji seji, da zaprosi pri Pokojninskem zsvodu v Ljubljani posoj.lo io 7 milijonov din. Po proračunu bodo nam-reir stroški razširjenja znašali skoraj 7 milijonov dfcru kar je razumljivo, sej ho sana-'orij pridobil približno dve tretjini postelj.
Pri oa k u jemo. dn bo Pokojninski zavod po kaza! primerno razumevanje za zdravstvene ponrelte zasebnih nameSoene^v ki bo dal po-9ojt+0 po sadovolpvih pobojih. Po svojih pravilih mora PZ pospeševati razvoj sod a1 no zdra\otvennh Titanov zato smemo pričakovati, da bo vprašanje razširjenja Slajmerje-veoa dcana kma-hi zadovoljivo rešeno. Ako bo PZ odobril posojilo, bo znašala nelotna zadolži • ev TBPD pri njem okroc 12 raJHjo nov din.
O posojilu bo najprej načelno fiklepara ek^ekutiva. nakar hod o o njem razpravljali na .*efi upra^T»e<Ta odbora.
Učiteljsko zborovanje
Murska Sobota, 9. maja V soboto 14. t m. bo v Murski Soboti v Sokolskem domu velJko učiteljsko zborovanje, ki ga bodo priredila sreSka društva JTJTJ Čakovec. Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Sk>v. goricah. Lendava, Mari. bor desni breg. Maribor levi breg. Maribor mesto, Ormož, P-elog, Ptuj in Murska Sobota. Dnevni red: 1_ Otvoritev. 2. Šolstvo v Prekmurju. (Antauer Evgen). 3. Psiha Prekrourca in gospodarstvo. (Ou-mllar Franc). 4. Vznik in rast slovenstva v Prekuan'Ju (Miroslav Kokolj). 5. Poro. <^La odseka za obmejno Šolstvo (Vauda M irko ». 6. Situaoi jsko poročilo ( Kumel j Metod, sekcijski predsednik). 7. Resolucije. 8. Slučajnosti
Na tem zborovanju se bo nudila učitelj-stvu prilika spoznati nase Prekmurje. zato bo udeležba gotovo velika. Učiteljstvo se naproša, ako računa na skupen obed, da se prijavi sreskemu društvu v Murski Soboti. Nujno je potrebna prijava matičnemu društvu, da lahko pravočasmo preskrbi vlak oziroma avtobus. To bo prvo največje obmejno učiteljsko zborovanje in se ga lahko udeleži tudi učiteljstvo onih sreskih društev, ki Sr> tega zborovanja oficiemo ne udeleže. Mursko-soboSko učiteljsko društvo hoče pokazati članstvu Prekmurje v taki luči, kakor je v resnici, da ne bo veljalo za nekakšno kolonijo.
Učitelji, ki se pripel je jo z avtobusi v Mursko Soboto, naj prispo že ob 8.30 pred Sokolski dom, da bodo ostali gosi je na postaji sprejeti kar najslavnejše. Od. bod na postajo ob 8.45 Predstavniki vseh kruštev se naprošajo, da pošljejo sreske-mu društvu v Mursko Soboto predloge za resolucijo. Na predvečer zborovanja bo seja mecklmstvenegn odbora, katere se v
smislu sklepa udeleže vsi predstavniki JTJTJ zgoraj imenovanih druStev. Na tej seji bo podal predsednik sekcije g. Metod Kumel j svoje struacijsko poročilo.
Iz Krškega
— Občinskj sejem, ki ^ je vršil v sredo. •   bil   izredno dobro obiskan.   K rama rji \t
ližnilh in daljni-h krajev *i pripeljali Mano na tovornih avtomobilih ter jja razstavili vzdolž m»sta od mosta do šole. Zelo veliko ie bik> tudi kupcev. Cene so bile na splošno zmerne. Par volov, težkih lo 900 ker je veljal do j000 din. Pitani pa so Hi samo aa živo vaao od 5 50 do 6 din. Slabša goveja zrvine ie bila pa od 3.50 do 4.50 din. krave povečini kar počez, enako tudi teleta, fciva vaga pa po 5 in še več din. Ne trgu so bili tudii že po dva do tri mesece *%tari piščanci. Dobro rečeni so bil: po 10 din kure po 18 do 20 din in še več. Kupčije so biLe na splošno zelo dobre, sam"> da š»o bile cene previ soke. saj so proKiajali nrasifike po 6 tednov eJtarr po 180 din in 5e več. Na svoj račun so prišli tudi gostilni Barji, ki so prodali skorn povTsod vse jest.vime in mmocro pijače. Okroii nnMneva je bfl ?ejem tako poln s*j!nariev, da je bil prehod r»kozi Krško z avtomobiVrm skorai nemocoč.
— Bolsar<k| pe^ei v Krhkem. Kakor doznavamo po konzervatoriPtu 2. štruklju iz Vidma, pridejo okoli 20. maja v Krško pevci iz Plovdiva iz Bcacarije. ki priresie vokalni koncert, na kar že sed:i; orvozariamo vso našo jevnov
— Birma na ^,"ldnlu to v ponedeliek 9. maja. Pred cerkvijo .-o že postavljeni rnAaji za čim slovesne^i sprejem cerkvenega ;k> *tofaostven3ca. Birmam bodo akonaj vsi ao-loobvenm" otroci, nekateri v domacn mnoqo pa tudi v tujih župnijah.
— Odstranite Jiko. ki psvelienje arstrij-sks <oWate^ko. V snstilni levo od mosta visi v veii v javnem lokalu slfka. ki pove-hoafe avstrijsko soMatesko, baje s starini avstripsfciiii vladarjem, pred njim pa klefi muslimanski Srb in mu klanja. Poleg je nostroien« avstrijska straža, kot porok moči nekdatijRi avsirijsk* mogotcev. Gost, ki sc ie mudil v toj gostiln je vprašal gospodin .'o in hčerko, kaj namero ta slika, pa sta ga ote zavrnili, da ne vesta. Ker predstavlja slika javno izzivanje in hvalisanje starih av-
striiskSi časov, bi jo bilo p**č treba odstra. hiti.
— Inspekcija vseh šol. V sredo se je mudil v Krškem načelnik rno^e-neca oddelka basi. dptfcve f. prof. Suenik is Lji b^ane. In-spleital je A ratrede ljudske in mMaftske šole %Št bil nitratu tudi na sre^ketn nacfcl-stvu.
0ti ndVi soli
^. Maribor. 9. maja
Nedavno je Družba Sv. Oklla in Metoda sMeMt hm svoji vbcisevkni seji fl£ra~ dtti t teltocenl letu novo Šolsko poslove pri dr. *tr« kraljttl nad Marenbel gOin. TakO dobi ofe^vntlBOlska mladini hk skrajni severni meji jibuk m vzgojo v hS. rodn*ttl dumi. kar hOdo tJknosnji preW-vaici fotdro z vellkkn navttoenjem pozdravil!.
Obupne razmere sp v tem pogledu tudi ▼ *r. -Ternetu nad Muto. kjer '"
otrdkorh in tiHteljti oestojno Streho Kakor dyiz^avarho. je Clrii Metolova družba tudi v tem kraju Morila potrebne sklepe glede gradnje nove sole. Upamo, da bomo v najkrajšem času na dveh važnih obmejnih točkah postavili cjve novi šolski poslopji, ki bosta v čast m ponos našerpn narodu in državi, otrokom pa v korist.
Skrajni čas je, da posvečamo obmejnemu Šolstvu vso poJiornost. DoeeJdaj Smo k tem pbg-lechi veliko grre^^i Treba bo napeti vse sile, da bomo nadoknadili to, kar smo 7Amuđ!li. Pojrlejmo preko meje, kako znajo skrbeti naši sosčvJje za s\Toje otroke in rarVoj rtaroemeg^i jezika, na škodo drugega! Ciril Metodova družba iamoL nju je veliko narodno poslanstvo. Zato zasluži vse podpore pri privatnik ib in oblasteh. Zato bi Se morala predvsem najbolj brkjati državna oblast ki banoviha. pa tudi občine naj bi sprejele v proračun vsako leto vsaj male zneske za dvig našega obmejnega šolstva, pa bi bil kmalu tudi v tem pogledu storjen korak dalje. Le tako bo napredovala narodna ideja in zavest, da je ta zemlja nasa sveta last.
Ogenj v salonu »Truda«
Ljubljana, 10. maja. Ko se je dflvl pred 7. uro las»rnica salona za klobuke »Truda« gdč. Truda Peteln zbudila, je opazila, da je vse stanovanje v gostem <Kmu, ki se je valil iz sosedne delav-rwce. Pohitela jc tja in videla, da gori oma-na, v kateri so bili nakopičeni leseni modeli Takoj je obvestila stražnika, ta pa gasilce, ki so prihiteli z orodin-im avtornobi-lom.
Ogenj so kmailu pogasili, kljub temu pa jc škoda precejšnja, ker je tlelo in gorelo vso noč. tako da je ogenj uničil okrog 100 modielov. zgoreko pa je tudi VSC klobukov m razmih drugih r>otrebščin, da ima lastnica sad ona okro« 6000 din škode, a je k sre-&i zavarovana pri »Jugoslarvi Kako je ogenj naisjfcail. se m pojasnjono. sodijo pa. dsa je najbrž ostal v zaboju za smeti tleč pepel.
Iz Celja
—c Podmladek Jadranske straie n» ^rž* realni gimnaziji v Celju bo priredil v sredo 11. t m. ob 20. v Me?*.nom gledališču akademijo s pestrim in lepim sporedom. Akademija obsega telovadne in pevske tooke deklamacije in uprizoritev dramabekega prizora Frama Roša Mornar Toiimk. Udeležile 9e alkademiie v čini večjtrm številu!
—c Žrtve nesreč. V soboto je padla 51-letna žena tovoruiSkosja vratarja Marija Mšr-nikova s Sp. Hudinje pri Celju tako nesrečno, da si je zlomila levo nftjo, na Snvmi pri Ljubnem pa si je triletni Žagarjev grino&k Anton Plesec pri padcu na ža0 zlomil desno nogo. V soboto si je "25 letna norostnikova hči Antonija Kaplova s Kalobja pri St. Juriju ob juž. žel. pri padnj zlomila došno roko v zi«pest.jii. Ponrt^eo^nci ^ zdravijo v celjski bolnici.
_c S krampom za ie napadel. Pri Sv. Juriju pri Rogatcu se je 3S-letni posestnik Aloj^ Sere doma spri $ svojim svakom, ki je t -i 1 vinjen. Svak je pourabil kramp in udaril Serca s tako silo. da aro je zlomil več reber. Aerca so oddali v odjsiko t>olnico.
—c Sumljiv pacient. V celjsko bolnico je prišel T-e dni maski, ki jfl imel prestreljeni obe roki v zapestju, izdual se j*" za brezpo-•^eln^sa pleskarja Mirka S.4iča t«-r povedal, da je brez stalnega bivališča in pri€<toien v Rudnik pri Ljubljani V roki mu je tičaJa krogla iz hrownm<ra, kj mu je bila ranila tudi drugo roko. V bolnici so mu odsTranili kroglo. Ker pa je trdil, da ga je po neprevidnosti obstrel!!   n<^ki   Anton   Ilemu-stja v
Kranju s strašilno piš'o-o. je postala zadeva sumljiva, zato so Izročal Selica celjski policiji, ki  je uvedla pc:-=kavo.
—c 1'mrla je v n*' IHjo v Prešernovi ul'.ci & v Celju 81 -letna mestna reva Antonija Horlobarjeva. fetega dne je umrl v eoljeki 1 olnici rmole^ni dninarjev sinček Anton Ga»j-šok to. Vo<rlajne pri Fslivnici.
Iz Lititomera
— Sokolstvu! Na .še obmejno sokolstvo se bo 15. maja poklonilo spominu velikega kralja Aleksandra Žedinitelja ob priliki odkritja spomenika pri Sv. Juriju ob ščav-nici. Sokolstvo se bo zbralo ob 10. pred domom Matije Gubca. Udeležba je obvezna za vse članstvo v slavnostnih krojih ali v civilu z znakom, nakar se opozarjajo vse edinice murskega okrožja.
— Premestitev. Premeščen je po službeni potrebi iz Ljutomera g. Viktor Marti-nak, šef davčne uprave v Črnomelj, na njegovo mesto pa pride g. Anton Baskovac iz Novega mesta. Z odhodom g. Martinaka bo dramatski odsek Sokola v Ljutomeru izgubil odličnega igralca. — Dalje so bili premeščeni naslednji cariniki: Randič Ivo iz Gornje E,adgone v Cankovo. PapiC Ivan iz Cankove v Hodoš. Jurkovič Milan iz Hodoša v Rogaševce ter Ivančan Jože iz Rogasevcev v Gornjo Radgono.
— Za obmejni sokol«*ki dom. Darovali so za obmejni sokolski dom: KefrljaSM krožek Torek in Zveza v Ljubljani 150 din, učitelj g. Hinterlehner Stanko fz Stogovcev 100 din. Sokolsko društvo v Verze ju 10 dinarjev. Iskrena hvala!
— Obsojeni divji lovci. Mariborsko okrožno sodišče je pred dnevi obsodilo Perger Karla na 1 mesec in 10 dni, Antona špura na 1 mesec. Janeza špura na 1 mesec in 10 dni ter Josipa Kotnika na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dobo dveh let, ker so lani v decembru v loviščih gg. dr.
* -v ••«, ' V v.
Stardfcn JJuirkaj-dr. na Visita ui Prana TJETCMl v Ljutomeru ustrelili več fazanov.
— Spremenjen vorni red! Na progi Ljutomer — Radgona bo v poletni sesam vozni red spremenjen tako, <Sa bo dopoldanski Vlak, W je doslej odnajal iz Gornje Radgone ob 11.S2. vozil enb uro poprej, da bo Jjotem imel takojfrifo zvez« 2 vlafcoin, ki odhaja v Ormož, ta pa zveA> z ostaflrni vlaki glavne proge. S to spremembo bo zelo ustreženo obmejnemu prebivalstvu.
KOLEDAR
Danes. Torek, 10. maja katoBčani: Antonih
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: BeH jorgovan Kino Sloga: Beli tovor Kino Union: Serenada
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gospbsvetpka cesta 10, Bohinec ded. Česta 29. oktobra 31.
aTst»*€# mttm
\e slikaj \>raga na sieno! Včeraj smo gs prav obzirno ih rahlo naslikafi. pa se je že pojavil. Prikazati in zarežati bi se moral sicer sebi, toda po svoji stari navadi je obrnil s\%oje resnicoljubno Januso\y? obličje za celih 180 stopinj, da gleda teme tja, kamor bi moral biti obrnjen nos. Ta nos je pa dolg in zato razumemo, da ga je treba skrili.
»Slovenec« je danes ponatisnil našo matematiko in silno se je pod\~izal. da je storil tako. kakor smo namignili, da je njegova nai'ada. Mi prav nič ne dvomimo v zanesljivost matemiitike in štetja, kadar ne štejejo gospodje iz Kopitarjeve ulice, ki jih je bila \*eeraj matematika tako temeljito zapustila, da sploh niso več znali Šteti. Sele dmes &b prišli k sapi in dobili so zopet pristno s\x>je že opetovano preizkušene številke o obrambnem zboru ljubljanskega so-kolstva. Čudimo se samo. da so pri tako majhnem številu rabili navzlic n-o/i priznani nadarjenosti v matematiki kar dva Jni, da so vse lepo po vrsti in točno prešteti od motornih koles do rediteljev in godb. Da. da. matematika je eksaktna, pa tudi čudna veda. Celo glavobol lahko povzroči, ta preklicana veda.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Torek, 10. maja: zaprto Sreda, 11. maja: Nočna služba. Red Sreda Četrtek, 12. maja: Pokojnik. Red A Petek, 13. maja: Lopovščine. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja Vala Bratine. Izven
Premiera Snuderlovih skečev* »Lopovščine« tn jubilej Vala Bratine. člana drame bo v petek 14. t. m. Praznoval bo 251etnico svojega gledališkega dela. Vse prijatelje našega gledališča opozarjamo na to zanimivo predstavo, v kateri bo nastopil jnbi-lant v erti izmed treh g-lavnih vlog. Prod-prodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v oneri. Premiera bo izven a bon mana.
★
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek. 10   maja:    Madame    Sans Gene, Red A
Sreda,  ll. maja: Jakobinec.  Red B Četrtek. 12. maja: Rigoletto. Red Četrtek Petek, 13. maja: Ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol
Iz Ptuja
— Mi>ferijozen noheg dteh mladih se je flpdaj pokisnil, ko se je hotelski sliura Božič Alojz vrnil v Ptuj. Božič, ki je prevzel od gospe ITssar prtljago za prevoz na njeno posestvo v Haloze je s prtljago krenil v dobri veri. da iima gospa Ussar svoje posestvo na PolcnšiiikiL. proLi Polensaka, kamor ga je spremljala tudi sobarica Herta Gotzhaber. Sele ko sta prispela na Polen-šak. sta tam zvedela, da ima eraspa lT9sar t^otje posestvo v Zavrću v Il.'ioA'ih. Ker je l-ila že pozna ura, jima ni preostAHklo drturo, kaikor da sta premocida na Pol en šaku, med tem pa se je seveda po Ptuju raznesla vost, da sta pobegnila. Ker poznamo Božiča kot poštenjaka, bi rmi 6 tem seveda storili veliko krivico iti isto s fcean popravljamo, ker je tudi prtlpuja v redu bila izročena gospej UssarievL
— Na cesti obstreljen. Ko se jc zvečer vračal domov lSletni Ludvik Slalitič, mizarski vajenec iz Wove va~i pri Rogozni-ci, ga je na cesti napadel nekdo, ki je narjg streljal s flobertovko. Krogla ga je zadela v levo roko in je moral 21ahtič v botoico
Iz Kranfa
— Gostovanje ljubljanske drame. V glo-đaiiSCu -^Narodno či(taferic.e ho d revi 3, gostovanje Ljubljanske dram ve. Obe dosedanji •lostovahfi sta zelo dobro ili ob polno za**ederu dvorani. Danes zvver je bila na programu komedija >Finnii . Ker pa jg igralce g. Kralj obolel, se bo ikiittjsIu f^incc igrala komedija >Na leden: plošči . delo Češkega pisatelja Syneka. Pr."L-lava se priŽne ob pol 9. uri.
— Obisk tujsko prometnih zastopnikov. Iz Skorje Loke prispo danes j>opoldne ob 14^30. z avTolnsooii Seli melnarodnb tujsko-pro-nvetnih uradov. Po sprejemu na Ga*5teju bo izlet do podnožja Smnn itne gore, potem raz-me^rrtev po hotehh »Stara poŠta« in >Jelcn«, nato otjled mesta. Ob lf>.30. ho t=projem na mamstraitu. pb 17. uri izlel m Jezersko, ob 20.30. pa družabni večer v dvorani hotela ostare pošto«, kamor se vabi tudi kranjsko občinstvo
— Predavanje. V Ljudski univerzi bo v oetrtek 12. L m. predaval g , Karlo Kocjsm-čić o temi: >10 let v fotognifijic. Predavanje bo zanimivo tem l>olj. ker bo g. predavatelj pokazal okrog 100 prav lenih diapozitivov-Predavanje bo v erimrkazij-\i -lovadnici,
— Z gimnazije. Kranjska gimnazija je lotos po voe letih sonet prjrediSla samostojen telovadni naetop ruv dvorišču gimnazijakega poslopja. Nastop ae_|e vrSfl v soboto popoldne in je til združen s sestankom etaraev. Program telovadbe je, bfl bolj skr&eh kot včasih. V nedeljo dopoldne je pa imela gimnazija več proslav in predavanj, med dragim o rUteeesn krŠBu m • pomemi protka-berkiriosoeea tedkML
s*ev ] r>4
»SLOVENSKI NAROD«.
torek, 10. maja
1938.
DNEVNE VESTI
■
Proračun I ednoitne^a
dravske banovin** z« L 198* 30 je *io-r veljavo 1. aprila m do4oea ftgmJsO dohodkov ta prav toliko i zda*kov Ka
kor doalei bolo t sklad prispevali le delo-:eaialri m de.odapalei v abiiki uredne dav-Za ja«ha Jea* k oVrf6r>riib nad poio-3 di«. DdtffeJ
porabljali sredstva b^ino^tneifa v krat h, kjer k» bilo najmanj name M delaiuM. ki prispevajo t fond.
zahtevo, naj bi bsa-pvns dobi t krafih. M prvvpLiaiu v fcjnd in kier »e n«-tapo-I«
m
'aruih Deasodah ter uti
\   e»*1  «rfea*1  n ■»me-'-n.r, aradai^ker« raaeafa. Xa
c=*Ectrs i^ofnrnskcca zavoda ddpsde petaaa vse« ittirv^pnrtr t draavi. k) #f*er 1 l.tlfln. Pn rasstr fenH pokojninske? a ta v-* mranfci r i je bito prij»v1»e*i«n  % obvetno nad Si ODO zavarovancev- K te ***-r«r»i w. pa treba Ae pr*»eti Wn tava-i neobveznega       toHJi   Za novi V. zarod v BeacvaA fc» iMo pri "»red t*, v«eni 14.1tJn ra*arov*nHev. % Zocrebn 11.79« in » sS rt levčki i*. Tritavlr-o-h je bilo oars« Tl^ Itt podvrženih name^ncev ^ .»tarifni promet r Bolgariji*.
0 a novo klirinško plačilno ooaod-Jugoalavijo m Bolgarijo je b:'s
a tudt posebna tu* -ticna p^itn* Njen namen je zboljtitl In olaj-- - - II M ——•t me«! r>be-ivama. Za vaa p'aeiht se otvorijo 9dnfh bankah v Beogradu ir ^c* turistični zbirni računi- NaM potni-njeni v Bolgarijo lahko vplačujejo otom žhli ucaa računa za poedlnce skupne. Ta izplačila lahko oprav-
1 denarni zavodi   pooblaščeni za S devizami HI sicer 1o zneska pred-t z deviznim pravim fltooi (do 5 000 »se bol ah pa tudi več. če liha jo za
to posebno dovoljenje finanCnets ministrstva. V Jurr^svijo namenjeni bol«ars*i potniki tanko vplačajo na turistični račun za svoje potrebe v Jugoslaviji mesečno v protiv i ^mo^tl do 5.000 din v levih ns ose-ho Tečaj je 1 dht ta t leva. Ta tečaj se ne. razlikuje od tečaja v kllringu za . plačila, kjer ae računa 100 levov za 52 ^ *-
pr. :
itn ~
Kino Union — TcL ZZZl
m jutri ob 16.. 1» 15 in 21 10 velikega zanimanja za ta mm morali film podaljšati
WUly Forstcva
SEP F NADA
j^n ri'i<fa Kratil v gl. vlogah
— d'<na ilu i ttsni   letovišča rji prihajajo
sa iuw> Primorje. V nedeljo je prispel v Spfct že peti letošnji posebni vlak iz Prage s českoakrcaŠk;mI letoriAcarjL Pripeljal je 250 JetovtSca rje v, ki pripovedujejo, da bo letos v Dalmaciji mnogo več letoviScarjev iz Češkoslovaške, kakor lani.
— Predavanje i—ni na aeenjaka v Beograda. V Beograd je prispel ruski učenjak Vladimir Ipatjev. ki je odpotoval leta 1931. iz Rusije v Ameriko te- postal profesor Norvvest univerze In ravnatelj Raziskovalnega kemičnega laboratorija v River Cidu, kjer je sprejel tudi ameriško državljanstvo. r>anes popotdrie bo predaval na tehnični faknlteti beograjske univerze. Iz Beograda odpotuje v Rim na X. mednarodni kongres kemikov.
— Podra*it*-v kruha t Zagreba. Z da-Trašnjim dnem se je v Zagrebu podražil Irroh. Mestno potriavaratvo je odredilo, da se mora odslej prodajati kruh vseh vrst po
4 din korrca.1. in obenem je določilo minimalno teio Kruh se Je podraži zato. ker so poskočile cene moki.
«*perarije v LJnnljasL Laza 12. decembra je bil izredni občni Jribor Srenje Stara P^ržhm atudor v navzočnosti zastopnika agrarne operacije g. Bo#-zbr»ru f* .o govorijo o ne-nosknanju in izrečena je bila sedanjemu odboru. Vložena je bila obširna pritožna proti sedanjemu odbora, ki pa $e danes n: reeer.a
.. — Ant«l — ?*ln*eor: v Ameriki V <'Vv«»landn je l-> letni Vincene \o%ak. IWek si je •Mnra\ I 7 !»vi Mil n < mmm% ni*^lo hi krmaril na njem po Jezeru. RMzu brega je pa artrknii 9 splava in utonil. Z njim sta biLa se dva 'Veka. ki sta omtmim na bregu in cs njun kamen • V Clevelsndu s^> Miha Bukovnik, atar 66 let doma iz vasi Tupaliče pri Kranju. Marcare*a Brcjatc S4 let. doma rt. TV-^t^i. Marija Tomaži*-. P"«niea, stara 4X let donva iz Dov-leaia in Marija Ceaen rojen.i Trankar. srara .o let doma iz Doba pri I>omi.--.lah. V Gr»e}>-vaBev k umrl Jože Pagon. doma h Selske doiaae md Mi.oijo Loko. Pred leti sta bila njesov brati jn nečak ubila ob eksploziji v SublertL V USalle je uniri Mih.tH Bre«; ?-ar 5f* !^'. doma iz okolice Cerkeij na I>o
kn^k»>m V Mi'vvaukee je umrla Neža l'o-glajen stara 65 h-t. doma iz okolirc Toplic • ! oi. ■ —^ni V kraju Eily je umri Ja-n^T Piu* 7"> 1^*. doma iz okolice Cr
aomlja.
— Tajski promet v iJaUnsaciji aamača.
V primeri z lanskim letom je letos v aprilu tujski promet na srednjem in južnem Primorju znatno naraaeL Posebno velik je btl prornet med ve'.ikonočnimi praani-kL Največ je bilo Nemcev in sicer 4152. docim so btn larC samo 1403 Tudi letov*, sčarjev h> nase države je bik> letos dvakrat toLko kakor lam. Iaated inoavemcev -i rrjgeni mč-ehoa-o-zak:. na tret-jetn Amr,**«i   na četrtem Madžari itd.
IzAta j»* ». *tevilka ^Roditeljikega li-<ta- posvečena <loven-kim materam, z zelo pestro -;n zanimivo vsebino t'vod tvori fHboko ob«'! t en a pesetti Vide Tanfetjeve Materina beseda«, ki jo dopolnjujeta kraj-§S. toda prisrčno napisana sestavka »Slovenska mati. !.n *BJago*lov mrtvih mater . Girdav *llih razpravlja o pomenu matere /a njene otroke ter ugotavlja, da je mati zlasti za prva leta nenadomestljiva. Iz tega pa sledi, da je treba otroku ohraniti mater, kar je možno le. ako izboljšamo i:vHenjske pogoje sodobne družine JsMna Aetine prikazuje v članku »Stara mati ima prav . . .« vzgojno delo starih mater v pravi luči ter meni. da ne donasa robeno vzgojno sredstvo toliko sreče, kakor spoštovanje in lepo ravnanje s staro materjo in ?tar.m očetom. Vilko Kolar poroča o »Trtijevi poti delavskih družin na podežHJa« s p • rti o7,;rom na matere, ki morajo prenašati z otrok: vred toliko z. da se he morejo pravilno razvijat . Z odločilnimi besedami zahteva ' : p vekih rodbin po oblasti !n javnosti Antonija Dni*knvir' ^ pri.^v^n v obliki prijetno teko^«*«ra razgovora čla-- ' Materina vkrb — duševno zaostal? Atr'»k . k; bo potolažil mnose starše v Mit m ali sličnem položaju. V<.ik*> lagodie govori v črtici zaleti iz resničnosti, o hre-pen**njn  mladosrnegra  rločtnea  po materi.
H| - ip    t.-»ko    r.        'r      'i    bo ff-ntovo
močno razcibala bralce. Zelo pestro in zanimivo gradivo nudijo tudi stalne rubrike, ki govorr o igri v 1. življ. letu. o negovanju otročkih las. o novejših vzgojnih knjigah, prednasnikrh in njih pomenu ter končno o zibanju roditeljskih društev v raznih krajih naše domovine. Priznati je treba, da se je >K V beljaki list« Čigar I. letnik bo s prihodnjo številko zaključen krepko uveljavil in postal neobhodno potreben vsem starcem, ki žele svoje otroke pra-no in ioriT-o vzgajati. 2elimo mu. da bi se čim bolj razširil med njimi.
— Sre-ka skupšfina JXS za ljubljansko okolico bo v nedeljo 1". '. m. ob 9. v Ljubljani v m.i!; dvorani Kazine v I. nadstropni.
— Neizpolnjene iHie -se lahko uresničijo, če «c tideležrtc nacradneSa tekniovanja za
Do    ttazdeJjenih   1h> za   441J100 dinarjev denarnih nagrad.
— \riinika! C^nozarjstno na dani.^nji konren. ki ea prire<i: pevski zbor L ju bi jati skejra Zvona v dvorani ^okolskegn doma.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24. v Sarajevu 22, v Beogradu 21, v Zagrebu 16. v Mariboru 15, v Ljubljani 14.6. Da\l je kazal barometer v Ljubljani 759.2, temperatura je znašala 10.6.
— Velika tatvina. Iz stanovanja zagrebškega graditelja Aleksandra Cividinia je bilo ukradenih 150.000 din. Policija je osumi'a tatvine nekega Ivana Laškarina, toda i ena rja pri njem ni nasla. Laškarina so pridržali v preiskovalnem zaporu.
Težka železniška nesre<\a. Xa industrijski progi podjetja Ugar blizu Travnika se je pripetila v soboto težka nesreča. Strojevodja Anton Bogdanović je vozil prazno kompozicijo tovornega vlaka. Naenkrat je na spolzkih tračnicah vlak s silno brzino zdirjal v doi.no. železničarji so poskakali
iz drvečega vlaka in končno je skočil iz lokomotive Se strojevodja, ki je pa tako nesrečno padel, da Je prišel pod lokomotivo. Zsdobil je *.?ko težke noski Ibe. da je kmab; izdihnil.
Me* in ?ena umrla istega dne. V Bosanskem X .vem so pokopali v nedeljo Mi-čo Basraka in niegovo ženo Draginjo. Oba sta bila enako stara in sicer 78 let in oba 3ta umrla istega dne. Poročena sta bila 54 let.
Otrok s 37 prsti. V vasi Kršljah blizu Bos. Novega ima siromašni težak Mile Ostojič otroka   ki ima na rokah po 8 pr-
na desni nogi 12  na levi pa 9.
Streljaj na ženo in ubil V«tro. V ciganski vasici Paležu blizu Lajkovca se je odigrala v nedeljo zvečer čudna Ijlabavna tragedija. Cigan Jovanovič je bil poro. čen z mlade lepo cig.Tr.'o Katarino, ker je pa mislil, da ga vara. jo je zapodil. Ko ■^e jc v nedeljo zvečer vrnil z dela, je našel ženo doma in takoj sta se sprla. Marko Je potegnil samokres in ustrelil. Toda namestu žene je zadel svojo slestro, ki ga je hotela pomiriti. Bila je takoj mrtva. — Svoj pogreb je naročila   Trgovec s
— • Iva- TajH-r v Bjelovaru i> dobil v nedeljo zjutraj priporočeno pismo in 750 din. Pismo je pisala vdova mizarja Marija Pi«korič. ki je poslala denar za 5voj pogreb, češ, da bo že mrtva, ko dobi Tajbor njeno pismo. Tajber je brž odhi-tel na policijo, ki je našla PLškoričevo :- vo.  obešeno  na oknu.
Darujte za Zvončkov %Mad
Iz LJubljane
—lj Mesec d o i se ni spremenilo »reme
— v omarici, ki je obešena na kolodvoru. V resnici so vremenski instrumenti kazali *I>renieml>e. toda na papirju «* poioc- 1 *m o vremenskih razmerah na planinskih iti izletniških postojankah je ostalo vse po starem od 9. aprila. Menda je biio potrebno že pred veliko nočjo v>aj pobrarti iz omaric starodavna vremenska joroCila. če je bilo tedaj konec vremenska* «luil»e. Precej poamelio-vania bi s. prihianila /veza za tujski promet, ki sicer sedi na iovorikah za za^utre na ;^>!r<nriu itjt^ivan a turizma.
— lj Z bslgarskimi pevci, ki bodo koncerti ral i v veliki Filharmonični dvorani v pe-Usšl, <kie 1H. r. ni. fwide tu ii vei najvidnej-iin bakra rakih glaiftl.en.kov v Ljublia.no. tako 1k> navzoi- nA|vecia sodobni lolsars^i skkidateli Petio Stajrtov ;n najnomenibnej-~ nabiralec bci<zar>kih narolnih i>esini An-Cel Bukores1tije%-. k; k* Bolgarom to. kar je n. pr. SrbOln Jltevan Mokr.intar Bukoreslji-iev je ustanovil leta 1^ na pobudo prof. Aniona fteženftk.i Plovdivsko pe^o dništ-vo. Že danes o^x»zariamo na ta koncert, ka-tereJga TaČetek bo toftno ob 1 uri v petek. Snored javimo ju*ri.
—\\ Dela ptdr-kih -klaifaieljev: Thopina. Mareka. Kark>w*icz:\. T.i.nsni:ina. MonilisrTjka. Nowow ewkeu«i in Lefelda l>onio sisali na prc*lukriji izocncev drl. kon-ervatorija v Ljubljani v nelek. dne 13. t. nt ob 1 47 v veliki F !h dvorani. O pomenu stikov med Iratskima narodoma politim Vn slovenskim, bo govori! na tel produkciji iz ljul>eznive nakionfenojiti predse mik Jugoslaveni o-pol i ske liffe dr. Rudolf Mote. Podrobni spored se dolu* v knf'!l:trni 01. Mnt.ice. Spored stane 3 din  m vel ia kot vstopnica   k produkciju
— li K predam anin o socialno idravstveni zabiti mater «jc. C stenijeve-PleSko je treba navesti v dojoliutvv: Zakon o zavarovanju delavrev iz 1. 1^-- so poslabšali, kolikor s.- tiče porominskin !'4!|">r. v škodo zavarovank ^c 1h>!j pa v -kod'1* š^oik zavaro\an-rev. ki po izprethenieneni §49 zdaj ne dobi-vajo vec porndhhie. ampak samo zdravniško, bahi^ko poiiioč in potrebno zdravljenje ter tK>!pore za  dečjo opremo v  višini 150
— lj Predavanje SPIt za člane mladinskega odseka in tudi za vse ostale ljubitelje prirode bo v petek 13. t. m. ob 18. v predavalnici Srednje tehniške Sole v Aškerčevi cesti. Predaval bo g. p. 2nrga o geologiji v naših planinah. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno za vsakega planinca.
n— Vrnitev načrtov za novo trnovsko otroško iavetisfe. Me<dho poglavarstvo vabi udeležence naferajn ža ttafrte novega otro ške»a liveni 5Ča v Tn>nvenA. kalerih načrti n'*.o bih nagrajen! a-li oirktiplleni 'ia fh prevzemo v mesenem so-u' a! ho-politične m nradu v Mestnem domu med uradnimi urami, nA\ pa fiiporoče svoje naslove in Številko vložen etra načrta.
a— Sreda -e bliža - dan nabiranja shle. ke ra reveže. Ka.kor vsako sredo bo tudrl prihrHlrtjo socialni urad zbiral na Vodnikovem trnu pred spomenikom. ol-Ieko. perilo, obutev ki posteljnino za reveže. Kdor more kaj larovati. naj prinese na lr?: kdor ne more poslat j blaga, naj to sporoči socialnemu uradu, ki bo rad prevzel blago na domu dobavitelja Darujte — potreba je vedno velika.
a— Cetniki priredijo v nedelio 15. maja običajno, celodnevno iu rje vanje v gozdičku (v Ljul^jani). Zbiralbšče udeležencev bo ob 6. uri zjutrai pred pivovarno ?Union<. odkoder bodo z godbo na čelu odkorakali na prireditveni prostor. Prijave sprejema t-ajnik dnevno od 18. do 19. ure. v društveni pisar ni. Masarvkova cesta 1* N levo.
—lj Trpovina z l»elini blagom jc po časopisnih — policijskih vesteh — razširjena celo po na^ib krajih Kakšnih metod se zločinci loslužujcio pri svojem ogabnem j»oslu. ka/»- iijlvolj nazorno fi fciii ~B*di tovor« v kinu Slosri. Danes ga predvaja *loga zadnjikrat, na kar <e občin<si vo opozarja. Zelo pri-poroSjtvo je   da i*i ga vsakdo ocleda.
Iz Maribora
— Združena opozicija Xai*avl.ia.ine za-druge je zmatrala. V nedeljo so bile volitve delegatov Nabavi jalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Pri volitvah je dobila združena stanovska organizacija 30 mandatov, združena opozicija pa 38. čre prištejemo še 35 mandatov iz okolice od lanskih volitev, ima sedaj združena opozicija skupno 73 delegatov.
— SokoKkj »dan pripravljenosti« v Mariboru. V nedeljo dopoldne so mariborska sokolska društva proslavila dan pripravljenosti. 2e ob 6. uri so se zbrali pripadniki viteške organizacije pred Narodnim domom v impozantno povorko. Preko 1500 Sokolov jn Sokolić se je z državno troboj-nico na čelu napotilo po mestnih ulicah na letno telovadišče pobreškega sokolskega društva. Po navdušujočih narodnoobramb-nih govorih in deklamacijah so Sokoli zaplesali narodno kolo. Ko je zatrobil sokolski rog. so bili vsi na svojih mestih. Dan sokolske pripravljenosti je pokazal strum-nost, discipliniranost in neomajno zvestobo mariborskih Sokolov, katerih srca utripajo za kralja in domovino.
— Mestne zadeve. Na prihodnji seji mariborskega mestnega sveta, ki bo v petek, dne 13. t. m., bodo razpravljali o postavitvi kraljevega spomenika, o gradnji zasilnih stanovanj za barakarje. o gradnji stanovanjskih hiš za nameščence Mestnih podjetij in o drugih važnih komunalnih vprašanjih.
— Cii^ovčani bodo gostovali. V nedeljo, 15. t. m. bodo v mariborskem gledališču gostovali CirkovČani z novo Koržetovo kmečko komedijo r čigav je grunt«.
— Proti tuberkulozni teden. Ves Maribor
je v znamenju protituberkuloznega tedna. Vsa okna z malimi izjemami so okrašena z zastavicami Protituberkulozne lige. V unionski dvorani je v nedeljo tukajšnja PT-liga svečano otvorila protituberkulozni teden. Prireditve so se udeležili številni mariborski odličniki in javni delavci. Razni priložnostni govori, glasbene in pevske točke So izpolnjevale pester program.
— Za 21.000 din plena. Mariborska policija je bila včeraj obveščena o drznem vlomu v trgovino Nade Cvenkel pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Neznani storilci so iz trgovine odnesli za 21.000 din manufakture, kolekov in tobačnih izdelkov. Sumijo, da so storilci iz Maribora, ker je bilo tu več enakih vlomov.
— - v čevljih. V Slovenski Bistrici je v nedeljo popoldne orožnik aretiral 191etnega Mihaela Mavera iz Bukarešte. Legitimiral se je z rumunskimi listinami, ni pa imel potnega lista. Pri preiskavi so v mladeničevih čevljih našli    — -
— Med plesom so fantje navalili na 25-letnega Josipa Jamnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju in ga z noži pobili na tla. Siromak ie zadobil šest zabodljajev v hrbet in prsa. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Vzrok napada je ljubosumnost.
— Slovesna otvoritev nove ceste. V nedeljo popoldne se je pri Turški kapelici nad Sv. Petrom zbrala od blizu in daleč velika množica ljudi k slovesni otvoritvi nove ceste Sv. Peter — I^ožahe. Iz Maribora so vozili posebni avtobusi. Svečanost je motilo le deževno vreme. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil mariborski stolni prost, je cesto otvoril ban dravske banovine g. dr. Natlačen.
— Obesil se .ie. V vasi Trgovič pri Ormožu se je v hlevu obesil 241etni hlapec Franc Petek. Iz pisma, ki ga je pokojni pustil pri gospodarju Robiču, je razvidno, da je izvršil samomor, ker ga je gospodar pokaral, ker je konj, s katerim je oral, šepal. Vsaka pomoč je bila brezuspešna.
— flledališče.  Ore vi   bo   repriza opere Trubadur*.  Gostovali bosta Oljdekopova
in Kogejeva. Predstava je za red D.
— Materinski dan. V nedeljo je mariborska mladina lepo proslavila materinski dan. Tz cvetličarn so otroci nosili cvetje, da razvesele svoje mamice. Ponekod so bile tudi mladinske proslave.
— Nov prospekt Slovenije s prekrasnimi fotografskimi posnetki sta te dni izdali Mariborska tujsko prometna zveza in Zveza za tujski promet v Ljubljani. Prospekt opisuje najlepše turistične kraje v Sloveniji. Tiskala je v bakrotisku Mariborska tiskarna.
— Ljudska univerza. V petek bo v tukajšnji Ljudski univerzi predavanje zdravnika dr. Davorina Cljana o vplivu vojnih plinov na Človeški organizem. Zanimivo in aktualno izvajanje domačega praktika bodo polasnjevale skioptične slike.
Raelja brez aretaeij. V petek je priredila tukajšnja policija običajno racijo po mestu in okolici. Zanimivo je. da tokrat ni bilo nobene aretacije. Pravijo, da so se ljudje v Mariboru poboljšali.
— O obrnejnem prometu so razpravljali v četrtek popoldne v prostorih sreske-ga cestnega odbora. Konferenci je predsedoval podžupan g. žebot. O sedanjem obmejnem prometu je govoril narodni poslanec dr. Veble. nakar se je razvila živahna debata o bodočem obmejnem prometu in o pogajanjih z Nemčijo.
— Prvi kačji p1 k. čim je nastopilo sončno vreme, so se pojavile prve kače. Pri St. Janžu blizu Slovenjgradca je modras na paši ugriznil Tletnega pastirčka Antona Koroso v levo nogo. Nevarno ranjenega dečka so morali nemudoma prepeljati v slovenigraško bolnico.
Revija naših krajev
Ljubljana. 10. maja
Pravkar je izšla nova Številka >Jugo-slovenske revijec za marec in april, ki jo je, kakor vse prejšnje, vzorno tiskala Narodna tiskarna v Ljubljani.
Iz zanimive vsebine omenjamo članka prof. Vinka Antića o Crikvenici. Selcu in Novem kot turistični celoti in o nihanju eksternega turizma, poročila Vladimira Regallvja .Ljubljana in njeno delo za naš tujski promet . Slovenija za boljši razvoj našega turizma« ter »Resnica in sanje o našem Dubrovniku- , dalje statistično poročilo o lanskem tujskem prometu na Hrvatskem Primorju in v Gorskem Kotaru, zanimive prognoze Slatine Radencev, Rogaške Slatine in Kranjske gore za letošnjo turistično sezono, podatke s turistične konference v Crikvenici. Članek prof. Frana Violiča o letošnjih plovbnih razmerah na našem Jadranu, članek o Vuhredu na pohorskem vznožju, kjer je bilo na pobudo mariborske Turistične zveze nedavno ustanovljeno krajevno Tujsko prometno društvo, ter naposled razpravo banskega svetnika g. dr. Frana Ogrina pod naslovom Razvoj naših gorenjskih mest?. V tej številki je objavljeno poglavje o Kamniku, ki v glavnem obseggi. povojno razvojno zgodovino Kamnika z vsemi res skrbno zbranimi in zanimivimi podatki. V prihodnjih številkah ^Jugoslovehske revijet naj bi se ta razprava nadaljevala s poglavji o Kranju in Tržiču, če bodo seveda tudi ta mesta pokazala zanimanje za takšno delo.
Novo številko ^Jugoslovenske revije«, ki jo skrbno in vzorno že šesto leto urejuje novinar g. Vladimir Regallv, krasi tudi mnogo izbranih slik iz Kamnika, Slatine
Radencev,
z Bleda, is Ljubljane, Crfevenice te Pohorja, zaključuje pa jo Rtotae*6e<wokrit*^ no poročilo o naših propagandnih dopisnicah.
»Jugoslovansko revijo«, ki se je avrstua med najboljše jugoslovenske revije in ki zasluži splošno pozornost, toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v T faiajnni, Knafljeva ulica Si in stane aa eeaa leto samo 100 din.
Uboj v Lnbežn
LiM^h ». naja V Ldbežu, občana Bose pri LjGSfL so v nedeljo popoldne in še posno v noč popivati
v neki gostilni vaSki fantje, med ojam budi posestnikov sin France Fogwafe * JLatoeža. Pitjača Jan je stopila v s&soo. dsfcoaa so se razvneli in kmahi je nejstal nad prapar, ki
se je končal s pcertopom^ noži in na bojišču je obaežai ranjen Pograjc, ki je dobil v*©?
žem v hrbet, prsi in trebuh. __
Ranjenca so včeraj okrog 11. prepusti v ljubljansko Doinieo. kjer ma pa nšso aaogii vež poma<rati. Opoldne je nearconi iafflt podlegel poškodbam, ne da W se Wl saiPodeL Orožniki t>o aretirali več bojevitih taniov.
Božidar Šegttla umrl
Novo mesto, 10. mnja Po 40 dneh trpljenja je v soboto zvečer v Št. Petru um vrl 11 letni IjiH$skosofcfci »ceneč Bo/klar SeguiLa. kLaikor smo že panocasb-jc docka / bfkovko pretepel 18 letnri hlapec Jože. zaapoeflen pri nekem vaškem goeipodair->u. Zaradi dobljenih poškodb jc začet <ie-čok bolehati vn hirata m pred 10 dnevi legel v posteljo, s 'kajtere m več vtstad.
Voenaj popoldne se je odpelja;la v St Peter sodma zdravniška koraftsrjc. ki je v tamošnji mrtvoišnici obdocinftfci truplo. Ob-doikci;,o je opravili samternd referent dar Božidar Kisel v na^zoertotstd .sodnika okrožnega sodišča g. Mija Cernoša ki sodnega za-piisniiikairja Venturinija. Nesrečnega deoka je bila s«amo še kost in koža. Komisija je sestavila zaipiNiiiik, po cA>dndaeiiji so pa nesrečnega dečka pokapatld. Poneha se je ude-ležiila skoraj vsa vas in toda šofaku deca, ki je spremila nesrečno arbev na fairno pokopališče. Epflog dečkove srasai pa bo peed sodiščem.
Samomor mlađega fanta
Novo a»asw>. 10. iitii.ui V nedeljo zvečer je nastal v Lešnici pri ix)seđtnrku in mlinarju RaBjo meri ctoanadm^i hud prepir, med katerim se je sin Jože tako razburil, da je dejal, da si bo končaj žrv-ljemje. Domači seveda nfeo slntifln. da fam»t stvar tako resne jemlje in s* jo žene k srcu. Ko so vsi domači legli sjpat, je .lože zapustil hišo in ga ni bik> več nazaj.
Ntlajši brat France je bfl aarvj v skrbeh ki je kmalu stopil za njim. ISia^el ga je obeše-netra na domačem podu. Veri poskusi, da bi ga obudiM k življenju, ^o bih zaman. Jože ie bfl priden 'm miren fasrat.
Z Zidanega mosta
— Razširite cesto! Cesta, ki pelje z Zi-damega mosta proti RimsfcJen toplicam in še d-alfe proti Celju, je na nek »te rili krajih skrajno opaena zaradi veirkih in ostrih ovinkov, ki so bili v nejkaterih primerih že vzrok številnim avtomobilskim nesrečam. Res je da so nad Gračnico odpravili že hude ovinke, kar jih je pa še ostalo, jih to treba še odstraniti. Mnogo se je že govorilo in pisaio da bo že letos oni en jena cesta raz-širjem. Ker smo na pra^n ttrisko prometne sezone, bi bil skrajni čas. da bi ?e to zgodilo.
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
S*reda, 11. maja
12: Vojaške godbe igrajo (plošoe).— lli.4č>: Poročila. — 13: Na,povedi. — 13/30: Šramel kvartet >§k rjant-ek <. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Maj v aiarajvi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Pomlad v glasbi (pio-Šče). — 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolan.jeikem (g. Jože Gregoric). — 19: Napovedi, porociLa. — 19.30: Xac. ura: Življenje in delo prvega jugoslov. tiskarja Boži-dara Vukoviča (Blažo Djurovid). — 19^50: Prohttuberkitlozna propag:tnda (cr. dr. Tomaž Furkin). — 20: Narodne ob spremijova-nju harrnonijke poje sdč. Poidfea Zupanova, spremlja g. Avgust SHanlko. vmes plošče. — 21: Večer v pO'\'isrt'itev spomina skladateljev Ravela in Roussela. Klavirske točke, izvaja prof. L. M. škerjanc. — 22: Napovedi, poroči hi. — 22.15: A ud ran: La Mascotte, opereta — plošče (izvajajo olatni raznih pa-riskih gledališč). Konec ob 23. uri.
Iz škofje Loke
— Iz Sokola, danski sestanek vsega sokolskega članstva bo v sredo ob 20.30. Ne pozabite nanj! — Javni nastop loškega Sokola bo 10. julija.
S praznim želodcem rti nobena umetnost molče trobentah: Spominjaj se smrti!
MALI OGLASI
Beseda SO par. dave* poseoej fretUid. urjave oeaeoa Lnn L—-v
davek poaehej.
Sa plamene odgovore glede malih oglasov >e treba pniozju «namko — Popustov za male oglase ae priznamo
STAnOVAnJA
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
EN08OBN0 STANOVANJE
ae takoj odda. GaJusovo nabr. 5t. 25. 1430
PODSTREŠNO SOBO takoj oddam žab jak st. 7
RAzno
Beseda 50 par. lavek posebej. Najmanjši zneseK * LHn
POSEBNE NOVOSTI
vseh  oblaci!   sport.   Kam g aru, Dbleke.   pumpance.   perilo Itd. najceneje
P K E S K i K fl«. Petra cesta M
NOVOST ZA DAME ! I !
Izvršujem trajno onduiacijo na najnovejšem in najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljivo za občutljive dame' Frizerski salon >R A K A R« Prešernova ul. 7, nasproti slaščičarne >Kcšak<, vezni vhod.
23 R
t;iic>Ej[
SLUŽBE
Beseda 50 par  davek posebej Najmanjši znesek * Din
ČEVLJARSKE POMOČNIKE
sprejmem takoj na stalno delo. Zalokar. Mestni trg 19. 1431
KUPIM
Beseda 50 par. davek poseberl
Najmanjši znesek 8 Din
POZOR !
Kupujem in prodajam rabljene Čevlje. Klavžer, Vošnjakova 4.
1427
RAZPRODAJA I
v sled opustitve trgovine
po neverjetno mzkin
PRIBOR"
— Tyrševa cesta 9
Atentator iz Zaborsta
zopet obsojen
— «•«■€!, id — mm mmm wmtmm%
Ljubljana. IO- maja Ivana. 31 let staremu hrralidu. prav-^ ~a'e -ita* tx Zaborfea« V Zabor-šea je <kxna Pred leti k m%W§m na - ra pol rob* k. ker k neketmi ućttelju iz maščevan te poalai a jahto stanovanje peklen-*- >-uj t dsvamrfom Eksplon« je ■ uneria ač* tel jem sobo. a učitelj na srečo ** bil teite poftoccrin Desno roko mM O^rm asartno. levo **ogo iim pa roda po-kvarieno liralid m postal oa fronti, tem-a«i doma po vojni ko je unarrval ribe t t^nan-titoin D*namitna patrona mu je ekv ptodirala ▼ rok; in trm jo "irftrjjaii Vrhu *~sega je bi* t eda t ie kjznoran z občutno ka-majo kamo van pa |c bil «eveda že več-krat pred tem dogodkom :n po njem. većinom aaradi tatvin V petek te jc pred sodniki ma ega senata s r*ccr*ed rukom a o. a Ivanom Brci »bom žago v ar w' zaradi tatvine starega žeteza Prizna! jc. da je kovaču Jermanu Francu rt Zab^ršta odnesel iz delavnice večjo koJičfno starega železa v vrednosti okrog 2500 dm. vendar je trdil da ni v/ei vseh ielezmh delov, ki so bili navedeni v obtožnici Sodniki so mu prisodili za tatvine, ki jih je priznal, leto dn-r strogega zapora. Kazen je Ogrin sprejel brez obotavljanja. sai je dobro vedel, da mu živa duša ne more že itak nizke kam: znižati, ker je v tatvinah povratnik.
PROSTODUŠNO PRIZNANJE
Poslušalci v senatni dvorani «o vedno nekoliko presenećeni, kadar stoj' pred sodniki n:>tožence, ki takoj prizna vse. ćegar ga obtožnica doiži. To pa zaradi toga ker taki obtoženci r.iso ravno številni Večina njih 5e instinkt i vtk> branj in v zagovorih »kusa na ta ali oni načČD pnkr?:' kako deianje a]t ga vsa i o'cpšati. Uradni hranilci so najbolj veseli pr obrambah takih obtožencev. V nj^ad' jc. da izrcCcio nekaj tophh bc-
^ed o proaaodošneni obWcčcvcm priznanju *«" prosijo za milo kazen. Za pri/aane
delikte obramba tudi ne more več storiti.
Oražem Karel, ki je pnbcžal rz Italije v Jugoslavijo, jc prostodušno pnznal, da je
okrsdei tvojega bratranca na Jesenicah in dva njcfova soseda ter da je v dveh ljubljanskih ffcsvrilnao rgrai vlogo Mice kovačeve, ki je pala. mč plačala Sodniki %o mu pnaodali pol leta strogega zapora ker ni državljan, mu preti nc\arrost. da bo prihodnjič, ako pnde zopet pred sodnike zaradi tatvine, izgnan iz naše države.
I MAŠČEVANJEM JE ZAGROZIL
Mizarski pomočnik k oka tj Karel iz Ri-src je pnznal. da je v Plati ukradel Go--Ja- •; Francu %koraj novo okro£ 1300 dm vredno kolo Ko so ga orožniki aretirali, se j« aretacij- zoper«ta-vlud in jc orw-nrikega narednika Skoka sur*! z nogo ter nJOfa in njegovega tovariša nesramno onso-val.
K oka.! j je. dasi jc po letin še mlad. že *rar zločinec, kakor srno črtati v obtožnici, komaj je odsedel 4 leta rob' e. že se je spet lotil tatmskega posla V svojem zagovoru je trdil, da so orožniki po aretaciji z njim grdo ravnal i in se f'm je zaradi toga zoperstavijal. Zagrozil jim jc tudi s krvavim maščevanjem Rekel ie. da bo rairedni-ka ubil. ako bo kaznovan Orožniki so njegove grožnje vzeH kar resno Zaradi številnih predkazni sodniki ruso mogli kazn: orrvi-litL Kokalja so obsodili na 10 mesecev strogega zapora
VELIK VLOM V
RAVNATELJ EVO VILO
Miha M u le j rud« ne spada med novince y tatinski in vlomilski obrti Odsedel je /e hude kazni a pobo'jša se ne ker kazni poboljšajo samo slsb odstotek tatov. V ta odstotek .Mulej tore s nc spada Z neko Kristino je lani v avgust« m septembru večkrat vlomil v vilo ravr.ate-ja dr Gucklerja v H rasah pri Begunjah Odnesla sta iz vrle vse vrednejše predmete, ki so bili v obtož-
c našteti na dveh s'ranch Mule j in Kristina  sta  tatvine priznala.  Mule ju  je senat
prisodi! 2 leti in pol robije. Kristini pa 4 mesece stroccjja zapora. Oba sta kazen sprejela.
Nekaj paberkov iz nase opere
„<Jakobin" — ,Joscau z Rijavccm — „Trubadur4
Franclom
Ljubljana. 10 m»ya Dvorakovo opero »Jak ob m« ie Lahko razumet in užrrati. sij ne nudi njena glasba ašaaafcs) r»rv»okrnov našemu poaruhu nit* *c*re jezna joč* doši Moje pnčiakovarije. da mi repriza užitek še dV>«jne. pa se ni izpol mk>. ker je bila predstava medle j ša in v vseh pogledih nepopolnejša kakor premiera Osebje noje toMLo različnai oper ai operet, da ni prav nič čodno. da po dolgem
času. po r predstavi, prt ponovrtvi pu-
šča spomin  /lasti  zbor na cedifo v g4aae>i :^fra-:       Fsai    - - —•    n*-j   :\a SasaVal
sifisl in ic M saao odmev rz obemst^ a si-
Kolače i o. ki poje Bobuša odlično, je piiaaijii s seboj navado, da poje skoro ne-prestavo k občsisfM namesto « ;x» jem_ To je pač koncertna a r>e dranatič-so. Ras je mogočen grajski *• skrbnik, ki le s»v>ie tiran*t\« . - izpušča vse lastnosti tega hkraru komičnega !n smev nc§a moža Njcfora kreacija po zafrtbsVi
reiiji pada *p*oh po svoji glasu«m sili m v^sasmi rarieranosti iz okvira naše p-cd-^ta-ve S tem ka;r*ak nočem reča. da ni Rusov a kšaataja pevski m igralski sama zaee od-nčaa. 2cla ie zoper specialne aplavze T> da skladna ni a stogom, ki fa jc daia našemu     ^ -va režija
R i j a v c c te zopet nastop*' kot Mano v JrVscciniievT »Tta^i«. m ?e vzJk. temu. da je opera vedno zopet na vrsti, gledalts^c malone napolnil Bil ie v poln: formi, kakor praviio, pokazal vso svojo zrelo veliko pevsko iiaaliu ' briljiraj glasovno, ilssti v w šrrah in prekrasnt srednji leg* ter sprožal vedno iznova priznanje. S svoto ćustvenost-k> ki vendarle prestopa včasih mejo sladkosti in zapada ▼ eraeravost. deroje zlasti
na že^rust-- j rnctnik jc v frkortščsnju vseh efektov, pn Čemer s-rojo kreacijo stopnjuje ter jo dvigne v zadnjem deianpa do viška.
France!, naš •odl'čra« o perm tenor, kakor pBi operna naoru, se mora te Rijav-čevc umetnost* — ekonomije šcie naučiti Fraocdj nas jc s svojim Mannkosa v »Trubadurju« potrdi* v veri  da  te marljiv pe-
v^'c iz,redno lepega in bogatega glasoNTiejsa mater-jLLa. ki naprednie %n se popolnjuje. se u^ca v okusu in že dobro uvažuje dinamične razlike ter prinaša f;ne«»c v rKtd.ij.inju vio Sr Francel zdaj že resnično lepo zapoje in 'zraža; samo sunkov^tosti v podaianju tonov se mora se odvadvti ter se navaditi, da *e nc i/črnava v vmr\h dejanjih. VIogo Man nca jc podal v celot:, akc- upoštevamo kratko dobo nje-govega nastopanja, 7adovoljive-je kakor smo smeh pričakovati Njegov sve-->rc>bojnT gla-s. čusri'enost. do-i-olj razjji-■»a-a 2~a »- -.-a -;c^ova m!ado*ma junaška pojas-a so se strnili v s^mpatu" 'ic^.i Manri-ca, ki bo brez dvoma pevski sc. zrasel v lepoti in nežnosti. An jo ▼ 3 dej. je zapel pra dobro, strino, v strogo varovani bni-ji. žal. da se je vznemiril ob stretti, odlično z^ćcti. a k zaključku /alomljcni. \ t-ndar macov-to dovršeni. Uko da ni žel uspeha, ki bi bil. ako bi se ne btf prezgodaj učrpal. Toda gotovo sc mu uspeh p*r»rcči p«» dobljeni izkušnji
Vse v vsem; Franccl jc na najbolje p-rt i \edno navzgor v petju in igri. C\ctje si jc piVacoo zasluži!. Fr. G.
Paderevvski ponuja roko sprave
ac l'adcr^\\-« . -!avm jva-n'^t m prvi prezident poljske repuUike. ponuja po 15 letih i;vlienja v i«rnanr;*vu f>oljski vladi roko v spravo Tobuda za to p prišla najbrž iz. Polt^ke Dal yr> r, mestnik predsednika vlade Ksiakoa-iki. ki je nedavno v procla^u na poljFko javnost izjavil da ic treba razširiti not > k o narodno fron*o s pritegnitvijo opoziriio Kwiakow«ki i omenil, da bi širši naro-lm >;<orazum ooiOi!ociJ nove volitve. Na l*o|iakem to po tem ncopla^u čakali, kaj po-p^e opozicija odnosno njeni voditelji, živeči v izenanstvu I^r^i 5e te o-jla<«:l Padorew«ki f t*.tj vorom. ki sra i*- priobčila *-Nowa K/^ rzrx*-nol]*.i *. H<*s^da Padereu - r r'i fj\° že mno?n v otieh taborih.
vdiravaj-t 'ini ni zado*»tovalom pravj bivši prez'd^nt   rv»J^.l»e   r^pnjSJiVe.   "*-ia   Hi   bil v
«*H.in >m pnlofam poravnan dolea i *r-i-.' •■• f*^T. l're-;»r .'-.«n r«ni. .i.t t-v h,i .i.r.o lahko dof^či harmonično sodelovanje v do t.rotit Poljske. \ »sdanj.ih razmerah ni na. ravno vladati na Poljskem hrez Witoaa in brez Korfantiia. .lar pa lahko prea^us*am svoje mesto mJajšim. \* mojih letjh člos-ek n#» more več posebno ajrilno po**egati v po-litikoc Izjava Padcr»*w^kei:a jc bila *pre,e-ta f* U!pati«'*no tudi na vladnih mestih, kjer se čuti vedno v«cja potreba po pomirjen ju duhov v j^olrski notranji politiki, rlartj glede na zunanjepolitični položaj.
Pri maršalu Goringn
NT.n^vTra :n mar.'aia t^drinjra je rwsetil oni dan I »an^c dr. Boje Benson. ki opisuje woje vtise v li^tu - Bcrrinapfce Tidendr*. B«mson pripon ediij^. Jcaj vse je videl v rnjnist.ro vem domu. Najprej sm-» v.=tor»tli v veliko predsobo, kjer so obrnili naćo pozornost nase krasni kitajski sarkofajri in »like L*ucasa Kranacha. Minister je nas sprejel v veliki slavnostni dvorani, ki zavzema dobršen del gradu. Stal je za veli. ko pisalno mizo v aportski obleki nekam čudnega kroja. >»*a nocah je imel visoke škornje, ki so mu zaJcrivali tudi kolena,. Njegov suknjič brez rokavov ima gumbe Iz vršičkov jelenjih rogov, vdelanih v srebro To so Gdringove lovske trofeje. Pod suknjičem je nosil belo srajco z izredno velikim ovratnikom in rdečo škotsko aa-moveznico z zlato iglo. Ob strani mu je visel velik zlat lovski nož. Na mizi pred njim je stalo darilo nemškega lovskega druet\*a, zlat .jelen s kjjukastirn križem iz briljantov m^i  roTcrctrm
1
Romantična ljubezen
v rajskem kotičku
Vila 99SebastianM v Haminametu, kamor sta se zatekla Greta Garbo in dirigent Stokowski
stianu največji užitek, da jc mogel spre. jeti po i svojo streho Greto Garbo in Sto-kovvakega, ki nikjer nista mogla najti tako krasnega, obenem pa skoraj nedostop. noga. rrivahfcč.a kakor tu. V Hanimamet ne morejo rriti najbolj iznajdljivi ameriški novinarji, katerim sta se Greta Garbo in Štakorski umaknila na obalo Sre. oOaemskaga, morja.
Šli srno skazi već dvoran m sob. Vsiaka jc opremljena v (inig?čncrm slogu. Jedilnica, jc opremljena v slogu Ludvika XIV. m ima dragf<cena francoska okna. Za vsa. kim stolom v jedilnici je stal sluga v Inv-ski obleki iz 18. stolrtja. Minister Goring je šel z nami v sobo tik pod streho in tam Sole smo prav ostrmeli. Tla te sobe so narejena kot miniaturna krajina, po kateri je napeljanih nešteto tračni«: malega vlaka na elektriko. Gbrins se jc smejal ■Mu presenečen p i. češ. da se zabava
v tej sobit karier rJeiuje, da ne more na kw. Potrnnl je električni vlak. IjrraC-ka je zelo precizna, vso jo kakor na železnici, celo avtomobilfik1 i eate z avtomobili so raipredene jo miniaturni krajini. Nad vsem tem pa visi mocJel letala tudi na električni po^ron. Naš poset so zaključile fanfaro lovskih rogov. Prod gradom se je namreč menjavala straža.
V TRGOVINI
— Milostiva. 7«-lo mi jc žal. U>d:t pri nai-U»ljv votii vam ne moreni 1*0*1 ren s takimi čevlji, ki bi bili znotraj veliki, zunaj pa majhni.
PRETESNI ČEVLJI r>ama: Ti čevlji m*1 tMmm «:tr.«^no ti^ce. cia ne morem v njih niti prestopiti.
Prodajalec ki skoraj ne vidi izz-i Kupa Skatelj: >Oprostilo. gospa, to 90 vendar išli Čevlji, v ka+erih «te pri?li.
MALI AVT<»\h>BILl Izdajalec   razkazuje     kupcu   n.< ...novejši model malega a\*tomob;la in pra\"i;
— S temi vozovi >mo d(*^?gli ir.redon u^peh.   reotajamo   jih   kar   na   t tirate.
— No dobro, koliko pa e-ta-no tucal'?
NAtiU\ 1N)PULACI.IA Profesor:  Koliko preHvaleev ima Kitaj-
sjjsj t
Dijak: KiLa^ka mm ... im-t... približilo r*r^bivalr«*v (Hrctm^ >os*h|a. da bi mu šepnil).
Profeeor- Tožuntp se. <*im boli l>c»rc oklevali. ;cm v*»e bo imela  Ktajska prp>bival-
Vila Sedlast lan - Ham mamot. Lako so grla_ si asdaj brzojavni naslov dveh čudaakih zarocerjceA-. ki se je za. nju zanimal pred ivemA mesecorna ves svet, cim sta. stopala na tla stare Evropo. Množica, novinarjev je sledila korak za korakom Greti Garbo in dirurentu Stokovvskernu na njunem poto-.-anju po EX-ropd in izvohala je v najslabšem primeru v drveh .in*, kam sta se zatekla v svojem tajinstvenem pnjatoljst\nj. da se izofrneta radovedne-žem. Za Italijo, kjer je bila se racirneroma hladna pomlad, so govorile zadnje vesti o njunem odhodru iz Palerma v Tunis, petem so pa izginili vsi sledovi, šele zdaj je bil najden kotiCek, neznan zunanjomsi svetu, kamor se zadnji dve leti zatekajo samo najvidnejši predstavniki visoke med. narodne poapode. To je Hmmamet, naj-zagonetnejša oaza na tunisJcj obali, kakih 80 km južno od starega Kairthasra, kraj t. izredno milim podnebjem m bujno vegetacijo. Po mnenju ljudi, ki so videli mnogo sveta, je to eden najTepših kotičkov na zemlji vooce.
Slava tega kraja je večja in bolj raz. sir jena onstran morja nego v Evropi in sicer zato, ker so tam pogostejši gostje znameniti možj0 ameriškega rrrilrjardersko . ga.    sveta,    nego    demokratične Evropo.
• HammamPt je svet zase. looen od ostalo j trmiske obale s pasom r^istinje in strmo j obalo, za katero se skriva rajski kotiček,
j j kjen ni ne hotelov, no športnih klubov, *  J  ne   lepotnih   teke.m   aH   karne\-alo\v Tam
• vlada, samo rafinirano in enostavno razkošje, mir in prava blaženost Hammamet je   višek   prirodnega   in stanovanjskega
: razkošja za tiste, ki imajo neiaCrpne vi, i   j re dohodkov in najfinejši okus. To jc oaza s  ! najkrasnejsab \-il ob Sredozemskem mor-! ju na afriiSd strani
■ j Med temi kraJjov5*kami sedeži so odli-; j kurje zlasti vila >Sobn/«tiLa.n<, imerbovana
1 po »vojo.m La»trii3cTi. pravi jidio bo^at«m, baje tudi zero lenem Rrimunu. Ta vila je 7 vnakern rjogleriu v polni meri usposobljena za sprejemanje visokih gostov. Marmornati bazeni, kolor ado iz belega in rdečega marmorja, umetni kotieki iz brušenega kamna, polni eksotičnih rastlin, to je sedež najpopolnejšo rok onsl rukeri jc slavnih bivališč rimskih prokonzulov in coaarslcjh namestnikov v afriških pokra, jinah. Vila, zgrajena na koncu ogromnoga vrta nad krasno plažo, je veliko pritlično poslopje, čudne, tako rekoč antične puščavske arhitekture, brez kakršnihkoli okraskov in stolpičev. To jc velika, nizka trdnjava iz belega marmorja, v ka_ tero vodijo razmeroma nizki, toda široki vhodi in podolgovata okna. Bele marmornate stene se le,^kečejo v afriškem solncu m namestu stekla so okna zakrita samo
7. zeleriimi tkaninami, tako da je v vili zrak vedno čist. Tt»di vrtovi v neposredni okolici vile so narejeni arhitektonsko v istem slogu. Vse jc nizko in široko. Vila je seveda razkoamo opremljena, vendar pa vidiš v tem razkošju povsod enostavnost kot vodilni motiv.
Tii sta preživela teden dni idilično lju_ liezni vojvoda VVindsorski in njegova sedanja soproga še pre<rno sta sc v Franciji noroCila. Tu so bili gostje tudi drugi slavni zaročenci, ki jih je vabil m jih še vabi v svojo vilo rumunski bogataš Sebastian. HoUywood jo poslal sem na njegovo povabilo več slavnih filmskih zvezd začenši z M ar i on o Dietnch <k> A.nna/bellc. Toda v anonimno5Tti tega Carovn-ega bivališča so prebivali tudi resnično slavni možje. An-dre Gide je preživel tu mnog.-> ur opojne blaženosti in osnoval nova dela. N^via^no umrli član Akademijo in znani pisatelj Prancis d Groissot je tu zasnova J svojo velike reportažno knjigo >Singhalska opojnosti. 'Pu sta bila nekaj časa gosta tudi Bernard Shaw in Sommersot Mau-ghan, kakor tudi vec odličnih politikov, ki snajo enako dobro sukati tudi pero. To je namreč nekakšen pogoj in edina legitimacija za povabilo v ta rajski kotiček, kamor vabi lastnik samo najvišje predstavnike družbo in umetnosti.
Celo ameriški milijarderji, v kolikor so videl: očarljive krasote Hammamrfa in niso lastniki ene teh tajinstvenih in razkošnih vil, si žeio biti gostjo v rnpaoo. skem kotičku hammamet-ske obalo v prav Ijični vili bogataša Sohastiana, ki vidi Vlit* svojega srečnega življenja v zadovolj stvri. da lahko povabi v svoje turuSKo za. t izje najvidnejše predstavnike druzabnegn. in umetniškega sveta. Ni samo ponos prostiti najslavnejše može sveta in pokazali jim eksotično razkošje, to je tudi Seba-
Zdaj. ko je prišlo to na daru ni znano, kako dolgo bosta ostala v Hammameru, kjer je baje najlepše v zgodnji pomladi. To jo raj nančarobnejših vonjav, kjer podleže jo še tako energični ljudje posebnomu
čaru okolja in blažejieiga brezdelja. V vsom ozračju vlada nevarnost, da podleže človek nevarnosti to nepopisne simfonije barv, vonjav m tišine. Zato m čsida. da marsikdo ne najde v sebi moči. da. bi zapustil to čarobno oazo in so vrnil v prak_ tični. po modernem življenju bičani svet. Morda bosta tudi Greta Garbo in Stokow-ski pod-togla tam Čarom.
Dolarsko princeso so aretirali
Na koiodAoni v Rudimpešti &c j«- odigral oni dan ra.zburljiv pri70r ob prihodu pari^kf-sra brzovlaka Iz. vLaka j-e izstopila mlada dama, toda takoi io io oHkoivlo pe>t mož. ki so k> pozv:Ui. na i pin slodi. Dama je pa jeja klicati na pomoT: in botola je pobegniti. 2e jc bjila pri pilotu, dn bi i?a preplezala, ko «0 jo možic  dohiteli.  Potem  3e  morala v avto-
tAkAi in odjp^-liali ^ jo v bližnji hot^I. Očividci t etra prizora ?o ot«vesWli poMcijo in ImaJa so prispeli z a\-tomoi>ilom redarji. m>>?i»3t, da ~re za ugrabiterv dekidta.
Posredo\-ati jim pa ni bilo treba, ker je slo za detektive, ki privli Že ioljio 7a^!c dovano hčerko ameriŠDega miiijonarp a. (TctTTria  vi. Kan.sa^ C5*y.  Dolarska prkpceea
\r  pobocriila   kot   1.">-l«^rna  dek'lie:i  z donva z
nekim filmskim igralcem, ki jo jf pa V lx'H' zapiMstil. Domov se ni hotela \-rniti. temveč Bd je pomaoal.i ko- pr*vka no raznih za bavi-.^ih. nazn/iinje v Berlinu. Tsmso|o izsle^lili rifv-^ktivi, ki   iih  jo posl.al  za  n>o nien OČ>.
r^lfl iim jp pa v Budimpešto, kjer >o jo končno privoli.
Ščepec soli
Einstein Je pozabil po\*cdati. da jc tudi to relativno, da je na svetu vse — rela-fivno.
★
SajboJfki primer za neskončnost ter brezmejnost   ic člm-cšk.-t omefenost.
*
Z delom se ni šc nihče zredil; izvolite, spoštovane dame. recept za shujšan jc!
★
Marsikaj na svetu lahko kupiš, nc moreš pn kupiti pogumu, četudi pokupiš v*c najboljše topove tega sveta; vendar neka-teri tega nc morejo verjeti, čeprav se zc vpra\' duše sredi celih gora orožja
F ktt-CHBERGER:
malokai,
19
ROMA N
otok gobauceu
— Da. to je edino igrišče v vsej Nukualufi. Tenis igram pogosto in večKrat ga pridejo igrat tudi sosedje. Tako si je ta tujec F red Burne izgovoril igrišče za jutri dopoldne. Toda vi ste me opozorili na tenis in takoj pokličem Pnnnorja. s katerim bom igral. Ali bi nc šli z menoj?
— Gledat? Ne. Rad bi igral z vami, — je odgovoril Skctch. zroć v stran. Inspektor ga je začudeno pogledal, potem se je pa zasmejal:
— Gotovo 90 šalite, kaj ne? Pa vendar ne znate igrati tenisa"*
— Nekoč sem ga igral Morda bi pa se šlo. — je dejal Sketch mimo. potem je pa vstal
— Dobro, bomo videli. Vedno večja zagonetka ste mi Stavim giavo. da ste iz ene najboljših angleških rodbin, ki je protestirala proti poroki svojega sina z modastko. Ali je tako?
— Deloma — je odgovoril Sketch hitro in pogled se mu ie ustavil na igrišcHi.
Njegov prvi aerviee je bil oster in nekaj udarcev je prepričalo inšpektorja  da igra   2 izbornim Ko je inspektor izgubljal že tretji set, so se kHci
Nehala sta igrati in se ozrla na prišleca. Skozi vratca sta vstopila Fred Burne in Pamela Kcrnova. držeča Nikio za ovratnik.
— Od kdaj igra policijski inspektor tenis s potepuhom? — je vprašal Burne domišljavo.
— Od kar nima boljših partnerjev. To lahko vzamete iz športnega in tudi iz družabnega vidika. — je odgovoril Sketch smeje.
Burne ga niti pogledal ni. Ozrl se je na inšpektorja :n dejal čez ramo Sketchu:
— Z vami nisem govoril mož.
— No da, torej se ne da nič storiti, — se jc zasmejal Sketch in stopil k Pameli.
— Zelo me veseli, da vas vidim, dekle . . ni izgovoril svoje misli. Burne se je naglo obrnil in krik-nil:
— Prepovedujem vam govoriti tako zaupno z mojo nevesto m sploh vam prepovedujem govoriti z njo?
Sketch se je pa še vedno smehljal. Ne da bi se ozrl na razjarjenega Burna je dejal mirno čez ramo:
— Z vami nisem govoril, mož.
Fred Burne se je tresel od jeze. Bilo je jasno, da bo Sketcha udaril. Skočil je k njemu in mu krepko položil roko na ramo
Sketch se ni niti ganil. Stal je kakor vkopan, niti smehljaj mu ni zamrl na obrazu. Zroč otožno Pameli v oči je dejal tiho:
— Prosim vas, držite dobro mojo psico. V razburjenosti bi se mogla spozabiti do grobosti, da bi vpričo dame napadla tega gospoda za menoj.
Fred Burne se pa ni ustavil niti pri teh besedah. Njegova. Sketchevo ramo stiskajoča roka se je skrčila in Sketch je stal obrnjen z obrazom proti njemu.
— Pobijem te na tla, potepuh! — je siknil Burne ves iz sebe od jeze.
Sketch ni dvignil roke v svojo obrambo. Burnova desnica je švignila po zraku in v silnem udarcu je padla na Sketchevo spodnjo čeljust.
To je bil udarec po železu. Fred Burne je presenečeno vstal. Takih udarcev ni bil zadal v življenju mnogo. Toda vedno, kadar so padli, je obležal nasprotnik precej daleč od njega.
Sketch pa je stal čisto mimo, lc z desnico si je zamišljeno gladil čeljust, po kateri ga je bil Burne udanl. Smehljal se ni več. Potem se je njegova levica počasi dvignila in v strašnem stisku je lomila kosti v Bumovi rami.
— Cujte. mož, — je dejal čisto mirno. — hotel sem vedeti, kako znate udariti. Drugi mož na svetu, ste ki me je udaril. Sorodnikom prvega sem izplačal odškodnino. Obžalujem samo, da je tu navzoča dama. Zdaj poj dem, toda jasno je, da se bova še srečala. Ubil vas ne bom samo zato, ker ste Pamelin prijatelj___
— Na svidenje, gospod inspektor! — je zaklical že zopet veselo prestrašenemu inšpektorju. Potem je pa pogledal v prestrašene Pameline oči, se sklonil k Nikii in jo prijel za ovratnik. Pri tem se je dotaknil Pameline roke. Oba je prešinila električna iskra. Oba sta se istočasno vzravnala in se molče spogledala.
Pri tem je pa Sketch naenkrat stresel ramo in odšel z igrišča.
Fred Burne je stal še vedno na svojem mestu.
— Kaj vam pa je? — ga je ogovoril inspektor, čeprav bi mu bil najraje v tem trenutku razbil glavo.
Burne ni odgovoril. Njegova srajca je bila raztrgana, pod njo na desni rami, tam, kjer je ležala Sketcheva roka, so se pa poznale modre liae
— Mislite, da me bo ta lopov za to ubil? — je za-šepetal slednjič tiho, ne da bi pogledal komu v obraz.
Pamela se je zaničljivo nasmehnila, inspektor se je pa ugriznil v ustnico in odgovoril kratko:
— Če je rekel, da vas ne bo ubil, stavim glavo, da tega ne bo storil. Toda jaz na vašem mestu bi se ne hotel sestati z njim tam. kjer ni nobene dame.
Inspektor je povabil Burna in Pamelo na zakusko. Burne se je opravičil in odšel, Pamela jV* pa povabilo sprejela in molče je sedla za mizo. Domačin sluga jc prinesel posodo s čajem in odšel.
— Ta dečko se mi smili, — je dejal končno Bra-un, ne da bi se ozrl na Pamelo.
Ona ni odgovorila. Opazil je, da je bila rdeča v obraz in da se je izogibala njegovim pogledom.
— Ni napačen. Nasprotno, imeniten dečko je, toda zdaj je nekam nezadovoljen, seveda na svoj način. Rad bi mu pomagal. Razmišljal sem o tem, pa sem sklenil ponuditi mu dobro mesto pri policiji ...
— O, kako dobri ste, — je dejala Pamela tiho.
Orsjujs Josip Zupančič — Za »Narodno
— Za upravo in tnseratni del Usta Oton Chriatof — Val v Ljubljani