Oldest Slovene My in Ohio ^ I fest Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XIX. TICNIARHI- 'aSEŽENIV PARIZU CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) OCTOBER 9, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 239 'Potek, ameriške predsedniške volilne borbe L je udarila po ter odredila pre-^ njihovih uradih. ,. 'i*ka sila v Parizu pogon na sredi % i>5lj. propagande v Pa-^ je vdrla v 28 ura- Dr. Townsend poziva svoje pristaše, da glasujejo za republikanca Landon. Predsednik Roosevelt in njegov tekmec iz Kansasa sta se podala na glavno volilno turo. S AN FRANCISCO, Calif. — *- Dr. Francis E. Townsend, usta-! Želita dete nazaj novitelj in voditelj starostnega j Dva mlada zakonca, 19-letna penzijskega gibanja, je včeraj Margareta Willis iz Cincinnatija brzojavno pozval svoje pristaše' in 21-letni Frank Willis sta 31. v Californiji, da glasujejo za' septembra pustila v nekem av- Katoliški duhovnik zavrača Coughlino-ve trditve Trditve, da Roosevelt je predsednik "rdečkar", so "umazane, strahopetne in nesramne," izjavlja Ryan. gov. Alf M. Landona, republikanskega predsedniškega kan- tu na vogalu W. 3rd St. in St. Clair Ave. svojo pet mesecev Socialne stran-polkovnik Casi-^ ^ Rocque, ki je 'izpuščeno fašistično Blu^^'^^-'^^acijo Ognjem ^vlada hoče s to '"'"i » roke h Ognjenega križa, dokazilni J® Socialna stran- .. organizacija. , W ^^ovano in je faši- 5«egij Presenetila. Policija ^ dokumente in za- iijj fašističnih ura- 4 nahajajo pod po- 'Ovj nioglo zvedeti, je več dni preis- je gocbjna VoiA. ^°j^ška organiza-° (disciplino in da Velike količine o-j® nedeljo Blumovo vlado, I' bodo njegovi j" i^žbili Vlak *e{ tis j® nato po- -ili I, ^ policistov, da so La Rocqueo-komuniste, ki so ^ Jo Velik masni shod . .. , Oftt. J tudi zvedelo, da '"o y izredno policij-^■'^ških predmestjih 2,500 mož in bo nff. °!^So 40 avtomobi-■ koles in 300 bi- 'Hiti ZVEZI »£^NISTI m škotska. — je 2 Delavske . ® iko večino odgla-s komimistič-vzpostavitve 5g ? proti fašizmu. Z dopisnicami, glasovalo didata. Tako je izjavil Town- j staro hčerko ter se odpravila sa-sendov californijski državni na-. ma naprej. Odšla sta proti vzho-čelnik Edward J. Margett, ki du^ iščoč delo. Pretekli teden v pravi, da se dr. Townsendova četrtek pa so ju prijeli v Wil-brzojavka glasi, da townsendov- loughbyju, kjer sta takoj priči ne morejo voliti za Roosevel- znala, da sta starša zapuščene- 'C ta in da morajo "izbrati manjše izmed dveh zlov." O kandidatu Coughlinove ^ Unijske stranke Lemkeju pa je izjavil, da bi bilo "brezuspešno in neumno" pisati njegovo ime na glasovnico. NEW YORK. — Dr. Clinton Wunder, načelnik Splošnega penzijskega odbora za Roosevel-ta, ki sestoji iz bivših zagovornikov Townsendovega načrta, ki so se sprli z dr. Townsendom zaradi Lemkeja, pravi k Town-sendovi odločitvi, da bo podpiral Landona: "Navsezadnje je dr. Townsend vendar odkril svoje (Dalje na 2. str.) ŽRTEV ZAGONETNE BOLEZNI RALEIGH, N. C. — Devetlet: ni Andrew Saparilas boleha na zagonetni bolezni, ki se loteva samo prebivalcev iz dežel ob Sredozemskem morju in katere ga otroka. Včeraj pa sta prosila mladinskega sodnika Eastmana da bi se jima vrnilo dete, katero se nahaja v neki bolnišnici. "Midva hočeva najino dete nazaj", je izjavila mlada mati pred sodnikom. "Napravila sva hudo napako, ko sva jo zapustila, toda nisva vedela drugače, ker ni bilo dovolj denarja, da bi lahko vsi trije potovali dalje. Midva sva se nameravala vrniti po dete, čim bi našla delo ter si prislužila denarja za mleko." Današnji oglasi Ako hočete slišati fin radio, se ustavite v trgovinah A. Grdi-na and Sons, 6019 St. Clair Ave. ali 15307 Waterloo Rd., kjer i-majo na razstavi znane RCA-Victor radije. Teki's Cafe, 60D9 BElSTair Ave. ima nocoj "Fish Fry", jutri pa kokošjo večerjo. Mary's Restaurant (Mrs. Mah- žrtve se lahko ohrani pri živi je-' ) 3222 Lakeside Ave. naspro-nju samo z neprestanimi krvni- tovarne Otis Steel Co., je do-mi tranfuzijami. Včeraj so mu licenco za točenje žganja in 69-tič vbrizgnili v žile tujo kri. dovoljenje, da je lahko odprt do 2:30 zutraj. Jutri zvečer servi-ra za otvoritev kokošjo večerjo. Frank Klaus ima jutri "Clam Bake" v svojih prostorih na 885 Addison Rd. Tony Tomazic, 696 E. 140 St., bo jutri serviral pečenega! prašička. 15 letnica društva Društvo "CoUinwoodske Slovenke", št. 22 SDZ, DO v soboto Pokojni Jos- Zulich Kot smo poročali, je umrl Jos. Zulich, 893 East 73 St., star 56 let. Pokojni je več let trpel vsled hude bolezni in pred 7. leti so mu odstranili eno oko. Doma je bil iz vasi Ostre, fara sv. Križ pri Krškem. V Ameriko je prišel pred 35 leti. Delal je ves čas v tovarni Na- tional Lamp Works. Preminul I proslavilo 15-letnico svojega ob >1°^' proti pa en mi---- k ^ ZAPELJEVA Sb ®^rts je tožila v S' • Nimf Katarine Borisa Pe-(Jqj ^easermana za ,4 odškodnine, S zapeljati 14- da ji e. ^^'^agala do film- •«> N. J. _ MaU Ali je te dni VC M Meh in zetu Žen ' Lindbergh dob,mislita vrniti I* o^jj. lie bodo utih-ktigg Ugrabljenja in ®ina Charlesa. je baš ob 35. obletnici svoje poroke. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Poleg žalujoče žene Frances zapušča dva sina in štiri hčere; Mrs. Frances Živoder, Josepha in Alberta, Vero Miller, Emilijo Kollmorgen in Dolores. Pogreb se bo vršil v soboto pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina and Sons v cerkev sv. Stanka z banketom v Slov. Domu na Holmes Ave. Začetek ob 8. zvečer, po banketu pa bo ples in prosta zabava. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži te pomembne proslave. Zabava Workers Alliance Jutri zvečer se bo vršila domača zabava Workers Alliance 23. warde v Knausovi dvorani I na 62. cesti. Vsi člani in prija-Vida ob 10. uri, potem pa na vabljeni, da se zabave pokopališče Calvary. Doma iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljanfi iz Women's bolnišnice Mrs. Mary "Bunny" Tolar, 1237 E. 173 St. Workers Alliance udeleži, ter s tem brezposelnim in W. P. A. delavcem oziroma njihovi organizaciji pomagajoi do boljšega uspeha. Prvorojenka Mr. in Mrs. Jos. Travnik, 3778 E. 151 St., sta dobila krep- Workers Alliance 32. warde ko hčerko prvorojenko. Dekliško ima nocoj sejo v Slov. Domu na j ime matere je bilo Frances Su- V> A ? "Anton Ve- ® zahvaljuje Za podarjeno tajnik Holmes Ave. Smrtna kosa Včeraj popoldne je preminul rojak Michael B. Haralovič. Stanoval je na 14102 Dahvin Ave. Ležal bo v pogrobnem zavodu August F. Svetka. Podrobnosti poročamo jutri. Frank Mah nič umrl Danes zjutraj je preminul v Warrensville S a n a t a riumu Frank Mahnič, ki se je nahajal tam zadnjih pet tednov težke bolezni. Družina Mahnič živi na 1134 East 78 Street. Podrobnosti poročamo jutri. kovic. Na operaciji V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Mrzlikar, soproga oskrbnika Slov. Doma na Holmes Ave. Bila je operirana. Obiski so dovoljeni. Prvorojenček Pri Mr. in Mrs. Smole j, 705 E. 160 St., so vile rojenice pustile krepkega sinčka, prvorojenca. Banke zaprte Ker je v ponedeljek 12. oktobra legalni praznik, bodo vse banke v mestu zaprte. WASHINGTON. — Sinoči je govoril po radiju pod pokroviteljstvom demokratskega kampanjskega odbora msgr. John A. Ryan iz Katoliškega vseučilišča, ki je izjavil, da so trditve, da je Rooseveltova administracija komunistična ■ "umazane, strahopetne in nesramne klevete." S tem je udaril po detroit skem radijskem župniku Cou-ghlinu, o čigar tolmačenju gospodarskih bolezni dežele je dejal, da je "najmanj 50 odstotkov zgrešeno" in d^ so njegove denarne reforme, ki/jih zahteva, "najmanj 90 odstotkov zgrešene". O Coughlinovih denarnih reformah je Ryan {pristavil, da "bi se izkazale pogubne za veliko večino, predvsem za mezdne delavce, če bi se jih uzakonilo." O Coughlinovi izjavi, da je predsednik Roosevelt komunist, je dejal, da je "odvratna" in da krši osmi amendmerit. O trditvi, da so nekateri predsednikovi svetovalci komunisti, je izjavil, da je prav tako neresnična. O-menil je profesc^ja Felixa Frankfurterja iz lirvarda, o katerem je dejal, "je prav toliko komunist kot^gov. Lan Kongresnik Sweeney Qfeiiziva oroti MajH- skočil preko plota i du v teku tor Glass." O Tugwellu, ki je tudi Rooseveltov svetovalec, pa je dejal, da je bila njegova 'najnevarnejša' izjava podana tedaj, ko je izjavil, da Amerika potrebuje industrijske reforme . . . Clevelandski demokratski kon-gresnik Martin L. Sweeney je v sredo zvečer definitivno obrnil hrbet Rooseveltovi administraciji ter skočil preko plota v Coughlinov tabor. Izjavil je, da "ne more podpirati predsednika Roosevelta" in da "upa, da bo o-gromno število volilcev protestiralo" s tem, da bodo oddali svoje glasove za "uporne" lokalne demokratske kandidate in za Caughlinovega predsedniškega kandidata Lemkeja. Sweeney je tako pretrgal vse vezi z demokratsko stranko, obenem pa tudi z delavskimi unijami, ki so ga v preteklosti krepko podpirale, kajti pretežna večina cleveland-skega unijskega delavstva je za Roosevelta. Mož je tudi hudo u drihal po lokalni demokratski in republikanski politični mašini ter obdolžil Gongw^rja in Ma-schkeja, da sta napravila "kravjo kupčijo", da bi spravila v šerifov urad republikanca Ba-rryja. O Rooseveltu je dejal, da je obdan s "kruki, ki so slabši od Caponeja" in da je vzpostavil v Washingtonu "legislativno diktaturo" ter si skušal "podvreči kongres." O Lemkeju je dejal, da edino njegova platforma prinaša letno življensko mezdo za delavce. Tudi je obdolžil Gong-werja in Maschkeja, da sta se združila proti kandidatu za o-krajnega sodnika Franku Lau-schetu, ker je "Gongwerjev drugi pobočnik Maurice Bernon do- den ali senator Bork k* Trust banke, ko je bil svak sodnika Pe&rsona njen predsednik." Lauschetovo predavanje Sodnik Frank Lausche je v sredo popoldne predaval v Wilson Junior High šoli na E. 55 St. o "prispevanju jugoslovanskih priseljencev k ameriški kulturi" ter ob tej priliki dejal, cla je jugoslovanski priseljenec prispeval v prvi vrsti "krepak značaj in strpnost." v tej zvezi je predavatelj omenil Pupina, Teslo, Adamiča, Suzallo in misijonarja Barago. Predavanje je poslušalo okrog dve sto ljudi, ki so z velikim zanimanjem slediU izvajanjem predavatelja. Vršilo se je pod pokroviteljstvom Zveze učiteljev in staršev. Plesna zabava Peruškovih učencev Jutri zvečer se bo vršila v spodnji dvorani S. N. D. na St. Clair Ave. plesna zabava Kluba učencev Jugoslovanske šole moderne umetnosti in njihovih staršev. S čistim preostankom te prireditve bodo Peruškovi u-čenci pokrili stroške za Peruš-kovo sliko za clevelandski umetnostni muzej. Odbor vljudno vabi rojake in rojakinje, da v čim večjem številu posetijo to prireditev, zlasti, ker se bo preostanek porabilo v lep kulturen namen. "Abraševičeva" prireditev Hrvaški pevski zbor "Abra-ševič" bo v nedeljo popoldne u-prizoril v S. N. D. na St. Clair Ave. spevoigro "Skitnička krv". Začetek ob štirih popoldne. — Zvečer se bo plesalo. Za ples bo igral Radio orkester. "Štirih tedne v nebesih" Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek" bo v nedeljo popoldne otvorilo letošnjo dramsko sezono z uprizoritvijo zanimive socialne burke "Štiri tedne v nebesih." Vehovec dolži kolege podkupljivosti Clevelandski mestni odbornik Anton Vehovec, katerega protesti proti razmeram v njegovi wardi so dovedli do sedanje preiskave korupcije v vrstah cle-velandske poUcije, je sinoči na seji mestne zbornice obdolžil neimenovane kolege, da "pomagajo grafterjem", namesto da bi se pridružili kampanji proti njim. Vehovec pravi, da se mu je letošnje poletje ponudilo 4 tisoč dolarjev, da bi nehal protestirati proti igralnih strojem in da so mu osebe, ki so mu podkupnino ponudile, dejale, da tudi "drugi dobivajo svoj delež, torej naj si tudi on pomaga do svojega." Dalje je izjavil, da mu je bila podkupnina ponudena takoj potem, ko je župan Burton ve-tiral njegovo ordinanco za obdavčenje igralnih strojev. Človek, ki mu je denar ponujal, da je bil iz Chicaga in da mu je rekel (Vehovcu), da je vredno štiri tisočake, da se njega pripravi k molku. Tudi si je privoščil policijskega načelnika Mato-witza, o katerem je dejal, da ga je ozmerjal s "pijanim potepuhom", ko ga je potem, ko je nekatere igralne stroje proglasil za legalne, vprašal, ali "tudi on dobiva svoj delež." Nato ga je vprašal, kdaj bo zatrl igralne stroje v mestu, toda Matowitz mu ni odgovoril in zbornični predsednik de Maioribus je dal na dnevni red druge zadeve. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri družini Filipič 1393 E. 43rd St. in pustile zalo hčerko prvorojenko. Mati (Mildred, roj. Turk) in dete se nahajate v St. Ann's bolnišnici. Poroka Jutri se poročita v cerkvi sv. Vida Rudy Zabukovec, 6322 Or-ton Ct., in Agnes Okiški, 6317 Orton Ct. Fašistična bombna letala obmetavajo vladne pozicije s tonami bomb. Vladne čete hrabro odbijajo sovražne napade. Asturske rudarske čete prodrle v osrčje Ovieda MADRID. — Dolgo pričako-*-;-* vani "glavni sunek" fašističnih čet proti Madridu je v teku. Napad se je pričel iz zraka. Jate re-belnih bombnih letal so privr-šele nad vladne pozicije ter jih obsule s tonami težkih bomb. Nato so bili poslani v akcijo tujski legijonarji m mohamedan-ski Mavri iz Maroka, ki so vlekli s se^j vreče rohnih granat, s katerimi so zasipavali vladne strelske jarke. Toda vladni miličniki so kljub strahovitemu bombardiranju iz zraka vzdržali sovražne sunke ter odbili napade fašistov in njihovih afriških zaveznikov. Fašistična bombna letala so včeraj napadla kolodvor in železniško izogibališče v Aranjue-zu, 28 milj južno od Madrida, ter ANGLIJA ZA OBNOVITEV MORNARIŠKE POGODBE LONDON. — Angleška vlada je predlagala Združenim državam in Japonski, da bi se obnovilo člen 19. washingtonske mornariške pogodbe, ki prepoveduje utrjevanje nekaterih o-točij v Tihem morju. Pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1921. bo potekla ob koncu letošnjega leta. Anglija istočasno predlaga sklenitev dogovora proti graditvi zračnih oporišč v neutrjenih zonah. Ta nova sugestija je posledica silnega razvoja avijatike tekom zadnjih petnajstih let, ki je napravil iz letal najhujše napadalno orožje. Diplomatski , . J. . , ,, I krogi so mnenja, da bo pnslo do ga silovito bombardirala, dokler . . , , - , - - ^ ,, I blazne oboroževalne tekme med m pridrvel iz Madrida vlak z modernimi protiletalskimi topo-i vi, ki so pregnali rebelne letal- j ce. Skozi Aranjuez vodi edina še j (Dalje na 2. str.) ' Še je čas Starši_, lu Vfe. ših otrok v Slovensko šolo S. Ni Doma, imate še priliko, da to storite jutri ves dan. Vpisovanje se vrši v sobi št. 2 v novem poslopju S. N. D. Sprejemajo se otroci od 8. do 16. leta starosti. pomorskimi velesilami in da se bo tihomorske otoke spremenilo v utrjena mornariška oporišča, ako se ne bo obnovilo 19. člena washingtonske mornariške pogodbe. ROJENA PO MATMtlNI SMRTI NIAGARA FALLS, N. Y. — V sredo zvečer je bila rojena v tukajšnji bolnišnici zdrava deklica eno minuto potem, ko je Pouk je razdeljen v 4 razrede, i njena mati, 31-letna Mrs. Hu- Poleg čitanja, pisanja in pravilne izgovarjave slovenskega jezika, se jih poučuje tudi razredno petje in dramatiko. — Za prosvetni odbor SND. Mary Iva-nusch, učiteljica. Zadutnica V pondeljek 12. oktobra ob 6:30 zjutraj se bo bralo zaduš-nico za pokojno Stanislavo Novak v cerkvi sv. Tomaža na Superior in Ansel Rd. Druga maša se bo braljt pa v ponedeljek, 26. oktobra ob 6:30 zjutraj. Prijatelji so vabljeni, da se udeleže. "Cvetoči Noble" Članom društva "Cvetoči Noble", št. 450 SNPJ se naznanja, da se bodo vršile seje od sedaj naprej v Slov. Domu na Recher Ave. točno ob 9:30 zjutraj. Vabim člane, da se udeleže prihodnje seje 11. oktobra in da so točni. — Frank Tegel, tajnik. Balincarska tekma V nedeljo 11. oktobra se nadaljuje balincarska tekma pri Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pričetek bo točno ob 2. popoldne. Balincarji in prijatelji tega športa so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže te tekme. "Barn Dance" Ludwig Kovačič z Lindberg Ave. naznanja, da se še vedno vrši "Bam Dance" v njegovem prostoru in da igra izvrstna godba vsak petek, soboto in nedeljo. Seja balincarjev Nocoj ob 7:30 zvečer ima ba-lincarski Klub Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. sejo, na kateri se bo razpravljalo o zimski sezoni. Računi za plin Do torka lahko plačate račune za plin in elektriko v našem uradu. bert Stubbs umrla. Dekletcu so pomagali na svet s cezarsko o-peracijo. Veliko zanimanje za umetnost Kakor je znano, je v cleve-landskem umetnostnem muzeju razstavljena zbirka slik slavnih mojstrov, ki se jo ceni na 12 milijonov dolarjev. Ljudje se za to razstava zelo zanimajo in v sredo zvečer jih je prišlo okrog 4,500 gledat to zbirko. Ravnatelj muzeja William M. Milliken pravi, da to pomeni, da je letos o-biskovalo umetnostni muzej že 350 tisoč oseb. Razstava slik starih mojstrov, ki je bila prirejena ob priliki 20-letnice cle-velandskega umetnostnega muzeja, je sama privabila okrog 130 tisoč obiskovalcev. Vršila se bo še danes, jutri, v nedeljo in v pondeljek zvečer do desetih, nakar bo zaključena. Razstavljenih je tri sto umetnin. Vstopnina je 25c. Voda se bo podražila L. A. Quayle, glavni inženir mestnega javnonapravnega de-paftmenta, je zračunal, da bodo morali Clevelandčani plačati milijon dolarjev letno za obratovanje in vzdrževanje novih vo-do-čistilnih naprav ob vznožju Vzhodne 140. ceste. Te naprave se bo začelo obratovati prihodnje leto v juliju. Clevelandčani bodo to občutili, ko bodo njihovi računi za vodo zvišani za okrog $3.50 na leto. Socialistični banket Danes zvečer ob šestih bo v S: N. Domu socijalistični banket, na katerem bo govoril soc. podpreds. kandidat George A. Nelson. Vstopnice k banketu so po 50c, kdor pa bo prišel samo poslušat govornike, ga ne bo stala vstopnina nič. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 9. oktobra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTQ. * FOB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.--HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........>1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................ U 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 iSa Evropo, Južno Ameilko in druge inozemp^e države n 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ^104 UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne %Tača. KRATKI KOMENTARJI Predsednik znane velekorporacije General Motors Alfred P. Sloan je te dni dejal, da je mnenja, da se bodo ameriške gospodarske razmere nadalje obračale na bolje skozi 1. 1937, da pa si ni gotov, kako se bodo zasukale 1. 1938. Potem je napravil nekaj indirektne propagande za Landona z opazko, da "nam navadna pamet pove, da ne bomo smeli nadaljevati v sedanji smeri" (New Deal) in da "bo treba v hiši napraviti red," nakar je izjavil, da "bo prihodnja kriza, ki bo prišla, ker se ji ne znamo izogniti, mnogo ostrejša od zadnje depresije zaradi mnogih stvari, ki so bile izvršene v zadnjih letih." Toda Sloan se moti. Prihodnja depresija (če sploh moremo govoriti o "prihodnji", namesto o poostritvi še ne odpravljene depresije?) ne bo ostrajša zaradi Rooseveltovih reform, temveč zato, ker je Rooseveltova administracija pozabila na glavne reforme, torej zaradi stvari, ki NISO bile izvršene! V * * Sovjetska vlada se je naposled naveličala mišmašenja pod znamko "dogovo ra o nevmešavanju v špansko civilno vojno" ter to tudi odločno povedala. Njeno svarilo se na kratko povedano glasi: "Ti, Mussolini in ti, Hitler, nehajta zalagati španske fašiste s puškanr^i, kanoni, bombnimi letali, tanki in municijo, sicer bomo tudi mi stopili na noge! In potem bomo videli, kdo bo uspešnejše pomagal svojemu varovancu!" To sovjetsko svarilo smatrajo v nekaterih krogih za bluff, da se z njim poplaši Mussolinija in Hitlerja. Toda Rusi najbrž ne mislijo na bluffa-nje. Stvar jim je začela presedati. In poleg tega se zavedajo, da bi zmaga u-pornikov v Španiji silno ojačila glavnega sovražnika sovjetske Rusije—fašizem. In španski fašisti morajo zmagati, če jih bosta Italija in Nemčija tako sijajno zalagali z vsem potrebnim, dočim Madridu vsega primanjkuje! Torej je treba nehati cincati in klepetati o "nevmešavanju" ter napraviti konec tej farsi! Ali se ne bo nihče vmešaval ali se bomo pa vsi! To stališče Moskve je docela logično in pošteno. # * * Ko bo bodoči zgodovinar pisal o današnji evropski politični konfuziji, bo nedvomno zapisal približno tole: "Za politično krizo 1. 1935 so bili v prvi vrsti odgovorni angleški mešetarji z Baldwinom na Čelu in francoski bankirji pod Lavalo-vim vodstvom, ker so dopustili, da je Mussolini začel in dokončal svojo abe-sinsko avanturo, če bi mu bili tedaj odločno stopili na prste, bi ne bili tako zrasli rogje njemu in Hitlerju in španske fašistične revolucije ne bi bilo. Španski fašisti so se uprli, ker so vedeli, da jim bosta pomagala Hitler in Mussolini, ki sta bila prepričana, da se jima nihče ne ))o upal postaviti po robu. Tako sta Baldwin in Laval odprla pot v novo vojno." * * :i: Raymond Clapper, čigar članek smo včeraj objavili v prevodu, je mnenja, da bodo denarne reforme, katerre se je začelo izvajati v Evropi, rešile mednarodno trgovino in odstranile vojno nevarnost. Njegova doza optimizma je prehuda. Svet potrebuje mnogo več kot nekaj golih denarnih in carinskih reform, ako hoče prospevati in ohraniti mir. Svet fx>-(Dalje v 6. koloni) Grdinovo počenjanje Skoraj bi ne verjel, da bi mogel človek biti toliko hinavski kakor je ravno gospod Anton Grdina. Jaz ne vem ali je že od starosti postal takšen, ali je bolan, nekaj mora biti z njim narobe, ker takšne kozle strelja. — On si domišljuje, da je že res vladar čez Slovence in da mora vse tako plesati kakor bo on go-del. Očka Grdina najbolje bo za vas, da si denete mrzle obklade na glavo in vam bo kmalu odleglo. Mr. A. Grdina, kje ste bili takrat ko je društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. J. dalo za cerkev $300., reci tristo dolarjev, katerega društva član ste, kakor sem bil tudi jaz? Zakaj niste takrat protestirali z menoj vred. Jaz vem zakaj niste, zato ker niste odkritosrčni. Kje ste bili vi takrat ko sem jaz člane na seji svaril, bomo še denar potrebovali, ker kriza se je takrat ravno pričela. Zakaj zdaj dotično društvo toliko manj ilanov šteje kakor je štelo takrat? Smelo trdim najmanj 50 članov več bi društvo štelo ko bi se postavili za društveno blagajno kakor sedaj hinavsko napadate neko društvo in kričite nekaj o delavskih žuljih. Ali niso bili tam tudi delavski žulji? Ali se niso takrat pravila kršila? In kako je cela vaša skupina delovala, da se je dalo za italijansko Afriški kralj deman-tov mrtev v Johannelburgu je umri v starosti 74 let kralj demantov v Južni Afriki sir Thomas Cul-linan. Njegovo ime je nesla po svetu slava Cullinanovega de-manta, tri četrt kg težkega dragulja. Pokojnik je tudi predsedoval Prvi družbi za kopanje demantov v Transvallu. Landon bo napel vse moči, da pridobi zase volilce v teh štirih državah, brez katerih sploh ne more misliti na zmago. V mladih leti je bil sam iskalec zakladov, do premoženja pa se je dokopal na ta način, da je pridobil na svojo stran nekega farmarja, od katerega je hotel v začetku najeti demantna polja, ko pa je videl, da to ne gre, jih je kupil. Špekulacija se je posrečila. Cullinan je takoj, ko so prešla demanta polja v njegovo last, začel sistematično iskati demante in dve leti potem, ko je plačal za zemljišče 55 tisoč funtov, je že imel od njega dobiček 750 tisoč funtov. Interesantna je zgodovina USTRELIL MEDVEDA ASHTABULA. — Včeraj zjutraj je farmar Lyle Piper iz Crešnjeve doline (Cherry Valley zalotil na svoji farmi in ustrelil pristnega rjavega medveda, ki je tehtal 60 funtov. Tukajšnji farmar William Metcalf pa je že pred nekaj tedni doživel sko-ro nič manjše presenečenje, ko je z drevesa pred njegovo hišo skočila — opica ter jo popihala dalje. (Pa ne, da bi se šenkler-jski Jaka s svojo harmoniko mudil okrog Ashtabule? Skupaj bi šlo . . . ) ŠKRAT LETALEC eOFIL V MORJE VALENTIA, Irska. — Fran coska ladja Imbrin je rešila iz hladnega objema Atlantika švedskega letalca Kurta Bjorkvalla, ki se je v torek zjutraj v svo- najdbe Cullitanovega demanta. j letalu dvignil s Floyd Be Nekega dne je paznik v rudni- nnettovega letališča pri New ku opazil na tleh velik kamen. Yorku ter poletel proti Stock-Odkrušil ga je in ko so ga o- holmu, katerega je nameraval doseči brez vmesnih pristankov. Njegove letalo pa je čofilo v čistili in obrusili, so iz njega dobili dragulj nenavadne teže. Samo iz tega kamna so pozneje ko je imel do Stockholma odkrhnili za nad milijon fun-jgg tisoč, milj. Vzrok: gasolina ustanovo in ne za narodno. In tov sterilngov brilantov, ki mu je zmanjkalo. J v dobro kupčijo. kričite, da se katoličane napada in lažete vse vprek. Gospod Grdina, verujte mi, da pravim katoličanom se gnusi vaše početje. | S T A R H E MBERG PO In urednik "Ameriške Domovine" pa dober katoličan; za poet! Anton Vehar Premetena modistka ZVAN NA DVOBOJ DUNAJ. — Generad Emil Fey, ki je leta 1933 vodil klero-fašistični napad na avstrijske delavce, je pozval podkancelarja --I Starhemberga na dvoboj zaradi Neka pariška krojačica si je izjave, da je bilo Feyjevo obna-uredila s^lon, ki si je polagoma ■ šanje ob priliki umora diktator-pridobil sloves enega najboljših ja Dollfussa sumljivo. Fey sma-modnih salonov v metropoli ob tra, da je Starhemberg hotel re-Seini. To se je zgodilo v veliki či, da je bil on zaveznik avstrij-meri po zaslugi okusa in stro- gkih nacijeV, ki so umorih Doll-kovnjaštva krojačice, toda tudi ne brez zasluge pripomočka, ki ga je odkril šele po dolgem času — moški obiskovalec. Pri pomerjanju oblek je namreč krojačica odvedla vsako od-jemalko v prostor z velikim zr- Letošnja kampanja za Community Fond fussa. Potek ameriške predsedniške volilne borbe (Dalje iz 1. str.) Osemnajsta kampanja cleve-landskega Community fonda, ki se bo vršila od 16. do 24. novembra, ima za cilj, zbrati $3,300,-000, kot poroča predsednik Dudley S. Blossom. To je $50,000 več kot je bil lanski cilj, in o-krog $200,000 več kot se je lani dejansko nabralo. Ako bi se hotelo v celoti zadostiti potrebam vseh ustanov, ki so odvisne na Community fond, bi se moralo zbrati letos $3,850,000. "Leta 1927 se je nabralo sko- Tudi—"kulturni" napredek? Včeraj zjutraj nas je pozdravil pred pragom neblagodišeč človeški odpadek, ki nam je dal precej misliti. Najprej smo mislili, da se je nekomu tako grozno mudilo, da ni utegnil počakati, da bi prišel tja, kamor so svoje čase hodili peš tudi cesarji. Pa sem jaz ugovarjal, češ, v neposredni bližini so globoke aleje, ki so kot nalašč za kaj takega—če se namreč človeku tako mudi, da ne more več čakati! Nikomur se ne more tako muditi, da bi si moral izbrati naš prag na Šenklerju! Torej preostaja samo teorija, da je bilo nečedno dejanje posledica in sad "kulturne" kampanje, katero vodijo naši sosedje ... Ta teorija ima v sebi toliko verjetnosti, da je ne mislim zavreči, dokler mi kdo ne dokaže, da se je dotičniku res tako grozno mudilo, da ni mogel napraviti še tistih par korakov do najbližje aleje . . . Lemontski frančiškanski "u-čenjak" Hugo skuša prepričati svoje naivne čitatelje, da so špansko revolucijo začeli—socialisti in komunisti in da sem jaz—niotorman na naši ulični železnici. In pri vsem tem povsem resno zatrjuje, da ne klesti neumnih, temveč piše čisto— pametno! Padre, vrane na našem slavnem Šenklerju se zvijajo v krčih od smeha. Še nekaj takih naj se znebi, pa bo tudi Lojzetov trebušček poskočil do stropa, dočim bo Jaka v nevarnosti, da s svojo harmoniko zbezlja naravnost v Le-mont. Dragi Škrat! Slišim, da sta Pire in Debevc postala najboljša katoličana. Ne verjamem, dokler ne bosta ro $5,700,000 za pomoč raznim . J . . sla v cerkev ter opravila gene- ustanovam m za podpiranje ° brezposelnih, ki tedaj niso bili deležni podpore od javnih oblasti," izjavlja Mr. Blossom, "am-kaj izza 1931 se mora Community fond boriti z velikimi težko- salom. To zrcalo jo vsaki malo karte. Lemkc je bil samo dimni iMdj debeh ckuni pok&aUo, da awAor. Townaend je vedel, ida'gami, kajU mi tedaj je mnrtix^ je txdj ntka kakor se Ivanke iwnM,rt::inagaU. In zdaj yn&b večimaruh THdUuh pnspe- zdi njenim vsakdanjim ocem. ^ Townsend podpira reakcijona-Prav to dejstvo pa je prinašalo rja, ki ni nikdar pokazal resnic- vatel je v, medtem ko so druge prehitele poslovne neprilike. krojačici največ "težkih nujnega zanimanja za starostno &{edtem kose je pred depresijo ki so rade plačale za obleko pokojnino. Republikanska stran- vsako vsoto, da jih je le oblači- ka ga je ujela na svoje limahi-lo napravilo nekoliko bolj ko- ce. Toda večina njegovih prista- nopljaste. Toda ko je takšna dama stopila na ulico in se pogledala v šev bo volila za predsednika Roosevelta, za moža, ki nam je I dal prvo zvezno slai ostno' po-domače zrcalo, je na žalost mo- kojnino." ' rala ugotoviti, da se je prevari- la. In marsikatera je v navalu AKRON. O. Sinoči se je tu svete jeze proklela krojačico in »^st minut ustavil posebni njen salon ter prisegla da predsednika Roosevelta, ki pojde nikoli več naročit oblekel=^ voliln: k nji. I turi, tekom katere bo obiskal genske pritožbe, da jili zrcalo!^"^j=t "dvoml^vih" držav, ka-pii krojačici kaže drugačne ka-jtere imajo slu.paj l&3elektoral- kor so, niso nič zalegle. Niti ena klientka ni namreč opazila tega, kar je nekega dne odkril nih glasov. Nato je predsednikov vlak odbrzel naravnost proti Chicagu. Danes zjutraj se' je mož, ki ni hotel verjeti, da jc^Predsednikov vlak ustavil v Du-njegova "težka" polovica v I^^a, zvečer pa bo govo- nabralo letno okrog$4,500,000, pa je svota v letu 1933 prvič padla pod $3,000,000, tekom naslednjih dveh let pa je napredek znašal okrog $60,000 letno. Proračun izdatkov Community fonda za leta 1937 je sledeči; % Pomoč družinam, otrokom in brezdom. $1,102,869 33.4 Otroški zavodi 418,556 12.7 Zavodi za stare 56,008 1.7 Zdravstvo in bolniška postrežba doma 227,783 6.9 Bolnišnice in dispenza-riji 494,357 15.0 Rekreacija in družabni centri 695,597 21.1 Uprava in kampanja 276,730 Nujnostni sklad 28,100 8.4 .8 Skupaj $3,300,000 100.0 otrok bo te dni poslanih k morju, da se jih reši nevarnosti in trpljenja obleganja, ako pride do tega. Tudi odrasli MadridČani ki se boje obleganja, lahko odrinejo iz mesta. Vlada je izdala odredbo, da mora biti mesto ponoči v popolni temi in da morajo prebivalci po 11. uri ostajati doma. Madrid je oči vidno pripravljen na vse slučajnosti. OVIEDO. — Oblegane rebel-ne Čete v Oviedu so včeraj poskusili prodreti vrste oblegoval-cev, toda asturski rudarji so jih pognali nazaj v mesto, v katerega so nato vdrli s treh strani. Rebeli so pri tem pustili na bojišču 200 mrtvih, dočim je bilo 160 upornikov ujetih. Rudarski miličniki so zavzeli eviedsko bi-koborsko areno ter prodrli v o-srčje mesta. Rebeli so se umaknili v avoje glavne postojanke sredi mesta. Vladni letalci so včeraj ponovno napadli z bom- calu krojačice mnogo vitkejš;i j ^ P^^Iu v Minnesoti. Ju-kakor doma. Šel si je torej o-j t" bo imel enega izmed gledat zrcalo in je ugotovil, govorov v Omahi, Ne- ima rahlo vzboklino. Na pod- Praska, drugi glavni govor pa bo lagi te ugotovitve je vložil ovad- ^^1 v sredo zvečer v Chicagu. bo in tožbo. Te dni se je stvar govora bosta oddajana »r.i-vT'« . r----'--------- —^----- - ------ obravnavala pred pariškem so- P« radijskem omrežju širom de-, UM:-INZ1VA PROTI MAD- bami oviedske vojašnice, ki so diščem in sodniki niso nikakor | RIDU V TEKU [glavno oporišče rebelov. Priča- mogli doseči soglasja pri vpra-! TOPEKA. — Republikanski (Dalje iz 1 str) kuje se, da bo Oviedo kmalu v šanju, ali je to prevara. Obso- predsedniški kandidat Alf M. " rokah vladnih sil. dili 30 krojačico z vzbočenim Landon se je včeraj s posebnin^ | prosta železniška proga, ki veže MADRID. — Rebclni letalci zrcalom samo na majhno denar-^ vlakom odpeljal na svojo glavno, Madrid z zunanjim svetom. ^ spuščajo na mesto tone letakov, no kazen. , kampanjsko turo, tekom katere [ Madrid je dobil te dni docela s katerimi pozivajo madridsko _, bo obiskal Indiano, lUinois, Mi-, vojno lice. Prostovoljci — zidar- prebivalstvo, da naj prisih vlado ^ ^ ^ !chigan in Ohio. Najvažnejše go- j 1L tesarji, brivci, trgovski po- k predaji, češ, daje usoda mesta Vstavite se v gostilni "Ljub-imel v Chicagu, Dayto- ^ močniki itd — kopljejo okrog zapečatena in da ga bodo faši-Ijana" na Veliki jezer- , nu, Toledu, Cinciniiatiju, Coluin* niesta strelske jarke in postav- stični letajci razstrelili na drob ralne spovedi. In če bosta to storila, bosta morala postaviti Grdino k vratom, da jih bo ves dan stražil. Ce pa ne bo utegnil, naj pa kar vrata zabije, bo tudi držalo. In pa za maše naj dasta, da bo imel tudi Jager nekaj od tega "izpreobrnjenja." Far ara. ski razstavi. busu, Clevelandu in Detroitu. U&jo zicne ovire. Okrog 12 tisoč ne koščke, ako se ne bo podalo. , Act D Ci" SO in to Prvo leto socijalne varnosti Združenih državah Minulo je leto dni, odkar je kongres sF. težno večino v obeh zborn. : ih sprejel ° socijalni varnosti, takozvani Security Predno je bil ta zakon sprejet, je posebei bor "za socijalno varnost, v katerem lovali ekonomisti in voditelji bizne^a stva, proučeval šest dclgih mesecev J-" socijalnih potreb. Načrt, ki je bil končno konjen, odseva, kar je ta odbor našel je uvedbo vsenarodnega sistema zaščite večjim rizikom modernega industrijalneS^ ^ Ijenja. Vključen je bil načrt zavarovanja P nezaposljenosti, ki je poedinim država® puščal odgovornost za vzakonjenje Ijanje njihovih lastnih zakonov o cdško za slučaj nezap'osljenosti. Določal je federalno upravljeni starostnih pokojnin, ki zasigura delav^:^^ ^ ka sredstva za vzdrževanje v zadnjih ^ Ijenja. Pooblaščeval je pcdpore držaVBi"^^ javno pomoč potrebnim starcem, slepcem in odvisnim otrokom in za ra brodelne svrhe: razširjanje javno-z nih ustanov, razvoj rehabilitacije za dr „i klice, zdravstveno oskrbo mater m detet' Kaki so uspehi prvega leta socijalne pod novim zakonom? var®"' Zakoni za nezaP' lOSlC zavarovanje proti^ ncsti so v veljavi že v trinajstih država ^ striktu Columbia, kar zapopada priblizD^^^^ milijonov delavcev. Federalno odobreni starostnih pokojnin so bili že uvedeni žavah, kakor tudi v distriktu Columbia odvisne"'^ toriju Hawaii. Odobreni načrti za ouvi-" ^ ke so v veljavi v 21 državah in 20 ti za pomoč slepcem se izvajajo ze ^ vah. Vsi ti načrti javnih podpor so 2-^^^ ^ pomoč skoraj milijonu potrebnih trebnih slepcev in odvisnih otrok. k i h federalne vlade je znašal več kot ^ dolarjev; skupni strošek je seveda ffj kajti federalni prispevek ima v sp goj, da države prispevajo svoj delez- Mnogo dodatnih držav bo uživa* čim kop hoV^ socijalno - varnostnega zakona, — gislature sprejmejo svoj zakon za proti nezaposlenosti in dovolijo P^tr ^ .11 ke za razne socijalne oskrbe. Fooe vo je delovanje na polju poklicne 45 držav ima sedaj take programe svojo oskrbo na tem polju s pom nih prispevkov. Social Security Act odpravlja ske zapreke proti vzakonitvi postal rovanje proti nezaposljenosti s ^eA vseh Združenih državah pobira ena skupno svoto plačanih mezd, kateri rajo plačati vsi delodajalci v j^jej jalnih in trgovskih strokah, ki zap sem ali več delavcev. Ta davek stotek izplačanih mezd v 1. 19^^'. v I. 1937 in tri odstotke v 1. 1938 i" tak način postane odškodovanje ^ ^ zaposljenosti gospodarsko mogo^^ državo v Uniji. Zanimivo je bilo zavarovanje v slučaju poli' sprejeto z odobrenjem obeh vecj'^ strank. Na drugi strani so nekateri ........• ....... birokrat 1037- L/ del zakona, ki ge bavi s staros mi, kot "nepraktičen" in del zakona stopi v veljavo le 1- . 1,.. , r./? r>nnOOOr bo voditi sezname vseh 26,000,000^^ in' cev, ki bodo kvalificirani za P°^°^Q f vilo rekordov utegne doseči 35 do delavec, ki dobiv^ kateri ,0 Bržkone vsak dobival primerno karto, v vana številka njegovega računa- F L I S so številke za hranilne ^ varovalne police. NEKAJ ZA VSE l']l(!kl iMriio so iljivnii 11 ITI t oilkritji'iii cli-klril^'' iV ju. že stari