272. tfeullko
V UDHioni, v torek, 21 novembra 1906.
mm leto.
tsaaja ?uk dan avacar, »»iraJi  ^««i;t ^ pri^i**   m   mj* po poatl ^rt)iHUL> u avatro ograta đaiaia is m ff 16 I, a »«i »ta   S K, aa 6*trt lata 8 K 60 k,  m as auaaa t K 30 k,   Za LJubljano * »ažlUanjeni na dni <a »aa lata
M K, aa aai lato 19 K, aa Satrt lata 6 K, aa aa *a»aa 8 K. Kaar hadl aaai panj, plaea aa vaa lata 21 K, aa aal lata 11 K, ca aatrt lata 6 S 60 h, aa an maaaa 1 K »0 h. -- Za tuja daiala talika vaS, kalikar anala aofitnina. — Na aaraSba *sw tatodaba« raaiUJatra oaračnina m aa aalra. Za onnanlla aa alačaja a* pataraataaaa patit-arata pa 19 h, aa ea aanaaila tuka ankrat, pa 10 a, aa aa dvakrat in pa 8 h, «a aa tiska trikrat ali vaekrat. — Depiai naj sa isrole frankoTsti. —? Sakaaia* ta aa rraftaja       Uradnlatvo «v uprsvnlatvo !a v Kaaflastk slissh it i, in aissr arašnilt** s 1. osdatr., apravniltra pa s pritličja. —   Upravništra naj aa blagsval^js aaliljatJ naračnina, raklana&sije, ascanila, t J. adminiatratirna atrai
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
ii
3r**tniitva telefon it 14.
Posamezne številke po 10 k.
C^ravništva telefon it 89.
Otvoritev delesnci].
V nedeljo je cesar v Budapešti otvoril delegacijsko zasedanje. Xa nagovor obeli predsednikov je cesar odgovoril s kratko, docela brezbarvno prestolno besedo.
Prestolni govori, s katerimi se otvavjajo delegacijska zasedanja, so navadno kratki in brez vsake soli. Toda ne spominjamo se, da bi bila prestolna beseda že kdaj tako kratka in brez vsebine, kakor letos, dasi je baš sedaj splošni politični položaj tak, da bilo pričakovati, da najde izraza tudi v cesarjevi prestolni besedi.
Ves cesarjev govor, s katerim je odgovoril na pozdrav predsednikov obeh delegacij, obsega devet kratkih stavkov, ki smo jih že opetovano slišali v raznih varijacijah. Nobene nove misli ni v njem, same stare fraze, ki so se rabile že tolikrat, da ne morejo napraviti na javnost prav nobenega vtiska.
Pripovedko o intimnem razmerju z nemškim in italijanskim zaveznikom, o sporazumu z Rusijo, o gojenju pri« jateljskih odnoŠajev z vsemi drugimi državami in o ohranitvi miru smo slišali že tolikrat, da nas puste vsa ta zatrdila docela hladne in ravnodušne, zlasti ker vemo prav dobro, da je v teh besedah marsikaj, ako ne naravnost neresničnega, pa vsaj dosti neodkritosrčnega in zavitega.
Odnošaji naše monarhije s sosedno Italijo že zdavno niso več taki, da bi se smeli upravičeno imenovati — intimni, in tudi sporazumi j en je z Rusijo se je jelo, kakor izpričujejo to ruski listi, opasno krhati. Bilo bi torej vzroka dovolj, da bi se v pre-stolnem govoru, s katerim seje otvorilo tekoče delegacijsko zasedanje, opustila stara šablona in se javnosti podala verna slika naših odnošajev do drugih zlasti sosednih držav.
Notorično je, da je razmerje med našo državo in italijanskim kraljestvom že par let sem tako napeto, da
je samo vprašanje najbližje bodočnosti, kdaj bo Italija izstopila iz trozveze in se postavila v odkrito sovražno pozicijo nasproti Avstro-Ogrski.
To je znano vsakemu političnemu otroku in ni verjetno, da bi bilo ostalo prikrito onim, ki imajo v rokah državno krmilo.
Čemu se potem ti ljudje še vedno trudijo, da bi javnosti nasuli peska v oči o dejanskih naših odno-šajih napram sosedni Italiji, čemu še vedno slepomišijo o ,,intimnem razmerju", ki nas baje veže z laško kraljevino, ko je vendar notorično znano, da že sedaj stoje, ko sta si vendar Italija in Avstro-Ogrska še vedno dobri zaveznici", ob italijansko avstrijski meji obojestranski vojaki že dlje časa, rekli bi, naravnost v bojni poziciji!
Položaj v Macedoniji se je v zadnjem času očividno poslabšal in vse kaže na to, da bo macedonsko vprašanje že v najbližji bodočnosti izbruhnilo na dan z vso silo in zahtevalo definitivne rešitve.
Bilo bi torej iskreno sporazum-ljenje z Rusijo o tem vprašanju v tem trenotku potrebno bolj, kakor kdaj preje !
A ruski listi pišejo, da je baš v zadnjem Času murzstegski dogovor med Rusijo in Avstro-Ogrsko glede Macedonije jel opasno pokati in da obstoji nevarnost, da se razbije spo-razumljenje, sklenjeno leta 1897. med cesarjem Franom Josipom in carjem Nikolajem glede macedonskega vprašanja.
Xa teh vesteh je brez dvoma dokaj resnice.
A vendar docela molči o tej stvari prestolna beseda, kakor da bi bilo macedonsko vprašanje in sporaz-umljenje z Rusijo v tej zadevi zgolj podrejene važnosti!
Najznačilnejši pasus v prestolni besedi je v danih razmerah odstavek, ki se tiče Bosne in Hercegovine.
Uprava okupacijskih dežela se nadalje trudi, s celo vrsto obsežnih reform pospešiti nikdar ne prekinjeni ma ter ialni in kul turni napredek obeh pokrajin."
Tako pravi prestolna beseda. Kdor se je v zadnjem času količkaj bavil z bosanskimi vprašanji, bo vedel presoditi, koliko krvave ironije je v onih besedah. Kulturni napredek v Bosni! Kakšen je ta napredek, ko vlada s kruto pestjo tišči ob tla vse, kar hrepeni po napredku in po kulturi !
Iz rečenega je razvidno, da tvorijo prestolno besedo tudi letos, kakor vselej, same prazne fraze, prikrojene ,,ad usum Delphini".
Stara šablona bo brez dvoma obdržala svojo veljavo tudi pri razpravah delegacij, pred vsem pa avstrijske delegacije. Tu bodo gospodje malo govorili, potem pa bodo prikimali k vsemu, kar bo vlada zahtevala. Vse bo torej pri starem, „kakor nekdaj".
Samo nekaj je letos novo, kar se ni zgodilo že izza časov ministra Andrassvja: vlada je izdala dve rdeči in eno rjavo knjigo.
V rdečih knjigah so navedeni diplomatski spisi o konferenci v Al-gecirasu in o Macedoniji, rjava knjiga pa publicira 22 aktov, ki se tičejo carinskega spora s S r b i j o.
Ta rjava knjiga je velezani-miva.
Zakaj iz nje je razvidno, da je carinski konflikt s Srbijo res izzval grof Goluchowski, ki je hotel pri sklepanju trgovinske pogodbe popolnoma spraviti Srbijo pod kav dinsko igo avstrijskega vazalstva.
Rjava knjiga bo pokazala vsemu svetu, kako upravičen je srbski odpor proti avstrijskim pretenzijam!
Državni zbor.
D u n a j, 26. novembra. Zbornica je razpravljala o varstvu pri raz-
ielitvi volilnih okrajev in o zastopstvu Nemcev iz Sudet-skih dežel v delegacijah. Toda cela seja je bila skrajno dolgočasna, čimdalje manj poslušalcev so imeli govorniki: poslanca Kaftana je poslušal le eden tovariš.
V začetku seje je razdelil ministrski predsednik diplomatične spise o reformaciji v Macedo-niji, o maroški konferenci v Algecirasu in o trgovinskem konfliktu s Srbijo.
V specialni debati o § 42. volilne reforme je govoril najprej poročevalec manjšine posl. Hagenhofer, ki je naglasa!, da smatrajo razumni kmetje enako volilno pravico za veliko nevarnost.  S splošno in
enako volilno pravico se pretvarja javno m n en j e.
Posl. Kaftan, prvi kontra-go-vomik, je izjavil, da pride v Avstriji prej ali slej vkljub vsem oviram večina slovanskih narodov do veljave. Boljše je, ako se prepir na podlagi pravičnosti odloči s Častno poravnavo, kakor pa na krvavem bojišču. — Glede Pergeltovega predloga, naj se N emcem na Če-Škem in Moravskem zagotovi število mandatov v delegacijah, je rekel govornik, da Per-geltov predlog niti z besedico ne omenja dežel, v katerih so močne slovanske manjšine, kakor na Štajerskem in Koroškem.
Posl. dr. Korošec je predlagal za slučaj, da se Pergeltov predlog sprejme, naj se izmed obeh štajerskih delegatov vsako drugo leto vzame eden delegat iz slovenskih poslancev, v Trstu pa naj bo slovenski delegat vsako peto leto.
Posl. Ryba je izvajal, da tisti politiki, ki trdijo, da je volilna re-reforma sramota za nemški narod, da bo razdjala državo, zahtevajo sedaj, naj se ta volilna reforma zavaruje z dvotretjinsko večino  za večne čase.
Posl. Wolf je pobijal volilno reformo, češ, da škoduje Nemcem; zahteval je reformo gosposke zbornice. Protestiral je proti neustavnemu vplivanju krone na obe zbornici ter opozarjal na veliko nevarnost, ki preti Nemcem in državi (?) po slovanski veČini.
Minister baron Bi ener t h je izjavil v imenu vlade, da je vlada na stališču, da se v delegacijah ne sme sklepati o raznih političnih stvareh, ne da bi se zagotovilo Nemcem primerno sodelovanje. Kadil je nadalje Nemcem, kako so zgodovinsko, kulturno in gospodarsko važen narod Ni pa jim treba zakonite zagotovitve glede delegacijskih mandatov, ker si bodo potom kompromisov vedno zagotovili v delegacijah zastopstvo, ki jim gre po tradiciji (?) in pomembnosti (?).
Jutri se bo nadaljeva debata o § 42. ter se bo tudi glasovalo.
Delegacijsko zasedanje.
Budapešta, 26. novembra. Avstrijska delegacija je imela danes dopoldne prvo sejo. Navzoči so bili skoraj vsi delegati. Predsednik princ Lobkovic je proslavljal odstopiv-šega ministra grofa Goluchow-skega, ki je deloval za ohranitev miru ter je posebno utrdil prijateljsko razmerje z Rusijo. Nadalje je pozdravil novega vojnega ministra. Potem so se prečitale interpelacija. Posl, Delugan je interpeliral za dveletno vojaško službo in za skrajšanje orožnih vaj; posl. baron Ehrenfels je interpeliral, naj se pokojnine častnikom in vojaškim uradnikom, ki so bili upokojeni pred letom 1900, zenaČijo s pokojninami po letu 1900 upokojenih.
Po seji se je zbral proračunski odsek avstrijske delegacije.
Tudi ogrska delegacija je imela danes dopoldne prvo sejo. V imenu neodvisne stranke je izjavil posl. Ho 11 o, da stranka srna-
LISTEK.
Simon Gregorčič.
(Dalje.)
Pesniti je začel Gregorčič že v mladih letih in ko je bil še semeniščnik, je že v Janežičevem „Glasniku" objavljal svoje pesmi. Kdaj, v kakih okolnostih in pod kakimi vtiski so nastale njegove poezije, se bo pač samo za kako posamezno pesem dalo dognati. Ali ee se sme o kakem slovenskem pesniku reči, da mu je bila srčna potreba, dati svojim mislim in čuvstvom duška v verzih, se to sme gotovo pri Gregorčiču. Pri njem vidimo, kaj je kategorični imperativ v pesniški naturi, zakaj pomisliti je treba, da je moral Gregorčič najprej premagati vplive svoje enostranske vzgoje, predno je sploh prišel do tega, da je v pesni vlival svoje misli in svoja čuvstva. Brez dvoma se je izvršil ta proces, ne da bi se bil tega sploh zavedal, res le vsled omenjenega kategoričnega imperativa.
Zapi-aval je svoje pesmi, kadar so bile v njegovi duši dozorele, bodisi kjerkoli. Tako je med predavanjem v tretjem letu bogoslovja zložil in zapisal prelepo pesem „Njega niu.
Zatopljen je bil v svoje misli tako, da ni slišal, ko ga je profesor poklical. Šele tovariš, ki je poleg njega sedel, ga je vzbudil iz njegove zamaknjenosti in mu je moral zacepetati , kaj da profesor pravzaprav hoče. Gregorčič je potem dobro odgovarjal.
Že prve pesmi, ki jih je Gregorčič priobčil v Stritarjevem „Zvonuu, so pokazale izredni talent mladega pesnika in so vzbudile splošno pozornost. Leveč je leta 1882. lepo popisal, kako vesel je bil Stritar, ko mu je mogel naznaniti, da je našel pravega pesnika. Tedaj se je Gregorčič podpisoval z X. ali Gorski in skoro nihče ni vedel, da je ta pesnik skromen duhovski pomočnik v skromnem od sveta oddaljenem trgu na Goriškem.
V svoji duhovski službi je imel Gregorčič pač le malo veselih dni. Telesno slabi melanholični kaplan v Kobaridu bi bil morda vsled mnogih opravil omagal in onemel že tedaj, da ni imel dobrega dekana v osebi Andreja Jakšeta, ki je sam prevzel in opravljal en del kaplanovih poslov. V Rifemberku se je Gregorčiču že slabše godilo, kajti rifemberški župnik BrezavŠek je bil trd, brezobziren in neolikan in lahko si je mi-
sliti, koliko je moral boleh ni, nežno-čutni in izobraženi Gregorčič pri njem prestati.
Naravnost brutalno je pa z Gregorčičem ravnal na Gradišču vikar Žnidaršič, ki so ga podpirali nadškof Zorn, surovi Mahnič in kancelar Kravanja.
Nečuveno postopanje duhovskih predpostavljencev in duhovskih tovarišev napram Gregorčiču tako v službenem in družabnem, kakor v literarnem oziru je mehkega, tenkočutnega bolehnega pesnika silno bolelo. To brutaliziranje, te vnebovpijoČe krivice, ki jih je moral doživeti in prestati, so zlomile njegove notranje moči in ga tako potrle, da se ni mogel nikdar več popraviti. Pesniški njegov genij se ni mogel nikdar več p o vzpeti v one jasne višave, kakor nekdaj.
O, kako prav je imel umrli nadškof goriški Jordan, ko je, še prost in državni poslanec, rekel nekemu tovarišu: nDer Gregorčič ist ein Mensch, der an der Bosheit und Schleehtigkeit seiner Standesbriider zugrunde gegangen istu.
Za talentiranega, intelektuvalno poštenega človeka ni mašništvo stan, marveč nesreča. Pri Gregorčiču se je
to pokazalo. Ostal je vedno zvest cerkvi in njenim naukom in vestno in pošteno je izvrševal svoje dolžnosti; vsa njegova dela kažejo, da ga niti dvomi niso nikdar mučili in da ni nikdar prekoračil meja, ki jih vera določa poslušnim kristijanom. A vzlic temu so ga duhovniki neusmiljeno preganjali, dokler mu niso zastrupili življenja in zlomih' peroti. Bil jim je liberalec in brezverec, ker njegova velika, plemenita natura ni pojmila njihovega nizkotnega zelotizma in njih bornirane ozkosrčnosti.
Preganjanje Gregorčiča in Aškerca kaže, na kako nizki stopnji je bilo takratno slovensko duhovništvo, kakšno je danes, ne bom sodil. Velika veČina slovenskih duhovnikov je stala na strani Mahničevi, tega virtuoza ultramontanstva, ki se sicer odlikuje samo po neizobraženosti, nečimerno-sti in domišljavosti in ki ga karakte-riznje velika hudobnost srca. Duhovščina je z malimi častnimi izjemami skoro vsa zapustila Gregorčiča. Namesto, da so bili ti ljudje ponosni, da je iz njihovega sicer tako sterilnega stanu v zrasel mož, ki se je visoko povpzel nad navadni nivo svojih tovarišev, so ga poniževali, sramotili in preganjali, dokler ga niso uničili. Gregorčič je delal čast svojemu stanu,
a pripadniki tega stanu so ga obme-tovali z blatom.
O kritiki, ki jo je spisal profesor Pajk v „Kresuu, koje izšel prvi zvezek Gregorčičevih poezij, ni treba govoriti. Pajk je pisal, kakor kak pomožni uradnik v kraljestvu fantazije. Njegova kritika je bila rilistr-ska — s tem je vse rečeno.
Drugače pa je bilo s kritiko, ki je izšla v „Slovencu". Gregorčič sam je mislil, da jo je spisal rajni profesor Marn in je to tudi namignil v pesmih „V obrambo", s katerimi je odgovoril na „Slovenčeveu napade. Resnica je pa, da je bil sicer jako tesnosrčni Marn na tisti hudobni kritiki popolnoma nedolžen. Kakor 9e je izkazalo pozneje, je tisto kritiko spisal Mahnič.
V tej kritiki je Mahnič očital Gregorčiču to, kar mora poštenega duhovnika najbolj boleti. Očital mu je, da proslavlja greh in spolnost, da s svojimi poezijami zapeljuje ljudstvo v nečistost in da se je izneveril naukom katoliške cerkve.
Te hudobije, ki so jih Mahnič in njegovi pristaši sistematično nadaljevali, so Gregorčiča tako bolele in tako potrle, da tega ni nikdar več prebolel. (Konec prih.)
tra delegacijo le za navaden odsek državnega zbora. S tem pa, da sprejme cesar ta odsek s prestolnim govorom, se more zbujati napačno pojmovanje o državnopravnem značaju tega odseka, kakor bi bil to nekak centralni parlament. G rajal je nadalje, da skupnemu ministrskemu svetu predseduje minister zunanjih, del ter se mu daje na ta način neopravičeno dostojanstvo nad ogrskimi ministri.
Skupni proračun.
Budapešta, 26. novembra. Danes delegacijama predloženi skupni proračun za leto  1907 izkazuje potrebščin 367,077.273 K, za 20,956 911 K več kot lani, in sicer: Ministrstvo zunanjih   del    12,688.524 K (536.988 K  več kot lani); vojno ministrs tvo 45,400.000 K (za 14,502.590 K več kot lani); okupacijski kredit 7,5S3 000 K. Vojno ministrstvo pa zahteva razen redne potrebščine še 30 milijonov za novo artiljerijo in 19.4S0.000 K za nove bojne ladje.
Cesar za volilno reformo.
Budapešta, 26. novembra. V delegacijskih krogih se z začudenjem razgovarjajo o osebnem cesarjevem vplivanju v prilog volilni reformi. Posebno nemilo seje opazilo, da je cesar veleposestnike, ki so nasprotniki enake volilne pravice, le kratko nagovarjal o nepolitičnih stvareh. Nekemu grofu pa je cesar izrazil neprikrito grajo, ker se njegova skupina v parlamentu ne ogreva za vladno volilno reformo. Ko je neki član gališkega veleposestva med razgovorom namignil, kako velike ovire se delajo piuralitetneiuu zistemu, je cesar takoj razgovor prekinil ter se odstranil. Med veleposestniki vsled tega narašča število nasprotnikov volilne reforme.
Proti nemadžarskim narodnostim na Orgrskem.
Budapešta, 26. novembra. Tuli v današnji seji državnega zbora se je razpravljalo največ o narodnostni politiki. Posl. V a j d a (Rainun) je protestiral, ker ogrska vlada preganja nemadžarske narodnosti, zategadelj je skrajni čas, n«j bi se določbe narodnostnega zakona že enkrat uresničile. — Posl. N a g y je rekel, da narodnosti delujejo naravnost proti deželi. Narodnostno vprašanje je treba zgrabiti za roge ter ga temeljito potlačiti ob tla. — Minister notranjih zadev grof A n-drassv je strastno napadal nemadžarske poslance. Rekel je, da je nesmisel, ako bi se hotelo več milijonov ljudi s silo madžarizirati. Vlada razločuje med mirnimi državljani in agitatorji. Dolžnost je ogrske države in ogrske vlade, nadaljevati dosledno in neizprosno boj proti politiki nemadžarskih poslancev.
Ta govor je osupnil nemadžarske poslance ter so imeli takoj po seji dolgotrajno posvetovanje, kako odgovore nadutemu ministru.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 25. novembra. Oboroženi roparji so napadli postajo Uruš, ustrelili orožnika, razstrelili blagajnico z dinamitom, razdjali brzojavne aparate ter z denarjem pobegnili.
Petrograd, 26. novembra. Izišla je poluradna izjava o ureditvi židovskega vprašanja. Izjava pravi, da se glavne reforme prihranijo državni dumi, da pa bo vlada že poprej odpravila policijske določbe, ki omejujejo Žide glede prostega gibanja, kupovanja zemljišč in svobodne trgovine. Izjava pravi nadalje, da je treba Židom dati večji krog za delo in pridobivanje, pa ne bodo izmed njih izhajali revolucijonarji in roparji.
Francija in Španija proti Maroku.
Pariz, 26. novembra. Med Francijo in Španijo se vrše nujni dogovori glede skupne akcije proti nemirnemu Maroku. Večina velesil je dogovorom že pritrdila, še preden so spisani. Pred vsem odrinejo francoske in Španske vojne ladje pred Tan-ger z 800 vojaki, ako pa se položaj poostri, določenih je v ta namen
že 3000 vojakov. Francija vzame v ta namen vojake iz Alžirja. Ne misli pa se pri tem na okupacijo, temuč bode evropsko vojaštvo le podpiralo pašo v Tangerju.
Gregorčičev pogreb.
Iz Gorice, 26. novembra.
Iz jasno-južnega neba je zažarel krasen solnčni dan in obsipal zemljo z življenskimi žarki . . . Tam v skromni hiši pa je jemal slovo od luči sveta on, ki nam je bil sam luč . . . splavala je njegova duša od nas v višave, nepoznane, solnčnomile.
Od ust do ust se je razširjala pretresujoča novica in izginilo je veselje z lic in iz srca. Zapustil nas je on, ki je bival sredi med nami, priljubljen, spoštovan, ljubljen od vseh . . . Od neba pa nam je sijalo ča-robnokrasno južno solnce in še večja je bila naša bolest . . .
Zaplapolale so črne zastave in trum za trurnom je hitel gledat njega, ki ga je poznal vsak. Od zjutraj do večera se je vlekla skozi mesto ena sama dolga vrsta škropit nepozabnega pesnika.
Skromna je hiša, v kateri je stanoval. Lesene, ozke stopnice vedejo v prvo nadstropje in po dolgem še ozkejšem hoduiku se prispe do stanovanja, kjer leži sedaj na smrtni postelji naš pesnik. Ogromno ljudstva se tukaj tare in čaka, da pride na vrsto, da vidi zadnjič obličje ljubljenega pesnika. Skromno je bilo njegovo stanovanje, kakor je bil skromen tudi on. Na desno predsobe mala sobica z altarjem in mašno opravo. V tesni sobi leži naš pesnik in od črnega ozadja se pri volj no oder tavaj o rdeče srajce stražečih Sokolov. Kakor iz marmorja izklesan je izraz pesnikovega lica in neka nežna milota počiva nad njim. Glava nagnjena malo na levo, v rokah kelih.
Molče zre ljudstvo zadnjič mili obraz mrtvega . . ., a mokre oči nam pričajo, da razjeda njih dušo bolest nad izgubo toli ljubljenega . . .
Dan pogreba .... Še krasnejše, čudovito jasuo sije solnce, še močueje občutimo izgubo . . . Vse hiti, da izkaže zadnjo Čast svojemu ljubljencu. Vsa slovenska Gorica in okolica, šolska mladina goriška, prijatelji in znanci ter rojaki so prispeli, da spremijo k zadnjemu počitku prerano umrlega pesnika. Dijaki zapojejo „Nad zvezdami" in impozanten sprevod se začne pomikati po mestu. Najprvo Sokoli, potem mladina in duhovništvo, za krsto sorodniki, deputacije in ogromna množica žalujočega ljudstva. Sprevod se je pomikal skozi Gosposko ulico na Glavni trg v cerkev, kjer so se pele zadušnice in „Blagor mu". Ob strani neštevilne množice se je sprevod vrnil nazaj na trg Kata-rinijev, kjer se sprevod ustavi. Trg je natlačen ljudstva . . . slavnostna tišina . . . zastave plapolajo v zraku ...
Prijatelj mu govori zadnje besede v slovo, njemu, ki se vrača iz solnčne Gorice nazaj v planinski raj, kamor si je želel vsekdar ... tje v gore, k ljubljeni Soči ... od tod naj pozdravlja svoj ljubljeni rod . . .
Krsto denejo na drug voz, ki naj pelje zemeljske ostanke v domač kraj k večnemu počitku. Pevsko in glasbeno društvo zapoje „Nazaj v planinski raj . . ." in rosne oči pričajo, da se poslavlja tu sin od svojega naroda k večnemu počitku . . .
Voz obložijo z neštevilnimi krasnimi venci in s cvetlicami pokrit se vrača pesnik v domač kraj, planinski raj ...
S solzam v očeh gleda ljudstvo za njim in srce se krči milobe . . .
Z gor bo vladal nad nami njegov duh . . .
Njega ni . . ., a med nami živi po svojih biserih, ki jih je trosil med nas . . .
Bilje naš najpopularnejši pesnik...
St. A.
(t
Vsa Soška dolina je dostojno in svečano spremila svojega pevca k počitku! V Solkanu, ki je bil ves odiČen s slovenskimi in črnimi zastavami, je čakalo ob vhodu v to pro-cvitajočo narodno probujeno vas ogromno občinstva, na čelu polno-številno občinsko zastopstvo, Narodna Čitalnica, Sokol ter šolska mladina. Krsto narodnega ljubljenca je spremljalo od konca vasi do mesta, kjer se zožuje Soška dolina, nebrojna množica. Vse je bilo pokonci! Ob slovesu so našemu velikemu sinu zapeli domači pevci žalostinko. Koliko oči se je rosilo. — Enak sprejem se je vršil v našem zavednem trgu Kanalu, kjer je ob vhodu trga čakala šolska mladina, Čitalnica in tržno starejŠinstvo z županom na Čelu. Tudi Kanal je bil ves v zastavah in sicer izključno narodnih s črnimi trakovi. Sredi trga in na starem stolpu vili ste se trobojnici v znak narodne žalosti na pol droga. — Čitalnica je položila v znak svoje neomejene ljubezni do svojega častnega člana po deputaciji treh   belo-Črno oblečenih
devojk na krsto prekrasen venec. Vse tržanstvo in premnogo priprostoga naroda je sledilo za mrtvaškim
vozom skozi cel  trg Čez soški most do vrha klanca v Gorenji vasi, kjer se j6 ginjeni narod še enkrat poslovil od svojega miljenika. R o čin j je tudi kazal svojo žalost, da se je odi-čil   s   Črnimi   zastavami. Hvaležno vdano ljudstvo je Še enkrat potrtimi čuvstvi pozdravilo našega Gregorčiča. Velikanski   sprejem   pa  je   bil od strani z vseh krajev tolminske okolice privrelega ljudstva, ko je došel voz v ožjo,   toli  ljubljeno -domovino — svoje tolminske gore! V Volčah se je zbralo ogromno  odličnega občinstva ter društvenih zastopnikov, kakor tudi premnogo priprostoga naroda izVolČ,  Tolmina,   Sv. Lucije ter   drugih   bližnjih vasi. Tolminski dekan je ob veliki asistenci ob vhodu v Volčah pred starim zgodovinskim vodnjakom  blagoslovil  krsto duševnega velikana. Razvrstili so se potem v  velikanskem  sprevodu, kakršnega težko pomnijo Volče, občinski zastopniki sosednjih občin,  razna društva, med njimi Narodna Čitalnica in podporno rokodelsko društvo iz Tolmina s svojima  krasnima v Črni pajČolan zavitima  zastavama, neŠtevilno črno oblečenih dam iz okolice — posebno se je Tolmin izkazal — šolska mladine iz Volč in Tolmina z vsem učitelj s tvom iz cele okolice in še ne broj druzega ljudstva. Ob mrtvaškem vozu so   korakali  kot  častna  straža vrli tolminski gasilci v svojih elegantnih črnih uniformah.    Oddelek gasilnega društva  iz  Tolmina je  zaključil ta mogočni sprevod.   Ob slovesu so mu zapeli  pevci  še  enkrat  z globokim čuvstvom „Blagor mu !a In daleč ven iz vasi se je vil sprevod do križišča pri „Peršetu" in še mnogo vdanega, ihteČega naroda je   spremilo našega Simona do mostiča Čez Kamnico, kjer se tako krasno vidijo naše prekrasne gore do vasice, kjer se nam je na-rodil naš ljubljenec.   Težka  je bila ločitev,  nemo,   a  globokočuteČe je zrlo   ljudstvo  za mrtvaškim vozom, ki  se je  odpeljal   proti Kobaridu. Prav je imel naš sin planin, ko je zapel prekrasni  svoj spev „Nazaj v planinski  raju.   Nisi  imel v svojem življenju  miru,  zato Ti Tvoji vedno ljubeči rojaki žele, da se Ti izpolni Tvoja želja v IX. predsmrtnici:
„Kako se bo mirno tam spalo Na gričku zelenem ob Soči, Nam mrtvim živo šumljajoči. Tam gori pri svetem Lavrenci, Na ražnji ognjenem mučenci !a
Bil je triumfalen sprevod hvaležnega naroda do svojega velikega sina. Tolmin, Volče in Sv. Lucija so bile okrašene s Črnimi ali narodnimi zastavami s črnim trakom. —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2<. novembra.
— Župan Hribar odpelje se nocoj k sejam državnega železničnega sveta za štiri dni na Dunaj.
— Slovenska kmetska društva. V Medvodah in na Jesenicah se je ustanovilo slovensko kmetsko društvo in je vlada njihova pravila že potrdila. Zdaj se pripravlja tako društvo tudi za Bled. Taka društva so za slovenske kmetovalce velikanskega pomena, kajti namen društva je zasledovati stanovske interese slovenskih kmetov ter jih organizirati za politične nastope v svrho njih stanovske osamosvojitve. Društvo se ustanovi lahko, da le pristopi vanj najmanj 20 članov. Slovenska kmetska društva naj bi se ustanovila po vsej slovenski domovini, ker skrajni čas je že, da naš kmet kaj stori v svojo osamosvojitev. Kjer bi hoteli ustanoviti tako društvo, naj se obrnejo na tajništvo izvrševal-nega odbora narodno-na-predne stranke v Ljubljani, ki jim bo drage volje postreglo z vsemi potrebnimi podatki. Pravila za slovenska kmetska društva je objavil zadnji „Gorenjec". Ta pravila je treba v petih kolekovanih izvodih z vlogo vred poslati vladi v potrditev. Kličemo torej še enkrat vsem zavednim poljedelcem: ustavljajte med seboj slovenska kmetska društva sebivobrambo in korist! Čimprej jih ustanovite, toliko hitreje boste dosegli svojo stanovsko osamosvojitev in kolikor več bo takih društev ustanovljenih, toliko večjega pomena bodo za povzdigo slovenskega kmeta in za celokupni narod slovenski! Pokažimo našim nasprotnikom, da je v nas življenja in moči in da imamo tudi voljo, odločno in jasno nastopati proti vsakomur, kdor ni z nami!
— Ustanovni shod „Narodne stranke" na Štajerskem. Kakor smo že poročali, bo ustanovni shod „Narodne strank eu za Štajersko v soboto, dne 8. dec. t. 1. ob desetih dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Na dnevnem redu bodo te-le točke: 1. Dosedanji razvoj stranke, njen program in potreba njene ustanovitve. Kot posebni deli te točke se bodo razpravljala vprašanja; a) narodna stranka in kmetijstvo; b) narodna stranka in trgovstvo in obrtništvo; c) narodna stranka in delavstvo in d) narodna stranka in šola. 2. Splošna organizacija po okrajih; organizacijska pravila. Kot posebni del te točke pride v razpravo vprašanje strankinega glasila „Narodni Listu. 3. Volitev osrednjega odbora ter odbora okrajnih organizacij. Shod bo zaupen in bodo imeli vstop samo somišljeniki. Kdor želi imeti vabilo na shod, naj se do 1. decembra prijavi „O sn o v al n e m u odboru „Narodne stranke za Štajersko" v Celju". Osnovalni odbor je sklenil staviti shodu zaupnikov predlog, da se imenuje osrednji odbor stranke z načelniki okrajnih organizacij, ki so obenem strankini zaupniki — narodni svet za Štajersko.
— Slovenski štajerski državni in deželni poslanci so imeli v nedeljo 25. novembra v Mariboru zaupno posvetovanje, pri katerem so sklenili naprositi „Slovensko društvo v Mariboru", da v imenu sedanjih državnih in deželnih poslancev skliče zaupni shod v Maribor, na katerega naj se pokličejo vsi sedanji državni in deželni poslanci ter 30 zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse sedanje politične struje štajerskih Slovencev. Na tem shodu se ima izvoliti „Narodni svet" za štajerske Slovence ter enoten centralni volilni odborza bodoče državnozborske volitve. Zaradi ustanovitve narodnega sveta stopi naj „Slovensko društvo" v dogovor s političnim društvom „Naprej" v C e 1 j u.
— Shod narodne stranke za
Štajersko ki se je vršil v Rajhen-burgu, je uspel sijajno! Vkljub največji in najstrastnejši agitaciji župnika Cerjaka, se ni posrečilo klerikalcem razbiti shod. Kot predsednik je bil izvoljen kmet Anton Kune j, 1. podpredsednikom g. dr. S m i r-m a u 1, 2. podpredsednikom g. Franc Kacjan, poštar, zapisnikarjem g. Špindler iz Celja. Po predsednikovem pozdravu je govoril g. dr. Kukovec iz Celja o stališču na-rodne stranke za Štajersko napram Nemcem, narodnosti, veri in duhov-ništvu, kmetu, trgovcu in šoli. Burni „Živio" klici so sledili govornikovim izvajanjem. Cerjak in peščica njegovih pristašev, katere je s seboj prignal, so hoteli z raznimi neumestnimi me Iklici motiti govornika, nakar jih je župnik Cerjak slišal take od trdih kmetov, da jih bode pomnil vse svoje življenje! Nato je prosil za besedo župnik Cerjak. Z raznimi zavijanji stvari je hotel preslepiti poslušalce. Toda krepki in odločni odgovori so mu kar sapo zaprli. Citiral je nekaj odlomkov iz programa narodnonapredne stranke kranjske o veri ter hotel s tem pribiti, da so štajerski narodnjaki največji brezbo-žneži in brezverci. Hudo val se j e tudi nad tem, da seje „Narodni list" branil proti njegovim napadom o priliki shoda na Vel. Kamnu. Iz vsega njegovega govora se izprevidi, da se zaveda, da je klerikalcem odklen-kalo v Rajhenburgu za vedno in zato je točil krokodilske solze! Kar se pa tiše visokošolcev, katere je na priž-nici imenoval kuga za družbo, naj položi 500 K za družbo Sv. Cirila in Metoda in se mu s pričo dokaže, da je to izrekel. Petra Kasijana naj pa ne brani preveč, da sicer ne obelodanimo nekaj prigodbic, katere so se dogodile, kar se tiče njegovega želodčka. Nihče pa ni trdil da ste na prižnioi rekli, da so vsi Rajhenbur-
žani divjaki, ampak o neki posebni priliki, katere se prav dobro spominjate. Sploh bi svetovali Cerjaku, naj se obnaša bolj pohlevno, ker drugače se mu zna pripetiti, kar mu ne bode posebno ugajalo. Snovi imamo že mnogo pripravljene. Le zavednosti in samozatajevanju naših mož se ima zahvaliti, da ga niso posadili pod kap, kjer bi lahko razsajal prav po domače s svojo preslepljeno tolpo. Ko je izprevidel, da so mu tla prevroča postala, jo je prav ponižno odkuril z vsemi svojimi. Sedaj se je šele prav oživel shod in marsikaj in o marsičem pametnem in važnem se je pogovorilo. Govoril je tudi g. Spindler o volilni reformi. Drugi govorniki so omenjali šolstvo, kmetijstvo i. t. d. Po shodu 6e je vršila igra „Berite Novice" ki se je jako dobro izvršila. Dvorana je bila natlačeno polna! In marsikateri, ki so o prisotnosti C orjakovi z njim potegnili pri shodu, so potem odrihali po njem, da je bilo kaj! Pohvaliti moramo vse igralce: gdč. Mici Matkovo, učiteljico, gdč. Anico Župevčevo, šiviljo, gd. Severja iz Krškega in g. Rajnhofna, ki so res izborno izvršili svojo nalogo. Po predstavi je bilo tambur anje in prosta zabava. Obisk je bil zelo velik, čemur se imamo zahvaliti zavednim Rajhen-buržanom in okoličanom. Le nevstra-šeno naprej in kmalu prisije svetli dan slobode nad temnim mračnjaštvom! Pokažite pred vsem svetom, da ste možje! Živeli!
— Marchet in mi! S Spodnjega Štajerskega se nam piše : „Ekscelenca g. Marchet, sedanji naš „ kulturni" minister, baje misli, da so v Celju le — Nemci, da je to mesto „urdeutsch" ter da tu nimajo Slovenci „eksis^enz-berechtigung". Seve, on ima tozadevne informacije in — basta! — Vsled tega ne sodi v Celje slovenska, gimnazija in tudi slovenska ljudska šola nima stajališča v mestnem po-meriju, marveč mora ven — iz mesta! Lepa je ta! Mi Slovenci smo dobri le zato, da pridno plačujemo državne in — mestne davke, sicer pa imamo molčati ter povrh še trpeti, da se z nami norčuje in nas pošteno opsuje. Res, daleč smo „pri-furaliu ! Gospoda, koliko časa bodemo še trpeli to zapostavljanje in sramotno bagateliziranje V! — Kaj nam koristijo razne deputacije, ki jih odpošiljamo za drag naš denar v Gradec in Dunaj V! — Zakaj pa imamo sploh še „našeu poslance? Ali jih nimamo V? — Poglejte Nemce, kako besnijo, kako kričijo, če se gre kje za njih ^posestno" stanje, — in če je tisto tudi mej nami Slovenci ! ! Zakaj pa naši dični ljudski zastopniki vsi ne nastavijo voda v to. da bi „celjsko vprašanje, energično ne spravili v diskusij o: vsaj beseda ni konj! Besed v to bi jim pa menda vendar ne primanjkovalo ! Naše potrpežljivosti je že konec. Mi hočemo enkrat energičnih dejanj. Tistega vednega cincanja smo že siti. Pokažite enkrat odločnost! Kaj nam hasnijo akademiČna izvajanja pri raznih zborovanjih: pokažite, da tudi realno kaj zmorete!
— „Slovenec" in „Slovenski Gospodar'1 pred sodiščem. Ustano-novitelji „Narodne stranke za Štajersko" so trn v peti „Slovencu" in „Slovenskemu Gospodarju" ; zato jih napadata pri vsaki priliki in jim skušata s psovanjem in žaljenjem zagreniti veselje pri delu za osamosvojitev štajerskih Slovencev od komande mariborskih kanonikov in njih podrep-nikov. Pri tem se seveda ne sramujeta posegati celo v rodbinsko življenje in nastopati proti posameznikom z infamnimi osebnimi žalitvami Angelska potrpežljivost, 8 katero svobodomiselni Slovenci navadno prenašajo podle napade in žalitve klerikalnih listov, je sicer lepa stvar, a j« povzročila, da je klerikalnim Časopisom tako silno zrasel greben, da so mislili, da smejo že vsakogar napadati in žaliti — brez kasni. Tej potrpežljivosti mora biti enkrat konec. Kakor čujemo, sta vložila gg. dr. Vekoslav Kukovec in urednik V. Spindler v Celju proti nSlo-vencu" in „Slovenskemu Gospodarju" v Mariboru tožbo radi
MT Daljo v prflOflL ~^nj
Priloga „Slovepskemp Narodn" št. 272, dne 27. novembra 1906.
žaljenja Časti. Prav tako! Klerikalnim obrekovalcem je treba odločno stopiti na prste, potem bodo že postali ponižni in pohlevni!
— Ali je tO res? „Rdeči Prapor" poroča iz Trsta, da so imele 14. svečana t. 1. učenke šole sv. Cirila in Metoda v Trstu nemško predstavo pri nunah v ulici Pasijuale Besenghi na Čast nemškemu jezuvitu patru Vol-bertu in nemškemu škofu Naglu. Stvar se nam zdi nekoliko neverjetna, a vsekako jo je treba pojasniti !
— Zakaj ima škof Brajca v
Sori? Ko so se izvršili lansko leto žalostni dogodki v Sori, je od takrat pa do danes vodil vse ovadbe kaplan Brajc. Letal je okrog revnih ljudi in izpraševal, kaj so videli in kaj slišali. Razume se, da je vsako stvar takoj priobčil v „Slovencu". S tem je naravnost sugeriral svojim pristašem, da so mislili, da so vse slišali, Čeravno jih ob dogodku 30. oktobra ni bilo zraven. Brajc je zapisaval izpoved ljudi in delal naravnost zapisnike, kakor kakšen izpraševalni komisar. Sedaj ko so glavni obrekovalci sod-nijsko kaznovani, pa Brajc le še ne odneha. Takoj drugi dan po obsodbi je letal okrog po hišah in izpraševal še dalje. Seveda bode Brajčev trud zaman, ker prič se ne dobi tako lahko, kakor se delajo zapisniki. Ta Brajčeva delavnost pa tudi jasno dokazuje, koliko so vredna vsa pričevanja njegovih pristašev. Brajc in ižanski Mauring sta namreč dobra prijatelja. Potem se takoj razumemo! Ogromna večina ljudi v sorski župniji je sita do grla Brajca, a Škot £a ne spravi iz Sore, ker je potreben ta dušni pastir, da vodi sodnijska pričevanja proti učitelj u G er-nieku in njegovi soprogi. Skof se je sam tako izrazil, in če kdo ne verjame, lahko postrežemo z avten-licnimi pričami. In sedaj prosimo, da ne bi kdo mislil, da se naš škof peča s politiko in preganjanjem napred-njakov! Medvodčan.
— Šolska vest. Suplent gosp. Srečko Zalokar v Skocjanu je v enaki lastnosti premeščen v Telče pri Tržišču.
— Simon Gregorčič in „Slovenska Matica". Pokojni pesnik je bil 16 let (1882—1898) Matičin odbornik in več let tudi njen poverjenik. Društvo je ob njegovi smrti razgrnilo Črno zastavo, položilo na krsto venec s trakovi. Pri pogrebu sta „Slovensko Matico" zastopala odbornik in poverjenik dr. Anton Gregorčič in pa Andrej Gabršček. Matica Je prejela včeraj sledeči dve brzojavki:
Zagreb: Narodnoj tuzi Slovenaca pridružujem se cielom dušom. Slava Gregorčiču! — G j a 1 s k i.
Praga: Ob grobu velikega pesnika žaluje tudi slovensko akade-rrrično društvo „Adrija" v Pragi. — Pavlin, predsednik.
— Iz gledališke pisarne. Nocoj
se ponovi interesantna Traversijeva drama „Svatbeno potovanje" za nepar). — V četrtek se uprizori sloviti Shakespearejev igrokaz „B e-neški trgovec" v Zupančičevem prevodu; nastopi vse dramsko osobje.
— Potovanje V Ameriko. Predavanje s skioptikonom „Kot mornarski zdravnik iz T r s t a v N e w York" se vrši, kakor smo že poročali, v sredo dne 29. t. m. s slovenskim in v četrtek, dne 30. t. m. z nemškim besedilom. Z ozirom na dobrodelni namen se je določila vstopnina 1 K za sedež in 50 h za stojišče. Priče tek je vsakokrat točno ob polu 8. uri zvečer. Vhod v Mestni dom s strani Streliških ulic. — Predavanje obeta že radi tega biti zelo zanimivo in aktualno, ker je slike napravil predavatelj sam na svojem potovanju.
— »Splošno slovensko žensko društvo11 vabi svoje članice naj-uljudnejše k predavanju g. dr. D e -metra viteza Bleiweisa-Trste-niškega „Kot mornarski zdravnik iz Trsta v Njujork", ki se vrši jutri, 2 8 t. m., ob polu 8. zv. v „Mestnein domu". Ker je predavanje na korist kranjske podružnice avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih, je pričakovati tudi od strani slovenskega ženstva največjega obiska.
— 0 gluhonemih. V nedeljo, 25. t. m. je predavala v „Splošnem slovenskem ženskem društvu gospica učiteljica Vita Zupančičeva „0 gluhonemih". Opisala je telesne in duševne nedostatke teh od sreče izobčenih revežev in pojasnjevala     tolzA    traKfl    twiKh/»nfti.i   ž minil
doma in v šoli.   Tem zanimivejše in
poučnejše je bilo predavanje, ker je pripeljala gdč. predavateljica seboj tudi troje gluhonemih deklic različnih razredov, ki so popolnoma dobro ,,odgledavale" z ustnic izgovorjene stavke in so jih potem ponavljale glasno. Poslušalke so imele tu priliko spoznati, kako veliko truda, potrpljenja, strokovnega znanja in ljubezni je treba vsakomur, kdor občuje z gluhonemimi otroki in jih hoče spraviti na kolikor toliko visoko stopnjo splošne izobrazbe. Gdč. Zupančičeva je žela za svoje temeljito predavanje pri svojih mnogoštevilnih poslušate-Ijicah najtoplejše priznanje.
— Društvo slovenskih profesorjev priredi prijateljski sestanek v petek, dne 30. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji „Narodnega doma" v Ljubljani. Na tem sestanku bo g. prof. dr. Žmavc poročal o shodu avstrijskih profesorskih društev, ki se je vršil v Pragi due IS. t. m. Vse Člane k udeležbi vljudno vabi odbor.
— V osrednji odbor Zveze jugoslovanskih   književnikov in
časnikarjev" v Sofiji je odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani na svoji seji due 24. t. m. naknadno izvolil za svojega zastopnika še ravnatelja „Zadružne zveze" v Celju, gospoda Frana Jošta.
— Zabavni večer koncertnega zbora ,,Glasbene Matice" seje vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Bil je dobro obiskan, vendar nekoliko slabše, nego so navadno zabavni večeri „Matice". Program je obsegal pevske točke, komičen prizor, senčnate podobe, godbo in ples. Med pevskimi točkami so se izvajale najnovejše slovenske skladbe in sicer Oskar Devova „Na poljani" (moški zbor), Adamičeva BV snegu", (mešan zbor), dr. Sch\va-bo7a „Slanica" (mešan zbor), Oskar Devova „PtiČka", sopran-solo. Izmed navedenih je najbolj ugajala zadnja, ki jo je prav dovršeno pela gospodična Pavla Susteršičeva. Izborna pevka je p^la tudi arijo Agate iz opere „Oarostrelec". V obeh pesmih je pokazala, da je izvrstno izvežbana. Od nje smemo še veliko pričakovati in bo pač jako uporabna pri solističnih nastopih. Kvin tet, obstoječ iz gg. Koželja, Ma-tjana, Stegna rja, Sebenika in Završana, je žel za svojo Ipavčevo rProšnjoM obilno ploskanja, da je moral ponoviti imenovano ptsem. Tudi ostale pesmi, ki smo jih navedli zgoraj, so se izvajale v popolno za-dovoljnost občinstva, kar je pričalo bogato ploskanje. Komičen prizor „Veseli   krojač   na   zatožni klopi"
i igralci gg. Bekš kot pisar, Božič kot sodnik, Jug kot krojač in Stegna r kot sluga) je povzročil obilico neprisiljenega smeha Mnogo zabave so nudile senčnate slike, kjer je svojo kirurgično umetnost Kazal „padar" g. K o b a 1. Ostali čas je izpolnjevalo sviranje Ljubljanske društvene godbe, ki je igrala komade le znamenitih muzikov. Ko je bilo programa konec, razvil se je okoli 11. ure ples, na katerega so poskočne noge mladine komaj čakale in ki je bil torej tudi eden glavnih delov zabavnega večera. Prireditev se je torej izvršila prav lepo in častno za pevski zbor BGlasbene Matice" in vsi njeni posetniki in posetnice so hvaležni prav iz srca prirediteljem za mnogobrojno različno zabavo.
— Miklavžev večer. Kakor vsako leto priredi ljubljanski „Sokol" tudi letos „Miklavžev večer" v „Na-rodnem domu".
— Pevsko društvo .Ljubljana4 opozarja še enkrat svoje člane na izvanredni občni zbor, kateri se vrši jutri, t. j. v sredo, dne 28. t. m. ob l/29. uri v restavracijskih prostorih „Narodnega doma".
— V pokritje deficita pri „Glasbeni Matici" je poslal g. dr VI. Ravnihar 20 K kot prispevek neke kazenske poravnave.
— Umrl je včeraj v Ljubljani g. Franc Borštnik, nadučitelj na Dobrovi, star 35 let.
— Zadruge gostilničarjev, krčmar je v, kavarnarjevi žgan j eto č-nikov in izkuharjev v Ljubljani izredni občni zbor bo v četrtek, dne 29. novembra točno ob pol treh popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Ureditev cen jedil in pijač. 3. Ureditev prodaje smodk v gostilnah. 4. Sprememba § 4 zadružnih pravil (§ 17 k. z. p.) 5. Predlog glede proste policijske ure. (J. Predlog glede prvega kranjskega gostilničar-skega shoda v Ljubljani. 7. O prodaji piva v steklenicah. 8. Resolucija glede barantije s koncesijami in po-deljenje njih. 9. Resolucija glede privatnih izkuhov ter vinotočev. 10. Raznoterosti. V slučaju, da ta občni zbor radi prepičle udeležbe ne bi bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor dne 13. decembra ravno tam, ob isti uri in z istim dnevnim redom; ta zbor sklepa veljavno neglede Da število navzočih članov.
— Kolka tor pristojbino prosto prošnje la sprejem v domovinsko zvezo, oziroma pridobitev državljanstva. 0. kr. finančno ministrstvo je z razpisom z dne 5. septembra 1906 št. 91524 ex 1905 odloČilo, da so po § 5 domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896 drž. zak. št. 222 vložene prošnje za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo inozemcev in onih oseb, katerih državljanstvo ni dognano, kolka ter pristojbina proste; ravno tako tudi vsa pravna sredstva (sklicevanja, priloge, pritožbe etc), ki služijo v izpodbijanje odklonjenih prošenj.
— Olepševalno   društvo v
Rožni dolini otvorilo je svojim članom „Ljudsko knjižnico". Da je bilo možno zasnovati to koristno napravo v pouk in izobrazbo ljudtva, so izdatno pripomogle „Družba sv. Cirila in Metod«", „Matica Slovenska" in „Družba sv. Mohorja", ki so Jv to svrho velikodušno darovale večja števila knjig. Za ta domoljubni dar bodi jim izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala v imenu seljanov, kateri že pridno prebirajo knjige. Odbor bi rad še pomnožil in izpolnil zbirko, žalibog, nedostaje mu denarnih sredstev. Vsled tega uljudno prosi domoljube in prijatelje ljudske izobrazbe, da mu priskočijo s kakim darom ali denarno podporo v to svrho na pomoč. Darila sprejema odbor društva v Rožni dolini pošta Vič.
— Brajčev prijatelj pretepač. V Rakovniku so se pretečeni ponedeljek stepli fantje. Franc Šifrar, krojaški pomočnik v Rakovniku je zaklal Janeza Luštreka, tovarniškega delavca. Ta Sitrar je bil kot glavna priča proti učitelju Germeku in je najboljši prijatelj kaplana Brajca.
— Za župana občine Dovje-
Mojstrana je izvoljen kandidat čiste slovenske stranke, g. Juri Pezdirnik.
— Roparski napad- Dne 20. t.
m. je napadel Janez OvČak, po domače Doline iz Zgornje Senice št. 9 nekega Jožefa Kopača iz Gornje vasi. Sla sta skupaj iz Medvod in sta pri tvrdki Perdan skupaj žganje pila. V vasi Ladija je pograbil Ovčak Kopača in ga vrgel na tla. Potem mu je vzel žepni nož in 76 vin. Napadalec je potem zbežal. Stvar se je naznanila orožništvu in v četrtek zjutraj so ga odpeljali v zapor. Ta imenovani Ovčak je nevaren človek. Ravno sedaj je obtožen zaradi tega, ker je napadel doma v vasi posestnika Antona Ku-ralta, zato zasluži, da ga zadene najhujša kazen. Ako pride na prosto, jo namerava popihati v Ameriko.
— Utonil je 31etni sin trgovca Ivana Berganta v Stari Loki. Padel je v narasli prifarški potok, ki ga je odnesel v Soro, iz katere so ga potegnili mrtvega.
— Pobalinstvo. V noči od 21. na 22. t. m. je neznan pobalin pobil tri šipe v Lampretovi tiskarni v Kranju. To se je zdaj zgodilo že drugič. V tiskarni so ležali trije kamni.
— Utopljenca so našli v sredo v Savi blizu postaje Sv. Jošt pri Kranju. Ni ga mogoče več spoznati. Bil je močan Človek.
— Prijet vojaški begunec. Orožniki so v Lukovici aretirali Franca Majerja iz Zagorice pri Rad »vljici, doma in pristojnega v Rafolče pri Brdu. Majer je 20. okt. pobegnil od 17. pešpolka.
— Otrok zažgal. 19. t. m. se je
(jletni Franc Poreber v Dolenjem M rače vem pri Novem mestu igral z užigalicami pri podu in zažgal kup slame. V triČetrt ure je pogorel pod, šupa in kozolec z raznimi poljskimi^ pridelki in gospodarskimi orodji. Škode je 2400 K. Da niso prihiteli sosedje o pravem času, šla bi bila vsa vas.
— NpVO cerkev sezidajo v Šmi-helu pri Žužemberku. Stala bo okoli 30 000 K. Konkurenčna razprava je razpisana na 6. decembra ob 9. uri dopoldne na licu mesta.
— Vinska klet zgorela. V četrtek ponoči je pogorela posestniku Martinu Unetiču na Vinjem vrhu pri Sv. Križu vinska klet v Gadovi peči z 80 hI vina, dvema stiskalnicama in senom pod streho. Škode je do 7000 K, zavarovan ni bil. Delavec Franc Komo čar z Vinjega vrha in kočar Anton KlemenčiČ iz Vrhovske vasi sta na sumu, da sta iz maščevanja zažgala Unetiču klet, zato so ju aretirali in odvedli v Mokronog v zapor.
— Podobica „Matere Božje" za legitimacijo. V soboto je prišel neznan tujec prosit prenočišča v gostilno Josipa Tomšič v II. Bistrici. Gostilničarjeva žena mu je dala prenočišče. Tujec ni večerjal nič in šel zgodaj spat. čez nekaj Časa pa so slišali domačini, da so večkrat zaškripala vrata spalnice, kjer je tujec spal in slišati je bila hoja. Medtem je bil Tomšič opozorjen, da ima sumljivega Človeka v hiši; prišel je domov in poslal ženo, da je šla gosta vprašat, ima li kak izkaz, od kod ali kaj da je vse. Imel ni ničesar, kakor napačen potni list in v njem je Tom-šičevka zapazila podobo Matere Božje.
To ji je zadostovalo, prišla je takoj nazaj in rekla na moževo vprašanje, ima li tujec poten list: „nima nič, toda ima v knjižici Mater božjo in to kaže dovolj, da je pošten." Toda Tomšič je pa mislil drugače, poslal je po orožnike, ki so takoj prišli in dognali, da je tujec zvit ptiček. Moral je iti iz mehke postelje na bolj trdo — v zapor. Imel je namreč napačen potni list in revolver, a denarja le en vinar. Tercijalkam ni bilo ljubo, da so ga orožniki aretirali, ker tak, ki ima podobico svete Device, ne more biti hudoben človek. Kaj vse tercijalizem stori. Fino bi pač bilo za lopove, če bi bili tudi orožniki tega mnenja.
— Kaiserjev konkurz v Ptuju. Poroča se nam: Ker je zanimanje za konkurz Franca in Marije Kaiser v Ptuju ter prvega staršev, Martina in Ane Kaiser vsestransko, ker se iz poročil raznih nemških časnikov razvidi, da si ptujski nemški poštenjaki prizadevajo, da bi „vicebiirgermeistra Kaiserja", bivšo šlapo župana Orniga, zatajili, slovenskim denarnim zavodom pa kar največ škodovali, hočemo dati danes nekaj pojasnil. Med vsemi denarnimi zavodi je najhuje prizadeta mestna hranilnica v Ptuju, ker ima iz hipotek terjati 392.000 K, iz menic pa nad 110.000 K. Ta zavod je bil s Kaiserjem dolgo vrsto let v zvezi. To je naravno, ker so mestni zastopniki z županom na Čelu obenem člani ravnateljstva hranilnice, ki je občinska! Glavarji dr. pl. Scherer in ITnderrein so pred Ornigom in vsemi drugimi vedno na trebuhu ležali; kot c. kr. komisarji ptujske mestne hranilnice niso ničesar videli in slišali, kar se je pri zavodu godilo, akoravno je bilo znano, da Kaiser slepari z menicami. Letos je stopil Kaiser v ozko zvezo s tvrdko Anton Seifricz Nachfolger v Budimpešti ! To je vznemirilo Ptujčane, posebno pa ravnateljstvo hranilnice. Začeli so Kaiserja rubiti in tožiti, posledica je bil konkurs. Szeifriczi imajo terjati okoli 290 000 K, Varaždinska komit. hranilnica 48.000 K, Simeta iz Novega grada v Dalmaciji 29.000 K. Glede ptujske hranilnice vemo iz popolnoma zanesljivega vira, da ima terjati 12.900 kron starega dolga, da na novo Kai-serju ni ničesar^ posodila, kakor laž-njivo poroča „Stajerc" v zadnji številki. Od te terjatve v znesku 12.900 kron ima ptujska posojilnica po vkujižbi na posestva na prvem mestu zavarovano 2000 K. Ta znesek se bode dal iz zastavljenega zemliiŠča izterjati, ker je to posestvo več vredno. Da je hipoteka več vredna, sledi tudi iz tega, da je pustila ptujska hranilnica, zase šele na drugo mesto po vknjižbi na isto hipoteko zavarovati 10,000 K. O tem poštenjaki okoli „Šta-jerca" previdno molče! Za znesek 10.900 K pa ima ptujska posojilnica zastavo, katere vrednost je sodno določena nad 11.000 K. Ker se bode zastava posojilnice gotovo više prodala, ne bode tu izgube, pač pa bode Še konkurenčni sklad nekaj dobil za druge upnike. Denarni zavodi v Celju, v Ljubljani imajo terjatve v manjih zneskih; natanko ti zneski niso znani! Gotovo pa je to, da se na menicah teh zavodov nahajajo razni žiri; ti žiri vežejo razne krčmarje, trgovce, pa tudi več ptujskih meščanov, kateri so hudo prizadeti. Prizadeti krčmarji se nahajajo na Štajerskem in na Kranjskem. O tem se bode podrobneje šele izvedelo. Da ima ptujska hranilnica strah pred izgubo, kaže dejstvo, da je ona za de-finitivnega oskrbnika mase predlagala svojega zastopnika dr. pl. Fichtenaua, kateri je bil ves čas tudi pravni zastopnik firme Kaiser, tedaj za ta posel docela nesposobno osebo, za namestnika oskrbniku pa dr. pl. Plach-kega, konsulenta in zastopnika hranilnice, Oruiga in drugih korifej in liferantov. V odbor upnikov je ptujska hranilnica izbrala knjigovodjo Kasperja, Jakoba Matzna, Maksa Stra-schilla, Simetto iz Dalmacije in Bluma z Dunaja. Tako si je zagotovila za vse slučaje popolnoma vdano veČino. Varaždinci so ji tudi pomagali. Govori se, da bodo vsi od hranilnice izvoljeni funkcionarji delali na to, da se zastavne pravice hranilnice ohranijo, one Szeifriczev pa razveljavijo, da se konkurzu stori konec, da bi mogla hranilnica sama s posestvi in drugim imetjem Kaiserjevim razpolagati in prikriti pred svetom svoj deficit, kateremu se nikakor ne more izogniti. Meščana in mestna zastopnika, Jos. Kasimir in Jan. Steudte, sta vzela v zadnjem trenutku Kaiser -jevo blago nase, da bi si vsak pokril svojo terjatev. To je tudi značilno, kakor je značilno, da je dobil Kaiser „pas" za Ameriko, in da mu je sicer skopi župan Omig dal v Gradcu še nekaj denarja! Govori se, oa 500 K. Jih je pač potreboval za „rajžo"!
— Smrt v pijanosti. V četrtek
zvečer sta šla 55letni zidar Lenart Negrov iz Št. Jurja pri Loki in delavec Jožef Pajk iz Loke pri Zidanem mostu pijana iz gostilne Ivana Milavca v Radečah domov. Ko sta prišla do savskega mostu, je šel Ne-
grov k Savi, kjer je padel čez 3 m visok nasip in se ubil. Pajk ga je čakal nekaj časa na mostu, potem pa odšel sam domov, kjer je mislil, da je šel Negrov v Radeče.
— „Celjske čitalnico11 odbor je v zadnji svoji seji sklenil, ustanoviti „Ljudsko knjižneo", ki bode dostopna širšim slojem. To je vrlo ter že davnaj nujno potrebno. — Da bi misel le prav kmalu  postala meso!
— Okrajni zastop Vransko.
Izpod Ščavnice: Dne 27., 28. in 29, novembra t. 1. vršijo se nove volitve v okrajni zastop Vranski. Treba bode izvoliti 24 zastopnikov. Upamo, da se volitev zvrši našemu narodnemu ugledu ugajaj oče. — Volilci, bodite si svesti, kaj ste dolžni sebi in napredku naroda svojega!
— Električno razsvetljavo je
dobil trg Laško.
— 400 kron vredno kravo je
ukradel nekdo nekemu posestniku v Ormožu. Kravo je dobil v Ptuju v klavnici zaklano, a tatu Še nimajo.
— Iz zapora so Izpustili v
Gradcu zakonska ~Wretscher, ker se je izkazalo, da je bilo prazno klevetanje, da sta umorila v svoji kleti v Algersdorfu nekega trgovca.
— Akad. teh. društvo »Tabor"
V Gradou ima dne 28. listopada 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „Zum Bier-Jakl" žalno zborovanje povodom smrti pesnika Simona Gregorčiča. Slovenski gostje dobro došli!
— Opatijske novice. Opatija, dne 26. novembra.  Čudno vreme.
V letošnjem novembru smo doživeli že strahovite viharje, plohe, bliskanje in grmenje, tudi je bilo nekatere dni precej hladno. To vse se je pa spremenilo sedaj v vročino, in lahko se reče, da imamo vročino, ki prekaša celo vročino v mesecu juniju. Ta vročina se je začela v nedeljo, 25. novembra in je bilo opoldne na solncu 35 stopinj gorkote, a v senci 24 stopinj z vsem severnim vetrom, ki je precej močno pihal celi dan. To vreme drži tudi danes v ponedeljek. Ljudje so primorani radi tolike vročine nositi lahko letno obleko.
— Visok gost v Opatiji. —
V Opatiji biva že dalje časa hrvatski ban grof Pejačević, kije prišel sem, da prisostvuje pri krščenju unuka, katerega je v tekočem mesecu povila njegova snaha, ki tudi že dalje časa biva v naši prekrasni Opatiji. Ban se je kot strasten lovec podal z opatijskimi lovci, katerih predsednik je župan g. Miran, na lov v Klano. Lov se je precej dobro obnesel.
— Obrtno delavsko društvo za Hrvate in Slovence so nameravali ustanoviti opatijsko - voloski gospodarji in delavci. V to svrho so sklicali včeraj na pogovor vse gospodarje in delavce hrvaško - slovenske narodnosti. Na tem pogovoru se je razpravljalo o društvenih pravilih, ki se bodo v najkrajšem času odposlala namestništvu v potrditev. Naša dolžnost pa je, da to plemenito idejo naših gospodarjev in delavcev, ki so že do grla siti nemškega socialno demokratičnega jarma, na vseh straneh podpiramo. Naši delavci, ki pridejo v velikem številu vjte kraje, so bili do sedaj takorekoč prepuščeni sami svoji usodi in brez vsake zabave. Temu se bo pa sedaj odpomoglo z društvom, v katerem se bodo zabavali, čitali, prirejali veselice in drugo. Kar je pa glavno: združeni bodo lahko nastopali proti vsaki krivici, katera bi se jim slučajno dogodila: Še enkrat: samo taso naprej in podpirali vas bomo z vsemi močmi.
— Prostovoljno gasilno društvo za Volosko in Opatijo. Slišijo se vedno vprašanja, kaj je s tem društvom. V pojasnilo povemo toliko, da so pravila, ki so bila poslana dne 12. novembra t. 1. na namestniŠtvo v Trst v potrditev, še vedno tam. Ako jih namestniŠtvo ne vrne potrjenih v 4 tednih, se bo društvo takoj nato ustanovilo.
— Pešizlet volosko - opatij-skega Sokola v Jnšići. V nedeljo, dne 2. decembra priredi Volosko-opa-tijski „Sokol" ob lepem vremenu pešizlet iz Voloskega v dve uri oddaljeni kraj Jušit-i, občina Kastav, kjer bo društvo izvajalo na prostem več vaj. Odhod iz Voloskega (Narodni dom) ob 2. popoludne. Vabijo se vsi bratje člani in prijatelji tega društva, da se udeleže izleta. „Na zdar!"
— Hrvatsko pevsko društvo
„Lovor" v Opatiji priredi svoj letošnji „Miklavžev večer" v sredo, dne 5. decembra v čitalnih prostorih „Zora" v Opatiji. Opozarjajo se roditelji, da darove, katere mislijo po Miklavževih rokah J podariti 'svoji deci isti večer, najkasneje 4. decembra oddajo odboru „Lovora". Tudi se prosijo roditelji, da na vsak dar posebej zapišejo polno ime svojega otroka, da ne bi bila potem kakšna slučajna pomota.
— Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 21. novembra 1906 6175 oseb, od 15. do 21. novembra jih ie DriŠlo 215. a 21,
novembra je bilo v Opatiji nastanjenih 962 oseb.
— Obesil se je v Trstu 51letni sluga Ivan Gregorič. Vzrok samomora ni znan.
— Roparski  napad. Ivana
Mezge o a je v Trstu neznan Človek napadel in ga oropal 10 K, ker več denarja ni imel. Prijeli so nekega Ivana L. kot dozdevnega napadalca.
— Vlom. Tržaški tatovi se pripravljajo za zimo in kradejo na vse strani. Pri Marku BanoviČu so vlomili v nedeljo zjutraj in ukradli 1600 K v denarju, vrednostnih stvari za 1077 K, vrednostnih papirjev in obleke za 320 K.
— Poskusen umor in samomor v tolerančni kisi v Pulju. V neki zloglasni hiši v Pulju je streljal ogrski mornar Trostik na prostitutko Lidijo Makay, nato pa še na sebe. Oba sta nevarno ranjena.
— Občinske volitve v furlanskem Tržiču (Monfalkone). Piše se nam iz Devina: V Tržiču so se vršile občinske volitve dne 15. in 16. t. m. in iztekle so dobro za italijansko komoro. In vendar so te volitve važen pojav v slovenskem narodnem življenju. Doslej se je malokdaj slišalo o Slovencih v tej občini, tako da Časih ljudje mislijo, da jih sploh ni. Letos pa se je pokazalo, da je narodna misel prešinila tudi Slovence v furlanski občini Tržič. Italijani so napenjali vse sile, da se ubranijo Slovencev, a svoj namen so dosegli samo s sleparijo, drugače bi bili v III. razredu propadli. Sleparili so Italijani na ta način, da so zavrgli vsa slovenska pooblastila, četudi so bila popolnoma pravilna, odobrili pa so vsa italijanska pooblastila, tudi če niso bila pravilna. Le s tako sleparijo so si ohranili Italijani gospodstvo nad občino, kjer ima zloglasna rLegau veliko oblast. Ali ni to dobro znamenje za prihodnjost? Italijani so bili po vsi pravici v največjem strahu, da jih slovenski kmetje v 3. razredu premagajo. Pri vsi agitaciji in slepariji, ki so jo vprizorili Italijani, so zmagali samo s 14 glasovi. Da se spozna, kako so Italijani agitirali, naj navedemo sledeči slučaj: C e s. kralj, sodni oficijal v Tržiču Rihard Visintin je prišel ob 1/.>9. dopoldne v volilno dvorano inje ostal na volišču do 19. ure zvečer. Ves besen je tekal po dvorani, po predsobi in veži je res prav besno agi tiral. Največjo nesramnost pa je storil ta c. kr. sodni oficijal s tem, da se je drznil glasovati s pooblastilom za železniškega Čuvaja v Ronkih Petra Aschenbrenerja. Ta Aschenbre-ner je že od 1. septembra 1906 bolan in opravlja njegovo službo železniški čuvaj Stefaneler, pooblastilo, s katerim je Visintin volil, pa pravi, da Aschennbrener ne more na volišče, ker je službeno zadržan. To je očitna sleparija. Pozivljemo gospodo na okrajnem glavarstvu v Gradiški, naj prime Visintin a za ušesa in ga poduči, kaj sme in česa ne sme, sicer si bomo sami pomagali. — Slovenski volilci.
— Nova hrvatska šola v Istri.
„Družba sv. mirila in Metoda za Istro" je otvorila 15. t. m. šolo v Kaldiru. Pri slavnosti otvoritve nove šole je družbo zastopal dr. Dinko Trinajstić. V šolo se je vpisalo 74 hrvatskih otrok.
— Občni zbor »Podpornega društva za slovenske velikošolce
na Dunaju. Piše se nam z Dunaja: Podporno društvo za slov. visoko-šolce je imelo svoj občni zbor dne 14. novembra t. 1. Udeležilo se ga je precejšnje število na Dunaju biva-joČih Slovencev, med njimi tudi drž. posl. dr. Vovšek. Po predsednikovem pozdravu sta poročala tajnik in blagajnik o odborovem delovanju. To poročilo dobe naši prijatelji in podporniki v kratkem. Pred volitvijo novega odbora se je vnela živahna debata o vprašanju, ali naj se tudi zastopniki dijakov pripuščajo na od« borove seje društva. Končno je bil sprejet predlog: „Akademična društva „Slovenija", „Danica" in „Sava" ter „divjaki" pošiljajo na odborove seje po enega zaupnika v informacijo odbora." S tem se je ustreglo dolgoletni želji dijaŠtva in upamo, da bo ta modus olajševal pravično razdeljevanje podpor. Hkratu se obrača odbor do slovenskih rodoljubov in korporacij s prošnjo, da bi se često spominjali društva z obilnimi pri-sprevki, ki naj se blagovolijo pošiljati na naslov društvenega blagajnika g. drja. KI. Seshuna, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju L, Singer-strasse 7.
— Zabavno, podporno in izobraževalno društvo „Zvezda" na
Dunaju priredi v nedeljo, dne 2. decembra 1906 v restavraciji E. Schwarz (prej Matalloni) I. Auerspergstrase 6 (oziroma I. Doblhofgasse štev. 9.) zabavni večer.
— „Slovensko omizje" v Sarajevu je izbralo za leto 1906./7. sledeči odbor: Predsednik: gimnazijski ravnatelj M. Bedjanič, podpredsednik: računski svetnik J. Pre-mrov; ostali funkcionarji pa so: B.
Bergant, I. Dolžan, K. Havelka, P. Kobler, I. Mikuž, A. Peter-lin, A. Pezdireo,dr. F. Preindl in F. Zemljarič.
— Glas Is občinstva. V Ljubljani je nastopila gosta megla, ki se zlasti zvečer zgosti, da Šlovek ne vidi niti pet korakov pred seboj. Razsvetljava po našem mestu nam v tem slučaju služi le bolj v orientacijo, da ne zgrešimo ceste, po kateri gremo. Žalibog se pa mestni magistrat v teh meglenih dneh preveč zanaša na razsvetljavo lune, kajti prižgana je takoj zvečer le vsaka druga žarnica. To je vsekakor premalo in zgodi se lahko, da se pripeti kaka nesreča samo zaradi nezadostne razsvetljave. Tramvajski vozovi švigajo semtertja, fijakarji hite iz ulice v ulico, pasantu se pa pri tem prav lahko posreči, da ga povozijo. Prosimo torej mestno upravo, naj poskrbi, da bodo zvečer gorele vse žarnice po cestah, ker mesec svoje blagodejne zastonjske razsvetljave ne more dajati v tem času nepredorne megle.
— Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu nas vodi ta teden po skrajnem severu, deloma po pokrajinah, ki so bile do nedavnega časa še neznane. Ne smemo pa misliti, da se nam kažejo zgolj neobljudeni kraji večnega ledu in snega. Potovanje nam temveč nudi izbrane naravne lepote, moderna norveška mesta Hamerfest, Bergen, Aalesund, Stavanger itd. Nadalje očarujoče panorame z ladje na značilne obrežne formacije, gorske scenerije, veličastne vodopade, gorska jezera in na vsak korak polno zanimivih posebnosti neznanih nam krajev in njih prebivalstva, dokler ne dospemo z ladjo na severni rtič, na kraj večne teme, kjer opazujemo zanimivi polarni sij. Vse slike so nenavadno plastične. Serija je posebno priporočljiva šolski mladini, da dobi nazorno sliko o skrajnem severu. — Prihodnji teden obiščemo Ameriko, in sicer mesta New-York, Mont-real,   TVashington   in Boston.
— V panorami - kosmorami na Dvorskem trgu pod Narodno
Kavarno potujemo ta teden na sever, kjer vidimo življenje prebivalcev daljnega severa, pa tudi naravnih krasot ne pogrešamo. Opozarjamo zlasti na razne ledenike, slapove in na polnočno solnce. Vredna pogleda so mesta Kristijanija, Bergen, Hameifest i. t. d.
— Christofov zasebni učni zavod za pisanje na stroj. Pouk na tem učnem zavodu se prične dne 1. decembra t. 1. Upisnina znaša 2 K, učnina 10 K na mesec. Dnevni in večerni tečaji.
— Brez dovoljenja prodaja po
mestu nekdo brošurico z napisom: rDie armen Vogel bitten fur den Winter um Futter". Kamor bi utegnil še priti, naj se ga blagovoli izročiti policiji.
— V deželno bolnišnico so
pripeljali služkinjo Marijo Gaberčevo od Sv. Katarine pri Tržiču, ker je padla raz neko lestev in si pod kolenom zlomila levo nogo.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 21 Hrvatov, 11 Slovencev in 150 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 160 Hrvatov, Macedoncev in Slovencev. Iz Heba se je pripeljalo 32 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči.
Posestnik Bernard Cigler je izgubil sivo konjsko odejo, vredno 8 K. — Gdč. Frančiška Majerjeva je izgubila laško gramatiko. — Na južnem ko-dvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, ženski dežnik in ženski pas. — Prstan z rdečim kamnom se je izgubil v nedeljo od Škrlja na Viču do gostilne Cenkar v Gradišču. Pošteni najditelj naj ga izvoli oddati proti nagradi Franu Vrtniku, črev-ljarju na Mestnem trgu št. 9.
— Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 11. do vštetega 18. novembra 1906: 93 volov, 8 krav, 5 bikov, 2 konja, 309 prašičev, 119 telet, 33 koštrunov in kozlov in 8 kozličev; zaklane živine se je upeljalo: 12 prašičev, 7 telet, 470 kg mesa.
—-   „Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer v vinski kleti hotela „Union" društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. — Utonil je v Lockportu 261etni Alojzij Mavkar, doma iz Gornjega jezera pri Cerknici — Afera Kolomonovega žegna. Ameriški slovenski časniki so nedavno pisali, da je trojica Slovencev pod imenom Frank Dolenc sleparila Slovence s knjigo Kolomonov žegen. Pisalo se je, da je posebno kompro-mitovan R e b e k iz Ljubljane, ki je pobegnil iz New Yorka. Stvar je bila sledeča: Bančni uradnik Frank Mer-var je sestavil po nemških virih neki spis ter mu dal ime „<5rne bukve". Hotel jo je dati tiskati pri „Glas Naroda", a ker mu je tiskarna preveč računala, tiskal jo je v neki Češki tiskarni ter dal oglas v „Novo
Domovino". Zaradi tega gaje napadel „Glas Naroda", a ni imenoval njegovega imena, temuČ je spravljal v zvezo s Kolomonovim žegnom. Res je, da se je Mer var pozneje zvezal z Rebekom in nekim Arhom, da so imenovano knjigo razpečavali. Ne more se reči, da bi bili pri tem nastopali posebno pošteno, ker so obetali tri knjige, pošiljali pa le eno. Vendar oblasti nimajo povoda katerega zasledovati, ker so kupovalci sami krivi, da so plačali več, kakor je bila knjiga vredna. Rebek ni pobegnil iz New Yorka, temuč je dobil službo v Severjevi banki v Du-luthu.
* Najnovejše novice. Napačnega so odlikovali. Povodom razstave v Libernik je bil imenovan za cesarskega svetnika tudi veleindu-strijec Jos. Richter, dasi niti razstave videl ni. Odlikovanje je bilo namenjeno tovarnarju enakega imena
— Ljubimske drame. V Št. Vidu na Koroškem je mizarski pomočnik Sitter ustrelil svojega mojstra Popitscha, ker mu je prepovedal ljubimkovati z njegovo hčerjo. Potem je streljal na ljubico ter sebe. Oba sta smrtno ranjena. — V Šemnici pa je ustrelil ksilograf Reinhardiz Gradca svojo nevesto in sebe.
— Globoko je padel. V Budapešti so našli na ulici razcapanega berača, ki se zove vitez Warten ter je bil graščak na Nemškem, a je v igri pognal celo premoženje, več milijonov.
— Romantična ločitev zakona. Ruski car je razveljavil zakon med vojvodom Leuchtenberg in njegovo ženo Anastazijo Nikola-jevno, rojeno Črnogorsko princezinjo. Princezinja se poroči z velikim knezom Nikolajem Nikolaje vicem, vrhovnim poveljnikom ruske armade.
— U m r 1 j e poljski pisatelj Ju-lijan K 1 a c z k o.
— Pomanjkanje voz na italijanskih železnicah je toliko, da je v Turinu 13 livaren vstavilo delo, ker ne morejo izvažati produktov.
— V up ravni svet južne železnice je izvoljen mesto pok. grofa Bombellesa bivši hrvatski minister pl. Josipovich.
— Deset milijonov za dobrodelne namene je podaril znani milijonar S c h u t te v Bremenu povodom svoje 701etnice.
* Stezniki za moške so najnovejša londonska mo ta. Sicer ni to nikaka novost, ker se je ta spak bil že za vlade Napoleona zelo razširil med aristokratskim moštvom. Toda današnji moški stezniki se zelo razlikujejo od takratnih in od ženskih steznikov. Novi moški stezniki so pravzaprav le obveze iz usnja. Navadno se rabi v ta namen jelenovo ali kozje usnje. Zelo elegantni gospodje se dajo vezati tudi v sanjan, a največja eleganca je, ako se veže v svinjsko usnje. V svinjsko usnje vezan je n. pr. vojvoda Orleanski.
* Pariške cerkve za časa
francoske revolucije. Francoski list „Lecture pour tous" spominja na osodo nekaterih pariških cerkva za časa francoske revolucije. Do konca leta 1793. so še hodile procesije po mestnih ulicah pariških in tudi pomočnica na Božič seje mogla vršiti. Šele za tem letom je izdala revolucijo-narna vlada nalog, da se cerkve zapro. Mnoge so bile odredjene za republikansko bogoslužje. Tako je cerkev St. Gervais postala tempel mladosti, Saint Laurent tempel starosti, Saiut Jactjues du Haut Pas tempelj svobode, Saint Sulpice tempelj zmage, a St. Thomas d' Aquin tempelj miru. Mnogo cerkva je bilo pa prodanih na javni družbi. Tako je bila prodana cerkev Teatincev na Qaai Voltaire ter spremenjena v ja-halnico, Saint Andree des Arts so prodali za 30.000 livrov, za cerkev Blancs - Mauteaux je vlada zahtevala 56.000 livrov. Nekatere cerkve so bile prisežene v čudne svrhe. Cerkev Saint Augustin je postala tožišče za perad, cerkev Sain Benoit je bila spremenjena v gledališče, v kapucinski cerkvi je Robertson priredil areno in gledališče za svoje predstave, v cerkvi Saint-Chapelle, tem najlepšem spomeniku francoske gotike je bila otvorjena kovačnica, v cerkvi Saint Germain des Pres, kjer se nahajajo grobovi Merovinžanov, je bila urejena pošta. Koncem februarja 1794. ni bilo več nobene cerkve, kjer bi se bilo moglo maševati.
* Nenavaden dobrotnik V III.
okraju na Dunaju je obsodil sodnik nekega postreščka v denarno globo 5 K, ker je neko br včevo ženo opsoval. Ko se mu je naznanila obsodba, je segel v žep ter vprašal ravnodušno: „Prosim lepo, gospod cesarski svetnik, ali smem tudi več plačati? Dal bi šest kron. Za ono neumnost je sicer pet kron dovolj plačano, toda za siromake dam prav rad." Sodnik mu je rekel: ,,To je lepo od vas, da se brigate za siromake, toda to ni pravi način dobro-delstva, ako enega opsujete, drugega pa za to obdarujete.
* Drag prsta Virtuoz na glaso-virju, Viljem Deston, se^je letošnje poletje vozil s parnikom donavskega parobrodnega društva. Pri Marjetnem otoku se je zadel parnik ob most, pri čemer je umetniku stisnilo prst tako, da vsled zdravniške izjave ne bo prst nič več gibljiv. Deston toži vsled tega parobrodno društvo za letno rento 32 000 K, oziroma da društvo v ta namen naloži pri sodišču 640.000 K. Vsi umetniki radovedno pričakujejo, koliko bo sodišče cenilo prst virtuoza.
Književnost.
— Prvo splošno uradniško
društvo je izdalo celo vrsto jako ličnih koledarjev za prihodnje leto, med njimi žepni koledarček v slovenskem jeziku.
— Zemljevidi o razdelitvi volilnih Okrajev. Znano renomirano založništvo kartografičnih del Freitag & Berndt na Dunaju je izdalo pravkar jako natančne in lepe zemljevide o razdelitvi volilnih okrajev. Za vsako deželo je izdan poseben zemljevid. Cena je nizka.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Z a ž i g. Štefan Mikuž, 35 letni posestnice mož v Šmibelu na Notranjskem, je delomrznei in živi v veduem prepiru  s  svojo  ženo Marijo, ki jo večkrat   pretepa.   Rad   bi jo namreč prisilil, da bi mu izročila gospodarstvo. Temu se žena z vso odločnostjo upira ker   se   boji, da bi ji potem mož vse zap 1. K biši Marije Mikuž je bilo pri zidano poslopje Apoloni je Derenčin, tako da sta imeli obe hiši skoro sku pno podstrešje. Od predlanskega poža ra   sta   bili   na   novo   sezidani ter z opeko kriti. Dne 24. malega srpana t. 1. je   pa   zopet   začelo  goreti, ogenj je upepelsl obe hiši z gospodarskim orodjem vred   in   je   skupna   škoda znašala 4919 K 60 v. One kmetici sta bili za varoveui le za 2900 K.   Takoj   se je sumilo, da je zažgal Stefaa Mikuž, saj je imel tisti dan zato dosti priložnosti, ker ni bilo nikogar  doma. Dopoldne imenovanega due je pripeljal Mikužev svak Anton Lemut seno njegovi ženi in je zmetal   na   podstrešje. Štefana Mikuža   je jezilo, da se je to zgodilo brez niegove vednosti, zato je sam za žgal. Obdolženec dejanje docela taji in skuša dokazati, da je izključeno, da bi bil   on   zažgal,  češ, da se je ob času nastalega ognja drugod mudil.  Ta do kaz se mu pa ne  posreči. Zaslišanih je bilo 14 prič, katere so ovrgle obdol ženčev zagovor. Zelo obtežilu* priča za Mikuža je 8 letna Marija Derenčin. Ta je bila tisto popoldne, koje pozneje gorelo,   z   Mikužem skupaj pred vrati njeg »ve šupe, in varovala  dva otroka. Ko jo je pa M.kuž zapodil od tod, je šla   pred   Lavrinčkovo   šupo, stoječo nasproti Mikuževi hiši. Tu je prav dobro videla,   da   je Mikuž lezel po lestvi v podstrešje, kjer je kmalu putem začelo goreti. Ko se je raznesei glas, da gori, je Mikuž takoj vprašal: „JCaj pri nas?" Na to ga je Terezija Ženko videla priti s cigareto v ustih po cesti. Mahnil je z roko proti goreči hiši in  na pol glasno govoril: »Zdaj je že naŠtimano, kar je, je-. Mikuž trdi, da so vsa zanj obtežilna pričevanja neresnična.
Telefonsko m urzoiavnu poročila.
Kostanjevica 27 novembra. Ob prerani gomili nožnega pevca Gregorčiča kliče: Večna mu sla a! — Narodna čitalnica: Bučar.
Lesce 27. novembra. Ob gomili našega ljubljenega velikega pesnika Gregorčiča žaluje — županstvo Lesce.
Lesce 27. novembra. Plaka-joč ob gomili našega ljubljenega slavca, dičaega, nesmrtnega pes nika Simona Gregorčiča kličejo večnaja mu pamjat — rodbine Schrey, Šemerl, Legat. Wucherer
Dunaj 27 novenr bra Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o § 42. volilne reforme Najprej je vladal v zbornici mir. Govorili so češki narodni socijalec Choc, potem Poljak Mihe j de in končno nemški liberalec Nitzscbe, na kar je bil sprejet konec debate. Na vrsto so zdaj prišli takozvani faktični popravki. Pri teh so se primerili jako viharni prizori, Sternberg je ostro razpravljal o cesarjevem uplivanju na veleposestnike in na člane gosposke zbornice pri sprejemu delegatov v Budim-
pešti in je rekel, da bo on (Sternberg) Se armado peljal na cesarski dvorec Podpredsednik Začek je vsled tega vzel Sternbergu besedo. Potem je govoril Ho lan-sky Tudi ta se je bavil z upli-vanjem cesarja v prid volilne re forme in tudi njemu je bila VLeta beseda. Ko je bil končal Sofa o tka svoj faktični popravek, je dobil Sternberg v drugič besedo, ki mu je pa bila zaradi napadov na cesarja v drugič vzeta Tudi Holansky je prišel drugič do besede in mu je bila ista tudi drug'č vzeta Ko so dogovorili poročevalci manjšin, Per-gelt, Steiner in Hagenho-fer, je dobil besedo poročevalec odsekov, Locker, ki še govori. Glasovanje bo še danes
Dunaj 27. novembra Inkom patibditeta se uvede pcčasi tudi v avstrijskem parlamentu. Pod-cdsek, ki se bavi z Lloydovo pogodbo, je s tem začal Sklenil je, da ne more priti v Lloydo v upravni cdbor niti kak državni poslanec, n ti kak n^poslaoec, če ima pri Lk ydu kako nadzorovalno pravico.
Pariz 27. novembra. Odsek za reformo pravosodja je z veliko veČino sklenil, da se odpravi smrtna kazen.
Berol n 27. novembra. Kandidat pruske vlade za m^sto nadškofa v Poznanju bo najbrž saksonski princ Maks.
London 27. novembra. Poročila vseh listov soglašajo v tem, da je položaj v Maroku skrajno nevaren.
Poslano.*)
Gospoda Martina Veverja, župana
namestnika občine lukovške
vprašamo javno, kje vendar tiči vzrok da se oficijelna volitev novega župana ne razpiše. Ali se niste na jasnem, da Vas kot Vaše kratkovidneže nadpolovično število občanov nemara? Zakaj se nam nadalje vsilujete? Torej dvignite se z omahuj očega in Vam tako priljubljenega županskega stolčka, drugače Vam zakličemo : pereat.
Več narodnonaprednih občanov.
Poslano.*)
.Gospodu" dopisniku starotržkih novic v „Domoljubu", oz. reporterjn iz Loža naznanim, da me neslani dopisi v „Domoljubu" ne morejo žalit', še manj mi pa škodovati.
Da da, g. reporter, smola je smola, ako človek gleda pod strebo ter poleg mnogobrojne tiikarije vidi same luknje, ki se ne dajo zatikati brevi manu, kakor na primer moji Črevlji.
Vas pač bode v oči krasna llu-sova slika v moji izložbi, ki je več vredna nego vse Vaše podobe s pohištvom vred. Pa Še kaj pišite!
Na svidenje!
4251 Franjo Lah.
Poslano.*)
Čast mi je, prijavljati javnosti, da sem plačal 1. 1905 3500 K pristojbine, ker sem prodal na debelo 3500 lil vina. Ker sem tega leta prodal samo okoli 2500 hI vina, sem moral plačati 2500 K, kar odgovarja pristojbini, določeni po 1 K za hI.
Vpraš .m pa kompetentne osebe, ki poznajo vinsko trgovino, koliko naj zaslužim pri vsakem hektolitru, da morem zdržati tolikšne pristojbine, živeti sam, vzdrževati obrt, in misliti na svojo starost, ko ne dobim opravila nikjer.
Pomisliti je potem na •konkurenco, ki mi jo delajo agenti drugih firm, ki tudi prihajajo v ta kraj (Zagorje), da prodajajo vina na imena tretjih oseb, in se ogibljejo gospoda davčnega nadzornika, kakor bi jih lovil v mrežo, in ker ničesar ne plačujejo, — so zadovoljni z 1 gld. pri hektolitru.
vJe se pomisli in preudari, da moram plačevati tolike pristojbine brez podlage, moram skončati kakor Kaiser v Ptuju in Bratje Majer v Čakovcu, moji konkurentje.
Ako ne bo slavno finančno ravnateljstvo izprevideio te krivice, ki so mi jo storili moji neprijatelji v Zagorju (za katere se pa ne brigam), bom s 1. januarjem li>07 opustil svojo obrt, — rajši nego da propadom.
V Z a g o r j u ob Savi, 20. novembra 1906.
4*40 Josip Rossi,
__veletržec z vinom.
*) Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
$trfnm in ttfač*.
belo in nežno«
Umrli so v Ljubljani.
Dne 22. novembra: Marija Jakšič, za-ebnica, 72 let. Cesarja Jožefa trg 7. Ostare-;>st. — Viljem baron Rechbach, umirovljeni
sodnijski svetnik, 82 let. Gledališka stolba 1.
Ostarelost.
novembra: Ana Plešnar, de-3  leta.   Streliške  ulice 15.
Dne 23 .ivceva hči, Ošpice.
Dne 25. novembra: Jožef Frigidi, delavčev sin, 8 in pol mes. Male čolnarske ii!ice 1°. Življenska slabost. — Marija Ce-euder, učiteljeva žena. 45 let. Žabjak 5. £mbolis arter. — Avgžst Mandič, delavčev sin, 1 in pol leta. Streliške ulice 15. Ošpice.
Ferdo Permoser, umir. sprevodnik. 65 let. Komenskega ulice 14. Pljučnica. — Fran Jergol, mestni ubog, 74 let. Karlovska c. 7. C.stitis chron.
Dne 26. novembra:  Fran Borštnik, itelj 35 let. Kongresni trg 5. Jetika. Y dežel ni bo lnic i: Dne  20.  novembra:   Katarina Knez, sestnikova hči. 4 leta Pljučnica. — Josip senzopf, agent. 45 let. Dbmentia paralvtica.
Dne 21.  novembra:   Franja Fabjan, jačeva žena, 26 let. Sectis caes. Osteom. Dne 22. novembra: Ivan Janhari, go->:ač, 68 let. Ostarelost. — Ivana Jakopič, ; stija, 51 let. Srčna hiba.
Dne 23. novembra: Leopold Cermak, uradni slugo, 43 let. Otitis med. chron.
Dne 24. novembra: Ivan Avnoti, gostač, 4 let Ostarelost
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri igrah in stavah, pri svečanostih t oporokah, kakor tudi pri neprlčako-= vanlh dobitkih.— :
Borzna poročila.
ljubljanska
\reditna banka v Ljubljani".
radni kurzi dun. borze
ogrska kronska
2B.
Naloibem papirji
t majska renta. . , srebrna renta   . . avstr kronska renta . . zlata        0    . • renta . zlata „ posojilo dež. Kranjske , posojilo mesta Spljet o      « » Zadat
? bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . češka dež. banka k. o.
n       ž. o.
c zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 0 pest. kom.   k. o. z
10' pr......
t zast.  pisma Innerst.
hranilnice .... 0 zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . . 0 z. pis. ogr. hip. ban. 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. »/jVi
avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
od 1. 1SG07, . . . od 1. 1864 .  .  . .
tizske......
zem. kred. I. emisije
.    .  n. „
ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
turške......
srečke .  . .
čke
3:silika
Kreditne             „ .   • .
In noske           m •  • .
Krakovske          „ •   . .
Lj.: rujanske        , •  . .
Avstr. rdeč. križa , ...
^udolfove •    . . .
nurške        9    •  • « .ajske kom.   9     .   • .
Delnice.
južne železnice ....
ivne železnice .   . .
•r.-ogrske bančne deln. fVvstr, kreditne banke Ogrske    „ » ^ivrsostenske       „        . .
-ogokop v Mostu (Briix) Aipinske montan . . . . JMške žel. ind. dr.   .  . .
V.ma-Muranyi.....
^rboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ~eške sladkorne družbe
novembra
Denar
99 10 10« 25 99 1o:
117 40, 9f> 4n, 114« 5
98 60 100-60
99 30
99 75 99 — 99
!0O-4f>!
105 —
100— j
1 JO - I 100-—
100 100-
99 90! 99-so
31525* 10»»40!
218 M)
15 < 75 iH2 — 289 50
101
P3 7b 82 80 465 79 -89
*>8M) 47 7*» 28 90 55 71 5 5
1906. BUgo
99 30
100 45 99 3'»
117. 0 95 *0 11425 99 *0
101 50 100 30
100 70 99 20 9950
101 45
106 —
101-
100 30 100 4 i
100 20 101-
I75 2"i 674 50 7-/5 — 881 820 75 2>42 50 722 606 75 672 666 50 287 584 146 -
100-317 25 1014)
224 BO 275 50 I M» 75 292 29 »59 263 50 109 vO
164 75 24 8
165 — 87
95 -64 50 49 75 30 90
m
78 515 —
176 25 675 50 1785 -
m-—
822 76 2453-0 732 -607 75 .682 567 50 291 -590 — 148 -
Valut«.
kr. cekin...... 11-3^ 11-39
1 franki....... 19 14 191«
t marke....... 23 48 8356
jvereigna....... 24 02 24 10
larke........ 17-60 17 70
Uski bankovci..... 95 6«) 95 80
zublji    ..."..... 2 53 2-54
^olaijJ ........ 1 i-84
Žitne cene v BudimpeSti.
One 27  novembra 1906. f »rmln.
zenica *a april           .   za 50 kg K 7 49
%i        . april    ...    . 50 »  m 6 66
*oruza .   maj 1907 .   .   „ 60 „  u 5 24
0»et      .   april  ...   „ 60 „  , 772
er^btiv.
Zartao.
Meteoroiosično porodio.
V .:ti a«,d morja m    ua-3.    Hr»d_nJ1 meni tl»» 786.0 mum
i	opaso-•	Stanj« baro* metra v mm	9 CL ► s S		Nebo
21.		7423	31	sl. jog	megla
v-		74<>0	—0-6	Si. SSTlh.	megla
* • 1		734 9	46	»1. Bvihod	del. jasno
Sredala ▼e^rajfin}« temperatura: 2 6% i: — Padavina v M 0*0
ZA IipraAan
mašinist
20 let star, lice slntbe.
Ivan Krebs, Gornji grad, Sp.
Štajersko. 4243—1
Ljudska zavarovalnica prve vrate isČO po vaeh krajih na Kranjskem
spretnih zastopnikov.
Hi|aa|-aml pogoji.
Ponadbe pod „LJndakn zavarovalnica" na npr. „Sluv. Nanula-
Spi piiF
izarjen železninske in špecerijske stroke, žel    sedanjo  *lnŽbo  s   1. februarjem
1907 premeriti.
Naslov  pove upravntštvo »Slov. Naroda". 4249—1
Nortin Lnmpert
gostilna „Port Artur44
Ljubljana, Kolodvorske ul. 31
1
prodaja najboljši
Obenem  se  priporoča slavnemu obČinstvn za razne 4096—5
vožnje in selitve
po nizkih cenah.
It
Opr. št. A 117 6 31
4195 ~3
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Višnji gori, oddelek L, nai v8i tisti,
katerim gre kot uoniRnni fedfca teriatev do zapuAćitir die 4. Oktobra 1906. brez
oporoke zamrlega gosp. župnika Jurija Sore iz Krke, pndeto zaradi
napovedi in doka&a svojib 4<*btetr due 7. grudna 1906 dopoldne ob 9. uri,
ali pa naj do t»ga časa vlože pismeuu hvojo pr«-suji*, k« r ne bi sicer imeli npmki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C.kr okrajno sodišče Višnja gora, odde ek I.,
dne 21. novembra 1906
mm _ mm_mim
X
a
1
X X X X X
X X X X X X X X X X X X X
■    «r._ • ».^ . V^" mmWmm *V' ma9mU ■^»k" "^fc" "^fe"
3ch*wentner 8
knjigo tržeč
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3
Nn-pHu^ur o a *»*uj rvvzel od t Narodne Tisisani«* Ljnbliam i tzkhnr-nr raspn tfajo Jurčičeve brane spise, t. tem letnike in posamezne številke „ljubljanskega Zvona «n vse one knjige,  katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
IV knpK« 8(-
Josipa Jardića sbra&l spisi, zvezek 1
do XI, bro&iran a      kr , elegantno vc-
zslzi a glci Posamezne   številke .JJ-ublJanakegra
Zvona   po ^ kr. Sbirta takosov.   i   Ka~cuak sako
i'«k   ^eaai a 3 tild. Soirka. aaJnenov  LI   K.az. pra^dn: red
texax a ^ gid S<> kx. Sarnikovi   sbr&n)   spisi    I S7ezek
irosiriiij a 50 kr Or.  Nevesekdo       ^OOO'* Poveai
brob  a »0 kr a. Aškerc:   Islet v Oarlgrrad, broa
a 2 E.r.
forgenje?; Otol in *lnovx Ekoata broširan a 50 kr
8tiri novele, t>*-oa a S kx. - u t i - T    b i z b k y    Blodna dnJe
Roman, broširan a   i- »j
Izšla je knjig«
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljub Ijsnskih v polupretektem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza časa Mondbeimovega gledališkega rav nateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K Dobi se v knjigarni
L SCHVEHTNER 0 LJuMJonl
Prešernove ulice.
M sprejme pri 3878-2»
H. Suttnerju v Ljubljani.
Trgovski pomočnik
vešč špecerijske kakor tudi mešane stroke želi službo takoj spremeniti.
Naslov pove upravništvo .Slov. Narodu". 4231—2
Učenka
za trgovino z mešanim blagom iz dobre hiše v starosti 14—15 let spreme takoj Luka Brna, trgovec v Spodnji Idriji. 4235 - 2
Ces. kr. avstrijske    ^     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Lefebvre: Par*z v JUcerlJcl, broširan
a 60 kr.
Stat nomini& a&bra: Oasnllca>r-stvo in nasl časniki, broširano a 40 kr
Jelnek: TJkrsJinske dume. Povest
brortiran> a i i kr. fl a 1 o » y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
- Slasne   pripovedke,    broširane a V» kr
- Dve povesti, broš. h 85 kr. Thenriet:   TJndtn*   Povest,  broš. a
20 kr
4   Trstenjak.   Slovensko   g-le d a Uiće, broširan izvod a i gld.
fur  M   Listki, broš. k ka ki.
Ch*es;or61devlm kritikom, broš a kj
.\v6tr jski patnjo t lfPartetwesen
der Slaven", broširano a bi kr.
X X X X X X X
X X X X X X X X
Po znlianl cent priporočam'.- Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki.
511 br.. sedaj -*m»ic» 30 Ur
Sprejemam tudi naroČila na vse modne žurnale, vse domače in tuje časnike ter knjigre
Prej
na
Odhod iz Ljubljane jmž. žel.:
7*io zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 i jutra). Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
II 30 ure^u do«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
i 05 oopoidne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 oo pop - d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-os z-e6^r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 tvećer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žet, Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano juž. iel.:
709 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža.
8 44 ziutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
II10 predpoldne.   Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne    Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-36 z^čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8- 40 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
11*34 ponoći.   Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 46 oonoftl. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
e-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne  Mešani vlak iz Kamnika. 6io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem časut)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Prvu kranjska tvornica klavirjev v UuMjanl
Rimska cesta št. 2. Hilderjeve ulice dt. 5,
Prepričajte 8e osebno.
piani so
neprekosl ivi
Klavirji, harmonili, tudi samoigralni, elektriški. Prodala se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglaftevanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 2159 49
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postaje Uižmatje v lastni hiši
naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila
4262 1
mizarsko delavnico s strojnim obratom naparno silo.
09
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst In slogov o< od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence, cr. Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije o*
-=     in druge javne zgradbe. —
Zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano* prodajalna v Ljubljani, g Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice. p
Opomba: G. Dragotln Puc ni več zastopnik mizarske zadruge.
Gostilna
o ..narodnem domu" v Celin
se odda od L marca 1907 event. tudi poprej pod jako ugodnimi pogoji v najem. 4180—3 Ponudbe sprejema do 20. decembra 1906 Posojilnica v Celin.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Vljudno se priporoča
trgovina
■ ■
l
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnri tr$ itev. 10.
Velika zaloga, solidno blago, dois     Cone zmerne. it*
Podrntnica ¥ spuetu. v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2. Pođnumca ¥ celovcv.
»elnitka glavnica K 1,000 OOO*-. Rezervni naklad K tOO.OOO.
»prejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlžloe in na tekočI ra&un po 4y2°/0> ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga;
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjiiice od sedanjih 4% na 4V2°/0, začenši s I. novembrom t. I. 3--136
Otroci ob tem izvrstno uspevajo in no trpe na motenju
prenavljanja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, drevesnem kataru, driski itd.
Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov.
mof(a za
ofroKe
Najboljše živilo za zdrave in na želodetz
bolne otroke.
Naprodaj po lekarnah in drogerijah.
Tvornica diet. živil R. KUFEKE, Dunaj t, in Bergedorf—Hamburg.
Pruo zoloso železnlne
I stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin »m., mlatiinic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pnmp in cevi za vodo in gnojnico ter uajraznovrstnejše oprave za mlekarne je pri
FR. STUPICA u LJubljani
:clsl ZL/£a,ri3e   Terezije  cesti   šte^r. 1
|/ni\Mi   , IIkou'M") In
na ValTrazorjeY"em. trgno. šte^r. ©
i naitprolI   &t ■*l#t*» rerlt%e). C«^w«~    ^ l^ontrežba post
2952—16
Št. 173
4250—1
Razpis.
„Slovenska Matica" v Ljubljani razpisuje službeno mesto
društvenega tajnika
ker se je dozdauji gospod tajnik svoji službi odpovedal.
S to službo je združena letoa plača 1800 Ki Razpisana služba se odda Začasno Da dobo enega leta, t. j. od dne 16. februarja 1907 do dne 15. februarja
Ako bo službovanje novega tajnika ustrezalo, sklene društveni odbor ž njim po preteku enega leta na podstavi £ 30. opravilnega reda novo pogodbo na dobo treh let.
Tisti, ki mislijo prositi za to slažbo, naj vlože svoje prosoje z dokazili, da so književno izobraženi in v pisarniških administrativnih poslih izvežbani,
do dne 20. decembra 1906
pri podpisanem odboru.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1906
Za odbor   Slavonske Matice
Fr. Leveč.
predsednik.
Ivan Šubic,
odbornik.
Gričar&Mejač
rLjubljnnn, Prešernove ulice flw. 9
priporočata
4147—3
= SVOJO
oblek za otroke
največjo zalogo = gospode, dečke in ter novosti kon-
fekcij
dame
39W— 7
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
in slikarsko obrt
iz kolodvorskih ulic preselit
na Sv. Petra nasip št. 45
ter se priporočam tudi nadalje za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem točno, solidno in po zmernih cenab. o   o   o   o o
Jos. Makouec
pleskar in slikar
Ljubljana, So. Petra nasip 45.
Učenca
sprejme Alojzij Oatsch, trgovina x mešanim blagom v Kostanjevici. 4224 2
Veliko množino samih izbranih namiznih
jabolk
▼ :— 4232—2
ima naprodaj
J. Mode v Žalcu pri Cena.
i Uče se zelo čedna, priletna
postrežnlca
samska ali vdova, okrog 35 let stara v mirno in dobro plačano službo.
Kje,   pove    upravništvo „Slov. Narodu". 4181—«
Ustanovljeno leta 1842.
U tRK0SLIKdRJ4, SLIK4RJ4 J ^       NAN50V IN QKBOV  1397 [
j BR/lT/l EBERLl
^ n/iDimNn Miklošičema cesta il 6. ^5?
Kupim
HIŠO
z malim posestvom ali brez njega, blizu postaje, zraven tekoče vode ali studenca, pripravno za gostilniško obrt. Vzamem tudi za več let gostilno v najem. 4229 2
Naslov pod „Kupee" na upravu. „SIo . Naroda".
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni'
LJUBLJANA
Resljeva cesla 3 Sv. Petra cesia 37.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcije u gospode in =   dečke. =
Velikanska Izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.
A. LUKIĆ,
4202—2 poslov.
Pred
nakupo
oglejte si velikansko 47
sukneno zalogo <$>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 47 ulice štev. S.
O Stanki pod eenol
Fran Zeman, Ljubljana
wm in
01
VlLTŠLSS? uL ,24 ,n V *«T«nI Vri živinskem sejmišču
Restavracija Auer
VVolfove ulice 12
se priporoča slavnemu občinstvi] za obilen obisk in naznanja, da ima; vedno na razpolago sveže pivo \ steklenicah in ga na zahtevo ni ===== dom pošilja. 3
S spoštovanjem
Jakob Jrontelj, restavratetii
Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
o-
Najceneja, največja ekspertna tvrdka I
H. SUTTNER
Mestni tins?«sr*
priporoča   svojo veliko, izborno zalogo finih 3121—14
švicarskih ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri
mmr  ■»»  nalnl^IlK  cenah. ~Wm
V dokaz,die moie
blago res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto voljnoj na ogled, da se lahko sam prepriča.
r4i
18
Prosim, zahtevajte veliki novi ceniki ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
7i0
,5
4018-8
Naznan ilo.
Z ozin>m na inserat v nSIov. Naroda14, da se je tvrdka Jos. MakOVOCf preselila iz  Kolodvorskih ulic, naznanjam, da stin to
pleskarsko in slikarsko firmo
kupil podpirani že pred enim letom, ter bodem izvrševal obrt tudi 000000000    nadalje oooooooou
pod firmo Karel Makovec
Zahvaljujem se za dosedanjo naklon-njenost in se priporočam tndi ze naprej za mnogobrojna naročila. 0000
Izvrševal budem vse točno, solidno 00    m po zmernih cenah,   o o
Z odličnim spoštovanjem
3[arel JVtakovec
pleskarstvo in slikarstvo.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
m ^ v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje \f&F~ izborno
Številka telelona 210^
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Izdajatelj in odgovorni^uiednik: Rasto Pust oalemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.
16