Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2002 070.(497,12.1.1 irska Bistrica) || '656 si SIS 1 2000313,138 dlARl grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica COBISS e TISKOVINA , letnik XI - št. 138. - marec 2002 - cena 250 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA u Banka Koper mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtKLm. * . ", • ‘ ___________ Po enoletnem premoru je bil 9. in 10. marca 27. zimski vzpon na Snežnik, eden najmasovnejših planinskih pohodov v Sloveniji. Številni pohodniki, ki so prišli iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva ter sosednje Hrvaške, so v prekrasnem spomladanskem vremenu v prekrasnem vzdušju začeli svoj pohod na Sviščakih, s povratkom pa je trajal okoli pet ur. SNEŽNIK PRIVABIL NEKAJ TISOČ POHODNIKOV STR. 2 KONČNO OBMEJNA PREPUSTNICA Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 19.7.2001 sprejel Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Ob vseh zadevah, ki jih ureja je nedvomno tudi aktualno prehajanje meje v obmejnem pasu. VAS JABLANICA Sam sem se rodil v Postojni, živim pa v Jablanci. Tu bi želel tudi ostati, ker mi je tu lepo in me imajo radi.. STR. 18-19 BODITE DOMA! ZAKAJ? POPIS PREBIVALSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI 2002 BRTIP Izjemen dogodek in izredno lep rezultat pa čeprav to niso bile vrhunske članske ekipe ampak so se v prijateljski mednarodni tekmi pomerili mladinski nogometni reprezentanci. Kljub temu bo ta športni dogodek zapisan v ilriskobistriško športno zgodovino saj ne pomnimo podobnega mednarodnega športnega tekmovanja, ki bi bilo organizirano pri nas. Prav tako že dolgo ni bilo na tribune nogometnega igrišča okrog 500 obiskovalcev kot seje zgodilo tokrat. Dejansko se le redkokje v Sloveniji zgodi, da mladinskim reprezentancam namenijo toliko pozornosti in jih spremlja toliko gledalcev. Ti so bili po vsej verjetnosti tudi ključni moment, kije motiviral slovenske igralce, da so se izkazali z odnosom do igre in navsezadnje z rezultatom. ZVEZAN S TISOČIMI NITI -PROST PO BESEDI, KI NE STR. 2 VEŽE POSREDOVANJE IN CENITVE NEPREMIČNIN P.P.R NEPREMIČNINE d.o.o. Tel.: 05/720-20-10, Tržaška 22, Postojna WWW.PPR-NEPREMICNINE.SI Zgodilo se je, zgodilo se bo 29. 3. 2002 A likstran - 2 BESEDA UREDNIKA ZLATA POROKA PRI DOVGANOVIH 16. februarja 2002 sta praznovala zlati jubilej skupnega življenja Mihael in Rozalija Dovgan iz Ilirske Bistrice. Mihael seje rodil leta 1928 v vasi Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici kot naj starejši sin, Rozalija pa je leta 1929 začela svojo življensko pot naPregaijah pri Ilirski Bistrici kot šesti otrok devetčlanske družine. S trebuhom za kruhom sta oba zapustila svojo rodno vas in odšla v mesto in se zaposlila v podjetju Mikoza; on kot mizar, ona pa kot kuharica. Tu je preskočila iskrica ljubezni, ki traja še danes. Jesen življenja jima lepšata sin, hčerki, vnukinji, štirje vnuki in pravnukinja. S številnimi prijatelji in sorodniki sta zlatoporočenca izmenjala prstana v cerkvi sv.Marijinega vnebovzetja V Jelšanah. Sveto mašo j e vodil župnik J. Kovačič. Vsi skupaj so se poveselili pozno v noč. Še na mnoga leta, zlatoporočenca. Uredništvo časopisa Snežnik, Želi vsem bralkam in bralcem blagoslovljene velikonočne praznike IN VSE TIHO JE BILO Življenje v »ilegali« je prekleto težko, ampak hvala bogu so se tudi ostali potuhnili. Tako je mesec končno mimo. Moj tatko mi je rekel, daje enkrat pred petdesetimi leti, zaradi predolgega jezika končal v Ilirski Bistrici. Meni se vsaj kaj podobnega ne more zgoditi, verjetno me čaka kakšna drugačna kazen. Šalo na stran, presenečena sem nad dobrim odzivom »bistriških politikov« na postavljena vprašanja glede Regijskega parka Snežnik. Za odgovore je zainteresirana tudi ga. Breda Ogorelec z Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani in tudi pripravlja novo stalno rubriko na temo parka v Snežniku. V mesecu aprilu bodo politiki odgovarjali na temo »cest, obvoznic ter avtocestnih povezav« in ob tej priložnosti apeliram na vse, ki se boste odločili odgovarjati, da pošljete svoje odgovore od vključno dvajsetega v mesecu. Prispele odgovore po tem roku, ne bomo več obravnavali, ne glede na to, kdo jih bo poslal. Prosila bi vas tudi, da svoj odgovor na posamezno vprašanje omejite na 700 znakov. Rada bi še opozorila, da v časopisu ne objavljamo pisma, ki so odgovori na članke, ki so bili objavljeni v drugih časopisih oziroma članke, ki so bili že kdaj prej objavljeni. Posebno obvestilo tudi vsem članom uredniškega odbora. Dobimo se prvi vikend v mesecu (o točnem datumu boste bili obveščeni). Razmislite o morebitnih predlogih kako bi praznovali deseto obletnico izhajanja časopisa, ki bo prvega maja. Vsem občanom želim vesele velikonočne praznike, nekaterim pa želim tudi malo več poguma in upanja ter malo manj preračunljivosti, saj prej ali slej vsak doživi svojih pet minut. Urednica mag. Milena Urh <__________________________________________________________________y Blagoslovljene praznike ZVEZAN S TISOČIMI NITI - PROST PO BESEDI, KI NE VEŽE Zvezan sem. Moja duša je prepredena z neštetimi niti. Nikamor ne morem pobegniti. Zakaj bi bežal? Morda nisi več domačin v svoji lastni hiši? Da, tujec je osvojil mojo zemljo in me zvezal. Majhni liliputanci so zvezali velikega Guliverja, ko je spal? Resje, spal sem in sanjal, oni pa so predli nevidne niti in sedaj sem ujet, zvezan. Kdo me bo rešil teh vezi, kdo odrešil napadalcev. Po rešitelju, po rešeniku, odrešeniku kličem, a ga ni. In vendar je! Kje, da pokličem, da ga prosim pomoči! Prebivalcem smrtne sence je zasvetila luč. Od kje so te besede tako mehke in vabeče. Tudi luči ne bodo več potrebovali, kajti njihov svetilnik je jagnje. Bo res dovolj luči za vse? Svetloba slavno vstalega Kristusa je razsvetlila temo. Naj razsvetli tudi globine moje duše. Rad bi našel to luč, da bi mi vedno sijala. Tako kot Samarij anka vode, da ne bi bila žejna in ne bi hodila zajemat. Ne poznam je, vendar, kdo lahko ponudi žive vode? Nekdo, ki ti vrača tvoje lastno srce. S čim? S tem ko govori kdo si! \z In kdo sem? Človek po božji podobi. Če njegova je lepa, bi moral biti lep tudi sam!? Na vaših obrazih bo sijala podoba Jezusa Kristusa. In od kje bo prihajal ta sijaj? Od znotraj, iz izvira, kajti če hočeš, bo prebival v tebi, ne sovražnik, ampak zaveznik. Pustil ti bo, da boš v sebi ti sam, tak kot si, tak kakršnega te je ustvaril. Kako bo razvozlal vse te niti? Bo dvignil meč in jih presekal? Ne, le na novo jih bo spletel, spletel med teboj in tabo: med tvojo dušo in telesom in tvojim duhom; da ne boš razpadal v dele, ampak bil iz enega kosa kot Jezusova suknja, za katero so žrebali. Ne vem, kaj je bilo z njo in kdo je Jezus. Križali so ga, umorili, pred tem slekli v zasmeh. Za njegovo oblačilo, kije bilo dragoceno, stkano in iz enega kosa pa so žrebali. Kaj bi z obleko, ko umiraš sam? Obleka - govorjeno je v podobi. Kaj? da ga tudi smrt ni raztrgala na kose? Kdo bil je to? To je nemogoče. Smrt maliči, smrt uničuje, trga, para. Kako, da se njega ni dotaknila? Dotaknila se gaje, umrl je. In potem? Potem je vstal. Vstal od mrtvih?! Da! Govori mi o njem, ta mi lahko pomaga! In govoril sem mu. Pogovor se je zavlekel v noč. Bila je to dolga noč, a lepa, bila je kot Velika noč: »Vzel je kruh in se zahvalil.« »Odšel j e tiho od nas, dogorel kakor luč.« »Oče v tvoje roke izročam svojo dušo.« »Nesreča gaje vzela, Bog mu daj nebesa!« »Še danes boš z menoj v raju.« Po nekaterih od teh ljudi smo že v nebesih, del nas j e tam, tisti del, ki smo ga delili z rajnim. In po nekom smo v nebesih vsi, v nebesihje celoten naš jaz, tam imamo svoj prostor, če nam ga je pripravil, kajti apostolom je rekel po vstajenju: »Grem, da vam prostor pripravim.« Ali tam nad zvezdami čaka prostor name? ‘Emanuel’ tam nad zvezdami je bil nekoč prav tak kot mi, je bil ‘Bog med nami’ - med ljudmi. Zato, če pridemo v nebo, kjer on je zdaj in bomo mi, naj bo spet ‘Bog med nami’ - med poveličanimi ljudmi. Blagoslovljene Velikonočne praznike! Viljem Čušin, kpl. KONČNO OBMEJNA PREPUSTNICA Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 19.7.2001 sprejel Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Ob vseh zadevah, ki jih ureja je nedvomno tudi aktualno prehajanje meje v obmejnem pasu. V njem so za prehajanje državne meje predvidene štiri listine, ki se uporabljajo specifično glede na pravico in kraj prehajanja in sicer: -obmejna prepustnica, -turistična dovolilnica, -dovolilnica za prehod državne meje -kmetijski vložek (ki se uporablja z obmejno prepustnico). Upravne enote so pristojne za izdajo obmejne prepustnice in kmetijskega vložka ter jih izdajata od 18.03.2002 dalje. Za izdajo turistične dovolilnice in dovolilnice za prehod državne meje so pristojne policijske postaje. OBMEJNA PREPUSTNICA Osnovni dokument za prehajanje državne meje na podlagi sporazuma j e OBMEJNA PREPUSTNICA. Pravico do obmejne prepustnice imajo državljani obeh držav pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v enem od naselij, določenih v sporazumu na obmejnem območju. Obmejna prepustnica se izda z veljavnostjo 5 let in sejo lahko podaljša do skupne veljavnosti 10 let. REPUBLIKA SLOVENIJA OBMEJNA PREPUSTNICA Otroci do 15. leta starosti se vpišejo v obmejno prepustnico ob izdaji, lahko pa tudi naknadno. Lahko se vpišejo v obmejno prepustnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Otrokom starejšim od 5 let se lahko na prošnjo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika izda svoja obmejna prepustnica. V primeru izgube, kraje ali pogrešitve obmejne prepustnice se uporabljajo določila Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije ter podzakonskih aktov. Ob vložitvi vloge za izdajo listine mora prosilec plačati obrazec in predložiti dve fotografiji (3,5 x 4,5 cm), izdaja in podaljšanje listine pa je po Sporazumu upravne takse prosto. Cena prepustnice je 2.000,00 SIT. KMETIJSKI VLOŽEK Pravico do kmetijskega vložka imajo državljani obeh držav pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na enem izmed obmejnih območij in izpolnjujejo pogoje iz 11. člena sporazuma (npr. dvolastniki, kijih deli mejna črta obeh držav, njihovi družinski člani, razni delavci, ki delajo na sosednjem območju, osebe, ki imajo služnostno pravico na izkoriščanju gozdov, vode...). Izda se kot vložek v obmejno prepustnico. Imetniki kmetijskega vložka lahko prehajajo mejo na mejnih prehodih in na drugih mestih, ki so vpisani v kmetijski vložek, ter bivajo na drugem območju praviloma do 7 dni. Podatke o nepremičninah dvolastnikov v sosednji obmejni coni vpišejo v kmetijski vložek pristojne upravne enote na podlagi uradnih listin (posestni list in mapna kopija), ki jih predloži državljan. Kmetijski vložek se izdaja z veljavnostjo največ pet let. Trajanje veljavnosti se lahko podaljša za nadaljnjih pet let. Cena kmetijskega vložka j e 400,00 SIT Za podrobnejše informacije pišite ali pokličite na: Upravna enota Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/71 41 361 www.sigov.si/ueilbi branko.skrt@gov.si 29. 3. 2002 Zgodilo se je, zgodilo se bo V krempljih bele kuge PREDOBRE MAME SO VSEGA KRIVE In kako je v naših krajih? Ko so na primer leta 1843 odprli osnovno šolo v Jelšanahje takrat v prvi letnik bilo prijavljeno 1048 otrok iz cele ješevske fare. Res, da se je nabralo nekaj letnikov, toda na primer samo iz vasi Pasjakje v ješevsko šolo takrat šlo v prvi razred kar 56 otrok. Zdaj pa takšno število prvošolčkov težko letno zbere kakšno večje središče, kot je na primer Koper. V Sloveniji na kvadratnem kilometru živi skoraj sto ljudi, notranjsko-kraška regija pa ima trikrat nižjo gostoto prebivalstva kot Slovenija. V treh občinah notranjsko-kraške občine na kvadratnem kilometru živi 34,5 prebivalcev in je najbolj redko poseljeno območje Slovenije. V omenjenih treh občinah živi le 2,5 odstotka prebivalstva Slovenije. V naši regiji živi nekaj nad 50.000 prebivalcev, žensk je nekoliko več kot moških. To razmerje se v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjalo. V Ljubljani na primer živi enajst ljudi, ki imajo nad sto let, toda med njimi ni niti enega moškega. V notranjsko-kraški regiji pa živijo trije stoletniki, med njimi je celo en moški. Povprečna starost v notranjsko-kraški regiji je nad državnim povprečjem, ta regij a je skupaj z goriško celo na prvem mestu po številu prebivalcev starih nad 65 let. Po deležu otrok v celotni populaciji pa je na prvem mestu kraška regija, notranjsko-kraška pa ji tesno sledi. Jutri bomo v povprečju še bolj stari in še manj nas bo. Dovoljenih splavov je v notranjsko-kraški občini manj kot v Sloveniji, toda na 422 rojstev leta 1998 je prišlo skoraj 200 splavov. V naši regiji se letno sklene čez 200 porok in razveže se jih okrog 40. To je daleč pod slovenskim povprečjem. Najmanj razvez na tisoč sklenjenih zakonov je v Pomurju, notranjsko kraška regija pa je takoj za njo. V osrednji Sloveniji pa razpade vsak tretji zakon, podobno je tudi v Podravju in na Gorenjskem. Na notranjsko-kraškem območju je leta 1998 umrlo 530 ljudi, °d tega prek 220 od bolezni obtočil, skoraj 130 pa za rakom, na tretjem mestu kot vzrok smrti pa so bolezni dihal, ki so odnesle 50 življenj. V istem letu pa seje rodilo v naših krajih le 422 dojenčkov, kar pomeni, da je bilo bistveno več pogrebov kot rojstev. Za en Maribor manj dojenčkov Kako bo v prihodnje? Kako se spopadati z (pre) nizko nataliteto? Kaj to v resnici pomeni za kakovost življenja cele države? Slovenski demografi so pri pripravi Bele knjige o pokojninskem sistemu pred leti pripravili tri možne projekcije demografske rasti v Sloveniji: optimistično, pesimistično in eno, kije nekje vmes. Po optimistični inačici naj bi leta 2020 v Sloveniji živelo 2,2 milijona ljudi. Ta predvideva, da se bo letno v Slovenijo naselilo 4000 ljudi, da se bo rodnost povečala na letno stopnjo 1,9 ter da bo se bo življenska doba Slovencev podaljšala na 76 let za moške in na 82 let za ženske, kar je deset let več od povprečne življenske dobe moškega danes in za sedem let več od povprečne življenske dobe ženske v Sloveniji. Po pesimistični varianti naj bi priseljevanje stagniralo, stopnja rodnosti pa naj bi znašala 1,5, kar je občutno pod ravnijo normalne reprodukcije ( za to bi rodnost morala znašati vsaj 2,2). Po tej črnogledi inačici bo čez dvajset let od sto tisoč do 150 tisoč Slovencev manj, kot jih je danes. Tudi srednja inačica, ki predvideva rodnost na ravni 1,7 in letno doseljevanje 2000 tujcev, predvideva rahlo upadanje stalnega prebivalstva v Sloveniji po letu 2015. V letih od 1954 do konca leta 1963 se je v Sloveniji rodilo nekaj manj kot 190 tisoč živorojenih dojenčkov. V letih od 1988 do konca leta 1997 pa sejihje rodilo le nekaj nad stotisoč. Negativna razlika znaša skoraj 90 tisoč ljudi manj kot v šestdesetih letih, kar je skoraj za en Maribor manj prebivalcev. In število živorojenih upada še naprej. To pomeni tritisoč šolskih razredov manj, toliko manj davkoplačevalcev, delavcev in plačevalcev prispevkov za zdravstvo in pokojnine. Kdo bo nekoč delal za naše pokojnine? Pred dvajsetimi leti so na enega upokojenca prišli štirje zaposleni, ki so vplačevali pokojninske prispevke. Danes na tri zaposlene prideta dva upokojenca. In razmerje se bo v prihodnje spreminjalo na slabše, saj bo vse manj ljudi v polni delovni dobi in vse več upokojencev. Države na različne načine poskušajo reševati demografske zagate. Eden od načinov je sproščanje priseljevanja tujcev. Trenutno Slovenija ni pretirano privlačna za priseljevanje. Letno prek njenega ozemlja prebegne na zahod na desettisoče ljudi, toda skoraj nihče ne želi ostati pri nas. Cilj prebežnikov iz vzhodne Evrope in Azije so Nemčija, Francija in Italija. Predlani seje na primer celo dvatisoč ljudi več odselilo iz Slovenije, kot se jih je priselilo. Zanimivo je, da se je istega leta iz Ljubljane 2500 ljudi več odselilo v tujino in v druge kraje Slovenije, kot pa se je v prestolnico priselilo. Magnet, ki je povzročil veliko priseljevanje v Slovenijo v sedemdesetih letih, je bilo pomanjkanje delovne sile v klasični industriji, komunalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Danes, ko Slovenija ima prek stotisoč brezposlenih lastnih državljanov delodajalci zaenkrat ne čutijo potrebe po imigraciji delovne sile. Delodajalci so povsod največji zavezniki sproščanja priseljevanja, ko začutijo potrebo po novi delovni sili. Klasična industrija, ki bi lahko edina pritegnila večje število priselitev, pa v Sloveniji še vedno zamira in ni vedeti njene ponovne oživitve. Prihodnjič: Slovenija in priseljenci Mame so vsega krive in Smrt na slovenski način Miro Simčič Snežnik stri "^§a"x: SNEŽNIK PRIVABIL NEKAJ TISOČ POHODNIKOV Po enoletnem premoru je bil 9. in 10. marca 27. zimski vzpon na Snežnik, eden najmasovnejših planinskih pohodov v Sloveniji. Številni pohodniki, ki so prišli iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva ter sosednje Hrvaške, so v prekrasnem spomladanskem vremenu v prekrasnem vzdušju začeli svoj pohod na Sviščakih, s povratkom pa je trajal okoli pet ur. Odziv je bil zelo velik, saj se je zbralo nekaj tisoč pohodnikov, za razliko od minulih let pa je bilo več obiskovalcev v nedeljo kot v soboto. Vodja zimskega vzpona je bil gospod HINKO POROČNIK, pri organizaciji pa so poleg PD Snežnik sodelovali še Radio klub Snežnik, jamarski klub Netopir, Podgorski rod tabornikov, Postaja policije II. Bistrica in Gorska reševalna služba Ljubljana. Pohodniki obsijani s soncem Pohod je minil varno in brez poškodb. Bojan Oblak »TV GALEJA GRE NAPREJ« Lokalna televizija TV GALEJA bo kmalu praznovala prvo obletnico svojega delovanja. Začeli so skromno, a se je kljub precejšnjim težavam z velikimi odrekanji televizija v zadnjem času spremenila v dobro uigrano ekipo s štirimi zaposlenimi in številnimi sodelavci. Tv Galeja je začela z oddajanjem 1. maja lanskega leta - v rekordnih 20-ih dneh po prejemu občinske donacije. Na začetku jih je pestila prostorska stiska, saj j e do pred kratkim TV Galeja delovala v vsega 12m2 velikem proštom in z opremo, kije zadostovala za zagon televizije z omejenim obsegom programa, ki je bil vezan izključno na terensko snemanje, saj lastnega študija niso imeli. Kljub temu so pritegnili k sodelovanju številne mlade. Koncem lanskega leta je občinski svet TV Galeji dodelil nove, večje prostore, v katerih so si uredili tudi studio in ločen prostor za montažo. TV GALEJA ima jasno zastavljene cilje. V nekaj mesecih načrtujejo producirati in predvajati vsakodnevno lasten program. Poteka notranja organizacija na programski del televizije, tehnični del, vzpostavljajo pa tudi sistem trženja. Pomen televizije kot novega, neodvisnega predvsem pa lokalnega medija, katerega smisel je v ažurnem obveščanju javnosti o lokalnih dogodkih oziroma temah, ki so jim v tem okolju blizu, je vsekakor velik. Tega se zaveda tudi občinski svet, kateri je namenil televiziji donacijo za opremo študija ter postavitev oddajnika. S tem bi namreč televizija Galeja pokrila področje celotne bistriške občine, pa tudi dobršen del sosednjih. Preko linkovske povezave bo del njenega programa lahko spremljala skoraj vsa Slovenija. Zal pa iz nerazumljivih razlogov vodstvo občine zavlačuje z realizacijo sklepa občinskega sveta in vnaša v pogodbo vedno nove pogoje, ki so tudi v nasprotju s sklepi občinskega sveta. S tem pa nastaja velika škoda, saj so vsi do sedaj nastali posnetki arhivirani na nekvaliteten način in jih ne bodo mogli uporabiti kasneje za izmenjavo z drugimi televizijami, po drugi strani pa ima ekipa vsak dan manj časa se usposobiti za delo s tehniko, ki bo prisotna, ko bo deloval oddajnik. Kljub nepotrebnim in nerazumljivim polenom, ki jih dobiva naša bistriška televizija pod noge, gleda ekipa s samozavestjo in samozaupanjem v naslednje mesece in zagotavlja, da bo kljub vsemu še naprej zagotavljala rast kvalitete programa, vedno več zanimivih prispevkov in oddaj s športno, kulturno, zabavno in informativno tematiko. Uredništvo DESETA ŠTEVILKA JESENSKIH LISTOV Društvo upokojencev Ilirska Bistrica ima svoje literarno glasilo, poimenovano Jesenski listi. V letošnjem j anuaiju, ko j e bila natisnj ena deseta številka, smo sklenili obeležiti dogodek. In kot upokojenci znamo, smo navaden ponedeljkov popoldan zaokrožili v prijazen večer. Na srečanju dopisnikov in bralcev smo uredniku Dimitriju Grlju izrekli vso podporo pri nadljnjem urejanju in se zahvalili za narejeno, sa 1560 včlanjenih upokojencev, kar je polovica vseh upokojencev, skozi razvejano društveno dejavnost predrugači svoj prosti čas. Tudi predsednik društva, gospod Miro Štembergar je podprl uredniško delo in soglašal, da na straneh glasila poleg ustaljenih rubrik najdejo prostor tudi nove vsebine. Obeležitev desete številke je vodil Franc Gombač in ljubo kot zna in zmore, privabil našo dobro voljo in smeh, daje bil dogodek svečanejši. Pesmi upokojenskega zbora so v okrašenem upokojenskem bufetu in ob okusni pogostitvi bistriškega turističnega društva, oznanile svojo moč in energijo, s katero se lotevamo najrazličnejših dejavnosti tudi zato, da so dnevi naše jeseni pozlačeni jesenski listi. Danica Par do ir-e^ Snežnik stran - 4 Domače novice iz slovenskega parlamenta 29. 3. 2002 Na zasedanjih Državnega zbora v februarju in marcu smo precejšen del razprav namenili ustanavljanju novih občin. V sistemu lokalne samouprave se srečujemo s perečim problemom nedorečenosti in možnosti različnih interpretacij obstoječih zakonov. Vlada in Urad za lokalno samoupravo prelagata odgovornosti svojih hitrih in nepopolnih odločitev iz preteklosti na poslance, namesto, da bi sistemske napake v zakonodaji popravili. Celoten sistem lokalne samouprave je bil postavljen prehitro in je pustil veliko nedorečenega, pa tudi reforma lokalne samouprave ni bila izvedena v celoti. Nekatere občine, ki so bile ustanovljene leta 1994 in 1998 niso izpolnjevale zakonskih pogojev o ustanavljanju novih občin v celoti. V sedanjem mandatu smo se srečali s petdesetimi predlogi za ustanovitev novih občin. Paketno odločanje o vseh predlogih naenkrat, kot gaje predlagala vlada, je neprimerno in neodgovorno. Potrebno je ločeno odločanje o vsaki občini posebej, glede na njene kulturne, geografske in zgodovinske značilnosti. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi spoštovanja do predlagateljev, ki so si vzeli veliko prostega časa in pripravili obširne analize, nekateri celo zbornike. Odločanje v paketu je najlažje, predvsem najhitreje, vendar pa vodi v krivično odločitev. Po nekaj dneh trajajočih razpravah o vsakem predlogu posebej, je vse potrebne preizkušnje od vseh petdesetih pobud, prestal le predlog za ustanovitev nove občine Šmartno pri Litiji, zadnjo besedo pa bodo na referendumu rekli tamkajšnji prebivalci. Pretekle dni je bilo veliko govora tudi o profesionalizaciji slovenske vojske. Skupina poslancev iz vrst SDS, NSi in SMS smo v zakonodajni postopek vložili nov predlog zakona o vojaški dolžnosti, s katerim bi takoj odpravili obvezno služenje vojaškega roka, postopoma v nekaj mesecih pa bi prešli na popolnoma profesionalno vojsko. Zakon smo predlagali ker menimo, da IZ POSLANSKIH KLOPI Zakonodajni postopek zakon razglasi predsednik republike - * predlog zakona * n—■■■■■-- n - poslanec vlada 5000 volilcsv državni svet (! TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER ILIRIJA Ali ste že sklenili naročniško razmerje z Mobitelom? Np? V TTC-ju vas p MOBI UGODN 0O0CP0J trgovina, ud Pridite v Ilirijo! ostrežejo s celotno mobitelovo ponudbo. KARTICE, MOBI PAKETI, IA NAROČNIŠKA RAZMERJA VSE TO SAMO V ILIRIJI! D .d. obstaja nevarnost, da v naslednjih letih z naborniškim sistemom ne bomo mogli zagotavlj at ustreznega voj aškega kadra. Generacije nabornikov so namreč iz leta v leto manjše, kar 30 % nabornikov je zdravstveno nesposobnih za služenje vojske, iz leta v leto pa se veča delež tistih, ki uveljavljajo ugovor vesti zoper služenje vojaškega roka. Tisti, ki se zadnje čase odločajo za civilno služenje, se srečujejo z vrsto problemov. Nesmisli se dogajajo že na naborni komisiji, ki zahteva pisna dokazila za uveljavljanje ugovora vesti, kažejo se v poostrenih kriterijih za izbiro organizacij, kar j e bilo realizirano z novo uredbo, s pošiljanjem posameznikov v dmge organizacije kot so to želeli sami, ... Zaradi nesmislov in slabih določb, ki urejajo proces civilnega služenja vojaškega roka se ustvarjajo čakalne vrste mladih ljudi, ki ne morejo realizirati svojih pričakovanj oziroma družbi vrniti dodane vrednosti, ki jo je vložila vanje. Kljub predvidenem trendu rasti števila nabornikov, ki se odločajo za civilno služenje obvezne vojaške dolžnosti, npr. 1999 jih je bilo 2504, leta 2000 jih je bilo 2687, leta 2001 pa 3445, Ministrstvo za obrambo ni prilagodilo oziroma povečalo planiranih mest za civilno opravljanje vojaškega roka. Za leto 2002 je predvidelo le 880 napotitev, za leto 2003 pa le 1700. Po primerjavi podatkov lahko opazimo, da s predvidenim številom mest oziroma s predvidenimi sredstvi Ministrstvo za obrambo ne more omogočiti obvez- nega civilnega služenja vojaške dolžnosti niti nabornikom, ki se bodo zanjo odločili v tekočem letu. Ministrstvo tudi ne načrtuje aktivnosti s katerimi bi zmanjšalo vrste čakajočih na civilno služenje vojaškega roka, ampak bi lahko prej rekli, da jih načrtno podaljšuje. Vse to vodi k tisočih izgubljenih letih delovne dobe, k dohodku, ki ga Slovenija s tem izgublja, opozoriti pa velja tudi na sredstva, ki se porabljajo za zagotovitev izvajanja civilnega služenja vojaškega roka. Vsemu temu bi se s profesionalizacijo vojske izognili, z ureditvijo statusa vojaka pa bi v vojsko pritegnili tisti kader, ki ga ta dejavnost veseli. S približno enakimi finančnimi sredstvi bi tako zagotovili fleksibilno, učinkovito in obrambno sposobno vojsko. V naslednjih dneh nas čakajo burne razprave o zakonu o vojnih grobiščih, ki ga je vlada predlagala v drugo obravnavo. V SMS bomo podprli zakon z vladnimi amandmaji in dopolnili odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide. To je maksimalen možen konsenz o problematiki vojnih grobišč, ki jo je nedvomno potrebno dokončno rešiti. S tem zakonom bomo dokončno, celovito in nediskriminatomo uredili vprašanje vojnih grobišč, tako partizanov kot žrtev revolucije. S sprejetjem omenjenega zakona želimo v Stranki mladih Slovenije zaključiti dvanajstletno razpravljanje in nasprotovanje, ter ohraniti spoštljiv odnos do mrtvih, da jih bomo lahko še dostojno pokopali. Omenjeno problematiko je potrebno rešiti, da bomo v Sloveniji lahko končali z izrabljanjem tragičnih zgodovinskih dejstev za dnevnopolitično nabiranje strankarskih točk ter tako preprečili vnovične delitve oziroma povečevanj e nestrpnosti naših državljanov. Zgodovinski dogodki, kijih obravnava ta zakon, ne smejo povzročati razdora, ampak morajo biti opomin, katerih napak se v prihodnosti ne sme ponavljati. Druga razburljiva tema marčevskega zasedanja bo prav gotovo zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Z zakonom naj bi rešili način vračanja vloženega denarja, dela in materialnih sredstev, ki so jih državljani RS pred desetletji vložili v slovensko telefonijo. Ta sredstva so morali prispevati vsi tisti, ki so na svojih domovih želeli imeti telefon. In bolj ko je bil njihov dom odmaknjen od večjih centrov, več denarja so morali prispevat. Po mnenju SMS vsi ti vložki v predlogu zakona niso primerno ovrednoteni. Ne strinjamo se s tem, da vlagatelji dobijo povrnjenih le 20-40% vloženih sredstev, kar naj bi predstavljalo približno 10 miljard SIT. To je le manjši del kupnine, ki jo bo poskušala vlada iztržiti pri prodaji svojega deleža v Telekomu Slovenije. Vračilu bi bilo potrebno nameniti bistveno več sredstev, kot možnost pa bi bilo potrebno razmisliti tudi o vračanju vložkov v obliki delnic, saj menimo da je vložena sredstva mogoče razumeti kot kapitalski vložek v takratni PTT oz. njegovega pravnega naslednika Telekom Slovenije. Na prvi seji odbora za gospodarstvo od predlagatelja zakona - ministrstva za informacijsko družbo, nisem dobili jasnega odgovora, kako je s pogodbami na osnovi katerih se bodo sredstva vračala. V Stranki mladih Slovenije močno dvomimo, da vse lokalne skupnosti, še manj pa državljani, še vedno hranijo 20 do 30 let stare pogodbe, ki so jih takrat sklenili s PTT. Nihče si namreč takrat ni mogel predstavljati, da se bo čez 20 do 30 let PTT oziroma njegov naslednik lastninil. Po predlogu zakona je sicer Telekom Slovenije dolžan posredovati podatke in omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na vračila vlaganj, če s temi podatki razpolaga. Ne obstaja pa nobena zakonska podlaga, ki bi Telekom Slovenije kot pravnega naslednika PTT-ja zavezovala, da take pogodbe tudi dejansko 30 let hrani. Bojim se, da če vseh teh pogodb ne bo mogoče izslediti, vsi upravičenci ne bodo prišli do vračila, ki jim sicer pripada in bo zakon ustvaril nove krivice. Poslanci Stranke mladih Slovenije smo 23. marca v proceduro Državnega zbora vložili pobudo za razpis referenduma o vključevanju oziroma nevključevanju Slovenije v zvezo NATO. Pričakujemo, da bo Državni zbor o tej pobudi razpravljal na naslednji seji, torej meseca aprila. Vrhunsko zasedanje zveze NATO v Pragi se neizbežno približuje, mnenja v Sloveniji o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO pa so vse bolj deljena. Predstavniki Republike Slovenije vse pogosteje izražajo pričakovanja, da bo Republika Slovenija na omenjenem srečanju dobila povabilo za vključitev v zvezo NATO. Predlagatelji razpisa posvetovalnega referenduma o vključitvi Republike Slovenije v zvezo NATO smo prepričani, daje odločitev o tem vprašanju pomembna, strateška in dolgoročna, lahko rečemo kar zgodovinska ter da se neposredno dotika vseh državljanov RS. Odločitev o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO je povezana z vsebinskimi, političnimi, finančnimi odločitvami in posledicami, ki so trajnejše kot en mandat v Državnem zboru, zato bi po našem mnenju morali o tem odločati vsi državljani RS neposredno. Z razpisom posvetovalnega referenduma in referendumskim odločanjem državljanov, bo Slovenija pokazala bistveno večjo resnost in višjo stopnjo demokratičnosti, ob enem pa bo na dolgi rok, tudi ob morebitnem izostanku vabila v zvezo NATO že na zasedanju v Pragi, k tej odločitvi posredno zavezane vse politične stranke. Predlagamo, da je zaradi zagotovitve nepristranskega odločanja državljanov Republike Slovenije na posvetovalnem referendumu, referendum potrebno izvesti najkasneje zadnjo nedeljo v mesecu oktobru 2002, torej pred novembrskim vrhunskim zasedanjem zveze NATO v Pragi. Referendumsko vprašanje se glasi: t Ali ste za vključitev Republike Slovenije v zvezo NATO? Igor Stemberger IKROVSTVO maj la decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s .p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borisiav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borisiav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Danilo Pugelj, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Stemberger in Heda Vidmar. Strokovni sodelavec: Bojan Oblak Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Javno glasilo Snežnik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. 29.3. 2002 Obrt in malo gospodarstvo O MOJSTROVINAH IZ BISTR’ŠKE DOLINE Najprej se spomnimo, da mineva letos petindvajset let od kar Obrtna zbornica Slovenije, še posebej njen odbor za domačo in umetnostno obrt, podpira in promovira rokodelstvo na Slovenskem. Pri Obrtni zbornici deluje tudi komisija za ocenjevanje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ob upoštevanju zelo strogih strokovnih kriterijev ocenjuje, ali sodijo izdelki v izbor. Komisija sistematično pregleda vsako leto več tisoč izdelkov, pozitivno mnenje pa jih dobi le nekaj sto. Zaradi vsega navedenega smo ob sodelovanju Območne obrtne zbornice, ZKD in JSKD II. Bistrica, pripravili promocijsko razstavo domače in umetnostne obrti, tako ljubiteljev kot mojstrov rokodelstva v Bistr’ški dolini. Poudarek smo dali predvsem na kvalitetne izdelke, zasnovane v duhu krajevne, kulturne in ustvarjalne tradicije tega dela Primorske, pri čemer naj bi imeli prednost prejemniki mnenja za izdelke domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. V kolikšni meri nam je to uspelo, naj bi povedali predvsem ljudje s svojimi potrebami po tovrstnih rečeh. Namen razstave je predvsem vzpodbujanje domačih rokodelcev, da še bolj izpopolnejo svoje izdelke; se predstavijo na trgu rokodelskih izdelkov in navežejo stike z maloprodajno trgovsko mrežo. Pri tem pa je potrebno upoštevati naslednje: le dva razstavljalca imata prijavljeno rokodelsko obrt, preostali razstavljalci pa so šele v fazi pridobivanja mnenja s strani Obrtne zbornice Slovenije. Pri teh prizadevanjih ima zelo pomembno vlogo Območna obrtna zbornica, ki se je doslej že izkazala pri posameznih kvalitetnih pobudah in projektih. Ko govorimo o rokodelcih in njihovem početju, je vredno opozoriti vsaj na troje stvari: ožjo in še bolje širšo regijsko prepoznavnost izdelka (geografsko ime proizvoda); zgodbo (o poreklu in avtentičnosti izdelka s katero prepričamo kupca); maloserijsko izdelavo po naročilu, saj se seli trend individualizacije izdelkov tudi na druga področja življenja (izdelavo čevljev z laserskim merjenjem stopal, specialnih koles in športnih pripomočkov, unikatnega pohištva...). Seveda se moramo zavedati, da je dandanes vedno manj obrtnikov, ki bi obvladovali rokodelske spretnosti, zato so tišlarji, Šuštarji, kovači, pletarji vse bolj iskani mojstri hitrih prstov. Kajti skupaj s klientelo so rokodelci izumirali, ravno tako kot jih poskuša danes nova klientela ponovno spraviti k življenju. Ljudje so se pač zasitili cenenih multiserijskih industrijskih izdelkov brez prave vrednosti, ki so preplavili sleherni pravi meščanski dom. In kdo so naši razstavljalci? V okviru Likovnih delavnic Ester Mršnik se predstavljajo keramiki in lončarji: Andrej Bergoč, Jana Benigar, Jadran Benigar, Mirjam Hafner, Nataša Babič, Nelka Udovič in Tanja Šprohar; kovaški izdelki so v domeni Sume inženiringa; Mašn’ca - Milojka Primc pa razstavlja turistične spominke (posebej je zanimiv miniaturni Žnidaršičev panj). Pletarja Alojza Možino s Sabonj najdemo celo v eminentni knjigi Mojstrovine Slovenije (izšla v letu 1999); s svojima opletenima qiantarcama je gostoval na enemu od največjih sejmov domače in umetnostne obrti v Los Angelesu (v okviru projekta ‘Edinstveno iz Slovenije’). Trnov’c Tone Penko se ukvarja z izvirnimi lesenimi formami narave, Stanko Čandek s Prema pa izdeluje nevsakdanje lesene j armiče, ki jih krasijo različna rogovja. O svojem stolu ter zgodbi okrog njega lahko rečem le tole: mojster Puž, ki dela že več kot šestdeset let kot briv’c in jih ima že precej na grbi, še vedno vztraja v svoji obrti. Ko sem nekoč vstopil v njegovo brivnico, sicer vedno polno življenja in humorja, mi je potarnal kot bi šlo za poslednjo željo: “Ko bi si lahko zdaj kje zravnal hrbet!” Zgodba j e bila tu in nastal je trinožnik Polžev hrbet. Roman Gustinčič Naši oglaševalci se predstavijo VIDEOTEKA - DOM NA VIDMU |ž.žt8>siSBret8|tž8pj Prijazna uslužbenka vam bo pomagala izbrati film, ki vam bo popestril dolgočasne večere VIDEO TOP 10 VHS 1- OSUMLJEN-triler 2. VITEZOVA USODA - zgodovinski 3. V PAJKOVI MREŽI - triler 4. VRNITEV MUMIJE - fantastika 5. ZALEZOVALEC-triler 6. TOMBRAIDER-akcija 7. DVOJNIK-akcija 8. SHREK - risanka 9. POLICAJ IN LAŽNIVEC - komedija 10. DO KONCA-akcija Naša videoteka se nahaja v predverju Doma na Vidmu, Gregorčičeva 2. Pri nas lahko izbirate med več tisoč video kasetami vseh žanrov, tudi najnovejšimi. Izposojamo tudi filme na DVD, izbirate lahko med več kot dvesto naslovi. Nekatere filme lahko tudi kupite. UGODNOSTI: -pri izposoji treh ali več kaset naenkrat lahko le-te vrnete čez dva dni, -pri izposoji sedmih kaset čez pet dni, -pri izposoji desetih kaset pa čez sedem dni; Ob istočasni izposoji najmanj petih video kaset vam priznamo še dodatnih deset odstotkov popusta. In kdaj nas lahko obiščete: pon - sobota od 10.00 do 21.00 ure Nedelja in prazniki zaprto. Za vsa vaša vprašanja in naročila smo vam na voljo na telefonski številki: 05/71-41-344 Snežnik smni - 5 Informacije Upravne enote Ilirska Bistrica POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI 2002 Iz zgodovine popisov izhaja, daje že starodavne vladarje zanimalo, koliko imajo prebivalcev, izvedeti so hoteli, koliko imajo na razpolago vojakov in koliko ljudi morajo prehraniti, tako so lahko načrtovali zaloge hrane za suha leta. Pri modemih popisih ne gre večza preštevanje prebivalstva, saj v ta namen države v glavnem razpolagajo z ustreznimi registri, pač pa hočejo izvedeti kaj večo socialnih, bivanjskih razmerah, o podatkih, ki so v določenem času za državo aktualni in hoče tako kaj večizvedeti o nekaterih demografskih pojavih. Vsekakor je popis najširša statistična raziskava, saj zajame vso populacijo na celem državnem teritoriju. Popis leta 2002 bo že deveti popis na ozemlju Slovenije ter hkrati prvi (in skoraj gotovo z vključitvijo v EU zadnji) v samostojni Sloveniji. Ob popisu se vedno postavlja vprašanje potrebnosti in upravičenosti zbiranja določenih podatkov, za kakšen namen jih želi država zbrati, kaj hoče na njihovi podlagi izvedeti. V letošnjem popisu je eno takih vprašanje o narodnostni pripadnosti in veroizpovedi, o čemer so se odvijale živahne razprave, končna rešitev je takšna, da se osebi na ti vprašanji ne bo potrebno izreči, če tega ne želi. Namen države, da na podlagi zbranih podatkov vzpostavi register stanovanj in gospodinjstev, paje ustavno sodišče preprečilo tako, daje ovrglo zakonske določbe, ki naj bi to omogočile. Do podatkov za vzpostavitev navedenih podatkovnih baz bodo morali državni organi tako priti na drug način in ne preko podatkov zbranih iz popisa. Osebe, ki se jih zajame s popisom, so vsi državljani in tujci s stalnim ali začasnim prebivališčem, osebe z začasnim zatočiščem in tudi druge osebe, ki se ob kritičnem času popisa (31. marec ob 24,00 uri) nahajajo na območju RS. Na območju naše občine bomo tako popisali tudi osebe v domu starejših in v begunskem centru. Nosilec priprave in organizacije popisa j e Statistični urad RS, v popisnih območjih (enega predstavlja območje naše upravne enote oz. občine) pa organizira in izvede popis območna popisna komisija (OPK), ki jo oblikujejo upravne enote, imenuje pa direktor SU RS. OPK Ilirska Bistrica sestavlja predsednik in štiri člani, sicer pa je vsa kadrovska, strokovna in tehnična podpora v domeni upravne enote. Območje Ilirske Bistrice je razdeljeno na 112 popisnih okolišev. Za izvedbo popisa -popisovanje na samem terenu v popisnih okoliših bodo skrbeli območni inštruktorji in popisovalci. Izbranih in imenovanih je 9 inštruktorjev in 81 popisovalcev. En popisovalec naj bi popisal okrog 250 POPIS 2002 do 300 oseb. Prijav na razpis, ki je bil v januarju je bilo sicer precej več, kandidati pa so morali ustrezati razpisnim pogojem. OPK seje odločil za izbiro kandidatov izmed brezposelnih oseb in študentov. Izvedeno je že bilo tridnevno usposabljanje za območne inštruktorje in dvodnevno za popisovalce. Še nekaj kolikor toliko svežih statističnih podatkov našega območja v zvezi s popisom, ki so na razpolago iz različnih registrov: 14.181 stalnih prebivalcev državljanov RS (dec. 2001) v 63 naseljih 4.542 hišnih številk (1.1.2001) 5.555 stanovanj (31.1.1999) Popis v Republiki Sloveniji bo potekal od L do 15. aprila 2002, kritični trenutek popisa pa se nanaša na stanje 31. marca ob 24.00 uri. Popisana oseba mora brezplačno posredovati pravilne in popolne odgovore na vsa vprašanja iz popisnih vprašalnikov. Podatke o odsotnih članih gospodinjstva posreduje tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani, o otrocih, starih do 15 let, pa eden od staršev, posvojitelj ali skrbnik. Prebivalci imajo možnost posredovati odgovore na vprašanja na dva načina: L popišejo se sami - samopopis Odgovore na večino vprašanj na popisnih vprašalnikih za stanovanje P-2 in za osebo P-3 v popisne vprašalnike vpiše popisovana oseba sama (za sebe oziroma druge člane gospodinjstva) brez prisotnosti popisovalca. 2. s klasično metodo popisovanja Popisne vprašalnike izpolni popisovalec na osnovi podatkov, ki mu jih posreduje popisovana oseba sama oziroma odrasel član gospodinjstva za odsotne člane gospodinjstva in otroke, mlajše od 15 let. Za odsotne člane gospodinjstva lahko vse ostale odgovore na popisna vprašanja posreduje tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani. Za podrobnejše informacije o popisu in za ostale informacije pišite ali pokličite na: Upravna enota Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica tel:05/71 41 361 ■.Vi 7T DAN ODPRTIH VRAT NA ŠOLI V PODGRADU Na osnovni šoli Rudolfa Ukoviča v Podgradu smo 6. marec namenili ekologiji. Na dnevu odprtih vrat smo dokazovali, kako uporabni so lahko bil, da smo sami spoznali uporabnost odpadnih surovin. Iz njih lahko sestavimo zanimive igrače in nam zato ni treba zapravljati premoženja za ustvarj ali lutke. Učenci so naredili celo koš in žogo, ki sta zelo uporabna za kraj š anj e prostega časa doma, učenci 7. razreda pa preizkusili v modnem šiviljstvu in iz plastičnih vrečk različni odpadki. Dan smo poimenovali Uporaba sekundarnih materialov, izkoristili pa smo ga za ekološko ozaveščanje, saj smo star papir, plastenke in druge odpadne materiale kupljene igrače. Z izdelavo pa razvijamo tudi ročne sposobnosti. Tako smo se učenci lotili izdelovanja makete šole iz starega papirja, iz plastenk smo izdelali plesalke, najmlajši pa so iz odpadnih materialov spreminjali v igrače, makete in oblačila. Pod vodstvom učiteljev smo učenci že nekaj dni prej začeli zbirati odpadne materiale, 6. marca pa so po razredih izdelovali iz njih koristne predmete. Namen ekološkega dneva je izrezljali uporabno obleko. V telovadnici osnovne šole smo pripravili še razstavo vseh izdelkov, ki so si jo ogledali celo starši. Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Fotografiji je posnel Ivan Majcan. OHRANIMO ŽIVLJENJE NA GURAH V petek, 8. marca smo imeli na naši šoli zanimivo predavanje. Obiskal nas je mag. Boštjan Surina. V uri prijetnega in zanimivega pripovedovanja nas je sestavil z rastlinjem in živalstvom na Gurah. Svoje predavanje je popestril z diapozitivi cvetlic in živali. Pred njegovim predavanjem so bile na šoli razstavljene fotografije, ki jih je posnel gospod Rihard Baša. Tako smo imeli priložnost, da smo si vse cvetlice natančno ogledali in o njih marsikaj izvedeli. Toda šele med predavanjem smo spoznali, daje naše znanje zelo pomanjkljivo. Čeprav nas večina planinari in smo bili že velikokrat na Gurah ali ostalih hribih, marsikatere cvetlice nismo opazili. Se bolj žalostno j e to, da smo te cvetlice trgali, jih teptali in se malomarno obnašali do njih. Med njimi so tudi take, ki rastejo samo na Gurah. To je na primer brstična lilija, kije tako prikupna rastlina, da predstavlja srečanje z njo dragoceno doživetje. Cvetlice, ki smo jih šele s predavanjem dobro spoznali, so še navadni gladež, zlato jabolko, več vrst orhidej. Domače ime zanje je kukavica. Vrste teh cvetlic so večinoma mediteranskega izvora. Posebnost med njimi je alpski volčin, in sicer zaradi imena alpski, saj raste večinoma na kraškem svetu. Vseh cvetlic ne moremo omeniti, ker jih je toliko, da imajo dovolj prostora le na travnikih, ki so v mesecu juniju čarobni od njihove lepote. Srečanje s planinskim svetom tudi na tak način obudi pri človeku zavest, da smo del narave, zato jo moramo čuvati in zanjo skrbeti. Literarni krožek, OŠ Podgora Kuteževo SVETOVNI DAN VODE Združeni narodi so leta 1993 sprejeli resolucijo, s katero so določili, da bo vsako leto 22. marec SVETOVNI DAN VODE. Tema letošnjega dneva vode je VODA IN ZDRAVJE. Ker sta voda in zdravje med seboj tesno povezani in za človeštvo zelo pomembni dobrini, smo na naši šoli tej temi posvetili 1 šolsko uro. Seznanili smo se s problemom pitne vode. V manj razvitih deželah ni zadostne količine pitne vode, poleg tega pa je še higiensko in epidemiološko oporečna in se z njo prenašajo številne nalezljive bolezni. V razvitem svetu je stanje precej drugačno. Z močno industrializacijo in intenzivnim kmetijstvom so se v vodi pojavili razni kemijski onesnaževalci, ki povzročajo negativne vplive na zdravje ljudi. V Sloveniji imamo na razpolago še dovolj vode ustrezne kvalitete, čeprav se stanje voda tudi pri nas hitro slabša. Na več območjih uživamo pitno vodo v naravni obliki, brez priprave. Uživamo lahko vodo iz vodovodne pipe, saj je pod stalnim nadzorom sanitamo-higienske službe. Da bi spoznali pomen voda in vodne razmere v šolskem okolišu, smo učenci opravili več nalog: pitna voda - vir življenja, poplave in njihov vpliv na oporečnost vode, vpliv kanalizacije na življenje v sladkih vodah - organizmi v tekočih sladkih vodah, napajanje živine nekoč in danes. Pri naših raziskavah smo prišli do ugotovitev, da se zelo neodgovorno obnašamo do naših potokov, saj so vanje speljane številne kanalizacijske cevi, da se ljudje premalo zavedajo pomena čiste vode za lastno zdravje ter za življenje na vodo vezanih organizmov. E KO FRAJERKE 7. razreda OŠ JELŠ ANE SPOZNALA SEM BELO KRAJINO V času počitnic od 27.2.2002 do 3.3.2002 sem bila skupaj z Barbaro Jolič v Beli Krajini. Petdnevno bivanje v kraju Otovec, sta nama omogočili sekretarka RK II. Bistrice - ga. Nada Čeligoj ter ga. Darinka Dekleva, socialna delavka OŠ. Počitnice v taboru so minile zelo hitro. Veliko smo se igrali, se zabavali, gledali filme in si ogledali okolico. Pogovarjali smo se ter se spoznavali. Menije bila v veliko podporo Barbara, saj sem bila prvičnza toliko časa sama od doma. Čeprav sem pogrešala staro mamo, sem vseeno zelo vesela, ker sem videla delček Slovenije. Barbara Kunej 1. razred OŠ Podgora Kuteževo S KROŽKOM ZA DROBIŽ SVETA Že pred časom je Slovenski odbor za Unicef skupaj s partnericama Novo ljubljansko banko in Adrio Airways pričel z akcijo zbiranja drobiža, ki so jo zgovorno poimenovali “Za drobiž sveta”. Da ne bi bankovci in kovanci, ki se pri menjavi evra nabirajo v naši žepih, propadli, jih lahko darovalci že nekaj mescev oddamo v zbiralnike v NLB ali lične vrečke, ki sojih namestili tudi na letala. Ker bodo drobiž, zbran s to akcijo, namenili revnim otrokom sveta, smo se odločili, da bomo nekaj kovancev zbrali tudi pri novinarskem krožku v podgrajski osnovni šoli Rudolfa Ukoviča. Učenke petega razreda, ki obiskujemo krožek, smo nabrale preko dva tisoč tolarjev. V naši vrečki so se znašle nekdanje nemške marke, italijanske lire in nekaj drugih valut, ki jih bo kmalu zamenjal evro. Prispevali pa smo tudi slovenske tolarje in nekaj bankovcev. Ker v naši okolici ni nobene ljubljanske banke, v katero bi lahko kovance oddali, smo za pomoč poprosili tovarišico, ki je denar odnesla v Ljubljano. Akcija “Za drobiž sveta” je sicer svetovno znana, saj jo po drugih državah poznajo pod imenom “Change for Good”, po televiziji pa si že nekaj časa lahko ogledamo reklamo, ki poziva k darovanju. Upamo, da smo s prispevkom tudi člani novinarskega krožka prispevali k srečnejšemu otroštvu nekaterih posameznikov. Novinarski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča, Podgrad MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43 Ob odličnih frizerskih uslugah i nudimo še: ! *svetovanje glede vaše pričeske *,ugodne cene frizerskih storitev izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu P" Pohititel V stanovanjskem objektu S 20 v Ilirski Bistrici je na voljo nekaj lepih stanovanj. Ilirska ništrci Uprimorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 TIM MIT d.o.o. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 < Jqj| Snežnik stran - 7 #3 JELSANE IZZIV ZA OBČINO VOJAK - POKLIC ALI OBVEZNOST? Na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane se začenjajo odvijati aktivnosti v smislu nove zasnove mejnega prehoda. Prav v tem smislu dobiva ta mejni prehod nove perspektive in dimenzije, to pa je istočasno tudi izziv za občino. Republika Slovenija pospešeno pripravlja projektno dokumentacijo za mednarodne mejne prehode za Obrežje, Jelšane in Gmškovje, kot tudi za mejno kontrolo na železnici v Dobovi, za zračni promet na letališču Brnik ter za pomorski promet v Luki Koper. Naša država je z Republiko Hrvaško podpisala Sporazum o prosti trgovini že decembra 1997, veljati pa je začel oktobra 2001. Ta sporazum, ki je namenjen liberalizaciji trgovanja med obema državama je prinesel določene pozitivne premike, toda morda ne v tolikšnem obsegu kot bi si jih želelo gospodarstvo. Sporazum se vsebinsko dopolnjuje in s tem izboljšuje v prid obeh strani, kar omogoča lažje trgovanje med operaterji obeh držav. Zadnja vsebinsko pomembna dopolnitev je bila v dodatnem protokolu št. 1 k sporazumu, ki povečuje izvoz izdelkov po poreklu iz Republike Slovenije na Hrvaško in uvoz izdelkov po poreklu iz Republike Hrvaške v Slovenijo. Mednarodni mejni prehod Jelšane Jelšane, mednarodni mejni prehod za potniški in blagovni promet ima že sedaj izredno velik pomen za ta predel Slovenije in Hrvaške, gledano širše pa tudi za Italijo, Avstrijo, Nemčijo in BiH. Ze naravne poti so od nekdaj vodile iz notranjosti tu preko Jelšan k morju in obratno. V obzir je potrebno vzeti dejstvo neposredne povezave med tremi severno jadranskimi pristanišči Reko, Koprom in Trstom. Morje in z njim povezan turizem je pomemben dejavnik. Zadnja leta se vrača turizem na hrvaško obalo in velike reke turistov ubira pot prav preko Jelšan. Podatki kažejo, daje v letu 2001 prestopilo mejo pri mejnem prehodu Jelšane veliko število vozil. Ocene za prihodnja leta predvidevajo znatno rast osebnega prometa na Jelšanah prav zaradi povečevanja letnega turizma v sosednji državi. Temu je potrebno še dodati že prej omenjeni prosto trgovinski sporazum, ki bo tudi vplival na povečanost tovornega prometa. Gledano v celoti bo mednarodni mejni prehod Jelšane poleg ostalih dveh mednarodnih mejnih prehodov s hrvaško deležen čedalje večjega pomena. Planira se, da bo celoten mejni prehod povečan ter vsebinsko in organizacijsko zasnovan v skladu z evropskimi normami in Schengenskimi predpisi. Na razširjenem platoju prehoda bodo na novo zastavljena mejna kontrola policije in carine, prav tako pa tudi veterinarske in fitosanitarne službe, ki po predpisih in po karakterju opravil mejne inšpekcijske kontrole sodijo na sam mejni plato. Pomembno dejstvo pri mejnem prehodu Jelšane je tudi to, da os bodoče hitre povezovalne ceste ostane nespremenjena kar poenostavlja projekt izgradnje mejnega prehoda. Tako izdelava prostorskih planov kot pridobitev potrebne gradbene dokumentacije je planirana letos in časovno vezana zaradi sofinanciranja iz sredstev PHARE. Če je ves ta del izgradnje mejnega prehoda vezan na državo potem je ves preostali del spremljajočih se objektov za servisne dejavnosti vezan na občino in njene programe v skladu z zazidalnim načrtom. V ta drugi del sodijo menjalnice, gostinski lokali, trgovski lokali, razni drugi servisi in pa seveda terminal v kolikor se bo iz Bistrice premaknil na samo mejo. Prav terminal bi kazalo posebej razvijati, ne samo v smislu skladišč, hladilnic in drugih uslug ampak v smislu dodelavnih poslov v kontekstu bonitet carinskega terminala. Kar široka paleta možnosti se ponuja z izgradnjo meddržavnega mejnega prehoda Jelšane ob upoštevanju dejstva, da bo ob vstopu Slovenije v EU to zunanja meja Evrope. To pomembno danost je potrebno izkoristiti od sposobnosti občine pa je odvisno, ali bo znala pritegniti na mejni prehod Jelšane prave investitorje in izkoristiti potencialne možnosti, kijih bo meja dajala. Pred približno tri četrt leta je na vadbišču Po-ček zaradi zastarelega orožja ugasnilo mlado življenje slovenskega vojaka, nabornika. Takrat so se v medijih pojavili pozivi mladim, naj se v čim večjem številu odločajo za nadomestno služenje vojaškega roka. Starši namreč niso več hoteli pošiljati svojih sinov, ki dajejo domovini svoj »davek v naravi«, umirati zaradi absurdnih razmer v naši vojski. V zadnjem času so se začeli pojavljati razni predlogi za čimprejšnjo profesionalizacijo naše vojske. Čeprav ima - kot vsaka druga stvar - tudi to tako svoje prednosti, kot slabosti, je Zanimivo bi bilo zbrati podatke o šolah, ki so kdaj delovale na območju današnje občine. Ve se, da jih je bilo mnogo, ker je bilo nekoč na podeželju tudi mnogo otrok. Ena takih šol je delovala tudi v vasi Koseze. Zgradili sojo Italijani, v njej pa smo pridobivali znanje v prvih štirih razredih še poldrugo desetletje po drugi svetovni vojni. Po končanih štirih razredih se je šolanje nadaljevalo v takratni nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici. V prvem desetletju po vojni marsikdo šolanja ni nadaljeval, temveč je po enem ali dveh ponavljanjih četrtega razreda ostal lepo doma, ker so mu pač rekli, daje tu bolj potreben za domača opravila. Takratni predpisi so dovoljevali tudi, da je šel kdo v uk za vajenca raznih poklicev brez končane nižje gimnazije, danes bi se temu reklo brez popolne osemletke. V koseško šolo štirirazrednico smo hodili otroci iz treh vasi, Kosez ter Velike in Male Bukovice. Šolaje imela dve učilnici, ki sta bili vedno polni, tudi zaradi pogostega ponavljanja razredov. Učiteljev, pravzaprav učiteljic je bilo zelo malo, pa smo občasno hodili v šolo vsak drugi dan, kar nam je bilo posebno všeč in pa tudi staršem, saj smo imeli več časa za delo na kmetijah. Prve učiteljice po vojni so bile komaj izšolane in zelo mlade, pravzaprav tudi one še pravi otroci. Nekaj jih še živi in ko bodo prečitale ta prispevek, bodo prav gotovo obudile kakšen spomin na ta leta. In prva leta po vojni niso bila prav lepa. Gospodarstvo, kije v vojni skoraj v celoti propadlo, so z veliko težavami v takratnih famoznih petletkah šele postavljali na noge, kmetijstvo so pestile slabe letine in znamenita obvezna oddaja kmetijskih pridelkov, ki so še bolj siromašile že tako siromašno prebivalstvo. Oblečeni in obuti smo bili zelo slabo in taki smo šli tudi v šolo. Ene čevlje smo imeli za skozi vse leto in pogosto tudi ene same hlače. Nove hlače in srajco sem oblekel šele za birmo. Čistost ni bila prav zgledna in učiteljice so bile radi tega dostikrat prav nesrečne, a stalno ponavljanje, da smo nemarni, umazani ter smrkavi ni dosti pomagalo. Zvečer te je mati sicer oprala v škafu, vendar' to ni dosti pomagalo, ker smo v isti mednarodni trend ob koncu hladne vojne opuščanje velikih obvezniških vojsk ter zmanjšanje števila vojakov. Tudi vstop v zvezo NATO, ki ga podpirajo skoraj vse parlamentarne stranke, u od nas zahteva prilagoditev okolju, v katerega se želimo vključiti -okolju zahodnih parlamentarnih demokracij. Po mojem mnenju mora biti torej naš cilj kvalitetna vojska, vodena in nadzorovana po NATO standardih. Popravki obstoječega sistema zaradi upada in porasta prošenj za civilno služenje so le prvi kazalec neprimernosti obstoječega sistema. Podaljšanje civilnega služenja ali celo vojaškega bi bil po mojem mnenju korak nazaj. Zaradi potrebe po motiviranih vojakih bi delna korekcija sistema z močnim povečanjem obleki opravljali tudi umazane kmečka opravila. V šolo smo pa vseeno, čeprav mnogi neradi, morali hoditi in se seveda tudi učiti. Učiteljice so se trudile, da nam butcem nalijejo čim več znanja in to jim je kolikor vem tudi uspevalo. Kot vsi otroci v vseh generacijah smo tudi mi uganjali mnoge vragolije in bili zaradi njih tudi pogostokrat kaznovani. Mojo prvo kazen sem v šoli zaslužil zaradi radovednosti. Leta 1948 seje maršal Tito skregal s Sovjeti. Na stenah nad katedrom je visela poleg Titove sllike tudi slika Stalina ali Lenina. Ko je nekoč v našem razredu zmanjkala slika Stalina, sem naivno vprašal, kje je stric z brki. Sledila je seveda kazen in sicer kakšna. Moral sem klečati na koruznih zrnih pred straniščem in doma zmoliti 100 očenašov in 100 zdravamarij. Če se sliši danes še tako čudno, takrat smo imeli veronauk v šoli. Učila sta nas izmenično gospoda kaplana pokojni Pavel in še živeči postojnski dekan, gospod Ladko. Ker je tovarišica učiteljica povedala kaplanu, kakšna nesramna vprašanj a postavljam, sem si prislužil tudi kazen molitve. Seveda 100 očenašev in 100 zdravamarij v enem kosu nisem nikoli izmolil. Takrat sem bil tudi ministrant v vaški cerkvi. Moral sem se na pamet naučiti tudi latinskih odgovorov. Radovednost, če gospod pri maši res pije vino je povzročila, da sem vino po nerodnosti razlil in evo nove kazni -tokrat 200 očenašov. Največ so imele učiteljice opraviti z našim takratnim orožjem, fračami. Ker smo z njimi delali dosti škode, posebno radi pa smo ciljali ptice, kokoši, piščeta, pa tudi okna, so nam frače seveda zaplenile. Frače so se kopičile na kupu v omari s profesionalnega dela ter ohranjanje splošne vojaške obveznosti le podražila obrambo države. Izhajajoč iz strokovnih podatkov in internih razprav na vseh nivojih mislim, da bi morala biti Slovenska vojska kombinacija poklicnih vojaških enot ter prostovoljne rezerve. V primem vojne nevarnosti in vojne pa bi lahko uporabili mehanizem splošne vojaške obveznosti. Mislim, da se morajo z vojaško službo ukvarjati ljudje, ki jih to področje zanima, saj bodo le tako poskrbeli za učinkovito obrambo domovine, ostali pa k razvoju Slovenije prispevajo veliko več, če se v celoti posvetijo smeri, ki so si jo izbrali za svojo življenjsko pot. šolskimi zvezki, v kateri je bila tudi zaloga tinte v litrskih steklenicah. Z Ivanom Repičem sva iskala priliko, kako si prisvojiti vso silno zalogo frač. Šolo je takrat čistila Micka Matijeva in ko je zvečer končala delo, sva neopazno odprla okno, se splazila v razred, vzela frače in v temi polila po šolskih zvezkih cel liter tinte. Eden od naju ni mogel držati jezika in evo nesreče. V šolo so bili poklicani starši, tako da je poleg kazni v šoli sledila tudi kazen doma. Imeli pa smo v šoli tudi pravo malico. Takrat je Amerika pošiljala pomoč v hrani in to jajca v prahu imenovana po predsedniku ZDA Trumanova jajca, mleko v prahu, zelo rumen sir ter marmelado v lesenih zabojih.Takih dobrot doma seveda nismo poznali, pa nam je malic še kar teknila. Sicer pa mislim da so bila kljub pomankanju, zgodam in nezgodam najsrečnejša leta in mislim da to velja za vse generacije. Zato spomin na ta otroška leta težko zbledi, posebno, ker zelo hitro minejo in ko človek odrašča, je skrbi vedno več. Posebno, ker je bilo v prvi razred takratne nižje gimnazije treba iti v precej oddaljeni, seveda peš, samostan De Notre Dame. O tem pa prihodnjič. Danilo Pugelj KDOR JE SKRBEN IN VARČUJE, TA V ILIRIJI KUPUJE! 0M(]a] trgovina, ^d.d. TEHNIČNO / - TRGOVSKI CENTER ILIRIJA V SODELOVANJU Z NIKA RECORDS hM j . S VSTOPITE V ILIRIJO V PREČUDOVITI SVET GLASBE IN Sl MED NAJVEČJO IZBIRO CD RLOSC IN AVDIO V MESTU IZBERITE SVOJI iRJETNA IZBIRA IN NEVERJETNE CENE BODO POTEŠILE ŠE TAKO ZAHTEVNE ŽELJE IN OKUSE! TTC ILIRIJA TRGOVINA Y»-NAREDIMO MESTO SPET NAŠE! Mednarodni prehod JELŠANE - eden od idejnih projektov Bojan OBLAK SOLA Spomini na mlada leta n,Vi, Vi 8. marca j e imela naša pesnica Marina Grilj v Domu na Vidmu predstavitev svojega pesniškega prvenca »NAŠLA SEM BESEDE«. Za vzdušje je naprej poskrbel gospod Jožko Stegu, ki je z ganljivim nagovorom pripravil občinstvo na nepozabno urico v Marinini družbi. Z njo sem se pogovarjal o nenem »pesnikovanju«. Kdaj ste začeli s pisanjem? Začela sem zelo zgodaj, saj je bila moja prva pesem objavljena v šolskem glasilu, ko sem imela komaj 9 let. Tej pesmici sem dala naslov JESEN. Tudi letos sem napislal pesem z istim naslovom in vidna je razlika, kako zorijo besede. »Besede so zorele, pod naplavinami časa so dobile nov pomen.« Nekaj verzov vaše prve pesmi... JESEN prišla je v naše kraje, listke spremenila je v različne barve. Listki zlati, listki rjavi, v vetru se vrtijo, v dežju se lepijo. Kdo vas je navdušil za pisanje pesmi? Moje prvo srečanje s poezijo j e bila knjižnica. Knjižničarka, ga. Darinka Žbogar, je bila tista, ki me je znala spodbuditi k branju. Knjigo mi je znala podati na zares prisrčen način. Znala si je vzeti čas za vsakega posameznika in mu pomagati pri izboru knjige, mu jo predstaviti, ga vzpodbuditi k branju. Kje najdete navdih za vaše pesmi? Kdaj je tisti trenutek, ko vzamete pero v roke? Pesem »stresem« iz sebe. Takšne, kot gredo moje besede iz mene prvi trenutek, takšne ostanejo. Vendar pa se ne da besede kar vreči na papir. Potrebno je imeti razgibano življenje, doživeti nekatere stvari, da lahko o njih pišeš. Mediji, računalniki, filmi,... vsi nam dajejo informacije, pri katerih pa ni potrebno veliko razmišljati. Ko pa vzameš knjigo v roko, potrebuješ svoje razmišljanje, ki ti daje nekaj več. V pesem seje potrebno poglobiti, dajo boš razumel. Če ti je blizu narava, se boš z njo poistovetil, jo sprejel.Menije narava zelo blizu. Žal ljudje, vse kar delamo, delamo proti naravi. To pa se nam tudi maščuje. Mislim, daje bližina z naravo zelo pomembna. Vsak človek si mora vzeti kdaj pa kdaj čas zase, ko je sam s sabo, s svojimi mislimi. Tega se vedno manj zavedamo, saj ob današnjem načinu življenja časa zase preprosto nimamo. Moje pesmi torej izhajajo iz izkušenj in doživetij, ki sem jih pridobila skozi življenje. Ko pa dobim navdih, besede takoj zapišem na papir. Nekoč se mi je celo zgodilo, da nisem imela papirja pri sebi, pa sem pesem zapisala kar na svojo nogo. Pomemben je trenutek. O čem najraje pišete, kakšna zvrst vam je najbližje? Največ pišem o naravi. Moje pesmi govorijo tudi o sreči, o ljubezni. V določeni starosti pač razne stvari drugače občutimo. Tako sem najprej pisala o naravi, potem o ljubezni, kijjg v mladosti drugače doživljamo, pl 'y sreči... Sedaj pišem pesmi o samem življenju ljudi, o stvareh, ki so ljudem blizu, ki se v njih najdejo. Boli me, ker Vi V družinskem krogu NOVA ZVEZDA JE ROJENA občutek, da je pesem še vedno dobrodošla. V moji poeziji se lahko najde vsak. Moje glavno vodilo je »IZVIRAJ IZ DOGODKOV LJUDI. PIŠI O TEM!« Mati in hči ljudje postajamo drug drugemo vedno bolj tuji. Ravno ob poeziji človek spozna svoje resnične vrednote. Vaši načrti za prihodnost... V svojem prvencu je bilo objavljenih 150 pesmi. Med njimi ni bilo otroških. Precej jih imam že napisanih, nekaj jih še bom in v čim krajšem času bi rada izdala otroško pesniško zbirko, ki jo bom popestrila s slikami svoje hčerke. Predstavitev vašega pesniškega prvenca »NAŠLA SEM BESEDE« je naletela na izreden odziv... Resje. Dvorana Doma na Vidmuje bila polna. Ljudje so bili ganjeni. Nekateri so resda moje pesmi že poznali, tisti, ki jih niso, pa so bili resnično ganjeni. Niso pričakovali, da so moje pesmi takšne. V dvorani smo pričarali domačnost, v ozračju je bilo čutiti neko posebno energijo. Ljudje so res prišli na mojo predstavitev iz srca. Tako pristop, kot tudi poezija jim je bila všeč. Največja potrditev mojega ustvarjanja je bilo ravno to čudovito vzdušje, s tem je prišla na površje moja človečnost. Naši domačini so pokazali posluh za to zvrst ustvarjalnosti in mi dali VOLKEC Nina, nina, nana volkcu se spi; mamica ga boža, bož bož bož, mamica ga guga, gug gug gug. Volkec v brlogu sladko zaspi in prav tiho tiho že smrči nina nina nana volkec že spi mama zadovljna, da njen volkec spi. Očke mu poljubi, repek mu spodvije. Tiho, tiho, tiho, bodite zdaj vsi -naš mali volkec spi. Marina Grilj Za konec pa še zaupajte našim bralcem, kje lahko kupijo vašo pesniško zbirko... Knjigo je mogoče kupiti ali si jo izposoditi v knjižnici, prav tako so knjige na voljo za izposojo v večini okoliških knjižnic. Menim, da je pomemben tudi odnos med bralcem in pesnico, osebni stik. Potem bralec drugače doživlja pesmi. Tako lahko mojo zbirko kupijo tudi pri meni. Klepetala sva še dolgo v popoldan in zaupala mi je marsikatero dogodivščino, ki jo je doživela s svojo družino. Ima zares polno življenje, v vsaki situaciji, naj je videti še tako brezizhodna, pa zna ustvariti enkratno vzdušje. Marina je dokaz, da je naša sreča, naše veselje, naše življenje odvisno izključno od nas samih. Andreja gre po maminih stopinjah... Psiček Psiček laja hov-hov-hov, maha z repom, gre domov, slina v ustih se cedi, psiček si kosti želi. Pazi hišo pred tatovi, mene pa se ne boji. Vedno k meni rad priteče, včasih me po tleh pomeče. Ta naš psiček ljubezniv Res je včasih nagajiv. Andreja Grilj, 3. razred Kaj so o pesnici dejali otroci? Nestrpno smo pričakovali obisk pesnice. Skupaj z učenci 3.b smo se zbrali v naši učilnici in bili nekam čudno tihi. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 ' fax: +386 (0)5/70-410-55 j e-mail: plaming@siol.net GOSTILNA s prenočišči ifrPCTcr Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 Vesele velikonočne praznike STROJNE USLUGE KIPER PREVOZI NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 Ko je vstopila ga. Marina, nas je prijazno pozdravila in nam v trenutku povedala veliko zanimivega. Prvo pesem je napisala že pri devetih letih. Zelo rada je brala knjige in hodila v knjižnico. Med potjo je opazovala naravo in o njej večkrat napisala pesem. Knjižničarka jo je k pisanju vedno spodbujala. Najprej nam je prebrala pesem o jeseni. Ker je vzgojiteljica v vrtcu, je napisala otrokom lepo pesem o volkcu. Piše tudi pesmi za razne priložnosti, kot so god, rojstni dan, poroka... Bili smo zelo radovedni, zato Kako nas bodo ljudje sprejeli, je odvisno od naas samih. smo jo povprašali, kdaj piše pesmi, koliko časa porabi za pisanje ene pesmi, kako postaneš pesnica... Na vsa vprašanja nam je prijazno odgovorila. Na ogled nam je prinesla Stopinje, v katerih so objavljene njene pesmi. Na koncu nas je naučila pesem Jesen in nam podarila zgibanko z lepim cvetom in pesmico. Ta pesem nam veliko pove o pesnici. Želimo, da bi nas kmalu spet obiskala. SATJE, učenci 3.a OŠ a. Žnideršiča Bojan OBLAK Z X NOVE VIDEOKASETE 1. The adventures of Blinky Bill -Cofko Cof. 4 RISANKA " 2. America’s sweethearts - Ameriška ljubljenca. 3. The animal - Zverina 4. Finding Forrester - Forresterjevo razkritje 5. The green mile - Zelena milja. 6. A home of our own - Dolga pot domov 7. Jack & Sarah - Jack in Sarah 8. Joe Dirt - Umazani Joe 9. The matchmaker - Ženitni posrednik. 10. Neli - Divja ženska V________________________________J ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 NENAVADNI DNEVI Dvojna dioptrija Odkar smo uvedli nove ženske praznike, so moški kot poneumljeni, ker morajo neprestano skrivaj brskati po njihovih revijah za kakšnim uporabnim namigom, kako naj se obnašajo in predvsem, kaj naj jim prinesejo v dar ob kakšni priložnosti, da ne bo kaj narobe. Prej je bilo vse bolj enostavno, ko je bila vsa ženska pozornost osredotočena samo na osmi marec in na obvezne rože v takšni ali drugačni obliki, ko je moški lahko zavezanih oči skočil v cvetličarno in dobil pravo stvar brez strahu, da obdarovanka ne bo zadovoljna s prinesenim. Danes, ko je ženska emancipirana zavest razcepljena na ljubezensko, materinsko in družbeno razsežnost svoje narave, ni več tako preprosto moškemu nasititi njenih pričakovanj. Za Valentinovo si zaželi recimo srce iz medenega testa in sveže ljubezenske izjave zraven ; za dan žena pa čisto nekaj prozaičnega, namreč tovariško zagotovilo enakopravnosti pri delu in predvsem pri plači za isto delo (če ga sploh ima ). Seveda pa nima nič proti, če zraven dobi še nageljne. Ob materinskem dnevu se spet razneži in pričakuje priznanje za roditeljske in vzgojne napore od partnerja in morebitnih potomcev. Naporno, vam rečem, ker moški ne pridejo več na svoj račun v gostilnah, kot so včasih za dan žena praznovali pozno v noč. Zdaj ni kam, ker si enostavno ne utegnejo privoščiti tovrstne sprostitve ob novo nastalih obveznostih. Priborili so si sicer očetovski dan na god sv. Jožefa, a v tem ne najdejo nobenega vzroka za veseljačenje, če bi se hoteli zgledovati po njem. Samo delo in delo. Če takole pomislim, skoraj ni več navadnega dneva v letu, ki ne bi bil posvečen temu ali onemu namenu, ki gaje treba posebej poudariti, a običajno s priporočilom o zdravem načinu življenja, kar v človeku že vnaprej vzbuja občutek krivde, čeprav ni še nič konkretnega zagrešil. Na srečo se le najde kakšna luknja, skozi katero se da pretihotapiti v te nove običaje kakšno izumirajočo razvado, kot j e druženje ob kozarcu rujnega in skrivnem dimu iz cigarete. Zdaj bi nam nekateri prenapeteži radi kar vse prepovedali. Ampak, kako naj bo človek vesel ob pogledu na prazno mizo in čemerne obraze ? Lepo vas prosim, kako naj kdo prepričljivo zapoje Prešernovo Zdravljico s kozarcem soka v roki ? Saj ne more. S tem bi resno ogrozili naše ljudsko izročilo in vinogradništvo, kar bi bilo pravo kulturno in kmetijsko izdajstvo ob vstopu v Evropo. Na srečo smo Primorci za vsak slučaj obdržali svojo pevsko revijo Primorska poje (in pije ), ki vsaj delno ublaži razprodajo nacionalnega ponosa in zmanjšano porabo vina zaradi prepovedi reklamiranja alkoholnih pijač. Zaenkrat jih smemo še nekaznovano opevati brez dacije Čeprav nisem pevec, me kot Primorca vseeno navdaja ponos, da se s tem širi odporniški duh proti globalizaciji in poneumljenemu pitju cocacole na kulturnih prireditvah in družabnih srečanjih. Na srečo pri nas nimamo strankarskih zborov (vsaj tako upam) in da tu vlada resnični vseprimorski politični konsenz. Torej ne more biti vmes nobenih kolaboracionistov, (vsaj pri Primorcih ne ) ki bi recimo podtikali italijanska in makedonska vina. Tega pa ni mogoče trditi za bistriško politično kuhinjo, kjer se nekateri odsluženi kuharski mojstri hvalijo z desetletja starimi kuharskimi dosežki iz ranjke Jugoslavije, s katerimi bi baje lahko rešili sedanje bistriški gospodarske zagate. Politika je edina disciplina, kjer moški lahko do onemoglosti dajo duška svojim zatajenim nagnjenjem, zato se ni čuditi, če je tako vroče, posebno pred lokalnimi volitvami, ki so nekakšna domača olimpiada njihovih neizpolnjenih sanj, na katero se zagrizeno pripravljajo štiri leta. Tu ni prostora za šibke, ker j e treba zmagati, iz česar sledi, da ženske nimajo kaj iskati v politiki, z izjemo tistih z močno duševno konstrukcijo.. Po svoje je kar škoda, ker imamo večstrankarski sistem in te predvolilne motačije, ki precej zapletejo izbiranje ekipe, ki bo igrala za občinski svet. Dosti lažje je bilo izbirati v avtokratskem sistemu, kjer si ni bilo treba volivcem na volitvah razbijati glave z ugibanjem, kdo od množice kandidatov j e bolj ši, ampak j e bilo že vnaprej poskrbljeno za to malenkostno lepotno napako na eni sami zaključeni listi, kjer je bilo le nekaj rezervnih igralcev viška. Ampak tako je, da se tudi politični sistemi spreminjajo in ustvaijajo nova pravila igranja. Vseeno pa koncept igre ostaja isti : Kako prepričati volivce, da si najboljši. Za to pa moraš biti usposobljen lažnivec, da te ne ujamejo, posebej še odkar prenašajo po lokalni TV seje občinskega sveta in javnih prireditev, ker ti lahko čez leta zavrtijo posnetek lahkomiselno izrečenih predvolilnih obljub. Pametno bi bilo torej razmisliti o odprtju delavnic za bodoče kandidate občinskih svetnikov, recimo v Razvojnem centru, kjer bi se pod strokovnim vodstvom učili izdelovati predvolilne obljube po meri volivcev, da ne bi prihajalo do poznejših razočaranj. Sodeč po zadnjih prispevkih v Snežniku, jim gotovo ne bi manjkalo mentorjev in trenerjev, ki bi jim s svojimi bogatimi izkušnjami iz prejšnjega sistema pomagali naravnati očesno dioptrijo na pravo ostrino. Torej se nam ni bati za prihodnost. Če bo slaba, si bomo sami krivi zaradi svoje kratkovidnosti. Do tedaj paje še daleč, zato uživajte v sedanjosti, čeprav se vam zdi enolična in siva. Verjetno smo postali z naravo vred vsi preveč neučakani, zaradi česar izgubljamo občutek za drobne radosti. Včasih pridejo človeku zelo prav čisto navadni dnevi, da z njimi upočasni svoja prevelika pričakovanja, posebno pred plačo, ali pred volitvami. Vse pride ob svojem času. Verjemite ! Pa boh do prihodnjič ! vaš Jožko Stegu V SPOMIN 22.1.2002 smo se člani MePZ Ahec iz Jasena in številni drugi na pokopališču v Brgudu, poslovili od Mirke Štembergar - Čačtove Mirke iz Jasena. V eni izmed zadnjih številk Snežnika je bil objavljen članek o gostovanju našega zbora na Brgudu. Na povabilo gospe Mirke smo v oktobru popestrili brgujski shod z našim petjem. Pokojnica seje izkazala kot izjemna gostiteljica in vsem nam j e ostala v zelo lepem spominu. Mirka j e bila zelo vezana na svojo rojstno vas in je ves čas svojega bivanja na Brgudu spremljala delo in življenje v domačem kraju. Vesela je bila vsake spremembe na boljše nas moralno podpirala pri odločitvah, delila z nami vesele trenutke. Vse do svoje prezgodnje smrti. Zapeli smo ji v slovo, a tokrat ni pritegnila z nami. Ko smo se poslavljali od nje, se nikakor nismo mogli sprijazniti z mislijo, daje to slovo dokončno. V naših srcih bo vedno imela skrit kotiček, kjer bo domovala. Člani kulturnega društva AHEC - JASEN ŽIVEL VALENT INOVO MATERI NSKI USPEH PIANISTKE SONJE PAHOR - TORRE V LJUBLJANI SONJA PAHOR - TORRE, naša domačinka, priznana koncertantka in klavirska pedagoginja je imela 13.3.2002 v Ljubljanski filharmoniji odmeven recital. Izredno zahteven program s tremi dodatki je izvedla s tehnično prefinjenostjo, občuteno muzikalnostjo in dovršeno interpretacijo. Med številno publiko nas je bilo kar nekaj Bistričanov, ki smo bili ponosni na našo Sonjo. PROGRAM L. Van Beethoven, Sonata v C-duru op. 53 »Waldstein« - Allegro con brio, - Introducione Adagio molto, - Rondo Allegretto moderato; F. Chopin, Fantazija v f-molu op.49; S Rahmaninov, - Preludij op. 23 št. 4, - Preludij op. 23 št.2; L.M. Škerjanc, Sonata - Lento e triste, - Lento affettuoso, - Molto lento e maestoso; S. Prokofjev, Sonata št 7 v B-duru op. 83 - Allegro inquieto, - Andante caloroso, - Precipitato Marija Slosar - Lenarčič ŠAJNOVI SPREHODI “Umetnost ni le ustvarjati, ampak ob izbrani motivni smernici ostati vselej svež, drugačen in aktualen”, pravi likovna kritičarka Anamarija Stibilj-Šajn v uvodu manjšega kataloga zadnje razstave slikarja Jožeta Šajna v Galeriji na Vidmu, kije bila odprta 23. marca. Šajnove stvaritve so nas nedvomno presenetile tako z motiviko, kot z izborom medija: približno polovica eksponatov j e akrilnih kolažev z raznimi dodatki, ki slike velikega formata povlečejo v tretjo dimenzijo, druga polovica pa so nekakšne kartonaste kolažne skulpture piramidne oblike manjših dimenzij. Slikarje na sprehodih po Črnih njivah nad Bistrico pobiral, z morda otroško zainteresiranostjo, predvsem prazne patrone s strelišča glinastih golobov in pa lubje borovcev, ki so kakor nemočni in obenem osupli talci deležni vsebine teh izpraznjenih tulcev. Ovalni koščki lubja so fiksirani na platno ter vselej prebarvani, in sicer tako, da del barve steče po platnu navzdol, kot steče po ranjenih drevesih njihov smolnati sok. Z nekoliko bolj oddaljenega gledišča pa pridobijo kompozicije dmgačno podobo: pobarvano lubje se spremeni v drevesa, tulci pa v strumno postavljene strelce glinastih letečih predmetov, ki se bolj ali manj spremo izmikajo srečanju s svinčenimi pošiljkami po zračni pošti. Tako kot v marsikaterem prejšnjem ciklusu nam Šajn tudi v tem posreduje ne le estetsko, temveč še ekološko in obenem kulturno sporočilo. To slednje je še posebej vidno pri kolažnih strukturah; pri njihovem ustvarjanju seje slikar sprehodil do pop arta, ki s svojo kričavo, a hkrati tudi patetično vsebino priča o vseprežemajoči lahkomiselnosti potrošniške mentalitete sodobne zahodne civilizacije. Pričujoči eksponati se lahko nekomu zazdijo preprosti in celo primitivni, kot da bi otrok pobiral odvržene predmete in jih doma sortiral ter polagal v kartonaste škatle. A ravno s tem nas ustvarjalec, ki nedvomno obvlada likovno govorico, spravlja ne le v vlogo pozornega umetniškega opazovalca, ampak tudi v nelagodje. Ali ne začutimo v njegovih stvaritvah brezbrižnost in neodgovornost potrošniškega obnašanja zahodnega človeka, ki tako presunljivo spominja na tisto otroško slo po kopičenju mrtvih in neuporabnih stvari, željo po njihovem zbiranju in urejanju, pa tudi njihovem ponovnem razmetavanju in na včasih prav radostno destruktivnost otroka pri takem početju? Slikaijevi sprehodi očitno niso bili ležemo pohajkovanje, ravno nasprotno, bili so iskanje in vzgib intenzivni ekspresivnosti na njegovi ustvarjalni poti in refleksijam na igrivo razposajenost otrok. Vendar ne le na njihovo. Ivan Valenčič Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV V PLANICO Smučarski skoki, predvsem smučarski poleti, katerih zibelka je prav gotovo Planica, postajajo doma in po svetu ena najbolj atraktivnih športnih disciplin. Finale svetovnega FIS pokala v smučarskih skokih in poletih, ki bo v mesecu marcu, bo krona vrsti prireditev, ki se odvijajo v tem delu Slovenije. Srečanje v dolini pod Poncami je vsakič poseben dogodek tudi za Zavarovalnico Triglav. S prisostvovanjem v Planici smo si v vseh teh letih sodelovanja pridobili poseben ugled in naklonjenost javnosti. Z Organizacijskim komitejem Planice smo se dogovorili, da organiziramo ogled planiških skokov za šolske otroke iz cele Slovenije. Otroci bodo Planico obiskali v petek, 22. marca 2002. Ob 9.00 uri si bodo ogledali uradni trening, ob 11.00 uri pa polete za uvrstitev. Otroke bodo nedvomno navdušili neustrašni lovci na daljave. Da pa bi jim ta dogodek ostal v posebno lepem spominu, jim bomo veliko pozornosti posvetili tudi organizatorji izleta. Tako kot vsako leto bomo tudi tokrat postavili šotor med staro velikanko in 90-metrsko skakalnico, kjer bomo pogostili mladež iz vse Slovenije in jih obdarili s toplim zimskim šalom. V postojnski Območni enoti smo se odločili, da letos odpeljemo v Planico avtobus otrok z Osnovne šole Toneta Šraja iz Nove vasi. triglav INKONTINENCA TELESNA DEJAVNOST IN MLADINA Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja. Nekon-t r o 1 i r a n o mokrenje-uha-janje urina pesti 10 do 15 odstotkov vseh ljudi, izkušnje iz terena pa kažejo, da je ta procent še bistveno večji. Z osveščenostjo in uporabo pripomočkov je inkontinenci navkljub tudi v starosti moč živeti aktivno in dostojanstveno. Izogibanje družabnim srečanjem, izletom, plesu, planinarjenju, potovanjem, celo obiskom - vse to zahrbtno prinaša v življenje ljudi z uhajanjem urina strah pred neprijetnim vonjem, opazno mokroto in sramotnim razkritjem njihovih težav, kijih pogosto skrivajo celo pred partnerjem. Ločimo več vrst uhajanja urina. Najpogostejša oblika nehotenega uhajanja urina pa je vsekakor stresna inkontinenca, ki po nekaterih podatkih prizadene čez 30% žensk po porodih, operacijah in fizično šibkejše ženske. Značilno nastopa pri vseh aktivnostih, ki nenadno dvignejo pritisk v trebušni votlini kot so npr. smeh, kašljanje, kihanje, telovadba in dvigovanje bremena. O blagi stresni inkontinenci govorimo, kadar med telesno aktivnostjo, naporom ali npr. kihanjem uide malo urina, huda pa je inkontinenca, ko urin nekontrolirano izteka že brez večjega zvečanja trebušnega pritiska, npr. že ko se ženska skloni ali vstane iz sedečega položaja. Stresno inkontinenco povzroča oslabljeno delovanje mišice zapiralke, ki obdaja notranje ustje sečnice - cevke, po kateri iz mehurja izteka urin. Prizadene lahko vsako žensko, predvsem starejše, tiste s povečano telesno težo in tiste, ki so večkrat rodile ali težko fizično delale. Doleti lahko tudi moške po operaciji prostate in po poškodbi sečnice. Dobra novica pri tem pa je, da se mišice medeničnega dna da okrepiti s telovadbo. Zato sot. i. Keglove vaje še vedno najenostavnejši in najučinkovitejši način lajšanja stresne inkontinence - vzamejo nam le deset do dvajset minut na dan in ob redni vadbi vas bodo učinki zagotovo prijetno presenetili. Keglove vaje so vaje s katerimi krepimo mišice medeničnega dna. Mišice medeničnega dna, ki podpirajo maternico, mehur in črevo, lahko okrepimo, če jih večkrat na dan napnemo. To storimo tako, da ritmično krčimo nožnične in medenične mišice, kot bi hoteno prekinjali curek med odvajanjem urina - stisnemo, zadržimo za nekaj sekund in popustimo. Te vaje lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli, saj se navzven naša vadba ne opazi, pomembno pa je, da vadimo redno in mišice skrčimo vsaj 100 krat na dan (približno 10 do 15 minut npr. med gledanjem vaše priljubljene nadaljevanke ali v avtobusu, banki, med likanjem, telefoniranjem ...). Vaje nam lažje preidejo v navado, če jih opravljamo med vsakodnevnimi opravili, lahko pa se odločimo, da jih opravimo še v postelji - prvič takoj zjutraj, še preden vstanemo, drugič pa zvečer, predno zaspimo. Ob redni vadbi se prvi opazni uspehi pojavijo v nekaj tednih. Ob blagi stresni inkontinenci lahko težave povsem izginejo, v vsakem primeru pa bomo z vadbo preprečevali, da bi se stanje še poslabšalo, kar se sicer s staranjem pogosto dogaja. S kondicijo mišic medeničnega dna j e tako kakor z vsako telesno kondicijo. Pridobimo si jo počasi, izgubimo pa v zelo kratkem času, zato vam priporočam, da vse življenje vzdržujete kondicijo teh mišic. Poleg vadbe pazite tudi na normalno telesno težo, pijte najmanj 6 do 8 kozarcev tekočine na dan in ne hodite na stranišče "'samo za vsak primer". Zadrževanje urina, vendar ne pretirano, je namreč tudi vaja za krepitev mišic medeničnega dna in mehurja. Če imate resnejše težave z uhajanjem urina, se posvetujte z zdravnikom. V primeru večjih težav se bo zdravnik odločil za zdravljenje z elektrostimulacijo, za zdravljenje z t.i. nožničnimi “utežmi” ( gre za vadbo z različno težkimi vložki velikosti tampona; vstavljenega v nožnico takšen vložek skušamo zadržati v nožnici 15 minut dva krat na dan in tako krepimo mišice medeničnega dna), pri hudih oblikah inkontinence pa pride v poštev tudi operativni poseg. Kdorkoli je kdaj nudil pomoč inkontinentnemu bolniku ali imel celo sam težave z inkontinenco, ne bo podcenjeval občutkov neudobja in težav, kijih le ta prinaša s seboj: stalna mokrota, neprijeten vonj, denarni izdatki za pripomočke, neskončni kupi umazanega perila ter zaradi mokrote prekinjeno spanje. Še hujši so psihični problemi, strah pred smradom, pred odhodom od doma, izguba samozavesti in prezir okolice zaradi socialne nesprejemljivosti inkontinence. Za vse ljudi z motnjami v zadrževanju urina naj povem, da na tržišču obstajajo številni pripomočki za vzdrževanje osebne higiene, ki pa jih ljudje še vedno preredko uporabljajo. Zato si pogumno privoščite higienske pripomočke, ki vpijajo nehoteno izločeni urin in varujejo kožo pred vnetji. V specializiranih trgovinah j e na voljo več vrst anatomsko oblikovanih vložkov in hlačnih plenic različnih velikosti in vpojnosti, mrežaste hlačke, posteljne podloge (vse je moč dobiti brezplačno na podlagi naročilnice za tehnični pripomoček, ki jo izda lečeči zdravnik in jo potrdi zavod za zdravstveno zavarovanje), koristna pa je tudi uporaba kozmetike za nego in zaščito kože pri inkontinentnih osebah. Ljudje, ki so ustrezno oskrbljeni s pripomočki za lajšanje težav inkontinence, postanejo samozavestnejši, ponovno se vključijo v družabno življenje in splošno počutje se jim bistveno izboljša. Iz vsega tega sledi, daje tudi drugih zdravstvenih in socialnih težav manj. S temi pripomočki, skrbno higieno in sprejemanjem svoje drugačnosti s pozitivno naravnanostjo lahko vsak kljub uhajanju urina polno in radostno doživlja svoje nadalnje življenje. Bojana Urh Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k telesnemu , duševnemu in socialnemu zdravju. Redna telesna dejavnost pomaga otrokom in mladim zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice in sklepe, pomaga nadzirati telesno težo, razgrajevati maščobo ter pomaga k učinkovitemu delovanju srca in pljuč. Prispeva k razvoju gibanja in koordinacije ter pomaga preprečevati in nadzirati občutje strahu in depresije. Igra in ostala telesna dejavnost dajejo mladim možnost za samoizražanje, da krepijo samozavest, občutek da so uspešni, da ustvarjajo primerne medsebojne odnose. S primerno telesno dejavnostjo mladih, dosežemo, da se izognejo tobaku, alkoholu, uporabi drog, in nasilnemu vedenju. Lahko krepi tudi druge načine zdravega življenja -prehrana, počitek. Raziskave kažejo, da otroci,ki so bolj telesno dejavni , manj pogosto posežejo po tobaku in so tudi v šoli uspešnejši. Za vzorce telesne dejavnosti, ki so jih mladi osvojili v mladosti, j e več veijetnosti, da j ih bodo ohranili tudi v nadaljnem življenju. Na drugi strani pa se nezdrav način življenja iz mladosti ponavadi nadaljuje tudi v odraslem življenju. Telesna dejavnost med mladimi upada po vsem svetu. Ocenjujejo, da je manj kot ena tretjina mladih dovolj dejavnih, tako da koristijo svojemu sedanjemu in prihodnjemu zdravju. CVETNI PRAH VIR MOČI IN ZDRAVJA Cvetni prah ali pelod nabirajo čebele na cvetovih rastlin in sicer so to moške oplojevalne celice cvetočih rastlin ki jih v cvetu tvorijo prašniki. Rastline ustvarjajo velike količine cvetnega prahu. En sam jabolčni cvet ima okrog stotisoč drobcenih pelodovih zmc. Ko letajo s cveta na cvet, čebele med nabiranjem dodajajo cvetnemu prahu izločke iz svojih žlez (encime) in nekaj medu ali nektarja, da bi lažje oblikovale grudico cvetnega prahu, ki ga prinesejo v svoj dom - panj, na svojih zadnjih dveh nožicah. Ena sama grudica cvetnega prahu vsebuje od stotisoč do petmilijonov cvetnih zmc, barva pa je odvisna od barve cveta rastline, ki jo čebela obiskuje. Čebele rabijo cvetni prah za razvoj in obstoj svoje čebelje dmžine. Brez cvetnega prahu ne morejo preživeti. Normalna čebelja dmžina porabi v eni sezoni od 40 do 60 kilogramov cvetnega prahu. Čebeljega cvetnega prahu pa ne smemo zamenjevati s cvetnim prahom, ki ga raznaša veter in ki povzroča alergije! Čebelji cvetni prah je težji in lepljiv in le redko kdaj povzroča alergije. Veliko ljudi, ki imajo alergijo na cvetni prah ali seneno mrzlico, lahko normalno uživajo cvetni prah, ki ga nabirajo čebele. Pri več kot 70% bolnikov s seneno mrzlico se je stanje po primernem jemanju čebeljega cvetnega prahu (v začetku po eno do tri zrnca na dan, pozneje počasi povečujemo dozo na eno do dve čajni žlički na dan) izboljšalo za 75% in ravno tako tudi pri bolnikih -astmatikih. Čim dlje je trajala terapija s cvetnim prahom tem boljši so bili rezultati. Substanca kvercetin v čebeljem cvetnem prahu povzroča sproščanje histamina v telesu, ta dejavnik naj bi bil eden izmed tistih, ki naj bi najbolj prispevali k zmanjšanju alergijskega odziva pri seneni mrzlici. Cvetni prah hranimo v dobro zaprti stekleni posodi, v suhem, hladnem in temnem prostoru, lahko tudi v hladilniku. Hranimo ga lahko tudi pomešanega z medom. Cvetni prah uživamo na različne načine. Lahko ga damo v usta in zgrizemo z zobmi, ga dobro prežvečimo in zmešamo z lastno slino tako, da se že v ustih začne razgrajevati in s tem dosežemo dober učinek. Sicer pa damo primemo količino cvetnega prahu v skodelico in to pomešamo z mlekom, vodo, kavo, sokom ali jogurtom in enostavno zaužijemo. Če hočemo doseči dobre rezultate z uživanjem cvetnega prahu ga moramo jemati redno tri do štiri mesece, nato za dva do tri mesece prekinemo, odvisno od počutja posameznika in njegovega zdravstvenega stanja. Otroci stari tri do pet let naj uživajo dnevno do šest gramov cvetnega prahu, otroci šest do dvanajst let do dvanajst gramov, starejši pa enako kot odrasli to je do dvajset gramov. Ker ponavadi uživamo tudi živalske beljakovine (razen vegetarijanci) bomo le tu pa tam pri takozvanih udarnih terapijah (veliki napori ali bolezen) jemali maksimalno količino trideset do petdeset gramov dnevno, sicer pa se bomo za daljši čas zadovoljili z dvajset gramov dnevno. Podatki za doziranje suhega cvetnega prahu: čajna žlička napolnjena do robaje pet gramov, čajna žlička zvrhana je osem gramov, jedilna žlica do roba je petnajst gramov in zvrhana štiriindvajset gramov. Cvetnega prahu ne smemo kuhati. POSKUSITE STORITI NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVJE. Šuštar Rude Trgovina TARSEL d o o Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 *KONFEKCIJA *ŠOLSKE POTREBŠČINE ČEBELARSTVO ^ TARSEL *NARAVNI DOMAČI MED *PROPOLIS *CVETNI PRAH Vse bolj je med mladimi razširjen sedeči način življenja. Vse manj otrok hodi v šolo peš, preveč časa porabijo za gledanje televizije oz. delo z računalnikom. Tudi športna vzgoja v okviru šol tako osnovnih kot srednjih upada, tako da imajo že zelo redke države najmanj dve ure športne vzgoje na teden. Dejavno sodelovanje pri igranju, igrah in ostalih telesnih dejavnostih je tako v šoli kot v prostem času pomembno za zdrav razvoj vsake mlade osebe. Dostop do varnih prostorov, priložnost, čas, učitelji, starši in prijatelji kot dober zgled - vse to omogoča otrokom in mladim premik k zdravju. po gradivu SZO pripravila Andreja Rebec,v.s.t. S \ GIBANJE ZA ZDRAVJE Ob Svetovnem dnevu zdravja, ki je letos posvečen gibanju organiziramo OZ RKS, TABORNIKI RODU SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV in ZD ILIRSKA BISTRICA v nedeljo 7. aprila 2002 POHOD ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE. Zbirno mesto pohoda bo pred osnovno šolo “Dragotin Kette “ ob 9,00 h zjutraj. Po registraciji se bomo skupaj podali na pot po stari cesti do Topolca, nato do Novakovega mlina in preko Zarečja nazaj do osnovne šole “Dragotina Kette “ v Ilirsko Bistrico. Med potjo nam bodo taborniki pripravili nekaj nalog, kijih bomo morali opraviti, pri Novakovem mlinu pa si bomo lahko zmerili krvni pritisk, poklepetali o zdravem življenju in se podprli z dobrotami, ki nam jih bo pripravil aktiv kmečkih žena. Na cilju bomo vsem udeležencem podelili še pohvale za udeležbo ter izžrebanim udeležencem podelili priložnostne nagrade. Gibanje je za zdravje zelo pomembno, zato so na pohod vabljeni vsi, ki zdravo živijo ali se za zdrav način življenja še odločajo, pohod nima tekmovalnega značaja in ni naporen, zato so vabljeni tako odrasli kot otroci, zdravi pa tudi manj zdravi. Za pohod potrebujete le ustrezno obleko in obutev, ni nujno ,da je nova in seveda nekaj dobre volje. PRISRČNO VABLJENI V NEDELJO 7. APRILA 2002 ob 9,00 h PRED OSNOVNO ŠOLO “DRAGOTIN KETTE “ V ILIRSKI BISTRICI! Organizatorji pohoda S____________________ > 29. 3. 2002 Moj kraj včeraj, danes, jutri Snežnik stran** 11 BISTRICA POSTAJA SLOVANSKA PRVI ZAPISI O SLOVANIH O prihodu Slovanov v naše kraje obstajata vsaj dve vrsti teorij. Uradno o naselitvi Slovanov iz Zakarpatja v sklopu zahod-noslovanskih plemen in autohtonistične teorije, med katerimi prevladuje “Venetska teorija”, ki predpostavlja, da smo Slovani potomci Venetov in naseljujemo te kraje že od pamtiveka. Tej teoriji bi predvsem za naše kraje lahko dodali še tretjo, recimo ji južnoslovansko teorijo, po kateri smo Slovenci le alpski Hrvatje. Ker vsebujejo vse tri teorije elemente, ki so značilni tudi za naše kraje, si jih bomo v naslednjih treh nadaljevanjih ogledali. Glavni nosilci uradne teorije so predvsem Franc in Milko Kos ter Bogo Grafenauer, delno Ljudmil Hauptman, jezikoslovci Fran Ramovž in France Bezlaj, dialektolog Tine Logar in arheolog Paola Korošec. Čeprav segajo zapisi o Slovanih že v čas pred našim štetjem, se to v glavnem nanaša na opise srečanj s slovanskimi plemeni na skrajnih mejah rimskega cesarstva, nikoli pa ni govora o tem, da bi se slovanska plemena vključevala v vojaški ustroj Rimljanov, niti na dejstvo, da bi Rimljani kdaj koli ta slovanska plemena podjarmili ali kako drugače vključili v rimsko cesarstvo, kot so uspeli vključiti perzijsko državo na vzhodu, germanska plemena na severu ali keltska in gotska na zahodu svojega cesarstva. Sele v šestem stoletju se pojavljajo pogostejše omembe Slovanov, ko so začeli pritiskati na Balkanu na Bizantinsko cesarstvo in v skupini južnoslovanskih plemen poseljevati Balkanski polotok ter na zahodu prodirati z ali za Langobardi na ozemlje zahodnega dela rimskega cesarstva. Za lažje spremljanje dogajanja v naših krajih je nujno, da si osvežimo dogajanje v nekoliko širšem prostoru. Omenili smo že prehod Gotov preko naših krajev konec petega stoletja. Posledica je bila ustanovitev gotske države v severni Italiji. Tudi Švabe smo omenili, kako so dvakrat prodrli v Dalmacijo in se po porazu z Goti vrnili v južno Nemčijo. V zgodovinskem pogledu jih v sedmem stoletju zasledimo že pod drugim imenom -Bavarci, ljudstvo, kije močno vplivalo na razvoj slovenskih krajev predvsem zaradi spopadov s karantanskimi Slovani in njihovim kasnejšim podjarmljenjem in pokristjanjevanjem. Se tretje ljudstvo je pustilo močne sledove na tem ozemlju. To ljudstvo so bili Langobardi, ki so se iz južnih pokrajin Švedske v treh stoletjih preko severne Nemčije, Poljske in Češke naselili v zahodni Panoniji. Sredi šestega stoletja so jih bizantinski vladarji povabili na pomoč proti Gotom v severni Italiji. Čedatski duhovnik Pavel Diakon je v svoji Zgodovini Langobardov, napisani v osmem stoletju, opisal njihov prihod in ustanovitev ter razvoj langobardske države v prvih treh stoletjih njihove vladavine v Italiji. Prodoru preko slovenskega ozemlj a in skozi Vipavsko dolino v Furlanijo je sledila postavitev prvega vojvodstva v Čedadu in nadaljnja širitev v severno Italijo, kjer so osnovali langobardsko državo. Taje obsegala vso severno in srednjo Italijo in z Beneventskim vojvodstvom segala tudi v južno Italijo. Tja so preko Jadranskega morja leta 641 v pokrajino Manfredonijo vdrli Slovani iz Dalmacije in porazili takratnega Beneventskega vojvodo Aja. Šele njegova brata Rodoaldo in Grimoaldo sta jih po njegovi smrti prisilila, da so se vrnili nazaj na vzhodno obalo Jadranskega morja. Močna langobardska državna tvorba je pod vlado tega ljudstva zdržala dobra tri stoletja. In kaj je bilo krivo njenega propada? Vsekakor dejstvo, da maloštevilno ljudstvo ni moglo v celoti obvladovati podj armlj enega prvotnega prebivalstva, a zlasti zato, ker jih je predvsem v začetku ločevala poleg jezika tudi veroizpoved. Langobardi so namreč v katoliško Italijo ponovno zanesli duh arianizma. Vsa pomembnejša severnoitalijanska mesta so dobila ponovno tudi arianske cerkve v neposredni bližini katoliških. Šele ženitve langobardskih vladarjev z bavarskimi družinami so postopoma spreobrnile Langobarde v katoliško vero. In pri nas. Vzhodna meja langobardske države seje formirala na reki Soči z močnim vojvodskim središčem v Čedadu, od koder je tudi najbolj znani pisec Zgodovine Langobardov, Diakon Pavel, naj starejši in najpomembnejši pisec, ki neposredno opisuje začetke poselitve Slovanov na ozemlju naše sedanje države. Ne glede na dejstvo, da so občasno premikali mejo svoje države proti vzhodu, je k nam niso uspeli premakniti. Zavzeli so celotno Vipavsko dolino, za krajši čas tudi zahodno istrsko obalo, njihov vpliv pa seje končal na zahodnem robu Brkinov. Ves čas od šestega do desetega stoletja, torej v času naseljevanja Slovanov pri nas, so naši kraji v glavnem pripadali Bizantinskemu cesarstvu in v devetem stoletju Frankom. Prvi prodor Slovanov na severna območja Panonske nižine uvrščajo zgodovinarji v prvo polovico šestega stoletja. Prokopijevo sporočilo o Ildegisu, članu langobardske kraljeve dinastije, govori o njegovem begu v času Vakove vlade (t.j. pred letom 539) k Slovanom. Na čelu pretežno slovanske vojske seje bojeval na strani Ostrogotov in Gepidov proti Langobardom prodirajočim v Furlanijo. Kljub zmagi pa se je svojimi vojaki vrnil k Slovanom severno od Donave. Slednji so postopoma do konca stoletja razširili svoje področje vse do vzhodnih Alp in proti Tirolski na severno mejo Langobarskega kraljestva. Podatki o cerkvenih sinodah oglejske patriarhije kažejo, da so v letih okrog 575 zasedli vzhodno Slovenijo, saj na teh srečanjih ne zasledimo več škofov iz Poetovione (Ptuja) in Virunuma (Dunaja), kasneje na sinodi v letu 579 pa sta škofa iz Celeie (Celja) in Emone (Ljubljane) udeležena že kot izgnanca v Istri. Najstarejši zapis o prodoru Slovanov v Langobardsko kraljestvo oziroma na ozemlje Oglejskega patriarhata je pismo papeža Gregorija I Kaliniku, bizantinskemu cesarskemu namestniku v Ravenni iz leta 599, v katerem mu čestita k zmagi nad Slovani. Kalinik mu je namreč iz Kopra (de Capritana in-sula) poročal o svoji zmagi nad Slovani, ki so v Istro prodirali s severa skozi postojnska vrata in Vipavsko dolino ali kot piše papež Gregor I, da so Slovani ... začeli skozi istrska vrata vstopati že v Italijo.. Naslednje leto pa piše nadškofu v Saloni (pri Splitu), ki mu je potožil o prodiranju južnih Slovanov v Dalmacijo, da grozijo Slovani tudi Istri .... per Histria aditum... O dogajanju v letu 602 piše Pavel Diakon da so...Langobardi z Obri in njihovimi vazali Slovani napadli Istro in vse opustošili z ognjem in ropanjem..., vendar so jih Bizantinci pregnali nazaj. Po pomiritvi Langobardov in Bizantincev napadajo nato Slovani to ozemlje sami ali skupaj z Obri. V letih 604/615 sledi več vdorov Slovanov v Istro in na Kras. Tako nam Pavel Diakon poroča, da so Slovani napadli leta 611 Istro preko Julijskih Alp in med Snežnikom in Reko in pravi, da so ...Slovani v Istri ubijali vojake in neusmiljeno plenili... Pri teh omembah vpadov v Istro moramo upoštevati dejstvo, da je v tistem času Bizantinsko cesarstvo v okviru pokrajine Istre vključevalo ves tržaški Kras in segalo na severu do Postojne, torej so vsi ti vpadi potekali tudi na našem lokalnem območju. Sledi obdobje relativnega miru predvsem po letu 619, kose bizantinski cesar Heraclio, ki želi napasti Perzijo, sporazume z obrskim kanom, da mu bo plačal tribut, če ga ne napade in mu da dovoljenje za naselitev Slovanov na Krasu in v Istri. Poselitev j e potekala relativno mirno, saj na celotnem področju zasledimo samo nekaj zapisov o večjih vojaških spopadih na celotnem istrskem in kraškem področju. Leta 718 napad Slovanov in porušenje Lovrana (če je z imenom Lauriana mišljen Lovran), 799 leta večji vdor južnih Slovanov (Hrvatov) mimo Reke v Istro. Pritožbe prebivalcev Trsta, Novega grada, Poreča in Pična na sodnem zboru v Rižani leta 804 proti frankovskemu vojvodi Ivanu, ki... daje postavil Slovane na našo zemljo..pa pričajo že o drugem valu poseljevanja Krasa in Istre s Slovani. Edine podatke v dokumentih o poseljevanju, vezanem na prehode čez naše kraje, pa zasledimo še v desetem stoletju, ko sledi drugi val poseljevanja Istre s hrvaškim prebivalstvom. Tako izvemo iz zapisov bizantinskega cesarja Klementina VII Portogeneta, ki ugotavlja, katera so hrvaška mesta v Dalmaciji in kako so pričeli Hrvati poseljevati obalo od Reke do Labina. Se en močan val vpadov zasledimo v dokumentih Oglejskih patriarhov, ko se leta 965 patriarh Rodoaldo odloči pokloniti Slovanom razvalino Pietrapeloza v centralni Istri in jih naseliti v njeni okolici, potem, ko sojo ....Slovani in barbari podrli in požgali.... Zelo težko je razen omenjenih vpadov govoriti o valovih prodiranja Slovanov v naše kraje, posebej še, ker drugih pomembnih zapisov ni, ker so se na tem ozemlju izmenjevali različni gospodarji, ki pa niso posvečali večje pozornosti kmečkemu prebivalstvu, tako da večina raziskav in teorij, do kje so segali Slovani s severa - torej Slovenci in kam so se naselili južni Slovani, torej Hrvati, sloni predvsem na urbanističnih in etimoloških študijah in raziskavah. Glavne karakteristike poselitve in razlike v primerjavi s starim prebivalstvom določajo raziskovalci predvsem po tipu vaških naselij, ki so severno od meje Kvamer - Novi grad vasi strnjenega tipa, torej slovanskega, na jugu v Istri pa predvsem mešanega raztresenega tipa, pomešane z naselbinami na prirodnih vzpetinah. Slovanske naselbine tega prvotnega poselitvenega vala opazijo raziskovalci predvsem na ozemlju Brkinov, omejeno med Hrpeljami in Šapjanami in južno od ceste Trst-Reka v Čičariji v naseljih do črte Brest, Lanišče in Brgudec, medtem ko so Buzet, Roč in Lupoglava že na meji drugačnega tipa naselij. Analiza tipov krajevnih imen tudi kaže na razliko. V naseljih prve slovenske poselitve z značilno prevlado vasi strnjenega tipa prevladujejo slovenska krajevna imena starejšega tipa. Karakteristike predvsem po drevju (Gabrk, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Jelšane, Hrušica, Zajelšje, Bukovica, Lipa, Slivje, Javorje), po značilnosti zemljišča ali po vodah (Zarečje, Medrečje-Mereče, Podstenje, Golac, Studena gora, Zemon, različna Brda, Tatre, Loče, Trnovo, Zagorje ), med Notranjsko Reko in cesto Trst-Reka pa tudi z značilnimi končnicami na -ane ali -jane (Jelšane, Šapjane), medtem ko južni del prve hrvaške poselitve označuje tip krajevnih imen v Kastavščini (Brgud, Mučiči, Zvoneče, Marčelji), ki se od gornjih bistveno razlikuje. Čeprav so Čičarijo močneje poselili šele v 15. stoletju, pa so v okviru prvih poselitev Slovanov iz severnega toka poselili tudi nekatere “otoke” v Bujštini predvsem na območju rašporskega gospostva (od Lanišča do Bresta). Stavbne in etimološke karakteristike in razlike med s severa prodirajočimi “Slovenci” in z vzhoda prodirajočimi “Hrvati” nakazujejo, da so “Slovenci” v tem obdobju naselili tudi v nekaterih vaseh, ki danes že sodijo na Hrvaško. Med takimi mejnimi kraji so vsekakor Lipa, Klana, Rupa, Brce in Šapjane. Pri nas prevladuje med zgodovinarji teorija poseljevanja in državotvornosti Slovencev, od prve - Samove slovanske države, preko Karantanije do njihove vključitve v frankovsko državo Karla Velikega. Ne morejo pa tudi zagovorniki te teorije mimo tistega dela prebivalstva, ki ga Grafenauer označuje kot Vlahe oziroma prvotno romanizirano prebivalstvo, kar je pa že del našega naslednjega sestavka. So Slovenci Veneti? Jožef Siene Današnji zemljevid smo si izposodili iz italijanske knjige G. C. Corbanesea, II Fiuli, Trieste e l 'Istria dallapreistoria alla caduta delpatriarcato d’Aquileia (Furlanija, Trst in Istra od prazgodovine do padca Oglejskega patriarhata). Na njem namreč najbolje vidimo domnevne smeri prodorov Slovanov v naše kraje. Združili smo dva zemljevida (št. 188 in 189) in tako prikazali vdore od VI. do X. stoletja. omc Konji Dol/ I2U) ■ Jovornik n J1 s« LOGATEC jj) j j o^ss looVTii'"" Sl -L' , "34:: .... uX‘>BOROVNICA j! , "•Znalce linje 'm.SrZ7 PodKraK; . :Wk„ ^ « 1 tSm % .M, ' — ^ cooji 1 3- SV,'ie Zelimlje i «*«• ; w . 'y>° v 1 ; ' )g ...V;' „r"’ ™;„r . v—y :M' M.. .•' X. ,«,„«£££ u:; vrh 'c/ Pikovnik *•* ° Č k0Vl GStudeno .0 1 10* j k - Ivanje selo \orou, vil" t«*w \ "V Suhi vrh Amihel ? ' 'A -SASA,/: IJIJ • pod y nosom C. : V... . ^ Javbiriorrcrec^u^-...f ~ ....................................... Č '1 «V"“> .....- -• - ; A 'v; ovet,^-x -lob ""'i .... i" V"? c’ Idilik /:, 'A ", JT k / -A:- sILica : X^0k=Br '""'IV žinšricČ 4“ 3 Martinjak g**™ V ° fen, o lit I ih- - ?,'>*«-* h” *di"uiike,»/?6 J. y^4atenja \ ^fREŠTRANEtU-Žr—S- i— ■ t?M ^Cerkniško/. *-»i ,la,t a vSoSisik 2~........ ~ . \ • '« • V Vremščica • c.d.tS iVeielinje los iMKNitek, o \l todltejie/t n T°P01 Kovn* PUrtnti t> MHuljf'V noSl^h KljHi, ' Biojftl \ k°TsL?,j z/^hv - • "z " f 5" V rotrnje (L,le “ ' - Re„er> S” karata Sn ^>lga vas c. 'vOTr^mk M, SSK Skodovmk Sne/m>2t2. Pelelinjek S '”l ' UJ6 2\ vk. 6 : G. *0*y X Koritnice Bun Igj*. : •»0/J Polj? it:« A I j -V' / Suhi vrh [Lll^tKA BISTRICA 5 N f / N i k v, it ' >n Maierji N\.;r;v Podbtžeo1' 0V#I - ' ^ ,vz *r,,v 'c Oukov^jiS.:: Zemdn ^^Ubiamca Mitavof ;;: Gor - ji vdeni" V- x V. Udnik Ji Ojstrico nai • , 1252 p SvViCoki. ' Okroglino ' Snežnik -1796 ‘IM*}/ .. •p.nL5/4vS(jCS,a,e S ’v\ S. / ' s . XC*- Jr' • . / rfi c- ~rrrj oTrtltnik Vršiči roDCRAU^j L ----- meja vplivnega območja ro?c,AX l:^£Wr — meja regijskega parka Jvpendol « . Jhs cy • *. „»>Rezio-. * ♦ ' , .Novi Kol • Kor ji Vrh KA,,,K 29. 3. 2002 KAJ MENIJO “BISTRIŠKI” POLITIKI NA TEMO OSNUTKA UREDBE O USTANOVITVI Kot smo v prejšnji številki Snežnika omenili smo povabili gospo Ivico Smajla in gospode Antona Šekninc, Zlatka Jenka, Vojka Mihlja, Julijana Lavrenčiča-LDS, Vladimirja Jeršinoviča- SDS in Igorja Štembergeija - SMS da nam posredujejo svoje mnenje o osnutku Uredbe o Regijskem parku Snežnik. Na naše vabilo so se odzvali: Zlatko Jenko, Franc Lipolt, Vojko Mihelj, Anton Šekninc in Igor Štemberger, priključila sta se pa še Janko Poklar in Vojko Tomšič. SDS je poslala svoje stališče. Gospod Julijan Lavrenčič nas je obvestil, daje posredoval vprašanja predsedniku občinske konference LDS. Opozoriti želimo, da posamezniki niso odgovarjali, kot županski kandidati, ker nobena stranka te še ni imenovala, ampak kot posamezniki oz. gospod Lipolt kot župan. V okviru naše akcije občinskih problemov bomo zainteresiranim za naslednjo številko posredovali vprašanja vezana na ceste, obvoznice in avtocestne povezave Bistrice z okolico. Vabimo zainteresirane k sodelovanju. IN KAJ MENIJO SODELUJOČI O PARKU? Po prvotnem predlogu je bila meja parka na delu iz Prestranka do Pivke omejena z magistralno cesto, nato se je nadaljevala na Šilentabor - Šembije -šla nad cesto Šembije - Ilirska Bistrica - Zabiče - na državno mejo južno od Gomancev in zajela vse območje severno in vzhodno od te meje. Čeprav smo med tem dobili obvestilo, da bodo iz parka izvzeta še naselja Bač in Knežak, naše bralce zanima predvsem to, kako menite, da bi morali zagotoviti krajem, ki so se našli v območju bodočega parka možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja? Jenko: Kot vse kaže, se je država odločila, da Snežniški park bo! Preveč je bilo za te namene že »razlitega črnila«, porabljenega državnega denarja ter sredstev mednarodnih skladov, da bi lahko projekt padel v vodo! Vse dogajanje je tudi v skladu s smernicami Republike Slovenije, ki naj bi v razne parke vključila okrog 15% celotnega državnega teritorija. S kakšnim namenom? Verjetno gre za varovanje naravne dediščine in onemogočiti promet s temi zemljišči, da jih tujci tudi po vstopu v EU ne bi mogli kupiti (gre predvsem za obmejna območja in področja zanimiva iz naravovarstvenega vidika). Sam sem mnenja, daje potrebno za park navdušiti predvsem ljudi, ki bodo v parku živeli. Skoraj ne vidim v občinskem svetu človeka, ki bi dvignil roko ZA, če bi bilo to proti volji prebivalcev. In kje vidim možnosti? Predvsem, da se (če se bomo tako odločili) ustanovi Snežniški park z zakonim in ne z Uredbo, saj bi si na tak način zagotovili rento kot substitut za vse navedene omejitve. Sedaj je v predlogu navedenih le 15% več sredstev pri subvencijah iz kmetijskega proračuna na račun pridelave in prireje na območjih z omejitvami, kar park prav gotovo j e. Takšne omejitve so tudi drugje in niso nič posebnega (npr. vodozbirna območja). Po mojem je renta najboljše nadomestilo za omejitve in bi morala biti za vsako omejitev natančno določena zneskovno in z upravičencem (kmet, krajevna skupnost, občina). Območja, ki bi jih obsegal park, bi morala imeti tudi izdelan razvojni program za vse gospodarske veje (obstoječe in bodoče) na tem področju s finančno konstrukcijo in nosilci. Potrebna bi bila tudi prioriteta in dostop pri sredstvih raznih mednarodnih skladov (PHARE, ISPA, SAPARD,..). Park bi moral pomeniti v vsakem primeru zagon, razvoj in obstoj in v nobenem primeru nazadovanje. Kar se tiče naselij, ki naj bi bila v parku sem mnenja (seveda če park bo), da je veliko bolje, da so znotraj parka kot izven. To pa zato, ker bodo omejitve veljale tudi za vplivna območja (tu pa bodo tudi naselja Knežak, Bač in Šembije), renta in druge ugodnosti pa ne. Lipolt: Po zadnji varianti, ki bo dana v proceduro resornim ministrstvom in nato v razgrnitev ter javno obravnavo ostanejo od naselij naše občine v parku samo Koritnice. Osnutek uredbe predvideva, da v kmetijstvu, gospodarjenju z gozdovi in lovom ne bo nobenih dodatnih omejitev. Naša zahteva j e, da se vsem naseljem ob robu parka zagotovi možnost širitve že v uredbi. Naselja v parku ali na njegovem robu, bi po mojem mnenju morala imeti prednost pri zagotavljanju finančnih sredstev iz državnega proračuna za gradnjo infrastrukture. Gospodarski razvoj krajev na območju parka vidim v višji subvenciji okoljskih programov. Za regijski park je predvidena 15% večja subvencija okoljskih programov, kot če zemljišče ni v parku. Mnenja sem, da bi morala biti stimulacija vsaj v začetku še višja. Za našo občino je pomemben razvoj turizma na tem območju. Dejstvo j e, da PUP-a za Sviščake in Mašun ni bilo mogoče pripraviti, ker so razvoju turizma na tem območju nasprotovali mnogi, od države do vseh zavodov, ki dajejo soglasja k prostorski ureditvi. V uredbi o regijskem parku Snežnik pa so tako Sviščaki kot Mašun predvideni kot območji, namenjeni turizmu. Poleg možnosti asfaltiranja ceste grad Snežnik - Mašun naj bo dana možnost asfaltiranja tudi ceste Mašun - Sviščaki. Asfaltirana cesta je bistvenega pomena za razvoj turizma. Plasma kmetijskih proizvodov iz tega območja pod blagovno znamko parka, lahko veliko pripomore k razvoju in gospodarski moči krajev. Uresničitev zahteve, da je sedež parka na Mašunu, ker bo od vseh občin naj večja površina parka iz naše občine, bi pomembno prispevala k gospodarskemu razvoju. Mihelj: Izgleda, da se Ministrstvo za okolje in prostor in župani občin s predlogom za izločitev večjih krajev (pri nas Knežaka in Bača) iz območja bodočega regijskega parka Snežnik, želijo izogniti soočenju s prebivalci, utemeljevanju prednosti parka in neposrednemu odločanju prebivalstva (referendum), kar lahko kaže, da ravno na področju bodočega gospodarskega razvoja nimajo dovolj argumentov. Osebno smatram, da bi morale zasnove in programi bodočega gospodarskega razvoja (industrije, obrti, kmetijstva, turizma...) nastati v ožjih lokalnih skupnostih, torej med nami samimi in takšne bi treba potem vtkati v uredbe oz. zakone, ter jih primemo stimulirati tudi z državne ravni. V prvi fazi bi morala torej država podpreti dobro podjetniško miselnost in iniciativo, poskrbeti za dodatno okoljevarstveno vzgojo in čim manj omejitev. Ljudje, ki so znali skozi generacije obvarovati naravo tako, daje sedaj zanimiva naši državi in Evropi za regijski park, jo bodo znali varovati tudi v bodoče. Vsiljeni projekti pa se v naših krajih in med našimi ljudmi niso nikoli obnesli in se tudi v bodoče ne bodo. Poklar: Ustanovitev regijskega parka naj bi pomenila za prebivalce, ki so primorani prebivati v njegovem območju nek nov izziv in nov pristop k razvoju vseh ekonomskih dejavnikov. Zato menim, da bodo ti kraji imeli več možnosti za pridobitev raznih državnih in meddržavnih pomoči za pospeševanje razvoja. Žal pa teh vzpodbud ne bo za mesta in vasi, ki bodo izven območja. Zato se takoj postavlja vprašanje smiselnosti izločanja vasi iz meja parka. Šenkinc: Iz osnutka uredbe o ustanovitvi regijskega parka SNEŽNIK, je razvidno, daje glavni cilj ustanovitve parka varovanje narave in se gospodarski razvoj posameznih vasi, ki bodo zajete v park sploh ne omenja. Uredba o ustanovitvi parka bi morala vsebovati jasna določila, katere gospodarske dejavnosti bodo dovoljene, kakšni bodo pogoji za ustanovitev in delovanje posameznih gospodarskih dejavnosti ter kdo in v kakšni višini bo nadomeščal višje stroške gospodarjenja. Uredba bi morala predvideti subvencioniranje kmetijske dejavnosti, ker bo omejevano gnojenje, omejena bo tudi gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva (velikost in oblika). Postopki za pridobivanje sredstev bi morali biti poenostavljeni in opravljati bi jih morala zato ustanovljena pisarna, ker so sedanji postopki pridobivanja sredstev, ki so omenjeni v uredbi preveč komplicirani in izločajo posameznika, ker je le-ta premajhen. Štemberger: Najprej je treba povedati, da parka brez soglasja prebivalce naselij znotraj območja parka ne sme biti. Zato me veseli nov predlog uredbe, kije dve večji naselji v naši občini iz parka izvzel. Treba je namreč upoštevati voljo ljudi in dejstvo je, da ljudje na Zgornji Pivki parku niso najbolj naklonjeni. Sam sem se na to temo nekajkrat pogovarjal z ministrom Kopačem in mu tudi predlagal, naj še enkrat razmislijo o mejah parka. Menim namreč, da tako velika naselja kot so Bač in Knežak, ki imajo celo industrijske obrate v park ne sodijo. Park poleg vseh omejitev in prepovedi, ki ljudi najprej zbodejo v oči, vendarle prinaša tudi nekaj razvojnih možnosti. Regijski park Snežnik predstavlja izziv za razvoj turizma, če bo seveda park ustrezno promoviran. Zato bi naselja znotraj parka ali pa na njegovem obrobju lahko razvijala kmečki turizem ali pa vsaj gostinsko dejavnost. V naseljih, kijih park zajema ali pa so v njegovi neposredni bližini je pomemben dejavnik gozdarstvo. Tuje treba povedati, da režim gospodarjenja z gozdovi ostaja nespremenjen. Sam minister za okolje in prostorje zatrdil, da bodo ljudje vse tisto, kar so počeli do sedaj lahko izvajali tudi v bodoče. Mislim, da so ravno na tem področju nekateri strahovi pretirani. Menim, da bi bilo znotraj območja parka možno razvijati ekološko kmetijstvo, ki pa je pri nas žal še bolj v povojih. Proizvodi takega načina kmetovanja so vse bolj iskani in na trgu dosegajo do 30% višje cene. Ljudi bi bilo potrebno seznaniti in vključiti v kmetijsko-okoljske programe, ki kmetijam znotraj parka dodeljujejo 15% višje subvencije v primerjavi s tistimi, ki kmetujejo izven varovanih območij. Smotrno bi bilo Štemberger: Strelišče na Črnih njivah lahko predstavlja pomembno športno rekreacijsko točko in ne vidim nobenega dvoma, da bi Črne njive ne bi bile kompatibilne s parkom. Popolnoma drugačna pa je slika vojaškega strelišča Bač. Tako tankovski poligon, kot tudi pehotno strelišče, kljub temu, da se vojska še ni čisto izjasnila kakšne načrte ima na Baču, prav zagotovo nimata kaj iskati v regijskem parku. Na območju Bača, ki ima poleg vojaškega objekta še industrijski obrat, bi bilo treba meje parka čim bolj odmakniti od naselja. izpogajat še višje subvencije vsaj v začetni fazi nastajanja parka. To bi bila obenem motivacija za kmetovanje v parku, po drugi strani pa bi se ta sredstva lahko uporabljala za vpeljavo morebitnih novih blagovnih znamk na področju Regijskega parka Snežnik (mleko, sir, med...). Park torej poleg vseh omejitev prinaša tudi nekatere razvojne možnosti, le od nas pa je odvisno kako bomo te možnosti znali izkoristit. Doumeti moramo, da tudi tistim v Ljubljani, ne gre za to, da bi omejili razvoj nekega področja, nasprotno, v vsaki uredbi se skrivajo tudi priložnosti, le poiskat in izkoristit jih je treba. Tomšič: Ne glede ali bo zajel park našo občino ali ne, bi morala država zagotoviti enakomeren razvoj vseh predelov Slovenije. Sedaj temu ni tako. V naši luknji (beri občini II. Bistrica) imamo dražje življenje, saj moramo na vse specialistične preglede, bolnišnično zdravljenje, šolanje, na razne urade in ministrstva itd., daleč od doma. Ljubljančani to lahko opravijo v svojem kraju. Imamo pa bistveno nižje prihodke kot centri. Splošno znano je, da so plače v negospodarstvu za 20 % večje od gospodarstva. Negospodarstvo pa je v glavnem skoncentrirano v centrih, največ seveda v Ljubljani, Menim, da bi morala država z obdavčitvami regulirati te razlike. Primer: splošna stopnja DDV bi morala biti v Ljubljani 24 %, v Postojni 20 % in v II. Bistrici 16 %. Sedaj je povsod 20 %. možno samo pri nas, da bomo imeli tako nasprotujoče si stvari na enem mestu. Strelišča bi morala biti izločena iz parka. Jenko: Glede obeh strelišč sem mnenja, da ne sodita v regijski park. Strelišče Bač bi bilo potrebno ukiniti, strelišče Čme njive pa preseliti. Tomšič: Strelišče Bač bi preprosto ukinil, saj menim, da vojske ne potrebujemo. Strelišče na Črnih njivah, pa bi bilo potrebno legalizirati in urediti v skladu s zakonodajo. Poklar: Že osnovno načelo zelenih povsod po svetu je demilitarizacija. Torej za kaj sploh potrebujemo strelišča? Lipolt: Strelišče na Baču je problem, ki se ga v veliko poizkusih ni razrešilo. Drži,da je strelišče za prebivalce vasi ob njem zelo moteče in bo morala Slovenska vojska prisluhniti, drugače kot do sedaj, zahtevam domačinov. Prepričan sem, da bo regijski park (če bo ustanovljen) pripomogel k razrešitvi upravičenim zahtevam krajanov. Menim, da strelišče Čme njive za prebivalce Ilirske Bistrice ni moteče. Šenkinc: Po mojem mnenju strelišča ne spadajo v park in to je | Mihelj: Strelišča nikakor ne spadajo v regijski park in rad bi, da bi bili brez obeh. Vendar pa vojaškega strelišča Bač in strelišča Čme njive ne moremo povsem enačiti. Športnemu strelišču Črne njive bi se lahko odpovedali, medtem ko izgleda, da ostaja vojaško tankovsko in pešadijsko strelišče Bač dejstvo. Uredba o ustanovitvi regijskega parka Snežnik bi morala določati točne meje tega strelišča, območje delovanja, maksimalne obremenitve tal, zraka in hrupa in preprečiti širitev uporabe (NATO). Prebivalcem ožje lokalne skupnosti pa bi morala država priznati odškodnino za obremenitve okolja in nadomestila za oviran razvoj kmetijske dejavnosti in turizma. V okviru območja parka sta v naši občini dve strelišči (Bač in Črne njive). Odlok predvideva ohranitev obeh. Kaj o tem menite vi? 29. 3. 2002 Regijski park Snežnik Snežnik str REGIJSKEGA PARKA SNEŽNIK Območje bodočega parka predvideva v veliki meri varovanje obstoječih gozdov oziroma različnih posegov v okviru parka. Na ozemlju med staro gozdno mejo in mejo parka so se v zadnjih dvajsetih letih močno razširile nekvalitetne površine borovih gozdov, ki dolgoročno spreminjajo nekdanje visokogorske pašniškepovršine in širijo bivalno območje divjadi vse do strnjenih naselij. Podatki za Slovenijo kažejo, da so podobne nekvalitetne vrste gozda prekrile že 80% pašitiškilt površin. Projekt parka pa tudi ne predvideva oblike čiščenja gorskih gozdnih jas, pogozdovanja z vrstami listnatega drevja, ki je naravna hrana večine divjadi in ker teh površin v gozdu ni, sili divjad v prodor na kultivirane kmetijske površine na robu parka ali celo izven njega. Zanima nas: - kaj menite o mrhoviščih za divjad - katere ukrepe bi moral predvideti odlok o regijskem parku za ohranitev jas, gozdnih in gorskih pašnikov - katere ukrepe bi moral odlok predvideti za to, da se v naši občini ne bi širilo območje medveda in risa, ki tu nikoli nista bili avtohtoni vrsti divjadi, oziroma na kak način bi bilo treba zavarovati kmetijske površine pred velikim prodorom srnjadi in divjih prašičev v bližino naselij - katere pogoje (stimulacije ali omejitve) bi moral odlok zagotoviti za ohranitev pašnih površin na območju, ki bo v bodoče vključeno v regijski park. Mihelj: Za zaraščanje pašnikov in travnikov ni kriva le država in industrializacija, ampak tudi naše razmišljanje, da mora biti vse stimulirano. Kaj so dobili naši dedje in očetje, da so (celo na roke!) kosili in urejali ta zemljišča, da bi jih ohranili v funkciji!? In ali nismo tudi ljudje preveč posegli v naravno okolje zveri in divjadi in jih navadili na »civilizacijo«!? - Mrhovišča in krmišča za divjad so potrebna, vendar naj bodo odmaknjena od naselij in pašnikov vsaj 3 km. Ob tem mora veljati, da tudi ljudje ne odlagajo klavnih odpadkov in crkovine kjerkoli, v bližini vasi. - Ukrepe za ohranitev jas, gozdnih in gorskih pašnikov, pa tudi za urejanje staleža zveri in divjadi, bi morala doreči stroka (lovci, gozdarji, kmetje). Če se ravnovesja ne da doseči, morajo oškodovani posamezniki in območja dobiti primerne odškodnine in nadomestila. - Stimulirati bi treba združevanje pašnih površin in možnosti najema tistim, kijih rabijo. Uporabniku bi morali v celoti pokriti vsaj stroške ustrezne ureditve in zaščite pašnikov, kar pa verjetno ni le naloga regijskega parka in MOP, ampak še katerega od drugih ministrstev. Stemberger: Odgovor na to, kako preprečiti zaraščanje krajine in ohranjati pašne površine, se skriva v stimulacijah v okviru kmetijsko-okoljskih programov. Omenil sem že, da se programom znotraj parkov dodeljujejo 15% višja sredstva, kar pa verjetno vsaj v začetni faz nastajanja parka ne bo dovolj. Te subvencije bi veljalo dvigniti vsaj na 30%, zlasti zato, ker so sredstva pri zagonu nekega projekta najbolj potrebna. Sicer pa niti ne bi šlo za bogve kakšna dodatna sredstva, saj ne bo ravno dosti koristnikov teh sredstev, ker vemo da gre za pretežno neposeljena območja. Vprašanje divjadi in zveri je čisto strokovno vprašanje, na katerega si sam ne bi upal odgovoriti. Pri reševanju tovrstne problematike, bi bilo nujno vključiti lovske družine s celotnega območja, ki naj podajo strokovne ocene m pripombe na predlog uredbe, kije še vedno vendarle v fazi delovnega osnutka. Lipolt: Navedel sem že, da se v gospodarjenju z gozdovi po ustanovitvi parka ne bo ničesar spremenilo. Za ohranjanje krajine so predvidene subvencije iz okoljskih programov, torej tudi čiščenje bivših pašnikov in gozdnih jas. Stimulacija za takšne posege pa bi morala biti po mojem mnenju vsaj za 25% in ne le 15% višja za ozemlja v parku, kot za tista, ki v parku niso. Mrhovišča bi morala biti oddaljena od naselij oziroma pašnikov vsaj 5 km in redno oskrbovana. Redno oskrbovana krmišča za divje prašiče bi v veliki meri zmanjšala škodo na kmetijskih površinah, urejeni gorski pašniki in gozdne jase pa bi zadrževale srnjad in jelenjad na njih. Lovsko gojitveni načrti naj urejajo stalež posamezne vrste divjadi, tako da bo sprejeta kompromisna rešitev med vsemi zainteresiranimi. Tomšič: Ločiti je potrebno prisotnost risa v našem okolju, ki je umetno nastanjen in medveda, ki je prišel sam. Problem presežka bi reševal z pospeševanjem ekonomskega lova, predvsem inozemnega. Tako bi zmanjšali divjad in zveri, povečali pa proračune dmštev in državnega lovišča. Nikakor pa ni za pričakovati, da bo država naredila karkoli za širitev pašnikov. Slovenci smo pač nedržavotvoren narod, ki vedno rabimo nekoga nad samo. Tako smo leta prikimavali Beogradu, sedaj pa raznim »stričkom« iz Evrope. In ti »stričkoti« pravijo, da moramo imeti v Sloveniji čim manj živine. Prav zato državi paše, da je toliko zaraščenih površin. Dejansko pa je velik problem, da se od odcepitve Slovenije bistveno manj vlaga v pogozdovanje. Krivec je država ki od svojih gozdov praktično nič ne iztrži. Ni treba biti posebej pameten, da vidiš rešitev. Pogledati j e potrebno le k drugim državam. Npr. Hrvaška daje sečnje na licitacije in iztrži od m3 lesa od 10,000,00 SIT do 13.000,00 SIT. Naše »glavce« pa dobijo cca 1.700,00 SIT/m3. Jenko: Glede mrhovišč je moje mnenje, da ta obstajajo samo z namenom, da se ohranja velik stalež divjih zveri, ki jih narava s svojim potencialom v njihovi prehranjevalnih navadah, šamane zmore. Koliko je tak način ohranjanja zveri smiseln, je vprašanje za stroko! Ta bi morala najti ustrezno ravnotežje med obema skrajnostma, ki bi omogočala normalno življenje na takšnih območjih. Sicer je eden izmed kmetov že našel rešitev in sicer je to takole komentiral. »Sožitje med volkovi in medvedi na eni strani in ovcami na drugi j e mogoče na istem območju le, če med volkove in medvede vsak dan pripeljemo nove ovce!« Po mojem mrhovišča ne sodijo v bližino naselij, sploh pa ne tako blizu, kot je predvideno za park. Da imamo zveri tik ob naseljih, smo krivi tudi sami, saj večino drobovine, kož, poginulih živali (piščancev, malih prežvekovalcev,...) in drugega konfiskata zmečemo v najbližji jarek ob vasi. Na tak način zveri sami navajamo na njim nov način prehranjevanja. Medvede, rise in volkove je moč tako zadržati stran od naselij z veliko mero samodiscipline prebivalcev in lovcev. Njihov stalež j e mogoče regulirati z gojitvenim odstrelom in preseljevanjem na področja, ki niso obljudena. V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti sredstva za zavarovanje živine (ograjeni pašniki, pastirski psi,...) in ljudi, v primeru nastanka škod pa primerne in pravočasne odškodnine. Da bi preprečili škodo na kmetijskih površinah po srnjadi, jelenjadi in divjih prašičih, bi bilo potrebno primemo načrtovati gojitveni odstrel te divjadi. V nasprotnem primem pa zagotoviti sredstva enako kot je navedeno v zgornjem primem. Zaraščanje kmetijskih površin je preobsežen zalogaj, ki bi ga bilo mogoče rešiti z odlokom o regijskem parku. Gre za nezadržno pomikanje gozdnega roba proti naseljem, kar ima za posledico tudi škodo povzročeno po divjadi. Daje temu tako je tudi vzrok v opuščanju kmetovanja, kar pa ima vzroke v neperspektivnosti in neekonomičnosti kmetijske panog,e za kar je predvsem odgovorna država. Za ohranitev jas, gozdnih in gorskih pašnikov, bi morale biti predvidene višje stimulacije kot so predvidene v vsakoletni uredbi in direktnih plačilih s strani države. Odpraviti bi bilo treba tudi prepoved gozdne paše in jo dovoliti seveda, če gre za eno od oblik nadzorovane paše pri kateri ne prihaja do škod na gozdnem mladju. Gozdne jase bi morali v večji meri vzdrževati lovske dmžine (iz lastnih prihodkov in denarno pomočjo države). Isto velja tudi za možnost direktnih plačil za kmete, ki vršijo košnjo in vzdrževanje gozdnih jas. V nasprotnem primeru nam bo grozila (poleg zaraščanja in nemoči pri ohranjanju naravne krajine) Lipolt: Po analizah, ki jih za Komunalno podjetje izvajajo pooblaščeni laboratoriji v pitni vodi ni zaznati povečane vsebnosti svinca, čeprav strelišče deluje že več, kot 20 let. Prepričan sem, da se vsebnost zaradi inertnosti svinca pod atmosferskimi pogoji tudi vnaprej ne bo povečala. Kamnolom nad Il.Bistrico bo treba sanirati, kamnolom pod Gabrovcem pa služi skoraj izključno potrebam občanom in mnenja sem, da selitev ni potrebna. Mihelj: Za strelišče Čme njive in kamnolome morajo biti izdelane okoljske in ekonomske študije za nadaljnje koriščenje. Če ni škodljivih vplivov in če dajejo zadovoljive rezultate upravljalcem in lokalni skupnosti, naj ostanejo. V kolikor pa pride do zaprtja, jih je treba ustrezno sanirati in ponovno vključiti v naravno okolje. Glede na to, da jih ni »ustanovila« država, ampak so lastniki/upravljalci in njihove obveze znani, je pri sanaciji težko pričakovati sofinanciranje države. tudi velika požarna nevarnost. Pogorišča pa vsekakor ne prispevajo k namenu ustanovitve regijskega parka. Poklar: Pod to točko ste postavili najmanj 4 vprašanja plus enega v uvodu, tako da je na vse skupaj že umetnost odgovoriti pa vendar: - Za zaraščanje gozdov, jas in travnikov so krivi lastniki in država, ki ni sposobna ali stimulirati ali kaznovati gospodaijev. Če želi država preprečiti zaraščanje mora torej stimulirati lastnika, da bo svoj travnik pokosil, če pa tega ne bi hotel, ga mora primemo kaznovati (globa). Nevestnim gospodarjem, bi morali neobdelano zemljo celo odvzeti. - Mrhovišča so v pristojnosti lovcev, za katere pa menim, da zelo skromno izvajajo svojo vlogo, ki jo imajo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja. Menim, da so tudi oni sokrivi za to, da prihaja do takih nenaravnih anomalij, ko pravite da se divjad sprehaja že po hišnih dvoriščih. - Pašnih površin in dmgih pogojev za govedorejo, ovčerejo in druge kmetijske dejavnosti odlok sploh ne bi smel omejevati, saj je za del prebivalstva v parku lahko ta dejavnost še edini način preživetja. Če odredbodajalec ne bo zagotovil primernih stimulacij tudi sam odlok ne bo sprejet. Šenkinc: Mrhovišča za divjad bi morala biti urejena v skladu z že obstoječimi predpisi. Za preprečevanje prodora divjadi na območje vasi in kmetijskih površin, bi moral biti dovoljen večji odstrel te divjadi ali selitev iz teh območji, kjer ni predviden njihov življenjski prostor (medved, ris). Zagotovljena bi morala biti večja sredstva za vzdrževanje gozdnih jas, krmnih njiv izven teh območij in zagotovljeno večje subvencioniranje obdelave kmetijskih površin, ker bi s tem preprečevali zaraščanje krajine in zmanjševali življenjski prostor divjadi. Jenko: Strelišče Črne njive predstavljajo pravo ekološko bombo, saj se nahaja na vodozbimem območju tik nad zajetjem našega vodovoda. Kaj pomeni nevarnost onesnaženja pitne vode s svincem, ni potrebno posebej poudarjati, saj bi v tem primeru ostala brez pitne vode naša in marsikatera sosednja občina. Zemljišče na strelišču bi bilo potrebno nemudoma sanirati in odstraniti več deset ton svinca, samo strelišče pa preseliti na primernejšo lokacijo in ga urediti tako, da bi bilo mogoče svinec pobirati in neškodljivo odstraniti. Pri tem projektu bi lahko kandidirali na državna in mednarodna sredstva, ki so namenjena ekologiji. Pri tem projektu nam ne bi smelo biti žal niti sredstev občinskega proračuna. Kar se tiče »starega kamnoloma« je bila ponujena (tudi z moje strani) rešitev v smeri sanacije, ki bi bila bistveno boljša od sedanje v obliki »neugledne deponije raznovrstnega odpadnega materiala«. Predlagali smo na tem prostoru ureditev strelišča za lokostrelce in posaditev ostalih površin z drevesnimi sadikami. Na tak način bi rešili prostorsko stisko enega najbolj uspešnih športnih društev v naši občini r---------------------------------------------------------------n MNENJE GLEDE STRATEGIJE ] RJAVEGA MEDVEDA j Društvo rejcev drobnice II. Bistrica se je aktivno vključilo v razprave o | ■ strategiji rjavega medveda v Sloveniji. Sprejeli smo stališče o sami strategiji, ■ ■ bili pobudniki poziva predsedniku vlade, da se sestane s predstavniki , . kmetijskih organizacij Primorske, bili smo pobudniki sestanka kmetijskih J J društev v Postojni dne 19.1.2002, bili smo udeleženi okrogle mize v Bukovju. * * Iz navedenega sledi, da smo bili pobudniki cele vrste aktivnosti, da se ne I I sprejme, oziroma sprejme za primorskega kmeta ustrezen odlok vlade o zaščiti I I rjavega medveda v Sloveniji. Ne nameravamo ocenjevati dela Zveze glede tega vprašanja, menimo pa | | , daje bilo storjeno premalo, da bi si izborili ustreznejši položaj primorskega I ■ kmeta v primerjavi z Lovsko zvezo. Člani upravnega odbora Društva rejcev i ■ drobnice II. Bistrica zato dajemo Zvezi rejcev drobnice Slovenije naslednje ■ ■ zahteve: - Čimprejšnji sklic izredne seje Zveze rejcev drobnice Slovenije glede J * vprašanja Strategije rjavega medveda (zahtevamo predhodno analizo * I dosedanje aktivnosti in predlog aktivnosti, za dosego ugodnejših pogojev I I kmetovanja ob sprejetju te strategije.) - Predlagamo aktivnosti za razrešitev G. Strleta, sekretarja na MKGP, | | zaradi neodgovornega in enostranskega delovanja pri Strategiji rjavega | I medveda, na škodo primorskega kmetijstva. - Na seji zahtevamo udeležbo predstavnikov Vlade, Ministrstva za ■ ■ kmetij stvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolj e in prostor, z j asnimi ■ J izhodišči kaj bodo prinesli izvedbeni akti Strategije rjavega medveda. - Zahtevamo daje seja Zveze po predlagani točki dnevnega reda najkasneje [ I do 15. 3. 2002. Upravni odbor Društva rejcev drobnice Il.Bistrica I V_______________________________________________________________V V bistriškem vodnozbirnem območju bodočega parka se nahajajo tudi strelišče na Črnih njivah in kamnolom pod Gabrovcem in stari nesanirani nad Bistrico. Ali bi moral projekt parka predvideti njihovo selitev, kam in kako naj se zagotovijo sredstva za njihovo selitev? AC" Snežnik stran -16 Ker je jasno, da je odločitev državnih organov, da nam bodo vsilili Regijski park Snežnik razvidna iz vseh dosedanjih razprav in akcij Ministrstva za okolje nas zanima, katera druga vprašanja bi moral podrobneje opredeliti predvideni odlok, pa jih ni, ali jih je zajel pomanjkljivo? in ekološko sanirali stari kamnolom. Sredstva za ekološko sanacijo namenja MOP, koncendent in mednarodni skladi. Pri preselitvi kamnoloma pod Gabrovcem bi bilo treba upoštevati strokovna mnenja, s katerimi sam ne razpolagam. Pred leti je bilo slišati, da ob miniranju nastajajo razpoke, v katere se steka voda, kar pomembno slabi vir izvirne vode za vodovod. Vsekakor kamnolom ne sodi v nikakršen park. Za njegovo preselitev bi bilo treba najti ustrezno lokacijo, ki ne bi smela biti moteča za ljudi niti naravi neprijazna . Ob tem je potrebno upoštevati tudi gospodarski interes občine. Šenkinc: Strelišča bi morala biti sanirana tako, da ne bi onesnaževala vodozbirnih območij. Prav tako bi Šenkinc: Cilj uredbe v takšni obliki kot je sedaj predlagana, je varovanje narave in ne normalen gospodarski razvoj v skladu z naravo. Zato je tudi predvidena taka omejitev gradnje turistične infrastrukture. S tem je onemogočen turistični razvoj tega območja kot protiuteži omejitve ostalega gospodarskega razvoja in se bo z dodatnimi pogoji gospodarjenja to območje še bolj finančno izčrpavalo in gospodarsko zaostajalo. (Rad bi videl predlagatelje parka, ki bodo dopustovali namesto v Ljubljani, v Postojni in se dnevno vozili na sprehode na Mašun ali Gomance). Štemberger: Menim, da uredba, ki sicer ima določene omejitve in pomanjkljivosti, za območje, ki je sedaj predvideno za vključitev v park, vendarle ni prehuda. Uredba bi bila mogoče nekoliko preostra, če bi vključevala velike vasi. Ker pa sta tako Bač kot Knežak po novem izven meja parka, menim, da je uredba za ostalo pretežno neposeljeno območje sprejemljiva. Dve glavni pomanjkljivosti, ki ju vidim v predlagani uredbi sta ravno nočitveni objekti na Sviščakih (potrebno bi bilo dovoliti gradnjo objekta s 100 ležišči) moral biti izločen iz parka kamnolom pod Gabrovcem, ker verjetno selitev na drugo lokacijo ni možna zaradi neprimernosti terena. Poklar: Saniranje strelišča na Črnih njivah zahtevamo v občinskem svetu že nekaj let. Žalostno je, da želi župan dokazati, da svinec v izstrelkih naravi ni škodljiv in tako se stvari ne premaknejo nikamor. Zdrahe med akterji strelišča pa hvalabogu plodno prispevajo k temu, da tam strelišče ne bo nikoli več zaživelo. Žal pa bodo zaradi neodgovornosti taistih ostale razmere ne sanirane (tla in suhi bori). Kamnolomi po mojem mnenju niso sporni, v kolikor v njih ne prihaja do kakšnih ekoloških onesnaženj. in pa asfaltiranje ceste od Ilirske Bistrice do Sviščakov in naprej do Mašuna, kakor tudi asfaltna povezava med Mašunom in gradom Snežnik. To bi bilo za razvoj turizma v predvidenem parku bistvenega pomena, obenem pa to vendarle ne predstavlja tako hud poseg v prostor. Kar pa se tiče ostalih omejitev bi povedal naslednje: 50 let nam nihče ničesar ni omejeval, 50 let nam nihče ničesar ni prepovedoval. In kaj smo ves ta čas na tem območju storili? Nismo bili niti sposobni sprejeti ureditvenega načrta za Sviščake, planinski dom nam ni ravno na zavidljivi ravni, niti ceste do Sviščakov si nismo bili vredni asfaltirat. Zdaj pa, ko smo na mizo dobili predlog uredbe, bi kar naenkrat urejali nova smučišča, gradili bi hotele na Sviščakih, Gomancih in ne vem kje še vse, asfaltirali bi vsako gozdno stezo in mogoče bi si postavili tudi vetrno elektrarno!!! Le kje smo bili z investicijami vsa ta leta? Omejitve ne ležijo v uredbi, omejitve ne ležijo v Ljubljani, omejitve so tu pri nas doma, med nami, ki si en drugemu mečemo polena pod noge, namesto da bi s skupnimi močmi poiskali najboljše možne rešitve. Tomšič: V svetu ustanavljajo parke, če je ogrožena posamezna rastlinska ali živalska vrsta. Pri nas tega razloga ni. Nasprotno. Snežniški gozdovi skupaj z hrvaškimi tvorijo naj večjo gozdno gmoto v Evropi. Torej smo dokazali, da brez ljubljanskih in nizozemskih »vsevednežev« znamo ohraniti okolje. Najodločneje nasprotujem vsakršnim omejitvam, predvsem pa v razvoj turizma. Mihelj: Določene omejitve so predpisane že z nekaterimi drugimi zakoni in uredbami o graditvi objektov in zaščiti gozdnih območij. Verjetno nam vsem ne bi ugajalo, če bi imeli čez čas vse gozdove posejane z razno raznimi objekti. Bojimo se že popisa obstoječih objektov in primerne ureditve obstoječih vikend naselij. Čeprav sem proti vsem omejitvam, ki omejujejo razvoj in vem, da turisti ne želijo bivati preveč na obrobju smatram, da moramo biti pri graditvi turističnih nočitvenih objektov in bivalnih objektov izven razširjenih zazidalnih območij racionalni. Če bi primerno izkoristili vse obstoječe objekte, sanirali ter uredili nekdanje objekte in jih napolnili s turisti čez celo leto, bi bili lahko kar zadovoljni. Sicer pa predstavljajte si hotel za kakšnih 1000 ljudi pod Snežnikom!? Jenko: Sem proti omejitvam, ki so navedene v predlogu odloka, vsaj kar se kapacitet tiče in razvojnih možnosti, kijih nudijo vse lokacije, kijih zajema park, razen rezervatov s posebno strogim režimom varovanja. Pri predstavitvi projekta Snežniški park sem tudi sam opozoril, da ta ne navaja vseh lokacij pomembnih za razvoj turizma, kar je narobe. Turizem da, vendar skupaj z ukrepi varovanja narave in okolja. V mislih imam izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter urejeno ostalo infrastrukturo. V nobenem primeru si ne smemo zapreti razvojnih možnosti na eni strani in na drugi narediti nepopravljivo škodo (npr. onesnaženje podtalnice, uničenje biotopske raznolikosti,...). Da smo prišli do te situacije, je v veliki meri zasluga nas samih. Le kaj smo počeli na projektu razvoja turizma v naši občini in kdo so tisti, ki so naredili vse, daje takšno stanje kot je? Lipolt: Omejitev nočitvenih objektov je v osnutku uredbe res 60 ležišč, vendar j e dano ustno zagotovilo, da bo uredba dopolnjena in bo objektov s 60 ležišči npr. na Sviščakih lahko več. Dali smo pripombo, in upam da bo upoštevana, da se v uredbi opredeli tudi Gomance.Ostali objekti, npr.Okroglina, se bodo lahko adaptirali (ne pa povečevali) in uporabljali za iste namene, kot do sedaj. Menim, da ne bi bilo prav, če res želimo zanamcem ohraniti naravo, da bi vsak po svoje urejal prostor. Vikendi naj ostanejo tisto za kar so bili zgrajeni, ne bivalni objekti ali kaj drugega motečega za sosede in druge. Poklar: Glede razvoja Sviščakov je bilo že veliko besed in nič narejenega. Prav zato, ker do sedaj nismo znali izkoristiti naravnih danosti tega okolja menimo, daje 60 ležišč, ki jih odlok dovoljuje dovolj. Važneje bi bilo, da si lastniki vikendov uredijo nepropustne greznice in s tem ohranijo čisto okolje. Tomšič: Na zboru krajanov vasi Koritnice smo državnega sekretarja Berginca javno vprašali: Koliko denarja je namenila Nizozemska za ustanovitev parka, seznam pravnih in fizičnih oseb, ki so denar prejele in koliko? Kljub temu, da kar pogosto izhaja propagandna publikacija »Snežniški park«, tega odgovora ni. Je pa ta publikacija polna člankov potencialnih »delavcev« parka. Kljub mnogim vprašanjem kakšne so prednosti parka, teh odgovorov ni. Ovire pa so znane. Zato odločno nasprotujem ustanovitvi parka. Prav tako menim, da ne potrebujemo tistih 10 jalovih delovnih mest saj je teh v Sloveniji že bistveno preveč. Jenko: Splošen vtis, ki sem ga dobil ob vseh predstavitvah je, da pripravljavci projekta Snežniški park ne poznajo življenja in navad ljudi na tem območju. Prav tako ne poznajo celotnega terena, naravnih in krajinskih značilnosti tega območja. Zanje je sprejemljivo strelišče, eksplozije, preleti avionov in polucija z nevarnimi snovmi na eni strani in nesprejemljiv ropot motorne žage kmetov v gozdu na drugi strani. In to vse v enem in istem parku! Nekdo je celo predlagal, da bi bilo potrebno v park vključiti tudi Globovnik, če le obstaja možnost, da na tak način saniramo deponijo in njen smrad, po katerem je poznan naš kraj širom po domovini. Za dokončno in tako pomembno odločitev kot je Snežniški park, bi bilo potrebno povprašati krajane na referendumu! Mene osebno predlagatelji do sedaj v smeri podpore temu projektu, še niso prepričali. Lipolt: MOP vseskozi zagotavlja, da proti volji ljudi ne bodo ustanavljali parka. Osebno sem za park, če bo park občanom kaj dobrega prinesel, ljudje naj se na osnovi argumentov odločijo za ali proti parku in njihova volja naj bo upoštevana oziroma izpolnjena. Vsekakor pa morajo istočasno s sprejemom uredbe o ustanovitvi parka biti znani (in sprejeti) vsi pogoji gospodarjenja v parku. Poklar: Uvedba parka v tem okolju se, po mojem, ne bo mogla ljudem kar vsiliti, zato morajo pač odgovorni akterji vložiti dovolj napora in energije, da bodo ljudi prepričali v opravičenost uvedbe parka in argumentirano ponuditi vse ugodnosti, ki bi jih bili prebivalci parka lahko deležni. Prav zaradi netransparentnosti obljub v razpravah, se med ljudmi pojavlja odpor in nejevolja. Za morebitni propad projekta bodo torej izključno odgovorni njegovi pripravljavci. Mihelj: Regijskega parka Snežnik ne more in ne sme vsiliti nihče, če ne bo po volji ljudi, ker preprosto ne bo živel, razen na papirju. Na žalost so se je proces in pilotne študije predolgo odvijali samo na enem območju (Cerknica) in v ožjih strokovnih krogih, zato je ostalo našim ljudem še veliko neodgovorjenih vprašanj in tudi »fiksnih idej« zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Premalo poznamo in spoštujemo tudi omejitve, ki jih že dolgo predpisujejo drugi zakoni in občinski odloki in je sedaj vseh omejitev kriva uredba o regijskem parku, ki jo trenutno obravnavamo. Marsikdo tudi še ne ve, kaj bi radi zaščitili s parkom in za koga, kar kaže, daje bilo vidno premalo vzgojnih aktivnosti med preprostimi prebivalci bodočega regijskega parka. Kot sem že rekel na začetku, nimamo razvojnega programa in jasnih alternativ, ki bi jih lahko vtkali v nastajanje regijskega parka in jih postopoma uresničili s pomočjo države in Evropske unije, kot lastne in nevsiljene. Bojim pa se, da bomo zaradi splošnega nasprotovanja vsem predlaganim rešitvam, namesto njihovega konstruktivnega spreminjanja, dopolnjevanja in prilagajanja našim željam in ciljem, spet »izviseli« in zamudili še eno razvojno priložnost za velik del naše občine. Štemberger: Vsi, tako mi -prebivalci občine Ilirska Bistrica, kot tudi uredbodajalci - Ministrstvo za okolje in prostor, se moramo zavedati, da park prihaja k nam in ne obratno, da mi rinemo v nekakšen rezervat. Ali z drugimi besedami povedano, uredba o Regijskem parku Snežnik se mora podrediti zatečenemu stanju na terenu in ne obratno. Zaradi parka ne bomo popolnoma ničesar spreminjali in ne ničesar selili. Če neka zadeva za park ni sprejemljiva, naj jo uredba o parku enostavno izvzame. Šenkinc: Ker uredba ne predvideva jasnega financiranja ukrepov za ohranitev krajine, da bi s tem preprečevala in omejevala predor divjadi v bližino naselij (ščiti pa neplodne površine in preprečuje gospodarske posege na teh površinah, pašnikov in travnikov, ki pa so še v funkcijah pa ne omenja), omejuje turistični in naravi primeren gospodarski razvoj tega območja smatram, daje celoten koncept parka v taki obliki ni razvojno naravnan in je neprimeren. Uredba ni primerna za javno obravnavo, ker bi v njej moralo biti jasno opredeljeno kaj ljudje na tem območju s parkom pridobijo in kaj izgubijo. Občinski svet take uredbe ne bi smel podpreti, ampak bi moral omogočiti ljudem odločanje o mejah parka in o tem ali hočejo biti v parku (na referendumu), vendar se bojim, da to ne bo omogočeno, ker vlada RS sprejema uredbo brez soglasja občine. V Občinskem svetu pa večino svetnikov park ne omejuje, prej jim je dobrodošel za kakšen ozek osebni interes. Osebno sem prepričan, da bomo s takšno obliko parka, kot je predvidena, brez jasnih ciljev razvoja, v glavnem veliko izgubili in zelo malo pridobili. To tudi dokazujejo dosedanje izkušnje in polemike z ljudmi iz obstoječih parkov v Sloveniji, ki so v glavnem z njimi nezadovoljni. Kategorije IUCN I Strogi naravni rezervat/naravno območje (Strict Nature ReserveAVildemess Area) območje, zavarovano predvsem za znanstveno raziskovanje ali ohranjanje narave la Strogi naravni rezervat (Strict Nature Reserve) območje, zavarovano predvsem za znanstveno raziskovanje Ib Naravno območje (Wildemess Area) območje, zavarovano predvsem za ohranjanje naravnega stanja II Narodni park (National Park) območje zavarovano predvsem za ohranjanje ekosistemov in za rekreacijo III Naravni spomenik (Natural Monument) območje, zavarovano predvsem za ohranjanje izjemnih naravnih pojavov (oblik). IV Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst (Habitat/Species Management Area) območja, kijih ohranjamo z določeno rabo za ohranjanje določenih ogroženih rastlinskih/živalskih vrst oz. habitatnih tipov V Zavarovana krajina (Protected Landscape/Seascape) območje, zavarovano za ohranjanje krajine (kopne in morske) in za rekreacijo VI Zavarovana območja naravnih virov (Managed Resource Protected Areas) zavarovana območja, v katerih j e z upravljanjem zagotovljena trajnostna raba naravnih virov V bistriški občini smo vedno smatrali, da je območje, ki ga bo sedaj zajel bodoči park, turistični rezervat. Sedaj predvidene restriktivne omejitve so v veliki meri neživljenjske. Naj navedemo glavne: omejitev velikosti nočitvenih objektov na 60 ležišč, prepoved gradile bivalnih objektov. Možnost gradnje vikendov samo na Sviščakih, popolno zanemarjanje lokacij na Gomancih, Okroglini in Grdi dragi, ki so v vseh dosedanjih projektih predstavljali potencialne nočitvene lokacije. Prepovedano je spreminjanje sedanjih koč v turistične objekte. Zanima nas kaj o omenjenih omejitvah mislite vi? KAJ MENI IO OO SDS SDS meni, da bi bilo, preden se posvetimo konkretnim vprašanjem, izrabiti vsa pravna sredstva »Za« ali »Proti« konstituiranju parka Snežnik. Zaradi tega zahtevamo, da se o tem odločajo občani na referendumu, kot najvišji obliki izražanja volje v demokratični in pravni državi, kot je naša. Iz zgoraj navedenega sledi mnenje SDS-a, da smo izrecno proti regijskemu parku Snežnik z utemeljitvijo, da iz do sedaj navedenih kriterijev ne vidimo možnosti razvoja kraja samega, pač ravno nasprotno - njegovo stagnacijo. Dodatna utemeljitev naše odločitve je tudi v tem, da se bodo stroški kakršnih-koli posegov v prostor znotraj parka, ki jih bodo izvajali občani, drastično povečali na račun občanov samih. 29. 3. 2002 Bistriške fontane FONTANA NA PLAČI Pogled na današnji spomenik domačinoma je kaj klavern. Vsekakor bi bila obnova spine nazaj v fontano in postavitev spodobnega obeležja in ureditev celotnega prostora primerna osvežitev. Iz arhiva Foto Maraž Vračamo se na začetek. Na Trg Maršala Tita in na predlog Turističnega društva za postavitev fontane na tem trgu. Je to res najprimernejše opozorilo, da Bistrica leži ob vodi, da so žage in mlini dajali tem kraju značaj dolga stoletja? Mislim, da bi se omenjenega problema morali lotiti drugače. Mogoče bolj originalno, kot so to storili Solkanci lani jeseni s postavitvijo javne fontane ob svoji tisočletnici. Bistričani so bili bolj ponosni na vodo kot je videti čeprav na trgu niso gradili fontane. V sami Bistrici je bila le fontana (bazenček) na Vaupetičevem vrtu, zgrajena za časa Italije. Pa še to je povojni kupec hiše kmalu zasul in razširil zelenico. Vodovod, zgrajen konec devetnajstega stoletja in po Bistrici razpeljan v prvi polovici dvajsetega stoletja, je prinesel le vrsto javnih vodovodnih pip, na kakih osem so me opozorili Bistričani, razvrščenih od izvira Bistrice do centra nekako v tem vrstnem redu: nasproti Mehlinovih, pri Bilčevih, pri cerkvi, pri Marinkotu, nad Cenarjem, pri Orajtu in pri Spetiču. Slednja je služila predvsem koritu za napajanje živine. Seveda ne smemo pozabiti tiste na trgu. Bila je bogata mestna spina, lahko bi po njeni obliki dejali celo fontana. Razen ostanka te -danes spremenjene v spomenik domačinoma - ki so ju fašisti obesili, so vse druge izginile. Trg je dobil svojo današnjo podobo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Odprto strugo, preko katere seje bočil mostiček - domačini so ga imenovali brv, so prekrili z betonsko ploščo in hiše z obeh bregov združili, ukinili napajališče za živali in dobili veliko površino za organizacijo političnih zborovanj. Čas j e naredil svoje in trg j e danes pač tak, kakršen je. Vsekakor bi si Bistrica zaslužila in lahko privoščila bolj urejen center starega mesta, mislim pa, da samo postavljanje fontane k temu ne more pripomoči. Spodbudno je, da je na tem trgu doživel delno obnovo Hodnikov mlin in jo doživlja Ivetova žaga. Osvežitev so tudi obnova Sketove hiše, Triglava in Ivetovega mlina. Vsekakor gre tu hvala novim lastnikom Pucu in Povalcu ter knjižnici. Posamezne urejevalce prostora, predvsem bistriške arhitekte, glavni zagovornik take ureditve j e bil pokojni Pavel Žnideršič, pa že dolgo muči pokrita struga in želja, da bi bistričani le zbrali dovolj volje in denarja in bi strugo na trgu ponovno odkrili, uredili njeno okolico ter na ta način obogatili centralni mestni prostor. Ob tem se vedno pojavljajo vprašanja o pomanjkanju parkirišč. Stroka ocenjuje, da bi z ureditvijo prej pridobili še kakšno, kot pa ga izgubili. Točno pred desetimi leti j e Fakulteta za Arhitekturo ob sodelovanju tudi domačih arhitektov v študiji: Variantne urbanistično arhitektonske strokovne rešitve ožjega in širšega mestnega središča Ilirske Bistrice, med drugim obdelala tudi takšno ureditev tega trga. Gotovo se na občini še kje valja kak primerek tega projekta. Če bo turistično društvo nadaljevalo s svojo akcijo bolj smelo in prodrlo z idejo ureditve trga tudi v krajevno skupnost in na občino, bo morda uspelo vrniti Bistrici vodno strugo tam, kjer bo ta najbolj okarakterizirala samo mesto. Pa fontana. Z vrnitvijo vode na staro špino in z primernejšo postavitvijo obeležja domačinoma žrtvama fašističnega divjanja bi vsekakor bolje opredelili podobo mesta. In še nekaj, z obeležjem bi se lahko spomnili tudi žrtev 8ISTERZA - Piazza Viti. Emanuele III Trdni loki mostu so krasili Trg Maršala Tita, takrat poimenovan Trg Vittorie Emanuele III. Glede na poimenovanje v obeh državah tudi tedaj središče Bistrice. Iz arhiva Foto Maraž Perspektivni pogled na Plač Pogled na skico ureditve Plača, kot ga je pripravila skupina arhitektov pod vodstvom docenta dr. Borisa Leskovca. V skupini sedmih arhitektov je sodeloval tudi domačin Leon Belušič. Mogoče pa bi Plač res pridobil, če bi bistričani realizirali pripravljen projekt. bombnega napada pri Novem svetu. Ob zaključku serije pa še to: Če bi krajevna politika pokazala le malo interesa za popestritev Bistrice, bi z majhnimi sredstvi lahko obnovili stare fontane in v par letih osvežili turistično ponudbo mesta. Jožef Šlenc Društvo se predstavi KM K RACING KLUB V 70-ih letih je bila Ilirska Bistrica poznana po izrednih kartistih, ki so sloveli po celotni tedanji Jugoslaviji in dosegali najvišje rezultate. Organizirali so tudi dirke v domači Ilirskai Bistrici. AMD je organizirala tudi turistične rallye s spretnostnimi vožnjami (Brkini) tako, da je bil avtosport blizu in priljubljen med ljudmi. Vendar je zaradi različnih dejavnikov avtosport v II. Bistrici zamrl. Po 30 letih je prvi korak k oživitvi avtosporta na bistriškem naredil Ferrari klub z organizacijo dirke na Mašunu in kasneje gorske dirke med II. Bistrico in Šembijami, kije ena izmed najboljših dirk v Evropi. Ob obiskovanju te dirke in drugih po Sloveniji smo se iz množice obiskovalcev dobili trije domačini in po večkratnih pogovorih odločili, da tudi mi sodelujemo v svetu avtosporta. S tem smo v letu 2001 tudi ustanovili KMK racing klub in pripravili tekmovalno vozilo. Kot začetniki v tem športu smo se odločili, da začnemo v nižji kategoriji zaradi nižjih stroškov tekmovalne sezone in negotovosti na odziv domačih ljudi. Za avtomobil smo izbrali legendarni Zastava Vugo, ki ga je bilo potrebno precej predelati za udeleževanje na dirkah. Potrebno je bilo tudi opremiti voznika ter pridobiti vozniško licenco in drugo dokumentacijo. Sestaviti spremljevalno ekipo, ki bi bila pripravljena s svojim znanjem in delom ter veseljem pomagati na dirkah. Dirka za nas ni le nedeljski izlet na enega izmed ovinkov proge, ampak delo celotne ekipe več dni. S tem pa se pojavi veliko stroškov, kot so nastanitev, prevozi, postavitev boksa, prehrana, startnine... Ko smo uspeli pripraviti vse potrebno, smo se podali na svojo prvo dirko na Gorjance. S tem svojim dirkaškim krstom smo bili izredno zadovoljni, ker nismo pričakovali praktično nič. Navkljub starim mačkom smo dosegli odlično sedmo mesto v svoji skupini, kjer je bilo 18 sodelujočih. Kljub pomankanju finančnih sredstev nas je ta dirka vzpodbudila, da smo začeli s pripravami na domačo dirko. Kljub domačemu terenu vendar z velikimi težavami avtomobila smo na GHD Ferrari dosegli 9 mesto med 21 sodelujočimi v svoji skupini. Tako da smo bili izredno zadovoljni z izkupičkom naše sezone 2001. V sezoni 2002 je želja kluba sodelovati na več dirkah s poudarkom na rally tekmovanjih, vendar pa je vse odvisno od finančnega stanja, kajti avtošport je zelo zanimiv in drag šport. Upamo, da bomo ob pomoči starih in novih sponzorjev v tej sezoni še uspešnejši. V letu 20001 smo bili razočarani nad večino domačih podjetij, kajti deležni smo bili le posmeha. Razen nekaterih, ki so nam že od vsega začetka stali ob strani in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se: AUSTROCHEMLjubljana in g. VINKU VRHU JOHNNY BAR II. Bistrica SPLOŠNO ZIDARSTVO LOGAR Tominje BOLERO BAR Ilirska bistrica A VTOKLEPARSTVO KALC Rečica GRADEKS BMR Postojna OKR. PRI KORAJŽNIKU Rečica MARYARTII. Bistrica LAŠKO P E LUCIJA in g. BOŠTJANU HRIBARJU DROGA PORTOROŽ -BARCAFFE POSREDOVANJE ZIDAR ANDREJ s.p. Ljubljana MINI MARKET BA TISTA II. Bistrica SALUMIS d.o.o. Ilirska Bistrica AVTOSHOP Ilirska Bistrica KALISTER AVTO Dolenje IN POSAMEZNIKOM: VALENČIČ ALOJZU, UJČIČ IGORJU, ROLIHDENISU, BATISTA STOJANU, FURLAN KARLOTU, FATUR JOŽKU in njegovi ekipi, GASILCEM TIB TRANSPORTA, BRADEL DAMJANU in vsem, ki ste nam stali ob strani pa ste ostali neopaženi - tem se tudi iskreno opravičujemo. ; k r- : ; - Ar Ostanki nekdanjega gradu nad vasjo ;«sAv> SISaT1 tM Kq/ vse so jablaničani položili pod svojo cesto priča zgornja fotografija Letnica 1631, na kamnitem okvirju okna na novi graščini je še vedno uganaka. Grad Jablanica (Jablaniz - Jablanca) leta 1689 po bakrotisku iz Valvasorjeve knjige “Slava vojvodine Kranjske”. Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net d.O.O. * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE ik stran - 18 ■ o. Vas Jablanica je gručasto naselje v Podgori, ki leži na vznožju kraškega roba, pod Srednjim vrhom (923m), tik nad cesto Ilirska Bistrica - Zabiče. Skozi naselje teče proti reki Reki, ki je nadrugi strani obrečne ravnice, potok Goričnik. Pod krajem so travniki in njive, nad njim paje hrastov gozd in še višje prepadne stene. Na Rebri 150 metrov nad naseljem so razvaline srednjeveškega gradu, pod njim pa ostanki cerkve Marije Snežne. GRAD JABLANICA Nad naseljem Jablanica so še danes vidne razvaline srednjeveškega gradu. Valvasor opisuje, da stoji grad v divjini med visokimi hribi, poraščenimi z gozdovi. Po njegovem mnenju j e dobil grad ime po divjih jablanah, ki so rastle v okolici. Glede imena si ni popolnoma najasnem, saj prtavi, da so mogoče stari Rimljani ta kraj imenovali »Admalum« zato, ker leži v neobljudenem in divjem kraju. Grad je večkrat menjal lastnike: gospode Haller, Zuetkoviz, viteze Fini in barone Lazzarini. Potem, ko so grad napadli roparji, so zgradili v vasi novo grajsko poslopje, kamor so se preselili lastniki j ablaniške graščine. Danes predstavlja gornji grad le razvaline, medtem ko grajsko poslopje v vasi dokončno razpada. MOJA VAS JABLANCA Nisem še slišal, kdaj je nastala, Vem pa dajablančani živijo tu veliko stoletij. Priče so dva gradova in cerkev. Menda je bila pred gradom tudi kapelica. Do današnjih časov se nam naša zgodovina ni zdela pomembna. Sedaj pa, ko odkrivamo dinozavre, pa bi radi tudi mi otroci odkrili kakšno pomembno stvar iz zgodovine našega kraja in ljudi. Če Pred drugo svetovno vojno in še po njej sta bili v Jablanici občina in pošta Pogled va vas z jadralnega padala so bili tudi pri nas dinozavri, pa tudi o njih. Spraševal sem starejše jablančane. Povedali so mi o jezeru, kije prekrivalo dolino reke Reke. Menda so našli rinko za vezanje čolnov pod Kozlekom. Preko naših krajev so potovali graščaki s kočijami. Zagotovo so ob Reki prihajali tudi ubežniki pred Turki in verjetno za njimi tudi Turki sami. Znani so nekateri priimki, ki to potrjujejo. Kateri so, si nisem zapomnil. Zaradi strogih gospodaijev so ljudje v naših krajih trdo delali,ttežko živeli in malo imeli. Strina Celinova je povedala, da seje smel na kmetiji pod graščaki od vseh številnih otrok poročiti samo eden. Drugi dete niso dobili. Doma so ostali neporočeni kot strici in tete za pomoč na kmetiji. V 19. stoletju je veliko naših fantov odhajalo s trebuhom za kruhom v tujino. To seje dogajalo tudi kasneje, zato občasno dobimo kakšen obisk iz tujine od potomcev naših prednikov. Zgodovina naše vasi je podobna velikemu popotovanju. Moji predniki pa so ostali v Jablanci. Sam sem se rodil v Postojni, živim pa v Jablanci. Tu bi želel tudi ostati, ker mi je tu lepo in me imajo radi. Primc Miha, 3 razred OŠ Podgora Kuteževo Obveščamo svoje poslovne partnerje, da selimo sedež podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o. in podjetja SPONSOR INŽENIRING d.o.o. na Bazoviško 32, v nov poslovni center MIKOZA. Začetek poslovanja IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU V bTpred™ doma tel.: +385(0)5/714-15-04 04. 03. 2002. -sk/Jc '1? 'ilc 4' -:le 1 tIc 4- ole čl 'k i: I 4 1 4 -i- I Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, Vili larjev i ii 1 1 OIC Trnovo ra cesta 47,6250 Ilirska tel/fax: 05/71-41-362 Bistr ica ^ ■£* £ £ £ u £ 2 19 c J Ho cJ 19 5 73 L- 3 £ u £ ZI milka Pedikerski salon Milka Prosen Rozmanova 36, II. Bistrica, 05/7141-269 RITEM PLANET tSsš ............."Lr*:::" r._............. Vaški baline “Delovna akcija ” asfaltiranja vasi. Igrišče pred graščino i Nova graščina v središču vasi, ki že dolgo časa ni več nova raztežilnik za uravnavanje pritiska vode pri uporabnikih ter izdelali fekalno in meteorno kanalizacijo. Z malo ali več težavami, so 1999 leta dokončali dela z asfaltiranjem 6.000 kvadratnih metrov poti in dvorišč. Vgradili so 1.580 metrov vodovodnih cevi, 625 metrov meteorne in 684 metrov fekalne kanalizacije. V številne delovne akcije so jablaničani vložili 3.880 ur prostovoljnega dela. Trgovina v vasi JABLANICA DANES Jablanica šteje 158 prebivalcev, ki živijo v 41-tih stanovanjskih enotah. Spada, skupaj z Vrbico, v Krajevno skupnost Vrbovo. Leta 1997 so se na referendumu odločili za triodstotni samoprispeveh za dobo treh let, za ureditev vasi. Z zbranim denarjem so v naslednjih letih rekonstruirali vodovod, zgradili nov Nova kapelica, posvečena Mariji Snežni. Izgrajena je popolnoma na novo s tem, da so iz ruševin stare cerkve vzeli nekaj uporabnih detajlov. Pridnim jablaničanom, dela ne bo zmanjkalo niti v prihodnje, saj imajo v vasi kar 32 otrok oziroma mladoletnikov, ki bodo vsekakor poskrbeli za razvoj in napredek svoje vasi. Vse o Jablanici je povzeto po: -Viljem Kindler: Zgodovinski paberki o srednjeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnih gradovih -Krajevni leksikon Slovenije Posebna zahvala gre Danilu Štefančiču, Ivanu Kompanu in malemu Mihcu. ^'R’Az MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/714 10 38 VAM NUDI KOMPLETNO SERVISNO USLUGO ZA VAŠ AVTO RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter sp. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 ------------------- * OPTIKA ZA VSA VOZILA * MONTAŽA IN SERVISIRANJE AVTO KLIME * MONTAŽA AVTOSTEKEL (NA VSEH VOZILIH) * MONTAŽA IN PREMONTAŽA GUM * KONTROLA AMORTIZERJEV * KONTROLA ZAVOR (NA VALJIH) * ČIŠČENJE HLADILNEGA SISTEMA NA VSEH VOZILIH * AVTOVLEKA * NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE * PRODAJA VOZIL * PREPISI RABLJENIH VOZIL * ZAVAROVANJE * SERVISIRAN IF VH7II ©KMdl iliDioffj, lili M lili B SPIRULINA RACI FIGA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, kije naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. Snežnik stran - 20 u&ggL.— Bistrica od tu in tam 29. 3. 2002 Bistriške gasilske novice VELIKA NEVARNOST POŽAROV V NARAVI - kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč - odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil Kaj storiti, ko v naravi zagori? Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom. Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno Zaradi dolgotrajnega sušnega vremena se je stanje na področju požarne varnosti v naravi poslabšalo, zato je Uprava RS za zaščito in reševanje z dnem 11. 03. 2002 razglasila veliko požarno ogroženost okolja na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprt ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete in snovi, ki lahko povzročijo požar. Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica je na podlagi razglasa preverila in povečala operativno sposobnost enote. V društvu smo preverili vso opremo, ki nam služi pri intervencijah v naravnem okolju, organizirali občasne patrole po našem požarnem okolišu, po potrebi pa bomo organizirali tudi požarne straže. V letošnjem letu je naše društvo na požarih v naravnem okolju posredovalo 19 krat, zato opozarjamo občane, da se držijo razglasa, saj bo inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija izvajala v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja poostren nadzor. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem: - nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov - kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112. Po telefonu sporočite naslednje podatke: - svoje ime in priimek - kaj in kje gori - kratek opis požara - v katero smer se požar širi in kaj ogroža - če je možno povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju. Janko Slavec PGD II. Bistrica --------------, PET NOVOROJENČKOV! I V februarju je v postojnski porodnišnici prijokalo na svet 69 | novorojenčkov; od tega pet bodočih “bistrčanov” in sicer tri deklice ter | dva fantka. V Dolnji Zemon sta prišla Domen ter Lovro, v Koseze Karmen, v Ilirsko Bistrico Eva ter ena deklica v premski okoliš. Vsem očkom in mamicam iskrene čestitke. Bojana Urh -----—------—---------------------------1 Bistriški ZOO kotiček MOJ PRVI AKVARIJ! Preden se odločiš za nakup akvarija razmisli o tem koliko velik akvarij si lahko privoščiš glede na prostor,kjer bo stal. Preučuj vrste rib za katere si se odločil, saj so mnoge odvisne od velikosti akvarija (npr.: Discus, Ostrižniki). Lahko si pomagaš z literaturo (Rihard Jerič V svetu akvaristike), pobrskaš po internetu (www.aquahobby.com, www.planetcatfish.com, www.fishbase.org) ali za nasvet vprašaš prodajalca v specializirani trgovini, kjer prodajajo tropske ribe. Tudi poraščenost ali akvarij sploh brez rastlinja je za nekatere vrste življensko pomemben! Gupi(Poecilidae) kot živorodna riba na eni strani potrebuje bujno rastlinje na vsaj 2/3 akv. površine in Oskar(cichlidae) na drugi strani, ki je pravi uničevalec rastlinja potrebuje le kamenje in mehko podlago. Pomembno je tudi ali se odločaš za t.i. “species tank” v katerem imamo le eno vrsto rib ali “community tank” z več vrstami rib, kije tudi najbolj priljubljen. VREDNOSTI VODE! Ph (kislost ali bazičnost vode) vrednost med 6.5 in 7.5 je najbolj primemo za večino rib. Če je Ph večji od 7.5 je voda bazična (alkalna) Potrebno je dodati sredstvo za kisanje vode (tekočina Ph minus in Morena/ naravna metoda za kisanje vode j e tudi mangrova in mopani les ki ga lahko postavimo kot okras v akvarij) Če je Ph pod 6.5 je voda kisla, z katero pa v naših krajih nimamo večjih težav. Na vrednost Ph pa močno vpliva tudi trdota vode. Vode, ki vsebuje samo kisik in vodik v naravi praktično ni, lahko pa jo pridobimo z destilacijo. Pitna voda vsebuje pline in številne v vodi topne kemične spojine v obliki ijonov. Karbonatna trdota je koncentracija kalcijevega in magnezijevega bikarbonata. Kalcijeve in magnezijeve soli pa skupaj tvorijo nekarbonatno trdoto. Seštevek je skupna trdota in je pomemben dejavnik za dobro počutje rib. Kh in Gh (trdota vode) vrednost med 10 in 14 je najprimernejša le za določene vrste. Trdoto najlažje nižamo z odstajanjem in prekuhavanjem vode ter z sredstvi za mehčanje vode Morena . šotni granulat in korenike Mopani les. Namreč, če je karbonatna trdota pod 5 potem se zniža tudi Ph. Vrednost Ph je torej odvisna od skupne trdote vode. Obema je potrebno posvetiti več časa pri menjavanju vode. Če pri polovičnem menjavanju vode v akvariju stari vodi dodajate svežo vodovodno vodo potem lahko Ph drastično naraste in povzroči pogin rib. Da bi slednje preprečili vedno dodajajte teden dni postano ali prekuhano vodo. Nikoli pa deževnico ali vodo iz rek, saj slednja vsebuje lahko večjo koncentracijo bakterij in tudi nekaterih kemijskih elementov (baker, nitrati,nitriti) in jo je potrebno vedno prekuhati! Če je voda po uporabi sredstev za nižanje Ph temna, rjavkasto rumeno jantarne barve, to ne moti! Večina rib se namreč bolje počuti v takšni vodi. Kisik; nekatere vrste rib (labirintovci, oklepni somiči) lahko dihajo tudi kisik iz zraka, do katerega pridejo na površini. Brž ko je v akvariju premalo kisika ribe to pokažejo z vedenjem. Ribe se pomaknejo tik pod vodno površino in hlastajo za zrakom. Nekaj kisika v vodi ustvarijo rastline z fotosintezo. Sproščanje le tega je odvisno od št. rastlin in jakosti osvetlitve. Najboljši način prezračevanja so zračne črpalke. BOLEZNI RIB Vzrok za zmanjševanje biološke odpornosti na ribje bolezni je med drugim industrijski način gojenja rib v tropskih območjih. Ko v akvariju prvič izbruhne epidemija , smo ponavadi čisto zbegani. Ker je bolezen lažje preprečiti kot zdraviti je najpomembneje skrbeti za higieno v akvariju. Če je le možno kupimo ribe naenkrat v isti prodajalni, tako preprečimo prenos raznih bakterij od enih do drugih rib in juh lahko vse skupaj preventivno zdravimo. Tudi če bolezenskih znakov ne opazimo je priporočljivo dodajati anti bakterijsko sredstvo v vodo takoj (baktopur). Bakterijski razpad plavuti pri ribah je najpogostejša bolezen ki najbolj in največkrat prizadene živorodne ribe. Druga najpogostejša bolezen je Ihtioftiriaza (bele pike). To je zajedalec na koži rib, ki pa je s prostim očesom opazen šele po 14 dneh v obliki belih pik. V tem času pa se je tudi že namnožil, zato je potrebno ukrepati hitro. Bolezen zdravimo z zdravilom Costapur in Costamed. Prt višjih temperaturah in pri nestalnem menjavanju vode se na ribah lahko pojavi tudi plesen. Najprej v obliki tanke, bele, kot vate kosmate lise. Tkivo začne po daljšem času razpadati in pojavijo se rane na koži. Plesen se pojavi kot sekundama bolezen in je ni moč zdraviti, če najprej ne odpravimo primarnega vzroka. Voda v akvariju ne sme biti onesnažena. Eno tretjino vode menjavamo v akvariju mesečno. Temperatura naj bo stalna, ne previsoka, do 24 stopinj. Povišamo jo lahko le med razmnoževanjem, vendar le za čas drstitve. Bolezen zdravimo z zdravilom Mycopur. Na ribah se lahko pojavi še vrsta dmgih zajedalcev, katere zdravimo z omenjenim zdravilom (bičkarji in migetalkarji), slednji napadejo škrge povsem zdravih rib. RIBE ZA ZAČETNIKE Najbolj priljubljena je gotovo Poecilia Reticulata - Gupi. To je miroljubna, živahna, izredno družabna živorodka, ki jo lahko z malo izkušenj namnožimo kar v majhnem akvariju. Zraste do 6 cm. Za samce je značilno, da imajo živopisan pajčolanast rep. Samice so ponavadi bolj medlih barv z manjšim repom. Optimalne razmere za gojenje so gosto zaraščen akvarij, temperatura do 28 stopinj. Samice iz te družine izležejo žive mladice (od 20 do 50). Temna lisa v predelu trbuha dokazuje, daje samica oplojena. Nekaj dni preden se izležejo mladice lahko, če pogledamo natančneje, vidimo že razvit embrio in oči mladic. Ko se mladice izležejo so takoj samostojne za življenje, vendar jih je potrebno varovati pred požrešnimi starši. In sicer tako da akvarij gosteje naselimo z rastlinami (najprimernejša Cabomba) v katere se bodo mladice skrile takoj ko se izležejo. Gupiji so vsejede ribe. Vendar v naravi v njihovi prehrani prevladuje rastlinska hrana, zato je zanje najprimernejša hrana Flora za živorodne ribe in tabletirana hrana Spirulina. Mladice hranimo z že pripravljeno hrano za mladice Micropan, zelo rade pa kot posladek pojedo vodne bolhe Cyclops in solinske rakce. Ostale živorodne ribe so še mečki, platiji in moli. SE NADALJUJE... nakup rib naselitev rib nakup rastlin in posaditev ribe za začetnike somiči in čistilci Tukano zoo in vrtni center Dom na vidmu Gregorčičeva 2 Tel.: 05/710 13 63 Vabljeni! OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 Vaš kotiček 29. 3. 2002 CIGAV-A SI? Snežnik s tram 21 POJASNILO »Vaš kotiček« je rubrika v kateri objavljamo mnenja oziroma mišljenja bralcev, ta niso stališča glavnega in odgovornega urednika, uredništva ter uredniškega odbora in se od njih distanciramo. PREDSEDNIKU KARATE KLUBA SOKOL To je pogosto zastavljeno vprašanje, ko smo majhni in nas pocukrane tete ščipajo za debela lička ter nas sprašujejo: “Joj, čigav-a pa si ?” Kakopak si gospe same odgovarjajo in smo pozornejši na boleča lica, zlahka pozabimo na besedico čigav. Je torej ena od neštetih vprašalnic v slovenskem jeziku in do nedavnega tudi sama nisem imela do nje odklonilnega odnosa. Nikoli nisem pomislila, da bi bil odgovor na to poizvedovanje lahko napačen, če hočete nezaželen, ali pa da bi človeku celo škodil. Sugerirati vam želim pravilne oziroma zaželene odgovore, da ne boste slučajno naslednjič, ko vam kdo zviška pred nos postavi: “ Cigav-a pa si ti?”, tako kot jaz debelo pogledali in se do nezavesti čudili, da kaj jo/ga pa to briga in kakšno zvezo ima to z mojo prošnjo za delo... Edini odgovori, ki štejejo so: stric je župan te ali one občine, mama je vodja oddelka za finance v tej in tej družbi, bratje direktor (družba je lahko tudi v stečaju), z vodilnim določene institucije sva prijatelja, teta je vodja obrata tam in tam. Ne škodi, če pridale: “ A vas še ni poklical/a?” Šteli bi tudi taki kot so: predsednik vlade je v bistvu sin od bivšega fanta moje babice (zdrdrati ga morate na hitro, da sogovornik ne dešifrira napihnjenosti laganega), oče je včasih delal v administraciji v vojski (beri bil je hišnik). Najbrž so v redu tudi razni namestniki, v.d.-ji, državni uslužbenci in podobni, le daje v spraševalčevem spominu to ime že zapisano in to s pozitivno konotacijo. Če ni tako je/ga raje ne omenjajte, saj se utegne zgoditi, da vas potencialni delodajalec zaposli le zato, da bo svoj bes kalil na vas. Predvidevam, da je pravilnih odgovorov še nekaj, a na teh 480 km2 (štetje tudi neposeljen del), je spekter kar ozek. Kaj dosti vam ne pomaga, če je stric znanstveni fizik, pa živi že od petnajstega leta v Ljubljani, ker je tak kader v Ilirski Bistrici še vedno nezaposljiv. Zategadelj, preden greste na prvi razgovor poleg strokovnosti, točnosti, poslovnega izgleda, Naravnega make-upa, ne premočnega vonja, samozavesti, pozitivnosti, nasmeha in sproščenosti, razmislite, katerega VIP-ovca imate kot prvega aduta v rokah, da ga izstrelite takoj po prvem vprašanju (Meni je bilo postavljeno kot prvo). Bodite pripravljeni. Da vam bo lažje. Manj nerodno. Še ena neverjetna ovira zna biti, če ste več kot 1 km zračne linije oddaljeni od naše prestolnice - ne Ljubljane, pač pa Ilirske Bistrice. Takrat se vam utegne zgoditi, da bistri meščan še ni slišal za vašo vas, če pa je, misli, daje najmanj na Luni in da je on kot čistokrven Bistričan (seveda je bila mama s Pregarja, oče pa iz Zabič), absolutno nad vami (Vsi enaki, vsi enakopravni?). Tega si ne izmišljujem, saj sva ravno pred kratkim s kolegom omikani gospe s peklenskimi mukami dopovedala, da si pravzaprav iz vseh okoliških vasi hitro v mestu; mogoče je tudi opazila, da se ne oblačimo po modi iz osemdesetih, a se ni dala prepričati in nadaljevala z opazko čigava sva in kje pa so naju našli (Sodelovala sva namreč na prireditvi). Seveda sva se le nasmejala, čeprav mi je visel z jezika piker odgovor:”Starši so naju ravno učili, kako se s kamnom ob kamen ogenj prižge.” In seveda sva molčala, saj sva kot večina vaških otrok lepo vzgojena in so naju starši naučili spoštovanja do starejših. Torej, dragi moji, če še ne živite v Mestu, je skrajni čas, da se preselite v strogi center Bistrice (ne me vprašati kje točno je to), saj drugače vam in vašim potomcem grozi ignoranca, žaljenje, niti zapostavljanje cele družine ni izključeno. Kajti nemogoče je, da se talent rodi v kmečki družini proletarcev z dvema kravama in bolno staro mamo. Dragotin Kette, Maksa Samsa in mnogi drugi talenti so izhajali iz podobnega okolja... Tega članka ne bi bilo, če ne bi v zadnjem času še posebej občutila ovir na stopnicah poklicne kariere v lastnem kraju, ki ga imaš rad, s katerim dihaš, kjer imaš svoje drage, a moraš, zaradi preživetja in neke sle, ki te žene, da izkoristiš svoje sposobnosti, od tu oditi. Še ena preprostabeseda. Pa ni! Spoštovani g. Šircelj! Nisem imel namena polemizirati s teboj v časopisih vendar me je k temu spodbudil tvoj ali tvojega kluba članek v oddaji regijski dogodki dne 25/2-2002 na radio 94. Ko ste predstavljali rezultate svojih tekmovalcev na karate turnirju v Limbušu ste po nepotrebnem žalili dosežek moje hčere, za kar pa niste imeli ne pravice in ne pravega argumenta. Seveda se imate pravico izgovarjati na sodniške odločitve, to je vaša volja, ki jo uveljavljate v vsakem članku odkar obstoja vaš klub. Vedno so vam za neuspehe krivi sodniki in tudi tokrat ni bilo drugače, le da ste dodali, da je vaša tekmovalka Mateja Hrvatin izgubila proti tekmovalki zaradi imena, ki ga ima pri sodnikih in pripadnosti klubu ( posnetek seveda hranim ). Izgubila je proti Tamari Kovačevič, kar ni bilo ne prvič in upam, da ne niti zadnjič. Zakaj je izgubila, pa bi moral prvi vedeti njen trener. Očitno napak pri izvedbi kate ni opazil in je kot vzrok za poraz iskal v nepravičnem sojenju. Navajate, da je na sodnike vplivalo ime, toda spomniti te moram, da je bila Mateja Hrvatin državna prvakinja v letu 2001, Tamara pa je bila samo druga in še je bilo nekoč rezultatov, ki Polemično Medžupnijska Karitas Hrušica -Podgrad - Pregarje je 7. marca v O.Š. R. Ukovič Podgrad pripravila okroglo mizo z naslovom ODPRIMO VRATA ŽIVLJENJU BREZ DROG. Tema, ki smo jo obravnavali, je polna osebnih in družinskih tragedij, ki so hkrati tragedije naše skupnosti. Vzgajati mlade v zdrave generacije, v nezdravem okolju, je mnogokrat težko in neuspešno delo. Hkrati paje to tema, o kateri se moramo med seboj pogovarjati, da se zavemo posledic, če se temu problemu izogibamo. Na žgoča vprašanja, ki se pojavljajo z množičnim porastom uživanja drog med mladimi so odgovarjali: portoroški župnik Franc Prelc, ki se je pogumno spoprijel s problematiko drog in ki predstavlja most med skupnostjo Srečanje v Italiji in Slovenijo, ozdravljena odvisnica Tanja Kaligarič, predstavniki staršev oz. Skrbnikov Štefica Kenda, ter Sonja in Vladimir so govorili v prid Mateji, tako da je jasno čigavo ime bi moralo imeti prednost pri sodnikih, če bi bilo temu res tako. In ker tako ni je pač na tej tekmi zmagala trenutno boljša, kar ni nikakršnja tragedija. Drži pa, da je Mateja vse svoje vrhunske rezultate dosegla v klubu Samurai, ki nekaj pomeni v Slovenskem in Evropskem prostoru in da ne pozabim pri nekem drugem trenerju. Še en detajl z vašega poročila o tej tekmi me izredno moti. Vaš tekmovalec Tine Maljevacje izgubil borbo proti tekmovalcu iz KK Samurai Samiru Junuzoviču, če se ne motim, z rezultatom 6 : 3. Seveda prepričljiva zmaga člana KK Samurai vašemu trenerju ni bila všeč, zato je protestiral pri sodnikih. Sodniki so tehno ponovili, toda glej ga zlomka, Samir je zmagal tudi drugič, tokrat celo s 10:3 in zopet so vam bili krivi sodniki. Le zakaj Peter pišete neumnosti, saj imate odlične tekmovalce, ki ne potrebujejo opravičil, najmanj pa na način ki ste ga izbrali. Vedi ,da vse nekdanje tekmovalce KK Samurai bolje poznam kot ti, saj sem jih vozil na tekmovanja od Madarske do Italije in po celi Sloveniji in pisal članke o njihovih uspehih in prepričan sem, da si ne zaslužijo, opravičil na račun sodnikov, karjim lahko prej škodi Jagodnik, dr. Ivan Kauzlarič, zdravnik, ki se ukvarja z odvisnniki in metadonskim zdravljenjem v bistriškem zdravstvenem domu, Miranda Vrh, direktorica bistriškega centra za socialno delo, Iztok Ljubič, vodja policijskega okoliša Podgrad in Zdravko Kirn, vodja oddelka za družbene dejavnosti bistriške občine. Okrogla miza je bila namenjena predvsem staršem, ki bi seje po mnenju Karitasa udeležilo veliko več staršev. Tudi zaradi nezainteresiranosti staršev do te problematike, ostaja v našem okolju problem odvisnosti od drog velika rana. V polemični razpravi o učinkovitosti metadonskega zdravljenja so župnik Prelc in zagovorniki »šole življenja« v skupnosti Srečanje, obsodili uživanje metadona na poti k ozdravitvi in povdarili, da se to zdravilo zlorablja. Dr. Kauzlarič pa je s povdarkom na znanstvene izsledke takšno zdravljenje zagovarjal. Vsekakor sta obe poti kot koristi. Verjamem, da si osebno jezen name, ker nisem dal svoje hčere v vaš klub - toda ali si me kdaj sploh ponudil to možnost. Nasprotno sem jaz tebe zaprosil, če lahko med tednom kdaj pride k vam na trening, pa nisi bil zato. To bi bil lahko prvi korak, da bi nekega dne prestopila v domači klub. In nenazadnje si verjetno jezen, ker ima še vedno enega najboljših slovenskih trenerjev. Tudi to možnost ste imeli, pa ste jo zaradi nepremišljenih potez zapravili, kar globoko obžalujem, saj je velika škoda, da so zelo dobri tekmovalci čez noč ostali brez kvalitetnega trenerja. Vendar Peter to je že zgodovina, ki jo verjetno nikoli več ne boš mogel popraviti, pomagati pa ti ne bodo mogli niti sodniki, če bodo glede na članke v katerih jih neprestano kritizirate spremenili mnenje in končno začeli soditi pošteno v vašo korist. Kljub temu, da ste bili v poročilu preko radia 94 žaljivi vam odpuščam, želim le, da se ogradite na delo v svojem klubu. Lepo te pozdravljam, tebi, tvojim sodelavcem, predvsem pa vašim tekmovalcem pa želim še veliko tekmovalnih uspehov, katerih bom, bodi prepričan, vesel tudi sam. dobrodošli, katera je uspešnejša pa vedo tisti, ki sojo že prehodili. Po podatkih, ki so jih posredovali udeleženci okrogle mize je obiskalo ambulanto z metadonskim zdravljenjem 72 uživalcev heroina, 51 jih je dobivalo metadon, od teh pa jih 9 abstinira. Ugotovitve kažejo, da se je število zasvojencev na Bistriškem povzpelo na nekaj sto, samo »na igli« je okrog 150 zasvojencev. Zavedati se moramo, da nam je življenje podarjeno samo za kratek čas, zato se ubranimo trpljenju in tragedijam, vzgajajmo zdrave generacije in odprimo vrata življenju brez drog. Okrogla miza se je zaključila z besedami matere ozdravljenega odvisnika, kije ob njem prehodila pot od soočanja z boleznijo odvisnosti do uspešno opravljene šole življenja: ko starši zveste, da je vaš otrok padel v brezno odvisnosti, takrat ni vsega konec, takrat se šele začne pot v novo življenje. Na koncu želim povedati modrost, ki pravi: Nekoč so rekli: čas je zlato, Potem so rekli: čas je denar, Danes bi rekli: čas je dar. Spoštovani starši, darujmo ta dar našim otrokom, ki nam bodo hvaležni in ga bodo znali prenašati na naslednje rodove. Bernard Baša Suzana Mahne ■ fs % SMO INVALIDI VREDNI KULTURE? Oskrbovanci DSO Ilirska Bistrica smo bili dne 19.2.2002 povabljeni na ogled fotografske razstave “Na planincah je luštno bit”. Prijavilo se nas je kar precejšnje število - 18. Ob 10. uri smo s pomočjo sester in spremljevalcev krenili izpred Doma po strmi cesti navzdol proti cilju. Varno so nas pripeljali do Vidma. Na vratih nas je prijazno sprejel g. Janez Tomšič in nas povabil v razstavni prostor. A glej ga zlomka! Pred nami je bilo precejšnje število nepremagljivih stopnic in 6 uporabnikov invalidskih vozičkov nas j e moralo z dolgim nosom počakati v avli, ki resnici na ljubo kakšnemu kulturnemu objektu tudi ni podobna. Ko smo popili kavico in se odpočili, smo se kar malo razočarani vrnili v Dom. Vse “vozičkarje” je po strmem klancu s kombijem pripeljal naš fizioterapevt Vlado. Spremljale so nas sestre Jožica, Vesna in Sara, hvala vsem! Zelo žalostno j e, da v Ilirski Bistrici ni razstavnega prostora, ki bi bil dostopen tudi za invalide na vozičkih. Tudi mi si namreč želimo ogleda razstav in razvedrila izven naših zidov! Članek naj bo odgovornim v razmislek. Pepca Mih el j Zlatan KOVAČEVIČ KARITAS O PROBLEMATIKI ODVISNOSTI Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Tel.: (01) 23 23 186 www.karitas.si 4 4-^ S&š--, “lkTstran - 22 Kronika 29. 3. 2002 POLICIJSKA KRONIKA Policisti PP Ilirska Bistrica so v minulem mesecu obravnavali na področju prometne varnosti skupno 15 prometnih nesreč, eno z lažjimi, eno pa s hudimi telesnimi poškodbami. Pri ostalih je šlo zamaterijalno škodo. Na področju kriminalitete so obravnavali skupno 30 kaznivih dejanj, med katerimi 9 tatvin, 6 vlomov ter 10 poškodovanj tujih stvari Na področju javnega reda in miruje bilo obravnavanih skupno 18 kršitev, od tega 9 v zasebnih prostorih, 6 v gostinjskih lokalih, ena oseba je bila pridržana do istreznitve, ker je napihala 2,84 promila in kljub prepovedi nadaljevala vožnjo. Izvršili so tudi en zaseg mamil. Prijetih je bilo tudi 14 ilegalcev, ki se bodo srečali s sodnikom za prekrške, nakar bodo zavrnjeni na Hrvaško. Poleg navedenega so policisti obravnavali še 15 požarov, 4 povoženja živali, 1 pokol kokoši, 1 pokol ovac ter dva onesnaženja okolja - reke Reke iz Lesonita ter ribnika v Kindlerjevem parku. Mladoletnica, ki je odšla od doma, pa je bila kmalu najdena. Kriminalisti PP Ilirska Bistrica obravnavajo večje število goljufij, ko so občani naročili in vplačali predplačilo za nakup različnih masažnih aparatov. Vse oškodovance, ki še niso podali prijave vabijo, naj se zglasijo na PP Ilirska Bistrica. Izberite prvi! V centru Postojne, J P( med Cesto na Kremenco in Ulico 1. maja, Primorje gradi moderen poslovno stanovanjski objekt Ribnik. Poleg odlične lokacije se objekt ponaša z estetsko dovršeno zunanjo podobo in dobro premišljeno razporeditvijo prostorov. Pritličje je namenjeno poslovnim prostorom, v dveh nadstropjih pa so manjša in večja stanovanja. Predvideni rok vselitve je začetek pomladi 2002. Nikar ne ča k aj t e . Izberite % d aj, ko lahko i % b ir at e. Bodite prvi. M primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 TRANSPORT, c/, d.., //irska Bistrica Šercerjema 17, 6250 //irska Bistrica Tei Hc: +386(0)57040 100, iaxr (0)57141105 E-maH: inlo@trb.si. http://www.tib.si Morate opraviti tehnični pregled motornega ali priklopnega vozila, pa ne veste kdaj? Od sedaj lahko tehnični pregled na TIB Transportu, d.d., opravite v naslednjih dneh: Ponedeljek Torek Sreda Petek od 730 do 1430 od 730 do 1430 od 730 do 1630 od 730 do 1430 Poiščite si termin, ki vam ustreza in nas obiščite, za ostalo pa bomo poskrbeli mi. Dodatne informacije lahko dobite pri g. Bernardu Oblaku na tel: 05 70 40 164 ali na e-mail: bernard.oblak@tp.tib.si Policija svetuje MAMILA HUDIČEVA LEKARNA Droge - na neki način so nam še tako daleč, dejansko pa so “že” tu - na naši ulici, šoli, morda celo v našem domu. Vsako prepričevanje, da jih v našem okolju ni, je slepljenje. Dejstvo je, da se v Sloveniji z njimi srečujemo tako v velikih količinah po deset in celo sto zaseženih kilogramov, kijih kot del organizirane mreže tihotapcev drog vede ali ne po Evropi prevažajo posamezniki, kot z manjšimi količinami, po katerih segajo vse mlajši in celo otroci. Kriminal in prekrški, ki spremljajo narkomanijo, so del našega vsakdanjika, tako da se trendi v Sloveniji prav nič več ne razlikujejo od tistih v Evropi. Zla, ki ga prinašajo s seboj, je vse več, pa naj gre za smrtne žrtve “predozirancev”, družinske tragedije ali pa vse pogostejša kazniva dejanja, predvsem kraje in vlome, v katere so odvisniki prisiljeni, da pridejo do svoje vsakodnevne doze. Droge tako niso problem posameznega odvisnika, tistega, kijih le poskuša, ali družbe kot celote, ampak vsakega od nas, saj lahko na primer “prevzamejo” našega otroka, posredno ogrožajo naše premoženje, da o povezanosti kuge 20. stoletja in narkomanije ne govorimo. Število “zavoženih” življenj se veča, zato so po mnenju mnogih, ki to problematiko spremljajo na cesti, v živo in ne le v filozofsko razpoloženih krogih, vsaka razmišljanja o legalizaciji mehkejših drog nesprejemljiva. Tudi samo represija na drugi strani ne daje željenih rezultatov, zato je, kot kaže, edina rešitev v široki družbeni akciji, ki bo temeljila na preventivi - v oblikovanju in najširše izvajanem nacionalnem programu boja proti drogam, na katerega pa v Sloveniji že vse predolgo čakamo SKUPAJ PROTI DROGAM !!! Tudi v Sloveniji, še zlasti na Primorskem, narašča število kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in trgovine z mamili, v porastu je tudi sekundama kriminaliteta, saj si skušajo narkomani predvsem s premoženjskimi delikti (vlomi, ropi,,,) pridobiti sredstva za nakup mamil. Lani je zaradi prevelikega odmerka mamila umrlo 12 (v letu 1999 pa 19) oseb. Na slovenskem trguje možno kupiti vedno večje količine mamila, naj večje povpraševanje je po heroinu, ecstasyju in marihuani ter njenih derivatih. Z načrtovanimi akcijami pa smo pretrgali marsikatero preprodajno verigo in zasegli večje količine mamil, predvsem heroina, ecstasyja in hašiša. Starši, učitelji,.. bodite pozorni na: -spremembe v šolskem uspehu, -fizične spremembe (rdeče oči, sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost), -spremembe v prehranjevalnih in splanih navadah (nespečnost, dremanje in spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno povečanje ali zmanjšanje teka), -nova družba (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju), -spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice, sovražnost, izredna občutljivost, izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališče uživalcev, laganje), -fizični dokazi (pripomočki za uživanje nedovoljenih drog in same droge: papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice, injekcije za vbrizganje, citronka, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudni vonji, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ipd.), -izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajejo svoje stvari in predmete iz stanovanja ipd.). KONOPLJA IN NJENI PRODUKTI Je res povsem nenevarna? Konoplja z latinskim imenom Cannabis sativa L je rastlina, ki izvira iz osrednje Azije in je človeku znana že več kot 5000 let. Danes konoplja raste tako rekoč po vsem svetu, najbolj pa ji ustreza zmerno in tropsko podnebje. V botaničnem pomenu govorimo pri konoplji o eni vrsti rastline s posebnostmi, kijih povzročajo različni klimatski pogoji, način vzgoje in izbira semen. Konoplja lahko v ugodnih podnebnih razmerah zraste od enega do dveh metrov in pol. Substanca, ki se nahaja v konoplji in ima psihoaktivne učinke, se imenuje THC (tetrahidrokanabinol). Procent THC je v rastlinah različen, kar je odvisno od spola rastline in časa, ko se rastlina požanje. Znano je, da ženske rastline vsebujejo več THC. Različni avtorji zastopajo različna mnenja o razvrščanju konoplje glede na odstotek vsebnosti THC. Nekateri jo razvrščajo v tri skupine: -konoplja, ki vsebuje več kot 1,5% THC (odlična kakovost) -konoplja, ki vsebuje od 0,5% do 1,5% THC (dobra kakovost) -konoplja, ki vsebuje manj kot 0,5% THC (slaba kakovost). MARIHUANA Pod pojmom marihuana (trava, gandža...) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino psihoaktivne snovi. Listi konoplje, ki imajo neparno število nazobčanih lističev, imajo, ko so sveži, zeleno barvo, ki pa se med sušenjem vse bolj spreminja v olivno zeleno do rjavkasto barvo. Marihuana se lahko uživa v obliki kajenja, sama ali pomešana s tobakom, lahko pa sejo meša s hrano ali pijačami. Najpogosteje sejo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto imenovano joint, pri čemer je na eni strani ustnik, izdelan iz lepenke ali kartona. Ustnik je namenjen temu, da se joint pridrži in do konca pokadi marihuano. Če se marihuana uživa oralno, je psihoaktivni učinek trikrat manjši, kot je pri kajenju. Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že čez nekaj minut po vdihovanju dima, svoj vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Hašiš je olivno zelen ali rjavočm smolnat izloček iz konoplje, ki ima izredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Ta smola se nahaja v dlačicah, ki prekrivajo konopljo. Največ smole je v dlačicah na listih in v cvetovih konoplje. Ta izloček se potem oblikuje v obliki krogel, kock ali ploščic. Za en kilogram hašiša je potrebno 600 kg konoplje. Proizvajalci hašiša ponavadi nanj vtisnejo svoj žig ali oznako kakovosti, čistoče in poreklo hašiša. Ena od različic hašiša je tudi hašiševo olje, kije koncentrirana tekoča oblika hašiša, zeleno črne ali rdečerjave barve. Hašiš se uživa na isti način kot marihuana. SKUNK - MARIHUANA V Evropi, Kanadi in ZDA postaja nov način proizvodnje marihuane v zaprtih prostorih vse bolj pereč problem, saj je učinek te konoplje dosti bolj močan in je njen način gojenja težje odkriti. Trgovci s konopljo so ugotovili, da se na ta način tudi izognejo nevarnosti, ki jo predstavlja tihotapstvo konoplje oziroma njenih produktov iz drugih držav. Poleg tega so tudi zaslužki večji, ker v verigah ni več členov, ki skrbijo za transport in dostavo do uporabnika. Trgovci z novim načinom gojenja konoplje v zaprtih prostorih kot so kleti, garaže, rastlinjaki, ipd., pridelujejo marihuano, kije dosti bolj močna, saj vsebuje več THC-ja. Ta način gojenja zahteva vrsto posebnih pogojev, ki zagotavljajo tudi do šest žetev na leto. Konoplja se namreč ne goji v zemlji, temveč v mešanici peska, gramoza in žaganja. Uporablja se močno umetno svetlobo in toploto ter veliko vode, ki seji dodajajo razne kemikalije vključno z cinkom, sulfatom in manganovim kloridom. V taknih pogojih raste konoplja hitreje, hitreje dozori in da tudi do desetkrat večji pridelek kot konoplja, ki se jo goji na prostem. Ta način gojenja konoplje se zaradi tehnike gojenja imenuje hidroponično gojenje. Laboratorijske preiskave so pokazale, daje razpon THC, ki ga vsebuje tako pridelana marihuana, ki ji na Nizozemskem pravijo tudi “skunk”, “Nedenveed” ali “Dutch weed”, od 9% do 22%, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže tudi 40%. Njeni učinki so podobni halucinogenim učinkom LSD. V Evropi je naj večji proizvajalec “skunka” Nizozemska. Leta 1994 so na Nizozemskem zasegli 495.000 sadik te konoplje, leta 1995 pa nekaj več kot 470.000 sadik. Proizvodnja “skunka” se razširja zlasti v vzhodnoevropskih državah, ob čemer so bili zaznani poskusi, da tam tovrstno proizvodnjo vzpostavijo kriminalne združbe iz Nizozemske, saj prinaša velike dobičke. V letu 1995 seje tovrstno gojenje konopje razširilo med albanskimi kmeti. Semena za gojenje konopje so dobili od grških trgovcev, ki so celoten pridelek marihuane tudi odkupovali. "Skunk” se po učinkih približuje LSD, zato ga ob razpravah o liberalizaciji ali celo legalizaciji konoplje in njenih produktov nikakor ne smemo spregledati. Nadaljevanje prihodnjič ■ M Snežnik strani 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 L I 17 □□ ' 20 21 22 23 24 25 cn 26 b ’ 28 29 30 31 32 [ 3T 34 35 36 37 MALI OGLASI V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/ 71 41 842 ali 05/71 45 129 NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNE ŠOLE. INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 031/278-353 Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. Poučujem, prevajam in inštruiram italijanščino. Patricija 040/378-888 NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. punt, 7. madžarsko moško ime, 13. ter, 14. zdraviliško mesto v Švici, 15. francosko mesto blizu Verduna, 16. ferment v slini, 17. kravji mladič, 18. pokrajina iz apnenca, 19. samoglasnika, 20. vesoljec, 24. neubranljiv udarec pri servisu, 26. krava z velikimi rogmi, 27. Iran, 30. ženska oblika imena Stojan, 33. začarana stvar, 34. kraj pri Vodicah, 35. otok v Indoneziji, 36. okusni južni sadež, 37. portir. NAVPIČNO: 1. avtor Miklove Zale, 2. londonska galerija, 3. Chateaubriandov roman, 4. nizozemski botanik (Hugo de, 1848-1935), 5. mongolski vladar, 6. inicialki dirigenta Nanuta, 7. mostovž, 8. tuje žensko ime, 9. nekdanji turški velikaš, 10 reka na Švedskem, ki se izliva v Botniški zaliv, 11.. ime reke Aniene v antiki, 12. reka, ki teče skozi Ženevsko jezero, 16. črta, pas, 18. najmlajši Uranov sin, eden od Titanov, 21. zelo razšiij ena rastlina, 22. sesalec iz družine kun, 23. reka v Angliji, 24. ime ameriške igralke Nielsen, 25. kraj na Pelješcu, 28. kocka (lat.), 29. jordanska kraljica, 31. kraj pri Bolzanu, 32. ime ameriškega filmskega igralca Voighta, 33. slovenski rusist, strokovnjak za glagolsko in cirilsko pismenstvo, prevajalec (Janez), 35. inicialki slovenskega pesnika in jezikoslovca Voduška (1905-1978). Dimitrij Grlj f----------------------------------------------\ | NAGRADO, | VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za januarsko križanko prejme: IVANČIČ KRIŽMAN ELIZABETA Hrib svobode 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. V______________________________________________ V r — — — — — — — — — t REŠITEV MARČEVSKE KRIŽANKE nam pošljite do | 20. aprila 2002, I na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK j Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi | rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: REŠITEV FEBRUARSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. STRANKA, 8. BLANJA, 14. TRAKTOR, 15. COURIER, 16. RANA, 17. KASARNA, 19. RA, 20. IKT, 21. KANTINA, 22. BOB, 23. NA, 24. ERIČ, 25. NE, 26. RAME, 27. ARAGONIT, 30. OSATEC, 32. RIN, 33. NEK, 35. PSI, 36. PREDAL, 39. KOTLIČEK, 43. LENA, 44. IA, 46. SRAM, 47. Pl, 48. APA, 49. ABLATIV, 51. SIT, 52, HT, 53. ELEFANT, 54. KUGA, 55.TINKARA, 57. EIDOFOR, 59. AL BANO, 60. RJAVINA. X.______________/ PRO-IOM d. „ Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% OBVESTILO Banka Koper d.d. poslovna enota Ilirska Bistrica obvešča svoje cenjene stranke, daje od 16. marca do predvidoma sredine maja 2002 začasno zaprla pritličje enote na Bazoviški 18 v Ilirski Bistrici zaradi prenove. Občani bodo lahko opravljali: Gotovinsko poslovanje - v agenciji Trnovo, Gregorčičeva 22, ki bo odprta vsak delovni dan od 8-ih do 18-ih, v soboto pa od 8-ih do 12-ih Negotovinsko poslovanje -vi. nadstropju enote na Bazoviški 18 (sklepanje pogodb in plačilne kartice) Podjetja in samostojni podjetniki bodo lahko svoje bančne posle opravljali v prvem nadstropju enote na Bazoviški 18. Hvala za razumevanje. r N OBVESTILO CZNI CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register dmštev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.. CZNI ustanavlja območni odbor južne Primorske. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 VABILO Rdeči križ Ilirska Bistrica vas vljudno vabi na odvzem krvi, v četrtek, 11 .aprila 2002 med 7. in 13. uro v telovadnici OŠ A. Žnideršiča VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO L — — — — — — — — — J PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA IN V TRGOVINI TUŠ. SnežnSfestran - 24 - SLOVENIJA : ČEŠKA 3:0 1. POKAL KOBE OSAKA LIMBUŠ ILIRSKA BISTRICA, 12.3.2002 Izjemen dogodek in izredno lep rezultat pa čeprav to niso bile vrhunske članske ekipe ampak so se v prijateljski mednarodni tekmi pomerili mladinski nogometni reprezentanci. Kljub temu bo ta športni dogodek zapisan v ilriskobistriško športno zgodovino saj ne pomnimo podobnega mednarodnega športnega tekmovanja, ki bi bilo organizirano pri nas. Prav tako že dolgo ni bilo na tribune nogometnega igrišča okrog 500 obiskovalcev kot se je zgodilo tokrat. Dejansko se le redkokje v Sloveniji zgodi, da mladinskim izpeljana tudi po materialni plati. Za slednje so organizatorje pohvalili tudi iz vodstva reprezentance in nogometne zveze. V nogometnem klubu bi se po tem dogodku radi zahvalili vsem stalnim sponzorjem, ki omogočajo dejavnost kluba predvsem pa naslednjim, ki so prispevali k uspešni izvedbi mednarodne tekme; to so: Ilirija d.d., Lesonit d.d, TIB Transport d.d., Balasty d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Primorje d.d., Banka Koper d.d., Piama Pur d.d., Bell d.o.o. Miklavž - Dravsko polje, Policijska postaja Ilirska Bistrica, Mesnica Danči d.o.o., Sanabor r iTiW irdir' *i isjS f ■ Jr m J mr Ir 1 brni: filj reprezentancam namenijo toliko pozornosti in jih spremlja toliko gledalcev. Ti so bili po vsej verjetnosti tudi ključni moment, ki je motiviral slovenske igralce, da so se izkazali z odnosom do igre in navsezadnje z rezultatom. Tako z obiskom kot z rezultatomje bil poplačan trud organizatorjev v Nogometnem klubu s predsednikom Jožkom Bergincem na čelu. Za pripravo tekme je bilo potrebno zadovoljiti predvsem kvalitetne igralne pogoje na zahtevo Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Koper, ki sta organizacijo ponudili klubu. Tekmo sta podprli Občina oziroma župan gospod Franc Lipolt in Športna zveza Ilirska Bistrica, ki je sodelovala pri pripravi igrišča in organizaciji. Seveda je bilo s strani kluba precej dela vloženega v iskanje sponzorjev, ki so omogočili, da je prireditev odlično I NKII. Bistrica PRI MOŠKIH TANGICE ALI DIVAČA O najboljši ekipi v moški konkurenci bo odločal zadnji turnir v mesecu aprilu. Skupno točkovanje po petih turnirjih je v moški konkurenci j e namreč naslednje: L TANGICE Postojna 40 točk, 2. DIVAČA 38 točk, 3. RSR Ilirska Bistrica 19 točk, 4. POSTOJNA 16 točk, 5. WEIS PUB Pivka 13 točk in 6. EKIPAEC Ilirska Bistrica 8 točk. Pred kratkim sta bila odigrana dva turnirja in na obeh je bila najboljša Divača. Vendar tudi Tangice se niso dale in so bile po točkah tik za zmagovalci. Četrti odbojkarski turnir pri moških za sezono 2001-2002 je bil v nedeljo, 3. marca 2002 prav tako v Športni dvorani v Ilirski Bistrici. Na tekmovanj je nastopilo 5 ekip. Tekmovanje je izpeljano po sistemu - vsaka ekipa odigra dve tekmi. Igralo se je na dva dobljena niza do 20 točk (tretji niz do 11 točk). Rezultati posameznih tekem: TANGICE : POSTOJNA 2 : 0 (+9) RSR ■ TANGICE 0:2 (-15), WEIS PUB : POSTOJNA 0 :2 (-5), DIVAČA: RSR 2 : 0 (+15), DIVAČA : WEIS PUB 2 : 0 (+23). Lestvica 4. turnirja in točkovanje: L DIVAČA 9 točk, 2. TANGICE 8 točk 3. POSTOJNA 5 točk, 4. WEIS PUB 2 točki in 5. RSR Ilirska Bistrica 1 točka’ Peti turnir moških ekip je izpeljan v soboto, 16. marca 2002 v telovadnici osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni. Na tekmovanju so tokrat nastopile le 4 ekipe. Turnirje potekal kar brez obeh bistriških ekip. Rezultati posameznih tekem: TANGICE: WEIS PUB 2 : 1 (-3), WEIS PUB : DIVAČA 0 : 2 (-24), DIVAČA : POSTOJNA 2 : 0 (+12), POSTOJNA :TANGICE 0:2 (-11). Lestvica 5. turnirja in točkovanje: 1. DIVAČA 8 točk, 2. TANGICE 7 točk, 3. WEIS PUB 2 točki in 4. POSTOJNA 1 točka. Z.D. Srečko s.p., Zasebna reševalna postaja Postojna, Štab pub - M. Štefančič s.p., Pekarna Jure, Novi svet d.o.o., Kovinoplastika Tomažič s.p., Ključavničarstvo Frank s.p., Radio 94 Postojna. Nedvomno je uspešna prireditev, kot je bila ta, vzpodbuda tudi drugim športnim društvom, da v Ilirski Bistrici pripravijo podobne promocijske športne prireditve. Le tako se bomo športu približali razvitejšim krajem in predvsem krovnim športnim zvezam, ki v posameznih panogah odločajo o dejavnosti. Bo pa potrebno še precej postoriti na javnih športnih objektih, da lahko zagotovimo najosnovnejše standarde za organizacijo prireditev. Tu pa ima škarje v rokah predvsem lokalna skupnost, ki bi morala načrtno poskrbeti za investicije in vzdrževanje v javne šnortne objekte. Karate klub limbuš, Maribor je 23.2. organiziral turnir, na katerem je nastopilo 15 klubov z 116 tekmovalci. Glavna značilnost turnirja je bila ta, da je prvič potekal po novih tekmovalnih pravilih, ki veljajo za leto 2002 v mlajših kategorijah. Pod vodstvom trenerja Bistriškega Karate kluba Sokol, Kristoferja Štembergarja, se je turnirja udeležila tudi tekmovalna skupina. Nastop Sokolov iz Ilirske Bistrice pa bo organizatorjem verjetno še dolgo ostal v spominu, saj so osvojili kar pet zmag, dve drugi mesti in dve tretji mesti. Darjan Smajlaje na turnirju osvojil 1. mesti tako v katah kot v borbah, v konkurenci malčkov. Tine Maljevac je bil v konkurenci mlajših dečkov tretji v katah. Za pravo presenečenje pa je poskrbele Maja Kožar, ki je konkurenci mlajših deklic zmagala. Za dodaten uspeh v tej kategoriji je poskrbela Tina Markovič, kijev finalu HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ izgubila z Majo in tako osvojila drugo mesto. Anja Čekada je v katah med starejšimi deklicami osvojila drugo mesto. V popoldanskem delu, ko so bile na vrsti borbe, pa so nas razveselile deklice in sicer v kategoriji mlajših deklic, kjer je Mateja Hrvatin osvojila 1. mesto, Saša Štefančič paje bila druga. Anja čekada je v konkurenci starejših deklic zmagala. Nasploh so Sokoli na turnirju prikazali dobro pripravljenost. Sokole v kratkem čakajo pomembne in težke tekme, na katere se bodo še posebej pripravili, mi pa jim želimo veliko uspeha. KKSOKOL FIZIOTERAPIJA (ms«;■ IN TRGOVINA V« »V Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI ZIMSKA LIGA - OGREVANJE EKIP ŠPORTNA REKREACIJA - KOŠARKA Za tekmovalci v rekreativni Zimski košarkarski ligi sta dva kroga. V tekmovanju nastopa sedem ekip iz občine, ki se bodo najprej pomerile v enokrožni ligi (vsaka z vsako) nakar bo sledilo zaključno tekmovanje najboljših štirih ekip - play off. Tekmovanje pod okriljem Športne zveze se je začelo resda z dvomesečnim zamikom saj pozimi ni bilo prevelikega interesa za tekmovanje. V marcu seje po določitvi terminov tekmovanja za šest prijavljenih ekip že začelo tekmovanje v prvem krogu. V zadnjem trenutku so se zbudili iz zimskega spanja še študenti, ki so se ob soglasju ekip vključili v tekmovanje. Po odigranem drugem krogu je stanje na lestvici prikazano v tabeli Kot kaže bo tekmovanje dokaj izenačeno saj že v drugem krogu ni več neporažene ekipe z dvema odigranima tekmama. Le Študenti in Šport bar so neporaženi vendar po le enem igranem krogu. Z.D. 1. BITNJA 2 1 1 83 : 76 +7 3 2. TRNOVO 2 1 1 69:70 -1 3 3. VOIT - GOSTILNA POTOK 2 1 1 71 : 73 -2 3 4. KAKTUS BAR 2 1 1 72: 75 -3 3 5. ŠPORT BAR 1 I 0 46:39 +7 2 6. KLUB ŠTUDENTOV 1 1 0 42 : 38 +4 2 7. LABIRINT 2 0 2 71 : 83 -12 2 1 POKALNO TEKMOVANJE KARATE ZVEZE SLOVENIJE Tamari Kovačevič dve zlati medalji Dne 17/3-2002 je karate zveza Slovenije v Novi Gorici organizirala 1 pokalno tekmo za leto 2002 za dečke in deklice v katah in bojih. Tekmovanja seje udeležilo 190 tekmovalcev iz 25 Slovenskih klubov. Za svoj klub Samurai Nova Gorica je v kategoriji mlajših deklic več kot zelo uspešno nastopila Bistričanka Tamara KOVAČEVIČ. V katah je varovanka trenerja Stojana ŠESTANA v zelo močni konkurenci pokazala največ znanja in z lahkoto osvojila 1 mesto. V popoldanskem času je nastopila tudi v bojih, ki pa so bili povsem v znamenju Samurajk. V finalu sta se namreč pomerili prijateljici in tako rekoč klubski kolegici Tamara KOVAČEVIČ in Sanja FRANK iz karate kluba Samurai Divača. Po ogorčeni borbi sije 1 mesto zasluženo priborila Tamara KOVAČEVIČ in s tem napovedala, da se bo tudi v letošnji sezoni potegovala za sam vrh Slovenskega karateja. Nedvomno so uspehi mlade športnice še posebej v letošnjem letu pokazali njeno pravilno odločitev ostati pri kvalitetnem trenerju, kar pa zahteva mnogo truda in odrekanja. Treninge namreč obiskuje v Kopru, Sežani in Novi Gorici, kar je za komaj 11 letno učenko 4 razreda osnovne šole velik napor, rezultati pa kažejo na to, da se izplača. z. K. w Šport <.** Snežnik stran ,- 25 NEPREMAGLJIVI SAMURAJ KI Dne 17.2.2002 je športno društvo Karizma iz Raven na Koroškem organiziralo kata turnir za pokal Karizma. Tekmovanja, ki se je odvijalo v športni dvorani osnovne šole Prežihov Voranc v Ravnah na Koroškem so se udeležili številni mojstri kat iz 16. Slovenskih klubov, med katerimi sta bili tudi Bistričanki Ana Kresevič, članica KK Samurai Koper in Tamara Kovačevič, članica KK Samurai Nova Gorica. Ana Kresevič je v kategoriji deklet v starosti nad 15 let v izjemno močni konkurenci, v kateri so nastopale tudi državne reprezentantke, osvojila 4. mesto. Tamara Kovačevič pa je bila v kategoriji mlajših deklic ponovno nepremagljiva in je že drugo leto zapored prepričljivo osvojila prvo mesto in s tem tudi pokal Karizma. Dne 24/2-2002 so člani karate kluba Limbuš organizirali prvi karate turnir za pokal Kobe Osake. Tekmovanja, ki se je odvijalo v športni dvorani tamkajšnje osnovne šole so se udeležili tekmovalci iz 15 slovenskih klubov. Samurajki Tamara Kovačevič in Ana Kresevič (na fotografiji) sta tudi tokrat dokazali, da sodita v sam slovenski vrh, odlično tehnično znanje ki ga kažeta v tej sezoni, pa j e nedvomno plod mnogih odrekanj in zahtevnih treningov pri vrhunskem mojstru Stojanu Šestanu. Z lahkoto sta premagali tudi nekdanje klubske kolegice iz Ilirske Bistrice, nekoč njune največje tekmice na vseh tekmovanjih. Tako je Tamara Kovačevič za Samurai Nova Gorica osvojila prvo mesto pri malčicah, Ana Kresevič pa prvo mesto za Samurai Koper pri starejših deklicah. V nadaljevanju tekmovanja sta se obe pomerili tudi v športnih borbah, Tamara celo prvič v karieri. Vsaka v svoji kategoriji sta osvojili tretji mesti in dokazali, da bo potrebno z njima računati tudi v tej obliki tekmovanja. 9/3-2002 sta obe nastopili turnirju v Kopru. Z veseljem lahko poročamo, da sta tako Ana kot Tamara ponovno premagali vso konkurenco in osvojili prvi mesti vsaka v svoji kategoriji. Z.K. SOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA- MALI NOGOMET MLAJŠI DEČKI OŠ PODGORA OBČINSKI PRVAKI V ponedeljek, 18. marca 2002je v športni dvorani potekalo občinsko prvenstvo osnovnih šola v malem nogometu za mlajše dečke. Tekmovanja je organizirala Športna zveza Ilirska Bistrica ob sodelovanju petih osnovnih šol in trenerskega kadra iz NK Transport. Šolska ekipe so se na turnirju pomerile vsaka z vsako in na koncu je prepričljivo zmagala ekipa OŠ Podgora. Ostale šolske ekipe so razvrščene po lestvici tako, kot kaže tabela. 1. OŠ PODGORA 4 4 0 0 12 (10:2) 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 4 2 1 1 7 ( 5:4) 3. OŠ R. UKO VIČ A 4 1 1 2 4 ( 3:4) 4. OŠ D. KETTEJA 4 O 3 1 3 ( 4:5) 5. OŠ T. TOMŠIČA 4 0 1 3 1 ( 1:8) Zmagovalna ekipa si je s tem priborila nastop na področnem šolskem prvenstvu, ki bo v naslednjih mesecih. Rok za zaključek polfinalnih in finalnih tekmovanj, ki se končajo na tem nivoju je 12. junij 2002. Za organizacijo zaključnih področnih tekmovanj se bo potegovala tudi Športna zveza Ilirska Bistrica. Z. D. OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS VABIMO VAS NA UGODNE NAKUPE OBLAČIL IN OBUTVE IZ KOLEKCIJE POMLAD ■ POLETJE 2002, TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA RSR ZMAGUJE - PIVKA PREPRIČLJIVO VODI Pivške rekreativke pridno nabirajo točke na vseh dosedanjih turnirjih medtem, ko je dejansko najkvalitetnejša ekipa tabornic, nastopila le na dveh turnirjih. Zato se kljub prepričljivim zmagam ne more boriti za sam vrh končne razpredelnice. Četrti odbojkarski turnir za ženske je v letošnjem tekmovalnem ciklusu izpeljan v soboto, 29. februarja 2002 od 14,30 ure dalje v Športni dvorani v Ilirski Bistrici. Na tekmovanj je nastopilo 7 ekip. Rezultati posameznih tekem: RSR : PIŠKOTEK 2 : 0 (+21), RSR : POSTOJNA II 2:0 (+10), PIŠKOTEK : POSTOJNA I 1:2 (- 5), POSTOJNA II: KOŠANA MLA 2:0 (+20), POSTOJNA I: KŠIB-RWŠCE 2:0 (+13), PIVKA : KOŠANA MLA 2 : 0 (+ 7), KŠIB-RWŠCE : PIVKA 0 : 2 (-13). Lestvica 4. turnirja in točkovanje: l.RSR 11 točk, 2. PIVKA 10 točk, 3. POSTOJNA I 9 točk, 4. POSTOJNA II 6 točk, 5. PIŠKOTEK, Knežak 3 točke, 6. KŠIB-RWŠCE, II. Bistrica 2 točki in 7. KOŠANA mlade 1 točka. Skupno točkovanje po štirih turnirjih naslednje: 1. PIVKA 39 točk, 2. POSTOJNA I 24 točk, 3. POSTOJNA II in Dekleta v akciji (s 4. turnirja) RSR po 22 točk, 5. KŠIB-RWŠCE, II. Bistrica 15 točk, 6. KOŠANA mlade 10 točk, 7. PIŠKOTEK, Knežak 9 točk, 8. KOŠANA 8 točk in 9. PUŠČICE Knežak 2 točki. POKALNA TEKMA V NOVI GORICI 4 PRVA MESTA, ENO DRUGO MESTO, 8 TRETJIH MEST V organizaciji ŠD Nova Gorica in pod pokroviteljstvom Karate zveze Slovenije je v nedeljo, 17.3.2002 potekala prva pokalna tekma v karateju za mlajše kategorije. Tekme se je udeležila tudi deset-članska odprava karate kluba SOKOL. Z izvrstnimi nastopi in pa z veliko bero najvišjih mest so Spkoli dokazali, da spadajo v vrh Slovenskega karateja. Po kategorijah pa so nastopili takole: KATE: v kategoriji malčkov sta nastopila Toni Šircelj in Domen Saftič. Oba malčka sta prikazala dobro znanje po I MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL višjih mestih pa se jima tokrat ni uspelo uvrstiti. V kategoriji mlajših deklic so nastopile kar štiri tekmovalke in sicer Samanta Mikuletič, Doris Bme, Saša Štefančič in Mateja Hrvatin. Samanta je sicer odlično nastopila, vendar je izpadla v prvem krogu proti kasnejši zmagovalki. Zato pa so ostale tri posegle po najvišjih mestih - Mateja in Saša sta na koncu osvojili 3. mesti, Doris pa je osvojila drugo mesto. V kategoriji mlajših dečkov je tekma potekala v znamenju Darjana Smajle, kije suvereno zmagal. V kategoriji starejših dečkov je Tine Maljevac malce presenetljivo, vendar več kot zasluženo osvojil tretje mesto V kategoriji starejših deklic je Anja Čekada osvojila tretje mesto, Maja Kožar pa je pristala na 4 - 8 mestu. V kategoriji mlajših deklic ekipno pa suverena zmaga SOKOLK v postavi Doris Brne, Saša Štefančič, Mateja Hrvatin. BORBE: Kategorija mlajši dečki - 38kg, Darjan Smajla 3. mesto Kategorija mlajših deklic - 45 kg, Doris Bme in Mateja Hrvatin, obe sta osvojili tretji mesti Kategorija mlajših deklic + 45 kg, Saša Stefančič 1. mesto Kategorija starejših dečkov-48 kg, Tine Maljevac 3. mesto Kategorija starejših deklic Anja Čekada 1. mesto Za vse nastope Sokolov je bila na tej tekmi značilna dobra tehnična in taktična pripravljenost, izjemna motiviranost in pa velika tehnična pripravljenost, kije predvsem prišla do izraza v borbah. Lahko zapišemo, da so po končani tekmi sledile čestitke tako trenerjev, drugih ekip, kot vodstva tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije. Seveda pa je treba za izjemne dosežke na tako visokem tekmovanju pohvaliti tudi trenerje, ki so tekmovalce pripravili za nastop: Kristoferja Štembergerja, Marjanco Šajn in Branka Štembergarja. K K SOKOL igeKarnailTirska Bistrica 71 11743 ----1 L-j J lfi{l[KAKVA • V— S1 'K- Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki ■ od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 od 9:00 do 11:00 in i od 18:00 do 19:00 |j Dežurstva Delavnik od 19:00 do 21:00 SnežjSfestran ■ ' a, OBMOČNO TEKMOVANJE PLESNIH, NAVIJAŠKIH IN AKROBATSKO NAVIJAŠKIH SKUPIN OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V nedeljo, 10. marca 2002, med 11. in 14. uro, je v Ilirski Bistrici v športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča potekalo območno tekmovanje plesnih,navijaških in akrobatsko navijaških skupin osnovnih in srednjih šol. Zanimanja za tovrstna tekmovanja so velika in športna dvorana je bila polna, plesa in navijanja željnih gledalcev. Organizatorji so ocenili, da se je številka gibala okrog 400 gledalcev. Tekmovanje seje začelo z že vsem znanim uvodnim protokolom in sicer državno himno, himno ŠKL-ja in uvodnim govorom. Sledilo je tekmovanje navijaških skupin osnovnih šol. Predstavile so se zanimive in energične skupine s svojimi dobrimi nastopi. Tekmovanje so nadaljevale plesne skupine osnovnih šol in nato še navijaške in plesne skupine srednjih šol. Vseh skupin je bilo 18. Od tega je bilo 14 osnovnošolskih skupin in 4 srednješolske. Po nastopu vseh skupin je sledil odmor pred razglasitvijo rezultatov. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali: Irena Trobec, Andreja Šinkovec, Uroš Petan, Špela Maten in Zoja Trobec, je imela težko delo. Napetost, nestrpnost in pričakovanje v dvorani je naraščalo in kmalu je sledila razglasitev in sklepni del. Vse skupine so se uvrstile v četrtfinale in pa neposredno v polfinale, ki bo 23. marca v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. V sklepnem delu so se predstavniki ŠKL-ja zahvalili šolskem organizacijskem odboru osnovne šole Antona Žnideršiča. Po koncu tekmovanja se je bila z mano pogovoriti ena od mentoric domače plesne skupine Beez, MARTINA SAKELŠEK. 1. Kakšni so vaši današnji vtisi? Ste dosegle pričakovano? Ste zadovoljne z nastopom? Današnjega tekmovanja se je udeležilo veliko dobrih in zanimivih 1 .GOOKIN, Dan, RATHBONE, Andy. PC za telebane. 2. LIVINGSTON, Brian, STRAUB, Davis. Skrivnosti Windows 95 3. MESOJEDEC, Uroš. Visual basic, sodobno programiranje 4. CADDY, Eileen. Odpiranje notranjih vrat 5. MOHORIČ, Ivan. Odkod, človek, tvoja pot? 6. 0’BRIEN, Dominic. Kako urimo spomin 7. ORTNER, Gerlinde. Skromnost ni lepa čednost 8. DAIKER, Angelika. Prijel me je za roko 9. KUHAR, Alojzij. Pokristjanjevanje Slovencev in nemško-slovanska etnična meja v vzhodnih Alpah 10. JANEŽIČ, Stanko (ur.). V edinosti H. BECK, Ulrich, KOBE, Zdravko (ur.). Družba tveganja 12. GRILC, Peter, ILEžIČ, Tomaž, KNEZ, Rajko. Pravo Evropske unije 13. JAKOšA, Suzana. Slovenščina na skupin. Za nas je to sicer prvi nastop na takšnem tekmovanju. Nanj smo se veliko pripravljale. Veliko vadimo, delamo na koreografiji in tehniki. Z današnjim nastopom nismo zelo zadovoljne, saj smo naredile kar nekaj napak, ki pa jih moramo v prihodnje vsekakor popraviti. Smo pač malce manj izkušene in šele spoznavamo ‘svet velikih tekmovanj’. Danes smo imele možnost opazovati ostale skupine, ki so bolj izkušene. Našim nastopom manjka predvsem energičnosti in sproščenosti. 2. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Naši načrti za prihodnost... Rade bi izpopolnile svoje nastope in koreografije. Želimo si čimmanj napak, veliko nastopov in pa seveda čimveč uspehov. 3. Kaj bi sporočile vsem vašim oboževalcem? Prihajajte na tekme, spremljajte nas in navijate na nas! poklicni maturi 14. PALMER, Parker J.. Poučevati s srcem 15. TEKAVC, Janez, PUČNIK, Janko. Prevzemi podjetij in varovanje konkurence 16. VALAT, Pierre-Marie. Barve, čisto prva odkritja 17. VALAT, Pierre-Marie. Kakšno je vreme? 18. VALAT, Pierre-Marie. Oblike 19. VALAT, Pierre-Marie. Številke 20. Velike egiptovske sanjske bukve od leta 1231 21. BRILEJ, Roman. Matematika na maturi 22. BRILEJ, Roman. Matematika na poklicni maturi 23. GODET, Jean-Denis. Alpske rastline, rastoče na skalovju, meliščih, morenah, alpskih travnikih, pašnikih in ob gozdnih robovih 24. OBLAK, Franc. Naloge in vaje iz matematike, Tretja vadnica 25. AUER, Vladimir, HORVAT-ŽNIDARŠIČ, Zvone. Droge in odvisnost REZULTATI (točke) Osnovne šole 256 točk TIN 228 točk TIN 210.5 točk STEP 209 točk PIKE 208 točk LUNE 202 točk FRKLJE 198 točk TRAČE 196 točk FRAJLE 195.5 točk PIKE 193.5 točk BIG BUM 185 točk ZVEZDICE 163 točk TRAČE 110 točk LUNA 108 točk BEEZ Srednje šole 237 točk GIMBO 229 točk OGNJENE STRELE 225 točk TIN 158 točk N.A.N.U. Doris Komen SS Srečka Kosovela Sežana KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-1230 SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 BfiLfiSTV d.o.o. , r.. , Diskont setivkan Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica ^W/ Tel.: 05/710-10-00 ^ Fax: 05/710-00-01 OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek-Petek Sobota Nedelja Telefon Balasty d.o.o., Vilharjeva 24,6250II. Bistrica 8,00 - 20.00 8.00 - 20.00 8.00 - 12.00 05 /10 10 00 Pod Vrti, Maistrova 8,6250II. Bistrica 7.00- 19.00 7,00- 19.00 05 710 0661 8.00- 12.00 8.00- 12.00 057144530 15.00- 18.00 8.00- 12.00 8.00- 12.00 057870250 15.00- 18.00 8.00- 12.00 8.00- 13.00 05 7144526 15.00- 18.00 8.00- 12.00 8.00- 13.00 8.00 - 11.00 05 714 5922 15.00- 18.00 NA ZALOGI IMAMO KINDER JAJCA MAXI SURPRISE 150g IZBIRATE PA LAHKO TUDI MED OSTALIMI VELIKONOČNIMI IZDELKI: JAČKA, PIŠČANČKI, BARVE, SLIKICE, ITD. UGODEN NAKUP VELIKONOČNE ŠUNKE. V TRGOVINI V HARIJAH PRODAJA PLINA V TRGOVINI V KOSEZAH VAM NUDIMO GNOJILA: MPK15-15-15 KAN NA ZALOGI VEČ VRST SEMENSKEGA KROMPIRJA ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Jablanica, Jablanica 32a, 6250II. Bistrica Podgraje, Podgraje 34,6250II. Bistrica Koseze, Koseze 8a, 6250II. Bistrica Harije, Harije 68,6250II. Bistrica kollSter OPEL'O- Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10; AVTOSALON: 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli J Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Novosti iz naše knjižnice NOVE KNJIGE V MESECU MARCU 29. 3. 2002 Napovedi in objave KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC APRIL 2002 7101 384 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE POZDRAV POMLADI, DNE 7.4.2002 ob 16-ih, GRAD PREM Organizator: KTŠ DRUŠTVO PREM Informacije: 05/7860 365 SREČANJE NUMIZMATIKOV DNE 28.4.2002 od 9-ih do 12-ih v PIZZERIJI PARK ILIRSKA BISTRICA; Organizator: PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO Informacije: 05/7142 639 POHOD NA TUŠČAK DNE 27.4.2002 ob 14-ih, OKOLICA KNEŽAKA Organizator: DRUŠTVO PIŠKOTEK KNEŽAK Informacije: 041/565 471 GIBANJE ZA ZDRAVJE, POHOD IL. BISTRICA-TOPOLC-NOVAK-ZAREČJE-IL. BISTRICA DNE 7.4.2002 OB 9-ih, OKOLICA IL: BISTRICE Organizator: RK IL: BISTRICA Informacije: 05/7144 175 KRVODAJALSKA AKCIJA DNE 11.4.2002 od 7-ih do 13-ih, ŠPORTNA DVORANA ANTONA Ž. IL. BISTRICA Organizator: RK ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7144 175 PREDAVANJE-VSE O DIABETESU DNE 15.4.2002 ob 17-ih, JEDILNICA OŠ ANTONA Ž. IL. BISTRICA Organizator: RK ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7144 175 PRIREDITVE NA ŠOLAH: PRIREDITEV OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE ŠOLE IN OTVORITEV ŠPORTNEGA IGRIŠČA IN PARKIRIŠČA DNE 12.4.2002 OB 17-ih, OŠ ANTONA Ž. IL. BISTRICA Organizator: OŠ ANTONA Ž. IL. BISTRICA Informacije: 05/7110 260 PREDSTAVITEV PROJEKTNEGA DELA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE ZALEŠJE OŠ PREGARJE Organizator: OŠ PREGARJE Informacije: 05/7895 160 REGIJSKO TEKMOVANJE IZ matematike dne 6.4.2002 ob 9-ih, OŠ PODGORA KUTEŽEVO Organizator: OŠ PODGORA KUTEŽEVO Informacije: 05/7870 162 OHRANIMO ZDRAVO OKOLJE DNE 22.4.2002 ob 16.30, OŠ PODGORA KUTEŽEVO Organizator: OŠ PODGORA KUTEŽEVO Informacije: 05/7870 162 IZOBRAŽEVANJE: TESTIRANJE ŠKROPILNIC DNE 8.4.2002 od 8-ih DALJE, ILIRSKA BISTRICA Organizator:KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA IL. BISTRICA Informacije: 05/7100 260 RAZSTAVE: Stalna razstava starih fotografij domače obrti na Ilirskobistriškem avtorja Emila Maraža, bistro Baladur VSAK DAN od 7.00 -23.00 ure Informacije: tel. 05/7141 935 LIKOVNA RAZSTAVA RAJKA KRANJCA CEL MESEC, od 8-ih do 16-ih, RAZVOJNI CENTER IN TIC IL. BISTRICA Organizator: RAKO KRANJEC IN RC IL. BISTRICA Informacije: 05/7101 384 PRODAJNA RAZSTAVA SLIK JOŽETA ŠAJNA CEL MESEC, od 10-ih do 22-ih, GOSTILNA-PIZZERIJA ŠKORPIJON Organizator: JOŽE ŠAJN IN PIZZERIJA ŠKORPIJON Informacije: 05/7145 970, 7141 332 LIKOVNA RAZSTAVA RAJKA KRANJCA CEL MESEC, od 10-ih do 23-ih, PIVOVARNA IN GOSTILNA PEK DOLENJE Organizator: PIVOVARNA IN GOSTILNA PEK DOLENJE Informacije: 05/7885 029 PRODAJNA RAZSTAVA SLIK JOŽETA ŠAJNA VSAKDAN, RAZEN V PONEDELJEK, od 9-ih do 23-ih, OKREPČEVALNICA GRILL DANILO Organizator: JOŽE ŠAJN IN GOSTIŠČE DANILO Informacije: 05/7145 970, 7141 517 RAZSTAVA ROČNIH DEL OLGE PIRNAT IZ HARIJ CEL MESEC, CEL DAN, IZLOŽBA V PREDVERJU DOMA NA VIDMU Organizator: TIC in gospa OLGA PIRNAT Informacije: 05/7145 732 RAZSTAVA IZDELKOV IZ GLINE IN POSLIKAVA NA STEKLO MOJCE VRH CEL MESEC, CEL DAN, IZLOŽBA DOMA NA VIDMU ŠPORT: TEKMA STAREJŠE DEKLICE DNE 13.4.2002 ob 16-ih, ŠPORTNA DVORANO OŠ ANTON Ž. Organizator: RK IL. BISTRICA Informacije: 031/603 177 BRIDGE VSAK PONEDELJEK V ILIRSKI BISTRICI IZMENIČNO V POSTOJNI IZMENIČNO, ob 18-ih, KAVARNA JADRAN IN BIFFE ŠPORT BAR V ILIRSKI BISTRICI Organizator: BRIDGE KLUB IL. BISTRICA Informacije: 05/7145 280 ŠPORTNA REKREACIJA, MALI NOGOMET, OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA VSAKO SREDO, ČETRTEK IN PETEK od 17-ih dalje, v IL. BISTRICI IN V KUTEŽEVEM Organizator: ŠZ ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7101 135 ŠPORTNA REKREACIJA -KOŠARKA-ZIMSKA KOŠARKAŠKA LIGA 5-8 KROG DNE 6, 13., 20. IN 27.4.2002 od 19-ih dalje, ŠPORTNA DVORANA ANTONA Ž. IL. BISTRICA Organizator: ŠZ ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7101 135 ŠPORTNA REKREACIJA, ODBOJKA-6. TURNIR V ODBOJKI ZA MOŠKE DNE 13.4.2002 od 14-ih dalje, ŠPORTNA DVORANA ANTONA Ž. IL. BISTRICA Organizator: ŠZ ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7101 135 6. TURNIR - ODBOJKA ŽENSKE 20.4.2002 od 14-ih dalje, POSTOJNA, telovadnica OŠ M.VILHARJA Organizator: ŠZ ILIRSKA BISTRICA Informacije: 05/7101 135 KULTURA: MEDOBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN DNE 19.4.2002, ob 18-ih, DOM NA VIDMU IL. BISTRICA Organizator: JSKD IL. BISTRICA Informacije: 05/7110 090 Lepo pozdravljeni do prihodnjič. TIC, Mojca MEMON Organizator: MOJCA VRH IN TIC Informacije: 041/235 094, TIC 05/ em trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net r L n VABILO Ško fijski dan mladih v Postojni, Center srednjih šol, sobota, 27.4. 2002 MLADOST - VEČ KOT NOROST Program: 9.30: glasbeno dobro jutro 1 lh: delavnice * (gost dneva pisatelj Ivan Sivec) 13h mladinska tržnica 14h nogometna tekma 16h maša - vodi g. škof 17h krof party -pesniška, foto in glasbena delavnica, -igre in ples, študent v leru, -duhovni poklici, prostovoljstvo - Vera in luč, -predstavitev DOM, predstavitev SŠA, predstavitev komune Čadrg Vabljeni! J Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica i PIZZERIA c4, TRGOVINA nzz Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 Naj vas ne prehiti čas! Pridite na ogled in nakup: - spomladanskih ženskih kostimov, jaken, hlač, bluz za vsako žensko (do št. 52) - moških brezrokavnikov in srajc - otroških kavbojk in športnih hlač Vabljeni! KOVAČIČ STOJAN Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 V SOCIALDEMOKRATSKI MLADINI smo LETA 1999 zbirali podpise ZA UKINITEV SPLOŠNE VOJAŠKE OBVEZNOSTI! *Če bi bil predlog Socialdemokratske stranke Slovenije, ki smo ga v SOCIALDEMOKRATSKI MLADINI PODPRLI SPREJET, bi bilo V SL O VENI JILETA 2002 DOVOLJ PROFESIONALNIH VOJAKOV IN PROSTOVOLJCEV! * OD LETA 1999 BI PRIHRANILI 10 MILIARD SIT PRORAČUNSKEGA DENARJA! * 30.000 SLOVENSKIH FANTOV BI 7 MESECEV SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVELO NA FAKULTETAH IN DELOVNIH MESTIH! * ČE BOMO ČAKALI ŠE 3 LETA, BODO ŠTEVILKE ŠE ENKRAT VIŠJE! SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA JE ZA ČIM HITREJŠO UKINITEV SPLOŠNE VOJAŠKE OBVEZNOSTI IN PROFESIONALIZACIJO SLOVENSKE VOJSKE! * OMOGOČIMO MLADIM SLOVENSKIM FANTOM, DA SAMI ODLOČAJO O SVOJI PRIHODNOSTI! Napovedi in objave 29. 3. 2002 J v, 'M.: ik:stran - '■ u, 28 JRI ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED DOGAJANJA NA LJUBLJANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POSLOVNE NOVICE Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je mesec marec minil v znamenju izrazite rasti tečajev in doseženih redkordnih vrednosti kar treh borznih indeksov. Najpomembnejši indeks SBI 20 j e prvič presegel nivo 2.400-ih točk in v sredo zaključil trgovalni dan pri 2.427 indeksnih točkah, indeks prostega trga IPT je prav tako zabeležil naj višjo vrednost 2.022 točk, indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je dosegel vrednost 1.841 točk. Rast tečajev se še vedno nadaljuje. Med najlikvidnejše vrednostne papiije se uvrščajo delnicam Krke, Leka, Petrola, Žita, Heliosa in Gorenja, enotni tečaji vseh pa so v zadnjem času znatno porasli. Veliko seje trgovalo tudi s pokojninskimi boni, katere naj bi bilo možno samo še do sredine julija zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zaradi slabe obveščenosti javnosti o možnostih, kijih ti boni nudijo, pa je bilo v zadnjem času precej govoric o podaljšanju tega roka za eno leto. K segrevanju trga in rasti tečajev je prispevalo več dejavnikov. Najprej so do konca februarja v skladu s Pravili Ljubljanske borze in Zakona o trgu vrednostnih papirjev morala podjetja, katerih vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, javno objaviti nerevidirane podatke o poslovanju v preteklem letu.. Večina družb je lansko leto poslovala nad pričakovanji, objavljeni poslovni rezultati pa so po večini zelo dobri. Najvišje poraste dobičkov so dosegle družbe Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa, v veliki meri je k temu prispevala prodaja deležev, ki so jih podjetja imela v Banki Koper, ki jo je prevzemala banka SanPaolo IMI. Posledica prostih sredstev od prodaje deležev Banke Koper pa je prav tako imela ugoden vpliv na dogajanje na trgu, saj se je dvignil nivo likvidnosti. Podoben vpliv izhaja tudi iz znižanja bančnih obrestnih mer, zaradi katerih se povečuje zanimanje za vlaganje v druge oblike varčevanja, predvsem v vrednostne papirje. K obsežnejšemu trgovanju in povečani aktivnosti na kapitalskega trga so doprinesla tudi dejanja v zvezi z uvrstitvijo novih vrednostnih papirjev na borzo. Slednje se nanaša predvsem na Telekom, podjetje z največjo tržno kapitalizacijo v Sloveniji, kije v marcu pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev že drugič vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje že izdanih delnic oziroma za uvrstitev delnic na organizirani trg ljubljanske borze. Uprava Telekoma je prepričana, da so prizadevanja za vstop na organizirani trg v dobro družbe, saj bi to zahtevalo večjo preglednost trgovanja z delnicami, s katerimi se trenutno trguje na sivem trgu, večjo likvidnost, cena delnic pa bi se zvišala. Uprava j e računala, da bodo delnice na borzo uvrščene še v prvi polovici tega leta, vendar med poznavalci dogajanj v zvezi z uvrstitvijo Telekoma na borzo vlada precej zadržanosti. Na Ministrstvu za informacijsko družbo (država je namreč 65,16 odstotni lastnik Telekoma) so v minulem tednu namreč povedal, da bodo preko nadzornega sveta kot večinski lastniki naložili upravi, naj priprave za vstop Telekoma na ljubljansko borzo vrednostnih papirjev zadrži. Na Ministrstvu se bojijo, da bi po njihovi oceni prehiter odhod na borzo ceno delnice premalo zvišal, kar bi lahko pomenilo, da v postopku privatizacije ne bi iztržili toliko, kot načrtujejo. Vlada ocenjuje, da bi lahko iztržila 90 tisoč tolarjev za delnico, kar je trikratnik cene po kateri se trenutno trguje in s tem še povišala investicije v slovensko gospodarstvo. Sicer je bilo leto 2001 glede tujih naložb v Slovenijo zelo uspešno, celo rekordno. Priliv tujih neposrednih investicij se je lani povečal z odstotka bruto domačega proizvoda na več kot dva odstotka BDP. Večina naložb je bila strateških, med drugim so tujci postali večinski lastniki mobilnega operaterja Simobil in SKB banke, banke Koper in še nekaterih podjetij. Po podatkih Banke Slovenije je priliv tujih neto investicij v Slovenijo v letu 2001 znašal skoraj 422 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot leta 2000. Povišale so se tudi investicije slovenskih podjetij v tujino, in sicer za dobrih 38 milijonov dolarjev ter dosegle nivo 104 milijona dolarjev, kar j e pravtako rekorden obseg. Glede na dobre ocene, kijih Slovenija dobiva pri priznanih svetovnih bonitetih agencijah in pa vse uspešnejšega poslovanja mnogih slovenskih podjetij si tudi v nadalje obetamo že začeto rast tujih naložb. Nina Pulko llirika Borzno posredniška hiša d.d. V petek, 8. marca sem imela predstavitev pesniške zbirke "NAŠLA SEM BESEDE”. Številni posamezniki so mi telefonsko in pisno izrazili svojo naklonjenost in s tem pokazali, da naš kraj odprto sprejema pesniško besedo. Zahvala : ZKD -ju za vabila, oglaševanje in dvorano, učencem glasbene šole (Tini Možina, Mateji Kaluža, Jani Samsa, Andreji Grilj, Martinu Lenarčiču, Tanji Jolič, Franju Penku ), recitatorkama Lenčki Penko Šajn in Darinki Dekleva, Franetu Dolganu za sodelovanje pri dekoriranju, Jožkotu Steguju, ki je s svojimi besedami pospremil mojo knjigo v javnost. Bistriške ” Škuorke” pa so s svojim petjem vnesle domačnost in pripomogle k boljšemu počutju. Hvala vsem, ki ste me bodrili in niste obupali nad mano. To še posebej velja za moje domače, ki so potrpežljivo ves čas prenašali vse N ZAHVALA muke priprav na tiskanje in predstavitev knjige ter mi stali ob strani. Hvala vsem skupaj za tako prepričljivo podporo, ki ste jo pokazali s svojim obiskom. Zahvala Banki Koper, ki se je odzvala na mojo prošnjo za finančno pomoč pri tiskanju knjige. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi založniku Bor (Matjažu Derenčinu), ki se je trudil z oblikovanjem. Hvala tudi Mateji, Lidiji in Marini za pomoč pri strežbi gostov in prodaji knjige. Marina Grilj K V POSLANSKA PISARNA občine Ilirska Bistricaje odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. VABILO Območno združenje Rdečega križa vabi na predavanje » DIABETES - BOLEZEN SODOBNEGA ČASA« Predavatelj dr. med. Vlasta G jur a Kaloper V ponedeljek, 15. aprila ob 17. uri v jedilnici OŠ Antona Žnideršiča. ENKRATEN DOGODEK V PIVKI 21. APRILA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane bo v kinodvorani Metronom v Pivki v nedeljo, 21.aprila 2002 ob 18.30 uprizorilo prvo ponovitev predstave DUH RESNICE. Premiera je bila 16.decembra lansko leto v Ljubljani. Za naše kraje bo to velik dogodek. V času, ko se nam dozdeva, da kljub vsem takšnim in drugačnim napredkom ne razumemo ničesar, bolj kot kdajkoli iščemo vprašanja o smislih in nesmislih življenja. Ali nam odgovore lahko da gledališka predstava? Če si jo boste ogledali, boste kaj hitro dojeli, da česa podobnega še niste doživeli. Ali pa morda ste.v svoji najglobji intimnosti. Predstava je nastala po knjigi DUH RESNICE. Po predstavi bo v Galeriji Pivka pogovor z Andrejem Grabarjem, piscem knjige. Karte za predstavo bodo v predprodaji tudi v Ilirski Bistrici v PAPIRNICI LINEA ART na Bazoviški cesti 19. Za več informacij pokličite po telefonu 05/ 7505 285 ali pa poglejte na spletno stran http;//dllhresniC0.4t.COm . VABLJENI! KULTURNO DRUŠTVO ZAGORSKI ZVON (vet i cavna Zopet je na naslov uredništva prispelo kar lepo število vaših kuponov. In komu je bil žreb naklonjen? Nagrado, šopek v vrednosti 3000 SIT prejme MARICA KALUŽA, NARIN 114, 6257 PIVKA. Želimo vam vesele velikonočne praznike. KOREN JOŽKO Ko^eže0V>fflirsi^Feftn(j5^O^^IX>S118I