PoStnlna platana T gotovini. krat,. prilog. Cena Din 1*— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. «— Posamezna itevilka Dia 1'—> n« 16 straneh Din 2 —> mesečna naročnin« Din 20'—, z« tujino Din 30 —. Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon nredniitva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 158 a Ljubljana, četrtek, dne 4. decembra 1930 Leto 1. Jugoslavija steber in ščit Evrope na jugovzhodu Laskav in pomemben članek ženevskega lista »La Tribune de Geneve« o >Ngegova diktatura ne sloni na sili, temveč na pristanku in želji po miru« je Jugoslavija zmagovito ostvarila svoje edinstvo Ij. Vel. našem kralju -- Kljub vsem težkočam Ženeva, 3. decembra. AA. >La Tribune de Genove« prinaša uvodnik z naslovom »Dobri kralji« izpod peresa Julesa de Bo-cheta. Dva sta suverena, pravi avtor, ki uživata v svojem narodu najvišjo čast. To sta norveški kralj Hakon, ki je te dni proslavil 251etnico svoje vladavine, in jugoslovanski kralj Aleksander, ki je 1. decembra z vseir. svojim narodom proslavil 12. obletnico narodnega vstajenja. Pisec prikazuje nato zasluge kralja Hako-na za Norveško inpot&i.. nadaljuje o Jugoslaviji: »Čeprav je v jako težkem položaju, je tudi Jugoslavija eden od stebrov Evrope. Po svoji zemljepisni legi je ona zapreka vsakemu imperijalizmu. Nekoč se je je Rusija hotela posl užiti za svojo politiko prodiranja na Balkan. Enako je ta dežela bila odbijač, na katerem so se zrušile sile sultanov, kakor so se zrušile na njej tudi av-stro-ogrske namere v njenem navalu proti Solunu. Tako ji " .goslavija proti nemškemu Drangu in prodiranju italijanske ekspanzije ščit Evropi na jugovzhodu proti vsakemu zavojevanju. Jugoslavija je ena izmed prvih držav, na katero meri revizionistična kampanja, ki se zdaj širi iz Rima, Berlina, Budimpešte in Sofije in ki dobiva potuho iz Moskve. Navzlic vsem tem neugodnim okoliščinam in grožnjam je Jugoslavija zmagovito ustvarila svoje edinstvo. Notranji boji v prvih povojnih letih so pozabljeni. Prebivalstvo stare kraljevine Srbije in ostalih dežel živi danes v istem občutku narodne suverenosti. Za ta veliki uspeh je največja in najvišja zasluga bivšega princa regenta Srbije, ki je 1. decembra 1918. v ruševinah takratnega Beograda sprejel delegacijo narodnega vje-ca iz Zagreba in s to delegacijo postavil temelj novi državi. Zvest svoji obljubi in videč, da strankarska politika stopa p^ slabih potih in da vodi državo v pogubo, se kralj ni pomišljal napraviti konec tej politiki. Ta njegova diktatura ni v ničemer podobna kaki drugi diktaturi in ne temelji na sili in imperijalizmu, nego na pristanku naroda v globoki želji po miru. Prav tako ni v kralju Aleksandru prav nič monarha z božjo pravico, niti ne ljudskega tribuna. Enako kakor njegov brat v orožju belgijski kralj Albert ali stari suveren norveški uživa tudi on ljubezen vsega naroda. Nemčija ogroža uspeh akcije za razorožitev Nebistvena nesoglasja med Francijo in Anglijo - Glavna nevarnost grozi od strani Nemčije - Evropi je potreben organiziran mir na podlagi varnosti vseh držav Pariz, 3. decembra. V zvezi z zadnjim govorom angleškega zunanjega ministra Hendersona o vprašanju razorožitve raz pravlja »Le Temps« obširno o sedanjem stanju razprav na konferenci pripravljalne komisije za razorožitev. Angleški zunanji minister Arthur Hen-derson je naglašal v omenjenem govoru, da se londonska vlada strinja z vladatni dominijonov britskega imperija o sledečem načrtu za postopno razorožitev: najprej omejitev vojaških, pomorskih in zračnih sil, dalje omejitev vojnega materijala in zagotovitev, da bo oboroževanje vseh držav javno, končno ustanovitev v Društvu narodov posebnega mednarodnega^ organizma, ki bo strogo nadziral izvrševanje eventuelne konvencije o razorožitvi. »Temps« pripominja, da 3e sedaj dela na tem načrtu v Ženevi. Pri vprašanju razorožitve pa je treba stalno razlikovati dve njegovi strani, ki sta omejitev in skrčitev vojaških sil. Jasno pa je, da se na omejitev more misliti le pod enim pogojem, da je namreč v isti meri, v kateri naj se izvrši omejitev, napredovala tudi splošna varnost držav. Popolnoma zgrešeno je misliti, da predstavlja razorožitev kot taka že jamstvo za mir. Ona — razorožitev — more marveč biti le posledica varnosti, logičen zaključek organiziranega miru. Ta bistvena resnica se 3 strani onih držav, katerim spričo njihovega ugodnega zemljepisnega položaja ne grozi direktna nevarnost, da bi bile napadene, ne prizna va še v polnem obsegu. Toda stališče, da more le zagotovitev medsebojne pomoči v slučaj unevarnosti dovesti narode do tega, da bi se odpovedali brambnim sredstvom, s katerimi razpolagajo — ta ideja vendar napreduje. Ce bi se .v tem pogledu imel premagati le oni odpor, ki prihaja v dobri veri, bi se vršile sedanje ženevske razprave v po polnoma drugačnem ozračju, nego se v resnici vršijo. Nekatere vlade kažejo namreč očitno namen, da bi sploh onemogočilo vsak uspeh razorožitvenih prizadevanj. Ta ko stališče zavzemlje sovjetska Rusija, ki zahteva integralno razorožitev. S tako rešitvijo vprašanja bi sovjeti dosegli, da bi ostale druge države brez vsake oborožene sile, medtem ko bi sovjetska Rusija imela tudi brez redne armade dovolj sil na raz polaga, da bi mogla z njimi zanetiti ogenj. Največja nevarnost za sedanje ženevske razprave pa prihaja od strani Nemčije. V Berlinu — naglaša »Temps« — niso sploh nikdar verovali v možnost sporazuma glede razorožitve. Berlinskim krogom gre ‘marveč za to, da se však uspeh onemogoči. Nemčija upa namreč, da se le na ta način more osvoboditi vojaških omejitev, ki ji jih nalaga versailleska mirovna pogodba. Ce se ne doseže razorožitev, bo Nemčija izvajala posledice in pod pretvezo »enake varnosti« bo smatrala, da ima pravico do oboroževanja v isti meri kot druge države. »Temps« pripominja v tem pogledu, da ta nemška teza sploh ne drži, ker v mirovnih pogodbah ni nikjer rečeno, da bi se morala izvršiti popolna razorožitev drugih držav v enem mahu. Na drugi strani —- zaključuje omenjeni list — ratobornost v Nemčiji že eno leto stalno narašča. Evropskim narodom bi torej grozila nova katastrofa, če se jim ne posreči organizirati mir na podlagi varnosti za vse države. Obisk ministra dr. Marinkoviča v AtenaBi Atene, 3. decembra. AA. Obisk dr. Marinkoviča bo trajal 8 dni. Program o tem bivanju je določen. V Skoplju bo dr. Marinkoviču stavljen na razpolago poseben salonski voz, ki brf ž njim jugoslovanski minister potoval v Atene. V gr-iki prestolnici pa bo dr. Marinkoviču prirejenih več svečanih sprejemov. Med drugimi so predvideni sprejemi pri grškem ministru za zunanje zadeve Mihalakopulosu, predsedniku grške vlade Venizelosu in pri predsedniku grške republike Zaimisu. V zvezi z najavljenim prihodom jugoslovanskega ministra, za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča v Atene priobčujejo grški listi uvodnike in članke in pravijo, da bo ta obisk manifestacija grško-jugoslovan-skega prijatelstva ter da bo razpršil vse govorice o vstopu Grčije v nekakšne drugovrstne bloke. »Elefteron Vima« smatra, da bo obisk jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve učvrstil prijateljske stike med Grčijo in Jugoslavijo. »Hestia« je mnenja, da bo poset dr. Marinkoviča v Atenah odločen demanti vseh poročil in kombinacij o nekakšnem vstopu Grčije v neke bloke, ki so o njih v zadnjem času toliko govorili in pisali. Francosko-italijanska pogajanja zopet razbita Rim, 3. decembra, n. Današnji listi prinašajo vest, ki jo je razširila agencija »United Press«, da so so namreč razgovori med francoskimi in italijanskimi delegati za ureditev znanega pomorskega spora med obema državama ponovno prekinili. Čeprav so si ameriški in britanski delegati še tako prizadevali, du lii iztaknili formulo, ki bi ustrezala tako italijanskim kot francoskim zahtevam, so italijanski delegatje ostali trdovratno pri svojih prvotnih zahtevah po popolni pomorski Enakosti s Francijo Rešitev vladne krize v Avstriji Vlada krščanskih socijalcev in Schobrovega bloka brez dr. Seipla Danes se predstavi no ya vlada parlamentu Dunaj, 3. decemrba. d. Včerajšnja pogajanja designiranega zveznega kancelarja dr. Enderja so se pozno v noč skoro ponesrečila. Dr. Ender je odšel pozno ponoči k predsedniku republike in mu vrnil svoj mandat. Zgodaj zjutraj pa je predsednik republike Miklas poklical dr. Enderja vnovič k sebi in ga nujno pozval, naj kljub včerajšnjemu neuspehu pri pogajanjih s strankami vnovič poskusi razvozlati avstrijsko notranjo politično krizo, in sicer na podlagi že doseženih rezultatov svojih pogajanj. Dr. Ender se zato ni vrnil na Vorarlber-ško, kakor je grozil, temveč je odšel v parlament in tam poiskal dr. Seipla in druge krščansko-socijalne voditelje. Fo daljši konferenci z njimi je bil sklican kr-ščansko-socijalni klub ter je dr. Ender pred njim podal poročilo. Po daljši razpravi je krščansko-socijalni parlamentarni klub sklenil pozvati dr. Enderja, naj nadaljuje prekinjena pogajanja. Istočasno je poklical predsednik republike Miklas k sebi zastopnike Schobrovega bloka in tudi te pozval, naj omogočijo nadaljevanje po gajanj. In res je predsedniku Miklasu posrečilo, da je krščanske socijalce in Scho-brov blok spravil zopet do pogajanj pod predsedstvom dr. Enderja. Pogajanja so trajala do 6. in posrečilo se je končno doseči uspeli. Lista ministrov je naslednja: Zvezni kancelar dr. Oton Ender, podkancolar in zunanji minister dr. Janez Schobcr, notranje zadeve inž. Franc VVinkler, pravosodje dr. Hans Schiirf, vojni minister Karel Vaugoin, finance dr. Oton Jueh, trgovina' Eduard Hnhil. nauk Emerik CzermaL, poljedelstvo Andrej Thaler. Ministrstvo za socijalno skrbstvo še ni zasedeno, toda odločeno je, da zasede ta resor krščanski socijalec. V kabinetu bo torej sedem krščanskih socijalcev in 3 člani Schobrovega bloka, in sicer razen dr. Scho-bra tudi še dr. Schiirf, ki pripada Vele-nemcem, ter inž. VVinkler, ki je zastopnik Kmečke zveze. Eksponirani voditelji krščansko-socijalne desnice dr. Seipel, dr. Kienbock in dr. Sčhmitz ne pripadajo kabinetu. Kabinet bo še nocoj zaprisežen ter se bo jutri opoldne predstavil plenumu narodnega sveta. Nemška nota o dogodkih v Gornji Šleziji Berlin, 3. decembra. AA. Danes je bila objavljena nota državne vlade o nasilnostih proti nemški manjšini v poljski Šleziji. Nota poudarja, da gre za flagrantno kršitev ženevske konvencije z dne 15. V. 1922. Nemško vlada prosi zatem generalnega tajnika Društva narodov, naj bi zadeva prišla na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Nota se opira na obsežno dokazno gradivo in našteva neke dogodke iz zadjne volilne borbe v tej poljski pokrajini. Močan potres v južni Italiji Rim, 3. decembra, n. V Tarantu je bil včeraj okrog 14’30 močan potres Njegova jakost je znašala 6 stopinj po Mercalijevi skali. Vse kaže, da je ta potres bil v zvezi s potresom, ki je pred kratkim zadel Albanijo. Potres je zadel tudi Brindisi in Otranto. VRKMHNSK.V NAPO V F,D Dunaj, 3. decembra. Pretežno jasno, v nižavah tu in tam jutranja megla; ponoči mraz, temperatura tudi podnevi malo nad ničlo. N j. Vel. kralj na koncertu Zveze ak. pevskih društev Beograd, 3. decembra. 1. Tik pred pričetkom sinočnjega koncerta Zveze akademskih pevskih društev v Jugoslaviji se je v opernem gledališču v kraljevski loži pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora generala g. Dimitri-jeviča in prvega pobočnika divizijskega generala g. Stojanoviča. V dvorani, ki je bila do zadnjega kotička zasedena po izbranem občinstvu, je zavladalo silno navdušenje. Ovacije so trajale nekaj minut. Koncerta so se udeležili tudi ministrski predsednik general Živkovič, vojni minister general Hadžič, pravosodni minister dr. Srškič, ter ministra dr. Frangeš in dr. Šverljuga. Seja ministrskega sveta Beograd, 3. decembra. 1. Danes dopoldne od 11—13 50 je bila Seja ministrskega sveta. Predsedoval je ministrski predsednik in notranji mi-| nister general Peter Živkovič. Gospodje ministri so obravnavali tekoče posle. Zahvala predsednika vlade Banja Luka, 3. decembra. AA. O priliki drž. praznika je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič prejel mnogo brzojavnih čestitk iz vseh krajev države in inozemstva. Ker se predsednik vlado ne more vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu čestitali. (Iz kabineta predsedništva kr. vlade, 2. decembra.) SejaVZS Beograd, 3. decembra. I. Danes popoldne od 16.—19. ure je zasedal VZS. Sejo je vodil najstarejši elan g. Ivan Hribar. Svet je pretresal zakonski načrt o izkoriščanju vodnih sil. Načelno debato je tekom popoldneva zaključil in tudi že pričel diskusijo o poedinih vprašanjih. Seje so je udeležili referent ministrstva za javna dela načelnik M. Jovanovič, inž. Joksič, referent prosvetnega ministrstva Vudrinič, referent pravosodnega ministrstva inšpektor Tašner, referent notranjega ministrstva inšpektor dr. Goršič. Prihodnja seja bo jutri. Napredovanja Beograd, 3. decembra. AA. S sklepom ministra financ in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministrom notranjih zadev so povišani pri finančni direkciji v Ljubljani: za glavne arhivarje v ‘2-3 dosedanji pomočniki arhivarja v 3-3 Anton Vrečko, dalje Rudolf Večeriti, Evgen Šušteršič, Franc Kovačič, Ivan Kramer in Josip Bodem. Beograd, 3. decembra. AA. S sklepom ministra trgovine in industrije so povišani pri drž. hipotekarni banki, glavni filijali v Ljubljani za stalnega uradnika v 4-2 pripravnik v 5-2 Avgu-st n Žigon, za arhivarja v 5-2 pa arhivar v 3-3 Marica Ulanovič. Posebni vlaki in parniki za kmetski tabor v Zagrebu Zagrebi 3. decembra, k. Današnji »Seljaškt Glas« prinaša točen program in vozni red vlakov za udeležence zborovanja dne 7. in 8. decembra v Zagrebu. Vsega skupaj 64 vlakov. Direkcija državnih železnic je ukrenil« vse potrebno, da ho ves ta promet potekal brez vsakih zaprek. Tudi »Jadranska plovidba« je stnvila v promet posebne parnike, ki bodo vozili od Tro-giru in Splita na Sušak ter se ustavili v vsakem večjem kraju na obali in otokih. Stavka v Zagrebu Zagreb, 3. decembra, k. Danes so zaprli vse prodajalniee podjetja Meinl, ker so pričeli njegovi nameščenci stavkati. Nameščenci napovedujejo, da bodo ustavili delo po vseh prodajalnah te tvrdke v Jugoslaviji. Nameščenci in delavci zahtevajo kolektivno delovno pogodbo. Ofanenos« tudi v politiki I Obisk turškega zunanjega ministra v Sofiji Narod, kateremu leže Se boji s Turki v kosteh in ki se je komaj izkopal iz nesvobodnih dni, naravno ne more voditi tako uglajene politike ko narod, ki je mogel stoletja dolgo razvijati v miru svoje kulturno življenje. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morala vsled tega biti politika mladega naroda po kvaliteti slabša, temveč se nasprotno opaža v zgodovini, da je bil instinkt mladega naroda dostikrat neprimerno močnejši ko vsa uglajenost še tako lokavih starih diplomatov. Zlasti pa je bila politika mladih narodov vedno silnejša od najbolj uglajene politike v tem oziru, da je hotel zdrav in mlad narod le pošteno politiko. Moralnost tudi v politiki, to je bila vedno zahteva zdravega naroda in ta zahteva je dala narodu tudi oni polet, da je vzdržal najtežje boje. Ta vera naroda v Fra-vioo je več ko enkrat prekrižala vse račune zvitih diplomatov in ta globoka vera je tudi naš narod privedla do osvobojenja in zjedinjenja. Vsled tega je prava jugoslovanska politika samo ona, ki sloni na načelih pravičnosti in morale, in zato že a priori ne more uspeti pri jugoslovanskem narodu politika, ki je zgrajena na načelih sebičnosti, dobičkarstva in nelepe špekulacije. Iz te konstatacije pa nujno sledi, da si more priboriti zaupanje našega naroda le politik, ki se strogo ravna po teh moralnih načelih. Naš narod hoče, da je tisti, kateremu zaupa svojo usodo, ne samo sposobnejši po znanju, temveč tudi lepši po značaju, da je v vsakem pogledu boljši človek, da je gospod, z vsemi vrlinami, ki jih mora imeti odličen mož, in brez vseh onih napak, ki so jih natovorile na priprostega človeka težke življenjske razmere. Pri nas pa smo imeli vse preveč politikov, ki niso tako visoko razumeli svoje vzvišene naloge, in ti politiki so glavni krivci vseh naših neuspehov izza preobrata. Ker niso razumeli, da treba tudi v politiki obraniti otmenost, zato je bilo mogoče, da je naš strankarski boj tako posurovel. Ker niso razumeli, da pravi voditelj naroda nikdar ne prikriva resnice, zato je bila mogoča tudi tako usodna demagogija, ki je odsvetovala sprejem Wil9onove črte. Ker niso naši politika pravilno pojmovali svoje naloge, zato niso šli k narodu iskat zaupanja, temveč samo kroglic. Ko so imeli te, potem je bilo za nje dovršeno javno politično delo in sedaj se je pričelo zasebno politično delo, kako z največjim dobičkom za sebe izkoristiti pridobljeno politično moč. Vse to je povzročalo, da naši politiki navadno sploh niso bili nobeni vodniki naroda, temveč tamo izvrševalci političnih poslov naroda, ki so vršili svoje delo saoio zato, da dobe masten honorar. Ta honorar je postal polagoma sploh edin smisel politike in samo zaradi tega honorarja so postajale stranke in samo vsled teh ekapenzar-jev naših politikov se je moral ves narod zagristi v najstrastnejše strankarske boje. S šestim januarjem so bili odpravljeni strankarski boji v prvi vreti zato, da se ne hajo tudi oni boji za honorarje in eksp:n-zarje politikov in ta namen naj izvede jugoslovanska misel. To pa naj doseže na la xu.čin, da uveljavi novo pojmovanje o dolžnostih politika do naroda. Ne dobre politične zveze, ne politična prebrisanost, temveč moralna sila je prvi pogoj za dobrega politika. Politiku zaupa narod svoje premoženje in že zato mora biti politik človek, kateremu se sme zaupati denar. Kakor nobena banka ne bo nastavila kot blagajnika človeka, ki zna samo dobro Šteti denar, temveč v prvi vrsti le moža, o 5e-gar poštenosti je prepričana, tako velja to tudi za politika. Kdor si je le enkrat umazal prste, kdor ne uživa absolutno čistega imena, ta ni za politično delo, ker se mu ne more zaupati. A še tehtnejši je moralni ozar, ki zahteva, da mora biti javen delavec vzor poštenjaka. Ce ima politik, ki mora biti voditelj naroda, širok horioont, ga bo dobil tudi narod. Ce ima politik visoko mnenje o morali, bo dobil tako mnenje tudi narod. Vsa skrivnost političnega dela je na vse zadnje le v tem, da voditelj dviga narod k se bi navzgor in da ga tako vodi k vedno višjim in lepšim ciljem. Zato mora dajati politik narodu vedno dober vzgled, zato mora dober politik skr beti, da vlada tudi v politiki vedno poštenje in morala in zato je postulat jugoslovanske politike, da imajo odločilno besedo le otmeni politiki, plemeniti ljudje. Kardinalna zahteva jugoslovanske politike je, da samo raz tega stališča presoja politike, ker samo tako je napredek našega naroda zajamčen Ruždi bej v avdijenci pri kralju vesti o njegovi» Sofija, 3 decembra. AA. Bolgarska agencija javlja: Kralj Boris je včeraj sprejel v avdijenci turškega ministra zunanjih zadev Tefčika Ruždi-beja. Po avdijenci je Telčik Ruždi-bej izjavil zastopnikom tiska, da občuduje kralja Borisa, čigar osebnost ga je prav očarala. Tajnost uspeha nove Turčije je baš v občutkih zaupanja in ljubezni turškega naroda do Mustafe Kemal-paše. V takih odno-šajih je, kakor vidim, tudi bolgarski narod do svojega suverena. Posebej poudarja zunanji minister Turčije prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili uradni bolgarski krogi. Jako zadovoljen je, da se je sestal z bolgarskimi državniki, iu radosten, da se je uresničil načrt njegovega potovanja v Bolgarijo. Pri tem naglaša skupne interese Turčije in Bolgarije, dveh sosednih držav, ki so v mnogih pogledih Borisu — Minister demantira politiki front« slični. Dalje opozarja na to, da njegov po-set nima točno opredeljenega smotra, vendar je naravno, da ae turški in bolgarski državniki pogovore o stvareh, ki so na dnevnem redu. Neka vodilna oseba turške politike je potrdila, da obstoji prijateljsko razmere med Turčijo in Bolgarijo, in naglasila, da je Turčija jako zadovoljna, da je v Bolgariji naletela na odjek svojih čuvstev. Zunanji minister nato kategorično demantira glasove, da bi bil pristaš kakršnekoli fronte. Politika front je dovedla do nesreč in zato se trudi, da odstrani te fronte, ker so zapreka konsolidacij miru. On je pristaš popolne enakosti med narodi. Vendar se ne sme nihče čuditi, Če začenja turška politika izvajati svoj pacifizem s sosednimi državami, da se ta sistem pogodb razširi in da objame vse mednarodno življenje. Po zadnjih protifašistovskih atentatih na Goriškem Mrzlična preiskava — Pogreb ubitega finančnega stražnika — Komentarji listov Trst, 3. deoembra. v. Tržaški listi zopet na dolgo in široko poročajo o zadnjih dogodkih na Banjški planoti in v bovški okolici. Vedno znova se znašajo nad nekakšno protirežimsko organizacijo, ki naj bi s svojimi zagonetnimi in tajnimi silami strahovala vso deželo. Vendar njihova poročila o preiskavi niso točna niti skladna. Včeraj so beležili, da so policijski agentje dognali, da sta bila med ljudmi, ki so se bili zbrali pri Močniku v Koprivišču, dva Tolminca, ki sta precej po dogodku izginila iz kraja, danes pa pravijo, da so opazili ljudje v Avčah, ki so kakih 6 km oddaljene od Koprivišča, dva neznanca na motocik-Iju. Eden izmed njih je celo baje kar tako pred vsem svetom nosil puško na rami. Vendar se strinjajo Msti v tem, da oblasti z mrzlično vnemo nadaljujejo preiskavo. V ponedeljek popoldne so pripeljali na klanec med Kopriviščem in kanalskim Kalom policijskega psa, da izvoha sledove za napadalci. Čeprav je čudno, da bi se bila sled ohranila spričo meglenega in deževnega vremena kar oelih 20 ur, se je vendar, kot zatrjujejo listi, psu posrečilo iztakniti sledove, ki so ga vedli proti Koprivišču, a tik pred vasico spet izginili. To smatrajo z„ novo dokazilo, da so finančne stražnike napadli paš oni ljudje, ki so se zabavali v gostilni pri Močniku. Ti ljudje, ki so jih, kakor smo poročali, vse po vrsti aretirali in prepeljali v gori-ške zapore, so — po navedbah tukajšnjih listov — že priznali svojo krivdo. Povedali pa so, da so kmalu potem, ko je avtomobil ferenil iz Koprivišča dalje proti Kalu, odšli nekateri mlajši gostje iz gostilne. Seveda se je fantom — kot trmoglavo bele- žijo listi — moralo posrečiti, da so se najprej oborožili, nato prehiteli awtomobil, se poskrili za drevjem na rebri nad cesto, oddali dvajset strelov na nesrečne finančne stražnike in končno ohranili še veliko dozo cinizma, pa se vrnili k vinu in zabavi v Koprivišče. Pokop. Včeraj so z velikim pompom pokopali ubitega finančnega stražnika. Listi beležijo, kako se je pogreba udeležilo vse gori-š' > ljudstvo s fašistovskimi vojaškimi in civilnimi oblastniki na čelu in fašistovskimi organizacijami ob strani. Pokopali so ga okrog 16. ure na kanalskem pokopališču. Na grobu so prebrali brzojavko finančnega ministra Mosoonija, vrsta oblastnikov in nizadnje polkovnik Giuliani so nastopili i daljšimi in krajšimi govori. Kompas: noro orožje proti jugoslovanski manjšini. V zvezi s poslednjimi dogodki pa je današnji >11 Popolo di Triesrk.« objavil značilen komentar pod naslovom »Kompas in optimizem«. V njem je rečeno: »Zastopniki ol’ast' hodijo po deželi, da kaj izvedo, ne pa da si napolnijo žepe z »alala«, navdu-š ■ aimi govori in slično, z optimizmom nre-nasičeno robo.« Dogodki na severu -okrog Bovca in na vziiodu — v Vrhpoljah — pa na jugu — v Logu pri Trstu zahtevajo, da vzamejo podeželski oblastniki kompas in previdnost v roke, pa da se otresajo samih optimističnih iz ja'. Atentati si sledijo drug za drugim v prekratkih presledkih. Napadi na šole v Gabrju, v Bovcu in Plužinah, atentati na Kureta, S-t-tosantija in Rastellija so se zgodili eden za drugim v pičlih dveh mesecih. Iz seje predsedniška Zveze industfrijcev Ljubljana, S. decembra. Zveza industrijcev je imela danes sejo pred-sedništva. Po kratkem nagovoru predsednika Dragotina Hribarja je sledilo poslovno poročilo, iz katerega navajamo nekatere točke Širšega pomena. Zveza industrijcev je naslovila na gospoda bana predstavko, v kateri se sklicuje na svoj-čas dano zagotovilo, da bo industrija mogla pravočasno podati svojo izjavo in svoje predloge k proračunu Dravske banovine, in prosi, da se ji taka prilika. nudi. Nekatere davčne uprave predpisujejo plačilo ene četrtine doklad za Okrajne blagajne ih to za prvo tromesečje leta 1930. Ker se ni mogla ugotoviti zakonita osnova za take predpise, je Zveza industrijcev naprosila finančno direkcijo za preklic onih plačilnih pozivov. — Vprašanje končne ureditve gozdnega veleposestva je izzvalo živahno debato, katere so se zlasti udeležili gg. Josip Lenarčič, dr. Karl Bom in dr. F. Windischer. Predvsem je treba skrbeti za to, da se gozdarstvo v Dravski banovini ne izroči negotovi usodi. Dosedanje izkušnje so dokazale, da naša veleposestva najbolje gospodarijo z gozdovi, do-čim v drugih posestvih poje sekira tako neusmiljeno, da izsekavanje že kvarno vpliva na klimatske razmere. V splošnem interesu je postopati v tem vprašanju z vso previdnostjo. V kolikor je gozdno veleposestvo združeno z industrijsko predelavo, naj se z večjo vnemo odločnostjo branijo njegovi posebni Interesi. — Razne nabiralne akcije, ki zlasti iščejo pri industriji denarnih sredstev, zavzemajo le prevelike dimenzije. Tudi nabiranje prispevkov za ob sebi hvalevredne namene se vrši čestokrat v oblikah, katere škodujejo ugledu stvari. Baš v zadnjem času pa se je dogodilo, da so se plačale znatne svote za neko društvo, katero niti ne postoji. O tem predmetu bo še razpravljala Centrala industrijskih korporacij na zborovanju 10. decembra t. 1., na to pa bo sklepala plenarna seja Odbora Zveze industrijcev. Glede na omenjeni Centralni zbor industrije naroča predsedništvo našim delegatom, da s poudarkom zastopajo težnje slovenske in- dustrije. Zveza industrijcev ne nasprotuje projektu ustanovitve priv. industrijske banke pod pogojem, da država tej banki nudi slične ugodnosti kakor jih je zagotovila priv. agrarni banki, in da zlasti prevzame garancijo za delniški kapital in njega primerno obrestovanje. Le v tem slučaju bo mogla banka dajati industrijskim podjetjem dolgoročne in cenejše kredite na tvomice, vodne sile in na blago. Posebno pozornost naj se posveti železniškim tarifam. Industrijskim produktom iz Dravske banovine naj se omogoči konkurenca z inozemskimi proizvodi, kateri prihajajo v našo državo po cenejši vodni poti. To velja tudi za slovenski premog, ki mora v Vojvodini konkurirati z madžarskim, v Primorski banovini pa z angleškim premogom. Proslava državnega praznika na Dunaju Dunaj, 2. decembra, d. Včeraj je proslavila dunajska jugoslovanska kolonija državni praznik, najprej s službo božjo v katoliški cerkvi «v. Ane v Annagasse, potem pa s svečano liturgijo v srbski pravoslavni cerkvi. Obeh so se udeležili skoro vsi uradniki našega poslanstva in neobičajno mnogo občinstva. Zvečer je bila v sijajnem Kursalonu ob Ringu — v vseh prostorih svečana akademija s plesom, ta tradicionelna prireditev naše idealne akademske mladine. Ti najlepši prostori na Dunaju so bili nabiti najodličnejšega občinstva kolonije, naše manjšine in tudi odposlancev, ostalih slovanskih narodov, njihovih diplomatskih zastopnikov in drugih veljakov. Bilo je navzočih tudi lepo število zastopnikov Avstrije in drugih tu akreditiranih držav. Videli smo celo vrsto članov umetniških korporacij in dunajskih društev. Pragram akademije je bil umetniški in izbran. Po slavnostnem govoru preds. »Sloge« g. V. Budanka je zapel zbor »Slavenski Jug« narodno himno. Jako je ugajala Chopinova Po-loneza in Uspomena na Beč (klavirska glasba), nadepolna plesalka gdč. Bujičeva je umetniški intrepretirala »Jugoslovanske narodne plesove« in Straussov valček. — Znani ruski tenor Ba-sanka je pel dvoje ruskih pesmi. Gdč. Lili Crn-čid (Schwarz), znana je že Iz bivše »Prosvete«, je pokazala svoj izredni napredek z dvema pesmama. Velik uspeh je imel g. M. Begovič. »Slovenski Jug« je zaključil z Vilharjevo »Oj ti lane« in rusko »Dvanajst razbojnikov« z div-nim solom našega Zlatka Bisajla. — Petje je vodil in večinoma soliste spremljal g. Klemo Viškovič. Naj bi ta pevski zbor ostal pod tako znamenitim vodstvom. Po akademiji se je razvil živahen ples, ki je trajal skoro do — rana. Skratka: to je bila na tujem Dunaju vredna proslava našega narodnega in državnega praznika. Neokusna izdajniška demonstracija na Dunaju Dunaj, 2. decembra. Včeraj ob istem času, ko je bila napovedana sv. maša v katoliški cerkvi v proslavo državnega praznika, so napovedali hrvatskl emigranti in znani »kaisertreue Kroa-ten« mašo v cerkvi sv. Karla. Oklic za to mašo je prinesla heimwehrovska »Heimat«. To je še preskrbel heimwehrovski generalissimus v Bur-genlandu major Stipetič, ki pa se je štulil — ko mu je to kazalo — za Hrvata, verni oproda Sarkotičev. Ker so ob takih urah sploh maše, ne vemo, koliko je bilo prav za prav teh »Kaisertreue«, katerih venec s hrvatsko trobojnico dlči steno kapelice za zadnjega »hrvatskega kralja« Karla v cerkvi sv. Mihaela. — Bilo je v cerkvi do 100 oseb: sami znani obrazi iz kapucinske cerkve, ko so tam maše za Habsburžane. Na čelu te žalostne »hrvatske družbe« je zobozdravnik Anton Milochnich (tako se piše, da je bolj hrvatsko!) in njegove oprode. Vsa ta čudna družba raznih bivših oficirjev in oficirskih vdov se zbira v hiši »Croaticum« zagrebškega — »Hrvatskega Radiša«. Ne moremo se dovolj načuditi, da vlada še ni pripravila vodstva »Hrvatskega Radiše« do — pameti 1 Ali vsaj to pa bi pričakovali, da se nam pod zastavo tega zagrebškega društva ne uganjajo na Dunaju take — žalostne demonstracije. Nov zločin makedonstvuju-ščih v Sofiji Sofija, 3. decembra. AA. Po zadnjih podatkih je izvršen umor Tomalevskega na sledeči način: Bratje Tomslavski so prodali svojo rodno hišo. V dvorišču te hiše se je nahajalo drevo, ki ga je pred leti zasadil njihov oče. Naum To-malovski je hotel presaditi drevo v svoj vrt. Sel je zato na dvorišče, da drevo izkoplje. — Medtem pa sta morilca oddala nanj izpod krova sosedne hiše dva strel iz karabink. Oba sta ga pogodila v glavo in prsi. Sluga se v trenutku streljanja ni nahajal na vrtu, pritekel pa je takoj na dvorišče, oborožen s puško ter začel streljati na sosedno hišo, odkoder je slišal strele. Ko sta morilca to videla, sta začela streljati nanj z revolverji ter ga ranila. Morilca sta nato zbežala na ulico. Stražnik na ulici, ki Je slišal streljanje, je začel morilce zasledovati ter s strelom iz puške ranil enega v nogo in ga prijel. Drugi morilec pa je bil tako zbegan, da se je pustil prijeti od pasantov. — Tudi on je bil na mestu aretiran. Ranjeni morilec se imenuje Vladimir Georgijev, njegov tovariš pa Andrej Manov Dimitrov. Morilca sta tekom zaslišanja izjavila, da nista osebno poznala umorjenca in da nista živela ž njim v prepiru. Oba sta izvršila umor po naročilu. Lastnik hiše, iz katere sta streljala, se imenuje Stenkov. ki je bil istotako prijet, da bi se ugotovilo, ali sta morilca prišla v hišo * njegovo vednostjo in ali je vpleten ▼ ta umor. — Pravosodni minister je dal osebno nalog, naj se vodi preiskava najodločnejše in čim hitrejše. Akcija za znižanje cen kruha Ljubljana, 3. decembra. AA. Banska uprava je po naročilu ministrstva za notranje posle izdala nalog vsem sreskim in mestnim načelstvom, da takoj podvzamejo primerne korake za znižanje cen kruha. Seja Društva prijateljev Velike Britanije v Zagrebu Zagreb, 3. decembra, k. Odbor Društva prijateljev Velike Britanije je imel danes sejo, ki se je je kot gost udeležil tudi angleški poslanik na našem dvoru g. Henderson in poleg njega angleški konzul v Zagrebu g. Bullck. C. Henderson se je ustavil v Zagrebu na svojem potu v London. Na seji ga je pozdravil predsednik društva zagrebški župan dr. Srkulj. G. Henderson se je za pozdrave zahvalil in zatrdil, da je njegova trdna namera vsakikrat, ko potuje mimo Zagreba, ustaviti se v tem mestu. Za časa svojega bivanja v London bo stopil v stike s tamkajšnjim Jugoslovanskim klubom in bo stremel za tem, da se ustvarijo čim ožji gospodarski odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo, Po seji se je g. Henderson udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredil rektor umetniške akademije g. Ivan Meštrovič. Plačevanje dajatev od vojaških naročil Beograd, 8. decembra. A A. Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi člena 74. zakona o administraciji vojske in mornarice daje finančno ministrstvo navodilo banovinskim in občinskim upravam, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinska niti banovinska doklada na trošarino. Plen 74. omenjenega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, ne pa v korist dobaviteljev. Da ne pride do zlorab, odreja zato ministrstvo, da se od vojaških dobav plačujejo te doklade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega oblastva. Še neodkriti zgodovinski zakladi v podzemlju minoritske cerkve v Celju Zanimiva izjava odličnega poznavalca zgodovine celjskih grofov dr. Novačana Celje, 3. decembra. Izkopavanje grobnice celjskih grofov se Je včeraj zaenkrat končalo. Doslej so izko- I pali prostor, ki meri 2 m globoko in 2-45 m v dolžino ter 1-80 m v širino. Na dan so spravili velike kose krst, mnogo kosti, pete čevljev, kose duhovniške obleke in en rožni venec, iz česar se da sklepati, da so na tem mestu bili pokopani duhovniki ali minoriti, ki so imeli samostan poleg cerkve. Vprašali smo odličnega poznavalca zgodovine celjskih grofov pisatelja g. dr. Novačana, ki meni, da to ni grobnica grofov, temveč da se ta nahaja v sredini cerkve in da je dokaj večja, najmanj kakih 10 m*. Kralj Ladislav, ki je dal prepeljati Urha iz Beograda v Celje, je gotovo zanj oskrbel kovinasto krsto, verjetno pa je, da iarodna in državna misel zmaguje ob naši severni meji Marenberg, 2. decembra. Vsak, kdor pozna razmere ob naši severni meji, posebno pa Se v Dravski dolini, kateri Je dominiral Marenberg v ponemčevanju naših ljudi dolga desetletja, se bo rveselll, da se je tudi tukaj med kmetskim prebivalstvom začela širiti misel jugoslovanstva. To je pokazala letošnja proslava 1. decembra, kjer je tisoSglava množica sijajno dokazala, da se tudi pri nas razmere, med priprostim kmečkim prebivalstvom, v narodnem oziru zboljšujejo. Nov zarod ostaja ob meji, ki bo jasno in odločno dokumentiral svojo narodno in državno pripadnost. Dočim je Marenberg sam povečini še rezerviran, se tem bolj širi narodna ideja med okoliškim prebivalstvom, ki je bilo tudi glavni kader pri letošnji proslavi. Proslava se je vršila na predvečer našega največjega državnega praznika. Ze koj v zgodnjih popoldanskih urah se je začela polniti Brudermanova dvorana, v kateri se je vršil interni del proslave. Proslavo ujedinjenja je otvo-ril z nagovorom na zbrano občinstvo starosta Po nagovoru se je izvršila svečana zaprisega sokolskih članov, po njej pa je zapel sokolski pevski zbor pod taktirko sodnika br. Slabeta: Bože pravde. Nato je nastopila državna osnovna šola ■ svojimi malčki, ki so igrali Ribičevo: »Dediščino kralja Matjaža.« Po internem programu je zapel sokolski pevski zbor na trgu, ■kjer se je zbirala množica ljudi za povorko, nekaj pesmi, ki so navdušile vse prisotne. Topiči so začeli oznanjati povorko. Vsi so navdušeno vzklikali N j. VeL kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru in slovenskemu Marenbergu. Po bakljadi je povorka krenila pred občinsko hišo, kjer Je nagovoril manifestante prosvetar marenberškega Sokola učitelj Terčak Stane. Orisal je vse zgodovinske momente, ki so v zvezi z našo svobodo do L 1918 in ki so nam prinesli veliko Jugoslavijo. Po govoru je zapel pevski zbor Bože pravde in nekaj drugih pesmi, na kar je igrala na trgu še marenberška Izšel je v knjižici celotni: Zakon o glavni kontroli Dobi se po 10 Din (brez poštnine) v tiskarni „Merkur“, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št 23 ali v upravništvu »Jugoslovana”, Ljubljana, Gradišče Kultura so tudi drugi grofje bili pokopani v kovi-nastih krstah, zlasti Friderik, o katerem je znano, da je dal že za žive dni na svojo krsto napraviti daljši epikurejski napis v latinščini. Te krste se po mnenju g. dr. Novačana gotovo še nahajajo nekje pod tlakom cerkve. Nihče ni imel interesa rušiti to grobnico in se ni zanesti na izročilo, da je profesor Zupančič 1. 1813 dal grobnice zasuti. >Na vsak način,« tako je končal g. dr. Novačan, »čuva minoritska cerkev — in ne nemška, kakor jo nekateri imenujejo — še veliko zgodovinskih zakladov v svojem podzemlju, in ni izključeno, da se pri nadaljnjih izkopavanjih še najde kak važen pergament, ki bi nam mogel marsikaj pojasniti, česar še ne vemo o celjskih grofih.« godba. Na dan 1. decembra se je vršila cerkvena slovesnost, ki so se je udeležili vsi uradi ter narodno zavedni prebivalci. — Meja je govorila po 12. letih na letošnji 1. december jasno in odločno vsem onim, ki hočejo delati kompromise, da je ta čas že davno minul, da nastopa nova doba. Potreba je sloge in prave bratske sokolske ljuba vi, da bo zaplapolala velika ideja Jugoslo vanstva, ki bo prešinila vse in vsakogar. Praznovanje 1. decembra v zagorski dolini Zagorje Na predvečer praznika ujedinjenja Je dra-matski odsek vprizoril v režiji br. Vinka Koš-merla dramsko sliko »Orkan«. Na dan 1. decembra se je udeležilo članstvo z zastavo slavnostne službe božje. Glavna proslava pa se je vršila zvečer ob pol 8, uri, h kateri se je zbralo nenavadno mnogo občinstva, tako da je bila velika dvorana in galerija nabito' polna. Akademijo je otvorila ženska deca (s. Zitnikova) z vajami z zastavicami. Tudi moška deca pod vodstvom br. ftulina je s svojini nastopom zadovoljila vse. Moški naraščaj je nastopil skupinske vaje, (br. Černelč), ki jih je kljub njihovi težkoči zelo dobro izvajal. Nato so prikorakale članice (načelnica s. Zitnikova) in izvajale petko brezhibno. Silno zanimiva točka je bila telovadna ura moške dece (br. Šulin), ki je pokazala nekaj mladinskih iger. Člani so nastopili na bradlji in drogu. Sledila je odborova slavnostna seja. Sejo je zaključil prosvetar br. Vinko Košmerl z lepim nagovorom, opisajoč žrtve in borbe za jugoslovansko državo. Telovadno akademijo je nadaljeval ženski naraščaj s »serenado« (s. Poljšakova). Izvajanje je bilo skladno in elegantno. Prisrčne so bile »lutke« (b. Zitnikova), ki jih je izvajala ženska deca, oblečena v mornariške in bele oblekce. Spored so zaključili člani z vajami s stalkami (načelnik br. Klun), ki so še precej skladno izvajali težke, morda celo pretežke vaje. Vsi nastopajoči oddelki so bili v pohvalo nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem, najbolj seveda »lutke«. Akademija je imela krasen uspeh. Vsi br. vaditelji in s. vaditeljice so pokazali sadove svojega požrtvovalnega dela, kar je dokazala sijajno uspela akademija. Po akadem. se Vladimir Levstik v hrvatski in češki literaturi. V nedeljskem »Obzoru« je R. R. Progon-ski objavil izčrpen članek o življenju in književnem delu Vladimira Levstika. Na koncu izdaja pisec dve zanimivi novici: da bo v kratkem »Gadje gnezdo« izšlo v Zabavni biblioteki v hrvatskem prevodu in da bo praško Českl slovo te dni začelo v feljtonu prinaiati najnovejši Levstikov roman »Otok Bianke Marije«. Ta roman opisuje bodočnost slovenskega naroda in bo najprej v češčini zagledal beli dan, za tem pa bo izšel v slovenščini. Jugoslovanska umetnost med čehoslovaki. Na predvečer našega narodnega praznika so v praškem narodnem gledališču igrali G jure Dimo-viča Kraljeviča Marka (iz znane trilogije Kosovo), v brnskem narodnem gledališču pa opero Morana, delo mladega komponista Jakova Gotovca. Kraljeviča Marka je režiral Zvonimir Rogoz, glavno vlogo v Morani je pel n«š stari znanec Cvejič. Obe predstavi sta vzbudili med češkoslovaškim občinstvom veliko zanimanje. Umetnostno-zgodovinska študija iz srednjeveške južne Srbije. Naš ožji rojak, dr. Franc Mesesnel, kustos drž. muzeja v Skoplju, je v zadnji štev. Glasnika skopljanskegi znanštvenegt društva Glasnik skopskog naučnog društva) objavil zanimivo umetnostnozgodovinski študijo pod naslovom: NajstarijJ sloj fresaka v Nerezi-ma, ki je izšli tudi v ponatisu kot posebna brošura, spraiafljsn* po seri! zanimivih fotograf ičnih posnetkov. Delo obravnava opis in umetnostno oceno fresk, ki so jib pred leti odkrili v cerkvi sv. Pantelejmona v vasi Nerezi pri Skoplju. Najstarejše teh fresk so iz XII. stoletja in so dragocen spomenik najstarejšega bizantinskega slikarstva na Balkanu. Študija dr. Mesesnela pa je posebene cene 8e zlasti zaradi tega, ker je eden prvih dokumentov intenzivnega dela slovenskega znanstvenika na starem, zgodovine in vsega bogatem bratskem Jugu. Filmski kongres r Madrida. V Madridu se Je vršil kongres, na katerem so se sestali zastopniki Španije z deputacijami iz vseh latin-sko-ameriških držav, da se pomenijo o ukrepih, ki so nujni proti invaziji ameriških zvočnih filmov v Južno-ameriške dežele. Proti tujim zvočnim filmom se je tudi v Španiji pojavil silen odpor. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. nrl zvečer. Četrtek, 4. decembra: »Serija A-000001«. Red.B. Petek, 5. decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri sveder, četrtek, 4, decembra: »Trubadur. Gostuje tenorist Adrijau. Red E. Petek, 5. decembra: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBOR!) Četrtek, 4. decembra ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Ab. C. Kuponi. Petek, 5. decembra: Zaprto. Sobota, 6. decembra ob 20. uri: aProdana nevesta«. Premi jera. je vršila prosta zabava, pri kateri je pridno igral tamburaški odsek gasilnega društva iz Izlak. Medija-Izlake V lepo okrašeni kopališki dvorani se je v nedeljo ob 15. uri zbralo izlaško Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo v tako velikem številu, da je bila precej obširna dvorana nabito polna. Na proslavo so prihiteli tudi zagorski Sokoli, na rudniškem vozu pa, ki ga je dobil Sokol brezplačno, so se pripeljali naraščajniki. Ker je bilo društvo šele pred dvema mesecema ustanovljeno, niso mogli narediti telovadnega sporeda, zato pa so Zagorjani nastopili v štirimi telovadnimi točkami in sicer na prostem, ker v dvorani ni bilo prostora. Kmalu po 15. uri so prikorakali na telovadišče naraščajniki pod vodstvom br. Božo Černelča in izvajali še precej skladno skupinske vaje, nato pa proste vaje. Člani so nastopili vaje s stalkami in na bradlji pod vodstvom načelnika br. Francija Kluna. Na to se je vršila proslava v dvorani, kjer je domače društvo izvajalo svoj program. V začetku je zaigral izla-ški tamburaški zbor pod taktirko g. Janka Hočevarja državno himno, na kar je izpregovo-ril Btarosta br. Bleivveis. S posebnim veseljem je pozdravil starosto celjske sokolske župe br. Sniertnika in starosto zagorskega sokolskega društva ter je po par uvodnih besedah podal besedo starosti br. Smertniku, ki je navdušeno pozdravljen govoril lep, patrijotičen govor. Z gromkim »Zdravo« in silnim aplavzom je končal svoj govor. Nato sta deklamirali Vida Bleivveisova in deklica iz III. razreda. Sledil je govor prosvetarja br. Kavčiča, ki je lepo orisal namen Sokolstva. Zaključil je s pomembnimi besedami: Kdor Jugoslovan, ta Sokoli In zopet dve krasni deklamaciji I Krasen je bil pogled na članstvo, ki je podalo svojo zaobljubo. Čez 50 jih je bilo, ostali pa so bili zadržani. Po izvršeni zaobljubi jim je prvi čestital br. Smertnik, nato pa je bilo podpisovanje v za-prisežno knjigo. — S tem je bil program zaključen. Br. Bregar Ivan se je poprijel z vso mladostno energijo za sokolsko delo in gre njemu zahvala za ta uspeh. Naprej po poti k zmagi. Sokolstvo Sokolsko društvo Ljubljana III. Proslavo državnega ujedinjenja in sokolskega praznika je praznovalo Sokolsko društvo Ljubljana III. na najsvečanejši način in ob polni udeležbi vsega Članstva, naraščaja in dece. — Slavnost se je vršila v lepo okrašenem salonu restavracije brata Žagarja na Vodovodni cesti. Brat starosta Danilo Šaplja je otvoril svečano zborovanje ter pozdravil vse zastopnike. Posebno radostno je pozdravil zastopnika naše hrabre narodne vojHke s številnim zborom bratov oficirjev in podoficirjev. Nato je poročal o pomenu državnega praznika. Vrli bežigrajski pevski zbor je zapel državno himno. Br. prosvetar Blaganje je v svojem referatu nagla-Šal pomen sokolstva v osvobodilnih bojih Jugoslovanov in bratov čehoslovakov, kakor tudi o razmahu sokolstva po osvoboditvi in zlasti še po zgodovinskem 6. januarju. Zaključil je svoj govor z živijo klicem našemu prvemu starosti Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. — Sledile so deklamacije in zaobljuba naraščaja. štepanja vas Sokolsko društvo v Stepanji vasi je proslavilo že v nedeljo 30. novembra narodni praznik 1. decembra. Proslava se je pričela ob 19'30 in jo je otvoril starosta br. Ivan Bricelj v Sokolskem domu s slavnostno sejo ob veliki udeležbi z zastopnikom dobrunjske občine bratom Brunčičem. Brat starosta je raztolmačil pomen 1. decembra in še posebej pomen Sokolstva. Nato pa je zaobljubil novo članstvo. Zatem je zapelo pevsko društvo »Sava« pod vodstvom g. A. Gruma »Bože pravde«. Br. načelnik Ivan žitnik pa je govoril članstvu o borbi za Jugoslavijo in končnem uspehu Sokola. Nato je zapelo pevsko društvo »Sava« istrsko himno. — Telovadbi so sledile pevske točke in prosta zabava. št. Vid V nedeljo 30. novembra t. 1. je slovesno proslavil tukajšnji Sokol državni in sokolski praznik. Brat podstarosta g. Pipan je otvoril sveča-nostno sejo, pozdravi navzočega g. sreskega načelnika dr. Andrejko. Dalje pozdravi vs« zastopnike. Brat prosvetar je predaval o značaju 1. decembra iz nacijor.alno-državnega in sokolskega vidika. Brat načelnik dr. Kavec je po navdušenem nagovoru pripel naraščajnikom sokolske naraščajske znake in štirim še značke Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Po svečani zaobljubi je bila telovadna akademija moškega naraščaja, ženske dece in članstva, katera je tako lepo uspelo, da je čestitati nastopivšim, kot bratu načelniku in sestri načelnici Hleb-cevi. Zvečer ob 2s5. uri Je bil pa pri Slepem Janezu v žapužun družabni večer. — Dne 1. decembra se je Sokol udeležil v velikem številu tudi slavnos‘.r«) maše in šolske proslave. ammmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmummmmmmmB Ko mislite na MlkldVia Inna BoŽIČ! Vam nudi 839 Nova založba * * ° z- v Ljubljani, Kongresni trg 19 najlepša darila za otroke in odrasle. Ogla|ta il nai najodltCneišf lokali Sortirano blago I KNJIGE vseh vrst, domače in tuje, razno mladinsko slovstvo in slikanice, zlasti: V. Busoh: Cipek in Capek — I. Hermann: Ivančkov sv. večer — za gimnazijce dr. J. Debevca: Vzori in boji — in mnogo drugih. IZBRANA DARILA zašoloindom: nalivna peresa, pisalne garniture v stekla in marmorju, pisemski papirji v mapah in kasetah, albumi za razglednice in slike, spominske knjige; za Vaše malčke tudi barvnlke v najoriginalnejših ovojih. DEKORATIVNE PREDMETE z« pisarne v razni izberi, preproste in dragocene: nastavki, pepelniki, knjižni oporniki in nosači, kazala za čitanje. Cankarjevi in Flaliarlml zbrani spisi« krasil oprorni. Ustanovni občni zbor Sokola Loče Ravnokar je minulo teden dni, ko smo polagali temelj najbližjemu sokolskemu društvu v Poljčanah, in že je tudi našo prijazno vasico spreletela sokolska miseL V nedeljo 30. novembra smo tudi v Ločah zaklicali iz globine svojega srca: »Zdravo, pozdravljen Sokol v Ločah I« Takoj po maši proti 12. uri Je otvoril slavnostno zborovanje loški šolski upravitelj kot predsednik pripravljalnega odbora br. Kržil zborovanje z iskrenim pozdravom na navzoče, ki jim je v kratkem pojasnil potrebo Sokola. Za tem so sledili razni nastopi dece in naraščaja, za kar vsa čast pripravljalnemu odboru. Dr. Pučnik je nato kot župni zastopnik pre-čital upravo, ki je razen odbornikov, namestnikov in revizorjev sledeča: starosta šol. upr. br. Kržič, postarosta šol. upr. v St Jerneju br. Friedl, načelnik trgovec br. Kragelj iz Zbelove, načelnica s. Ulej, učiteljica ročnih del in pro-svetarka s. M. Bezlajeva. Za njegovim sprejemljivim govorom o Sokolstvu sta čestitala za njim še zastopnika konjiškega in poljčanskega Sokola. S pesmijo »Zastava spet razvita je...«, zapeta od poljčanskili pevcev, ki so sploh izpopolnjevali lep spored, je bil nad vse lepo uspeli zbor kot 5. Sokola v lepi Dravinjski dolini zaključen. —an. * lajlepše Miklavževo darilce za otroke je lepa aluminijasta kuhinjska garal-turca, ali vedrica za pesek, lopatica itd., katero dobite v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. Oglejte si zalogo in izložbe! wwwywwvwwv>wvy Avfomafclta telefonska centrala v Celju Celje je gotovo tako važno središče kot sta Ljubljana in Maribor. So pa nekatere panoge, v katerih Celje prednjači Ljubljani in Mariboru, da omenimo samo izvoz hmelja, lesa, jajc itd. Ttiko važno gospodarsko, trgovsko in industrijsko središče potrebuje poleg drugih pripomočkov za čim točnej&i in hitrejši promet tudi dober telefon. Moderen telefon pa more dati le avtomatska telefonska centrala. Nujno potrebno je torej, da dobi Celje poleg drugih mest v državi svojo avtomatsko telefonsko centralo. Sedanji telefonski promet v Celju je sila »lab in se množijo pritožbe naročnikov dan za dnem. Da trpe podjetja veliko izgubo ob tem nedo-statku je splošno znano. Velikopotezno naj se sedanji sistem zamenja z avtomatskim. Mestno načelstvo je že pokrenilo akcijo za avtomatsko centralo, tako pred vsem pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani in pri ministrstvu v Beogradu. Centrala naj bi se nabavila na račun reparacij, kakor so se nabavile avtomatske centrale po drugih mestih države. Upati je, da bo akcija imela uspeh in da bo Celje v kratkem času zopet lahko ponosen na novo moderno pridobitev. Samo * *n*4aj»Jarw ear» I&KIoj olo A^pod&rtlco [Hi jr^inamof ®ilevzie vesfi — Spominska plošča Juriju Flajšmanu. Pred leti je bilo malo komu znano, da smo tudi Slovenci imeli moža, ki je pred vež kot polstolet-Jem oral celino na polju slovenske glasbe. Ta mož je bil Jurij Flajšman, roj. 1. 1818. v Beri-čevem občina Dol pri Ljubljani. Njegovo ime je slučajno odkril g. prof. dr. Kozina in je na to zbral podatke o njegovem življenju ln delovanju. Na inicijativo g. prot. dr. Kozine si je proštov, gas. društvo Dol-Beričevo nadelo častno nalogo, da postavi na hiši, kjer je bil rojen prvi slovenski skladatelj, spominsko ploščo. Pokojni je bil po poklicu učitelj ter je služboval na Vrhniki, od tam je prišel v Ljubljano k Mahru. Urejeval je prvo slov. glasbeno revijo »Grilca« ter Izdal v samozaložbi 7 zvezkov svojih kompozicij. Umrl je v Ljubljani 1. 1884. Na sestanku v nedeljo 30. novembra se je sestavil odbor za odkritje spominske plošče, ki bo začel zbirati prispevke. Vse ljubitelje stare slov. glasbe pa prosimo, naj nam po svojih močeh pomagajo, da rešimo pozabljenosti njegovo ime. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Odbor za odkritje spominske plošče Juriju Flajšmanu, Dol pri Ljubljani. V MIKLAVŽEV VEČER f 4 »LJUBLJANSKEGA SOKOLA*« F= V NARODNEM DOMU v petek dne 5. XII. ob 17 h za deco v soboto dne 6.XII. ob 20 h za odrasle PO OBDARITVI PROSTA ZABAVA IN PLES DO 3. URE g — Četrti redni sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se vrši v petek 5. t. m. ob 18. uri zvečer v predavalnici mineraloškega instituta univerze v Ljubljani. Predava g. dr. I. Rakovec o temi: Iz geološke preteklosti Karavank, posebno za časa karbona. Člani vabljeni, prijatelji dobrodošli! — Otvoritveni materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece bo 10. decembra t. 1. točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Govori dr. Dragaš o »Srditosti v otroški dobi«. — Konovrt stare glasbe. Neminljiva je zasega nizozemskih skladateljev, ki so pred več stoletji postavili trden temelj glasbeni umetnosti, ko jf> bila v nevarnosti, da zaide n* nezdrava pota. Njih genijalni sodobnik Viljem Dufay je užival slavo kulturnih dežel, ld so - veseljem sprejemale njegove skladbe. Njegove posvetne 'n earkvena skladbe bo izvajala »Sloga« z mešanim zboiom in godali na glasbeno historičnem koncertu 4. decembra v svoji koncertni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Vstopnice bodo pred koncertom tam na razpolago. Koncert vodi g. H. Svetel. Pričetek ločno ob 20. uri. — Zahvala. Vsem dragim prijateljem in dobrim znancem, ki so se me spomnili ob šestdesetletnici, izrekam s tem svojo najiskrenejšo zahvalo za ljubeznivo pozornost, ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti na primeren na-Čan. Franc Pristovšek. — V Cerknici in na Rakeku bo gostovala dramska družina Soča v nedeljo in na praznik v ponedeljek s Strindbergovim »Očetom«. V Cerknici v nedeljo in na Rakeku v ponedeljek. Obakrat v Sokolskem domu. Pred predstavama kratko priložnostno predavanje. — Prav lične razglednice za Miklavža, Božič in novo leto je založila Ciril-Meto-dova družba. Kupujte jih, ker s tem podpirate obrambno šolsko društvo! 858 — Gostovanje angležev v Beogradu. V nedeljo in v ponedeljek 7. in 8. t. m. bodo v Beogradu gostovali The English Players, ki so stalna igralska skupina angležev v Prizu. — Na dnu, znamenita drama Maksima Gorkega, zaživi v nedeljo 7. t. m. ob 8. uri zvečer na odru v dvorani Delavske zbornice. Vprizord jo Delavski oder »Svobode«. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Delavski zbornici, I. nad. Cene: 12—, 10 -, 8—, 6’- in 4— Din. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich. 6602 Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri L VILHAR, urar X.) UBEiJ AN A Sv. Petra cesta 3S — 80 študentov raznaša mleko. Odbor samopomoči študentov ni beograjski univerzi je organiziral mlekarske zadruge na deželi in omogočil okoli 80 dijakom življenje in študij. Ti namreč prodajajo in raznašajo vsako jutro mleko po hišah in zaslužijo po 1000 in več Din mesečno. Tako se preživljajo tudi dijakinje univerze. Prodajajo pecivo ali prevzamejo dela po hišah — Zlato v kleti. V Beogradu na Zelenem Vencu so porušili neko staro hišo, ki jo je poškodovala granata med vojno. V kleti hiše so delavci našli pergišče zlatih dukatov, ki so jih seveda prodali in si privoščili pojedino. — 2 in pol letni deček se odda v plačano rejo dobri izobraženi družini, stanujoči v Ljubljani. Pojasnila v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica. — Samomor po zabavi. V Sarajevu je pova bil 221etni Branko Marič svoje prijatelje na stanovanje, kjer so pili in se zabavali do jutra. Ko »o se poslovili, je počil v sobi strel. Našli so mla- dega Branka v mlaki krvi. Ustrelil se je v srce ter kmalu nato umrl v bolnici. — Drzna t; Ivina v vlaku. V soboto se je peljala z jutranjim vlakom v Ljubljano gostilničarka Frančiška Oblak iz Grahovega pri Cerknici. Med Rakekom in Ljubljano pa ji je neznan uzmovič izmaknil iz torbice razne vrednosti. Tako hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke, glasečo se na 18.000 Din, •>—" '*ki ček glaseč se na 300 Din ter v gotovini 150 Din in 150 lir. Oblakova je dala torbico za nekaj časa na klop, sama pa se je zagledala skozi okno. Kd je nekoliko pred Ljubljano vzela torbi er v roke, je vsi prestrašena zapazila, da so iz nje izginili ! vrednostni papirji z denarjem vred. Fe razume, da je nastala v vlaku splošna zme-dn in tako niso mogli izslediti uzmoviča. Vse povpraševanje in preiskave so bile zastonj. Očakova je tatvino prijavila ljubljanski policiji. Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. — Vreme. Relativna vlaga je bila včeraj največja v Beogradu in sicer 95%, najmanjša pa v Mostarju in Zagrebu, in sicer 75%. Mirno je bilo samo v Sarajevu in Skoplju, drugod je bilo vetrovno. Oblačnost je bila največja (10) v Ljubljani, Mariboru, Mostarju, Beogradu in Sarajevu. Deževalo je v Ljubljani (0-3 mm), v Mostarju (10 mm), v Zagrebu (0 3 mm), v Beogradu (9 mm), v Sarajevu (3 mm), in v Kumboru (2 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 6 3, najnižja pa 0 6 stopinje C. V Mariboru je bila najnižja temperatura 00, v Zagrebu — 10, v Sarajevu tudi — 1/0, v Zagrebu 2, v Skoplju 3 stopinje C. Efubliana Četrtek, 4. decembra 1930., Barbara. Pravoslavni: 21. novembra, Velika. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ■ Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo k poljubnemu predavanju, kd se vrši na praznik 8. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste). Predaval bo br. dr. Mastni »0 vplivu amonije na vse bolezni, ki imajo svoj vzrok -ska skladba (Du Fayev večer). Sodelujeta društveni pevski zbor in orkester. ■ Danes pri Ražmu sveže morske ribe. ■ Gostovanje opernega pevca dr. Adrijana v nnši operi. Tenorist dr. Ad.ijui, naš rojak, ki je bil z največjimi umetniškimi uspehi po raznih nemških odrih, predvsem pa v Pragi, gre S'daj na daljšo operno turnejo v Ameriko. Prel svojim odhodom v Ameriko pa bo gostoval v ljubljanski operi, in sicer danes v četrtek 4. t m. v operi Trubadur. Opozarjamo na gost -vanje slavnega rojaka in znamenit-ga pevca. Predstava se vrši za abonma reda E. ■ Miklavževi prireditvi v drami sta določeni za nedeljo in ponedeljek 7. in 8. t. m. ob treh popoldne. Vprizorila se bo Golieva pravljica »Peterčkove poslednje sanje« z malim Mitjo Gor-čevim v naslovni vlogi. Dobrodošel je vsak najmanjši dar: košček zimske obleke ali perila, pa tudi vrečica sladkorja, sadja, kave itd. Darila naj se oddajo v dramskem gledališču, ali pa pokličite št. 2306 in zahtevajte, da pride gledališki sluga ponjo. ■ Vandali. Trgovec Alojzij Razberger, stanujoč Na Stolbi pod gradom, je prijavil policiji, da mu je neznan zlikovec v noči na soboto polomil ograjo in reklamno desko. Škode ima 300 Din, za izsleditev storilca je Razberger razpisal nagrado 200 Din. ■ Usoden padec z gugalnice. Letno telovadišče v Tivoliju j' zaprto že od srede meseca oktobra ter je vstop vsakemu prepovedan, na prošnjo pa se je dovolilo trem članskim rodbinam, da prihajajo v toplih dneh s svojo deco na otroško igrišče ter iz te„a razloga tudi še nismo odstranili gugalnic. Oba ponesrečena dečka pa sH prišla, kakor mnogo drugih, ob č~ u ko je bi- lo telovadišče prazno, kar preko ograje na otroško igrišče. Odbor »Ljubljanskega Sokola«. ■ Vlomi. Tesarju Alojziju Kripunu je nekdo iz stanovanja na Masarykovem trgu izmaknil suknjič, vreden 400 Din. — Včeraj je bilo vlomljeno v spalno sobo postrežnice Marije Tišler naZaloški cesti št. 19. Storilec je nasilno odprl sobo in odnesel seboj 2 bankovca po 100 Din iri 5 po 10 Din ter iz zaklenjene omare ročno torbico z drobnarijo v skupni vrednosti 380 Din. PLETENE VESTJE pulovarje za dame, gospode in deco v veliki izbiri po priznani nizki ceni priporoča I. Urbančič Miklošičeva cesta štev. 20. 831 ■ Roparski napad. V nočii od torka na sredo se je vračala iz Rudnika proti Ljubljani prodajalka srečk Marija Jeromova. V bližini gasilskega doma vRudniku jo je obkolilo več fantov. Jeromova je izpovedala, da ji je eden od teh vrgel pelerino preko glave in na to zahteval denar. Izročila mu je 45 Din, s čimer so se na-papadaloi zadovoljili in jo pustili naprej. ■ Usoden pretep dveh vajencev. V mestni klavnici sta se pričkala dva vajenca, ki sta čistila svinjsko drobovje. 151etni Vider Janez je pri tem metal v svojega 191etnega tovariša Alojzija Ilnikarja svinjske parklje. Ilnikar je baje prisolil Janezu zaušnico, nakar ga je le-ta udaril z železno palico po glavi in mu zadejal nad desnim sencem precejšno rano. Moral je v bolnico, kjer so mu ramo zašili. SMaribor m Svečana zabava na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Upravni odbor častniškega doma v Mariboru bo priredil 17. t. m. na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja svečano zabavo v dvorani pivovarne Union. Vabila bo razposlal do 10. t. m. Kdor vabila ne bi prejel, naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri upravnem odboru. m Premestitev. Iz Nikšida je bdi premeščen n p tukajšnjo gimnazijo profesor Evgen Vauken. m Juan Manen v Mariboru. Koncertni urad Glasbene Matice bo »tvoril letošnjo koncertno sezono 15. t. m. s koncerte”' znanega kralja vl-joline, slavnega španskega mojstra Juana Ma-nena. m Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor. Koroška 9. 852 m Dohodki carinarnice. Mariborska glavna carinarnica Je imela v novembru dohodkov 8 milijonov 258.098-75 Din. Uvozna carina je dala 8,228.541-75 Din, izvozna pa 30.157 Din. CeZfe * Svečana zabava 17. decembra. Oficirji celjske garnizije priredijo na raj&tni dan Nj. Vel. kralja v sredo 17. decembra ob 21. uri svečano zabavo v vseh prostorih Narodnega doma. Vabila bodo pravočasno razposlana. * Svetosavska zabava bo letos^ na dan 7. februarja. Vsa celjska društva se že sedaj naprošajo, da na ta dan ne prirede svojih prireditev. • Javna seja občinske uprave celjske okolice bo v nedeljo 7. t. m. ob 8. dopoldan. Na dnevnem redu je zlasti vprašanje regulacije Hudinje ter inundačnega jarka pri javni bolnici. • Andrejev sejem, ki se je letos vršil v torek 2. t. m., ni zadovoljil sejmarjev. Kočevje 1. december v Kočevju. Sokolska in jugoslovanska misel polagoma prodirata med široke plasti naroda. Temu je najboljši dokaz dejstvo, da so prisostvovali današnjim proslavam ljudje iz vseh slojev. Mnogo smo že videli proslav, toda današnja je prekosila vse. Prav posebno pa je dvignila prazničnost mnogoštevilne publike, ki do sedaj še ni pokazala toliko zanimanja za slične prireditve. Po Te Deumu se je vršila v dvorani hotela »Trst« proslava državne realne gimnazije. Celi prireditvi pa je dal dušo g.prof. Ivan Polovič s svojim predavanjem »Razvoj jugoslovanske misli«. Z državno himno se je dijaška proslava zaključila. Ob pol 12. se je nato vršila v hotelu slavnostna seja kočevskega Sokola in zaprisega novega članstva. Po kratkem uvodnem nagovoru se je br. starosta dr. Maurer spomnil svojih umrlih članov bratov Viktorja Dougana in Ivana Cirka, spomnil se je tudi Toneta Maleja in tržaških žrtev. Nato so prejeli naraščajniki, ki so se udeležili vsesokolskega zleta v Beogradu spominske znake. Temu je sledila zaprisega novih članov, med katerimi smo videli več zelo uglednih osebnosti. Po tem aktu je brat starosta sejo zaključil. Popoldne ob 6. se je pričela akademija Sokola. Med državno himno, ki jo je pelo vse občinstvo, so se mnogim lesketale solze v očeh. Takega vtisa ni napravila na prisotne še nobena prireditev. Na koncu moramo poudariti, da je prisostvovalo akademiji tudi nekaj Nemcev. • Sodražica 1. december. Sokolsko društvo je priredilo na predvečer telovadno akndemijo, pri kateri priliki so nastopili vsi oddelki z izbranimi vajami in spremljevanjem društv. tamburaškega zbora. Brat starosta Oberstar je pojasnil pomen slavnostnega dne. Njegov govor so vsi z zanimanjem poslušali ter vzklikali našemu kralj, dvoru iskreni bratski Zdravo! Sledile so tudi deklamacije, posebno je pa še omeniti, da se je slovesnost vršila v novi društveni dvorani »Posojilnice«, ki je baš v sredini trga. Odprl se nam je nov hram prosvete in kulturnega dela, ki je nam vsem v ponos in veselje. Slavnostne maše, ki se je vršila ob 8. uri, se je udeležila šolska mladina, kakor tudi oblasti in deputacija Sokola. Po maši se je vršila zelo svečana proslava šolske mladine v tukajšnji šoli, Šol. upravitelj br. Vodopivec je govoril v srce segajočimi besedami o lepoti noše domovine, nakar so se vrstile pevske, telovadne in dekla-marijske točke ob navzočnosti staršev in drugega občinstva. Po šolski prireditvi odkorakala je vsa šolska mladina z trobojnico na čelu v sokolsko dvorano, kjer se je vršila slavnostna seja in zaobljuba novega članstva. Zdravo! Ribnica 1. decembcr. Akademija, katero je priredil Sokol v proslavo narodnega praznika, je dobro izpadla. Dvorana g. Podboja je bila nabito polna. Pri akademiji je igrala sokolska godba, petje itd. Bilo je več govorov, ki so jih imeli učitelji, starosta in drugi člani Sokola. Za proslavo je igral kino ljudske mladinske predstave. Učenci ljudskih in meščanskih šol so proslavili praznik v razredih in imeli na deški šoli lutkovno igro. Pločnik Ribnica-Male Hrvače je že skoro do-dogotovljen. Manjkajo le še železni drogovi pri ograji, pa tudi te bodo kmalu dali. Proračun zdravstvenega zastopa za Ribnico je od 30. okt. do 14. t. m. javno na vpogled v občinski pisarni. Nesreča. Pretekli petek se je ponesrečila Frančiška Čampa iz Podsten. Ko so peljali z gore voz listja, so zaradi slabe poti in strmine, privezali za voz drevo in veje, da bi zadržavalo voz, ker niso zadostovale navadne zavore. Ko se je hotela umakniti, se je po nesreči zapletla v veje in padla vznak. Pri tem je nesrečno spodrsnila po kamnu in si zlomila v členkih nogo. Po-nesrečenko so naložili na voz in odpeljali z avtom v bolnico. Vače Premestitev. 2andarmerijski postajevodja Ivan Pucelj je premeščen iz Vač v Šmartno pri Tuhinju. G. Puclju, ki je pri nas služboval 6 let, želimo obilo sreče na njegovem novem službenem mestu. Na Vače pa pride za postajevodjo g. Kurnik iz Štange. Tudi naš Sokol se je na praznik ujedinjenja udeležil korporativno službe božje v tuk. farni cerkvi. Trgovina Ivan Kristan se je modernizirala. G. Kristan je zelo okusno preuredil svoj lokal in izložbe. Lavrica Osebna vest. Kakor čujemo, se bo v kratkem za stalno preselil med nas upokojeni šolski upravitelj g. Ferdo Wigele iz Loškega potoka. Želimo, da bi znani prosvetni delavec srečno užival gvoj zasluženi pokoj in bil tudi tu v pomoč prosvetnim društvom. J. december. Čudimo se razmeram, ki vladajo pri nas! Ali bi se na praznik ujedinjenja Jugoslavije ne mogla vršiti obvezna slovesna maša za šoloobvezne otroke? Lahko bi ta dan počastili tudi s posebno proslavo. Tu ni bilo ni enega ni drugega. Vrhnika 1. december. Vrhnika je slovesno praznovala prvi december. Na predvečer je imela godba ob-hodnico skozi trg in imela koncert na glavnem trgu pred Cankarjevim spomenikom. Drugi dan se je vršila slovesna služba božja v cerkvi, ki ji je prisostvovala vsa iola in vsi uradi. Zvečer ob 7. uri pa je bilo v šolski telovadnici prirejeno uspelo slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležila vsa narodna Vrhnika. Borovnica Ideja Sokolstva pridobiva vedno več pristašev. To je dokazala prenapolnjena proslava ujedinjenja v sokolski dvorani. Domači tamburaši so za uvod odigrali »Bože pravde«, nakar je društveni starosta br. Drašler pozdravil prisrčno vse navzoče in se spomnil umrlih bratov in sester. Prosvetar br. Engelsberger je v obsežnem referatu opisal delovanje Jugoslovanskega odbora. Nato je sledila svečana prisega članstva in telovadna akdemija. Vzorni nastop vseh oddelkov so navzoči spremljali z rastočim zanimanjem. Rakek 1. december. Rakovčani so pokazali, da pravilno pojmujejo pomen 1. decembra, da se zavedajo, kaj je prinesel ta dan pred 11. leti — ujedinjenje. Vsa vas je bila v zastavah, delo je počivalo, v nedeljo pa je priredil Sokol slavnostno akademijo. Dva dolga meseca so se naši Sokoli vestno in pridno pripravljali za to akademijo. In zaigrala je godba »Bože pravde«, nato pa je g. Gaspari, ravnatelj z meščnske šole, v kratkem a jedrnatem govoru razložil zgodovinski pomen 1. decembra. Nato se je vrstila točka za točko. Prav posebno se je postavil šele pred kratkim ustanovljeni pevski odsek, ki je pod vodstvom pevovodja Rojca zapel več pesmi. Na praznik pa je bila po maši, katere so se udeležili Sokoli v kroju, uradni-štvo in vse polno ostalega občinstva, v Sokolskem domu slavnostna seja in zaobljuba starih članov Sokola. Na navzoče je imel kratek nagovor prosvetar g. Rojc. Nato pa je prišlo na vrsto najglavnejše — novih članov. Sami zreli možje in fantje so stopili v vrsto in ponavljali za starosto Ribaričem besede zaobljube krepko in odločno. Nato so razdelili še naraščajske znake. Žiri Tudi v našem obmejnem kotu smo proslavili praznik ujedinjenja na najsvečanejši način. — Po službi božji, katere so se udeležili šolska mladina s celokupnim učiteljskim zborom, zastopniki vseh tukajšnjih državnih uradov. Sokoli, gasilci ter obilo občinstva, se je vršila v Sokolskem domu šolska proslava ujedinjenja. Program se je jzvajal z govorom, deklamacijami, petjem in z domoljubno igro. Izvajanje vseh točk je želo od strani navzočih obilno pohvalo in je poteklo v znamenju sodelovanje šole s Sokolom. Po šolski proslavi se je vršila svečana seja in zaprisega novih članov. Zvečer je priredil Sokol slavnostno akademijo z govorom, pevskimi in godbenimi točkami, deklamacijami in se je završila z živo sliko predstavljajočo ujednjeno Jugoslavijo. Po končanem programu se je razvila živahna zabava s plesom. Udeležba je bila dopoldne, kakor tudi zvečer ogromna, s čimer je tukajšnje prebivalstvo pokazalo smisel in razumevanje sokolske ideje, kar je posebno za naš obmejni kraj velik moralen uspeh. Zagoneien napodi no sefmaijo Sv. Planina 1. decembra. Jožef Bokalj, 61-letni posestnik iz sv. Planine, se je vračal 21. novembra proti večeru iz sejma pri Sv. Juriju ob Taboru. Bil je precej dobre volje ter je prepeval po samotni poti proti domu. Kar plane iz obcestnega grmovja nepo znan moški pred njega in ga močno udari s topim predmetom po glavi ter zbeži. Bokalj se je od udarca opotekel in padel, pa se je kmalu zavedel in poskušal nadaljevati pot proti domu. Zaradi velike izgube krvi je opešal ter se je z muko privlekel do listnjaka nekega bližnjega kmeta, kjer je v listju prenočil do jutra. Rano si je za silo obvezal in ustavil kri. Drugi dan okoli 10. ure je prišel domov, nakar je odšel k zdravniku. Na vprašanje orožnikov, zakaj ni poklical ponoči bližnje ljudi na pomoč, odgovarja Bokalj, da se je sramoval, ker je bil ves oblit s krvjo. Orožništvo preiskuje zagonetno zadevo, ker stari Bokalj po svoji izpovedi nima nobenih sovražnikov in tudi ni nosil omenjenega dneva veliko denarja s seboj. Napadalca v temi ni spoznal in zasledovati ga tudi ni mogel, ker je zaradi izgube krvi takoj opešal Upamo, da bo dobilo orožništvo predrznega napadalca kmalu v past, da se mu bo nato odmerila zaslužena kazen. P* Ropar Ferjan aretiran v Avstriji Priznal jo velik vlom v frančiškansko cerkev v Novem mestu Novo mesto, 3. decembra. Sredi septembra t. 1. je bil, kot smo tedaj že poročali, izvršen v tukajšnji frančiškanski cerkvi velik rop. Tat je odnesel mnogo kelihov, dragoceno monštranco in skoro 2000 Din gotovine. Izginil je brez sledi. Orožništvo je pozneje našlo nekatere drobce v gozdu za Birčno vasjo, dobro uro hoda od Novega mesta, to pa je bilo tudi vse. > ...... Te dni je pojicija v Linzu v Avstnjt aretirala znanega vlomilca Gustava Ferjana. Mož si je dal pri nekem tamkajšnjem ključavničarju delati vlomilsko orodje, kar je izvedel neki detektiv ter roparja aretiral. Ferjan je bil šele 2. septembra izpuščen iz zaporov v Garstenu in je začel takoj izvrševati svoj vlomilski poklic, tako v inozemstvu kot v Jugoslaviji. Svoje naropano blago je spravljal v Linzu pri nekem bivšem sojetniku, ki so ga sedaj prav tako spravili v ječo. Nekaj blaga in denarja je policija še rešila. Ferjan je priznal, da je med drugim oropal tudi frančiškansko cerkev v Novem mestu in da je del teh naropanih stvari zakopal v bližnjem gozdu. Vse kaže, da mož ne laže. Izročili *o ga deželnemu sodišču v Linzu. Zavržen novorojenček Baje ga je rodila neka ciganka in ga odložila Novo mesto, 3. decembra. Danes popoldne je našel ključavničarski pomočnik Mazele ne daleč od očetove hiše v ozki ulici med vilo Skalizky in vilo Helzo pol metra od poti onstran žične ograje v sadnem vrtu hotelirja Windischerja s travo in kamenjem pokrito mrtvo dete, ovito še v takozvano posteljico in z razvlečeno popkovino. Zdravnik dr. Ropaš in babica Kneiterjeva sta izjavila, da je moralo biti dete tekom noči živo rojeno, da pa se je med tem pod posteljično kopico zadušilo. Trupelce so prenesli v mrtvašnico, kjer je komisija odprla posteljico in ugotovila spol novorojenčka. Včeraj je tam baje rodila neka ciganka. Vse nadaljnje sledi manjkajo. Gostilničar udaril gosta s stolom po glavi Kranj, 2. decembra. Danes zjutraj ob šestih je prišel na policijo Konrad Klinc, delavec pri gradbenem podjetju Slavec na Bledu. Imel je vso krvavo glavo in pripovedoval stražniku, da ga je udaril tukajšnji gostilničar L. M. s stolom po glavi. Pili so do šestih zjutraj zavreto vino. Gostilničar je zahteval od Klinca denar za popito vino, ki ga je ta po njegovem zatrjevanju že prej plačal. Gostilničar se bo moral zagovarjati ne samo za ta nelep čin, ampak tudi radi prekoračenja policijske ure. Kranj Jubilej zaslužnega šolnika. V nedeljo 30. novembra je obhajal petdesetletnico svojega rojstva nadučitelj g. Andrej Rojc, ki je dodeljen sre-skemu prosvetnemu referentu v Kranju. Cesti' tamo! Lep dar Dijaški kuhinji. Podružnica Glasbene matice v Kranju je darovala Dijaški kuhinji 150 Din namesto venca na grob Adolfu Rolir mami. Rimske toplice Že v nedeljo je naš Sokol proslavil praznik ujedinjenja v hotelu »Nova pošta«. Dvorana je bila polna. Svečanost so otvorili pevci, ki so zapeli »Iz bratskog zagrljaja«. Nato je starešina br. Kuhar obrazložil pomen sokolskega praznika. Spomnil se je tragične umrle sestre Pla-zarjeve in sestre Zupanove ter brata Mišiča. Zaklicali so jim »Slava!« Sledila je zaobljuba novega članstva in prevod dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Slavnostni akademiji je sledila živa slika po režiji br. Dvoraka. V ponedeljek zjutraj je bila slovesna služba božja, v šoli je pa upravitelj br. Mayer predaval o pomenu tega dne in o zgodovini našega naroda Jubilej delo zadrugarjev — mizarjev Ljubljana, 3. decembra. 22-letnico Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev so praznovali v nedeljo. Združena je bila z otvoritvijo velike moderne strojne delavnice. Predsednik zadruge g. Zore je pojasnil, razkazujoč obsežne obrate zadruge, da je bila ponesrečena stavka pred 22 leti vzrok, da je ga je začela misliti na moderniziranje svojega obrata. In tako si je postavila novo, popolnoma moderno strojno delavnico. Urejena je zelo hi-gijenično in tudi tehnično najpopolnejše po industrijskem principu. Delo gre iz roke v roko, od stroja do stroja. Delo, ki ga je preje delavec opravljal eno uro, je zdaj opravljeno 8 stroji v nekaj minutah. i Nova delavnica t najmodernejšimi stroji na električni pogon peščica brezposelnih mizarjev ustanovila zadrugo. Začetek je bil težak. Vendar so si zadru-garji kmalu postavili svojo delavnico. Nabavili so si tudi stroje. Prvi so tudi bili, ki so obratovali 8 tokom iz svoje električne centrale. S svojim solidnim delom je zadruga končno dobila velik ugled. Dobila je naročila pri raznih večjih stavbah. Po vojni ji je mnogo koristilo živahno stavbno gibanje v Ljubljani. V Ljubljani je izvršila mizarska dela pri vrsti hiš in palač. Delala je pa tudi za Zagreb in Beograd. Konkurenca je pa bila vedno večja in zadru- Zadruga razpolaga danes z 12 modernimi stroji. Poleg mizarske delavnice ima pa tudi ključavničarsko delavnico in električno centralo. Tudi ti dve sta najmodemeje opremljeni. Zraven je tudi udobna garderoba z umivalniki In skladišče za pohištvo. V prvem nadstropju so stanovanja in pritikline. Zadruga ima danes 50 članov, od katerih je v zadrugi uslužbenih 47. Vse to nam priča, da je ta zadruga eno prvih tovrstnih podjetij v državi. Ob jubileju ji čestitamo in ji želimo še večjega razmaha.« Begunje pri Cerknici 1. december. Praznično razpoloženje je bilo na vasi. Okna so bila lepo okrašena z narodnimi zastavicami, v obratih je delo celi dan počivalo. SloveBne službe božje v farni cerkvi se je poleg šolarjev in uredništva udeležilo še precejšnje Število ljudi. Po maši pa se je zbrala šolska mladina v šoli k proslavi prvega decembra. 25-letnica fare. 5. dec. poteče 25 let, kar je bila ustanovljena menišovska fara. Shramba za les. Tukajšnja industrijalca Kobi-Meden sta postavila v bližini svoje parne žage 40 m dolgo shrambo za les. Igre. V nedeljo 30. nov. je prosvetno društvo uprizorilo v domu igro »Mlinar in njegova Nov trgovec. V prostorih firme A. Bonač je otvoril trgovino Alojzij Metieič. Trbovlje 1. december. Pri nas smo na posebno svečan način proslavili praznik narodnega zjedinjenja. Sv. mašo je opravil č. g. profesor Mirko Ra*«l ob asistenci župnika duh. svetnika Jakoba Ga®" pariča. Prisostvovali so cerkvenemu opravilu župan Gustav Vodušek, rezervni oficirji, četa Sokolov z zastavo, dva oddelka vodenskih in trboveljskih gasilcev z zastavami, nadalje učiteljstvo meščanske in ljudskih šol s šolsko mladino ter drugi. Pojačeni pevski zbor je koncem maše zapel državno himno. Na kraju se ie četa Sokolov in ob oddelka gasilcev poklonili pred spomenikom padlih občanov. V enominutnem molku so naša nacijonalna društva dostojno izkazala čast preminulim, obenem pa s Kri-žanjem in združitvijo zastav pred spomenikom dokumentirala našo nerazdružljivo narodno in državno edinstvo v močni in silni Jugoslaviji. Proslave praznika narodnega ujedinjenja v Sokolskem domu. Posebno svečano je proslavila praznik našega narodnega ujedinjenja šolska mladina osnovne šole na Vodah In Sokolsko društvo. Po končanem cerkvenem opravilu je šla šolska mladina pod vodstvom učiteljstva v Sokolski dom, kjer ji je učitelj g. Ante Beg v jedrnatih besedah predočil pomen 1. decembra za naš narod, zlasti pa mladino, katero čaka delo za popolno ujedinjenje vseh Jugoslovanov in Slovanov. Nastopil je mladinski pevski zbor, ki je pod spretnim vodstvom učitelja g. Šuligoja zapel: Koroškim fantom, Gor čez iza-ro, Solnce je zašlo. Lepa naša domovina in Bože pravde. Tudi deklamacije so napravile na mlada srca globok vtis. Zvečer ob pol 8. uri pa je priredilo Sokolsko društvo v svojem domu telovadno akademijo, na kateri sta govorila br. Sušnik in br. Vončina. Po petju »Zvona« je bila telovadba, ki je nad vse uspela. Seja lokalnega odbora II. skupine rudarske zadruge. Pretekli četrtek ob 16. uri se je vršila v Rudarskem domu seja lokalnega odbora II. skupine rudarske zadruge, na kateri je bilo sklenjeno, da se letošnji rudarski praznik sv. Barbare proslavi v nedeljo 7. decembra. Hrastnik Naš Sokol se je 8 svojo akademijo v ponedeljek postavil, splošno mnenje je, da je ta prireditev posekala vse take v prejšnjih letffi. Vaditelji gg. učitelji Mahkota, Volk in Završnik so izvežbali telovadce, kakor doslej nismo bili v Hrastniku vajeni. Zlasti deca, ki jo je vodil g. Završnik, je izvršila svojo nalogo izborno, 'dhod g. Završnika bo za vaditeljski zbor hrastniškega Sokola nenadomestljiva izguba. Glasbeno društvo pod vodstvom g. Čandra je zapelo tokrat le dvoje pesmi, ki sta bili, kakor vselej, v čast marljivemu pevovodji. Obisk je bil prav dober, navdušenje veliko. Zagorje Nasip je zgradila občina Zagorje v takozvanem Logu ter na ta način zavarovala potok Kotre-dežico, da ne bo prestopala bregov ob deževju. Vrečo soli je izgubil z voza hlapec posestnika D., ko je vozil tovor * postaje. Upamo, da se bo našim vrlim orožnikom posrečilo izslediti najditelja. Tukajšnji mesarji so »e vendar opogumili fn so cene govedini znižali od 18 na 16 Din. Izložbena okna naših trgovcev bo prav čedno opremljena z Miklavževimi darili. Že zdaj 90 prošenj. Za razpisano mesto občinskega uradnika se baje poteguje ie do sedaj okrog devetdeset reflektantov. »Jugoslovan« se bo odslej kolportiral od hiše do hiše. Priporočamo ga kar najtopleje. Je to list, ki prinaša vse najnovejše domače in tuje vesti. Ima pa tudi službene objave banske upra' ve ter drugih uradov in oblastev. Cena 1 Din je tako nizka, da si more ta dober dnevnik kupiti tudi najrevnejši človek. Velike Poljane 1. december. Jutranje slavnostne maše in molitve se je udeležila šolska mladina in članstvo Sokola, nakar se je vršila skupna slavnost šolske mladine in članstva Sokola v tukajšnji šoli. V lepem nagovoru je razložila vsem prisotnim po-men državnega in sokolskega praznika šol. upraviteljica Jamnikova. Vrstile 80 se razne deklamacije itd., popoldne pa je članstvo napravilo svoj izlet v Sodražico. Zdravo! Višnja gora Praznik ujedinjenja je proslavilo tukajšnjo So' kolsko društvo na slovesni način. Slavnostno sejo jc otvoril br. starosta, razložil pomen tega dneva. Mešani zbor je nato zapel državno himno. Sledile so deklamacije naših malih Sokoličev, ki so na' logo izvrstno rešili, tako da je bilo občinstvo ganjeno do solz. Nato so položili zaobljubo v roko staroste novi člani, ki so končali določeni pripravljalni rok. Končal je ta prelepi večer i pevskimi točkami mešanega zbora. Vandalizem. V noči od 1. na 2. t. m. so Be zabavali nekateri fantalini s tem, da so izruvali in premetavali klopi tuk. tujsko-prometnega in olepševalnega društva. Šmartno pri Litiji Med službo božjo umrla. V nedeljo je v cerkvi prišlo med sv. mašo M. Mins iz Gravca slabo. Kmalu nato je nesrečnica izdihnila. Pomoč je bila zaman. Zadela jo je kup. Na drž. praznik so se udeležila vsa društva in šole iz šmartna in Kostrunice službe božje v tuk. dekanijski cerkvi. Škofja Loka 1. december. Mesto je praznovalo praznik okrašeno z zastavami. Svečanost je otvorila sv. maša v cerkvi sv. Jakoba, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki eivilnih in vojaških oblasti, mladina in sokolska deputacija. Po službi božji je goste pozdravil v deški šoli upravitelj g. Rojc. Pomen dneva je razložil g. Horvat Po deklamacijah je bila slovesnost šolske mladine zaključena in sledila ji jc slovesnost v Sokolskem domu. Otvoril o je podstarosta br. Vinko Zahrastnik. Slavnostni govornik je bil br. Rudolf Horvat. Deca je nato (apela pesmice pod vodstvom br. Debeljaka. Naraščaj je prejel znake in zmagovalci diplome, nakar je br. Dolenc nagovoril nove člane. Okoli 60 Sokolov in Sokolic se je nato zaobljubilo in se vpisalo v spominsko knjigo. Kolašice so istočasno obdarovale 90 revnih otrok. Zvečer je bila v domu akademija. Bil je večer manifestacije Ju goslovanstva, kakršne mesto še ni videlo. Bled, Sokolska proslava praznika na dan 1. decembra. Proslava sokolskega praznika narodnega ujedinjenja se je vršila 1. decembra ob 20. uri v Sokolskem domu, ki je last g. Izlakarja, kateri je odstopil Sokolu v to svrho svojo kino dvorano. Najprej je zapel pevski zbor Sokola državno himno, nakar je br. starosta v zbranih besedah pojasnil pomen sokolske proslave spominjajoč se med drugim narodnih žrtev. Vršila se je slavnostna odborova seja ter zaprisega novo pristopivšega članstva. Pevski zbor je menjaje s tamburaši zapel nekaj rodoljubnih umetnih pesmi. Br. Rudolf Kobilica je držal naci-Jonalni govor ter je v vznešenih besedah v kratkem razložil zgodovino jugoslovanskega naroda ter borbe za osvoboditev in ujedinitev. Pri proslavi je bilo videti mnogo ljudi, ki so bili včasih včlanjeni pri drugih telovadnih organizacijah, k pa so sedaj v zvezi z drugimi spontano manifestirali za vzvišenost in naprednost sokolske ideje. Da je proslava izpadla nad vse zadovoljivo, gre hvala agilnemu sokolskemu odboru. Aleksandrovo Setališie pri Kazini zaprto. Aleksandrovo šetališče pri Kazini je radi prekopavanja ceste do nadaljnega zaprto. Prehod je možen za Park-botelom. Miklavievanje. Letošnji Miklavž bo nosil kakor običajno v starem Sokolskem domu, in sicer za mladino ob 16., za člane pa ob 20. uri. Darila se sprejemajo v soboto od 14. ure dalje v telovadnici starega sokolskega doma. Na željo bo prišel Miklavž tudi domov. Novo ustanovljeno Sokolsko društvo na Koprivniku uprizori 7. t. m. žaloigro Mlinar in nje-gova hči. Kamnik Narodni praznik ujedinjenja smo pri nas prav lepo praznovali. Pri svečani službi božji v nad-župni cerkvi na Šutni so bili zastopani poleg vseh uradov tudi Sokoli v kroju z zastavo, gasilno društvo in številno občinstvo. Na predvečer praznika je priredilo sokolsko društvo v Narodni Čitalnici slavnostno akademijo, ki jo smemo šteti med najbolj uspele prireditve Sokola v teku zadnjih let. Dvorana čitalnice je bila mnogo premajhna za številno zastopano narodno-zavedno občinstvo in jih je mnogo moralo oditi domov brez vstopnic. Proslavo je otvoril starosta Kamniškega Sokola brat dr. Karba z govorom o pomenu praznika za jugoslovansko Sokolstvo. Spored je zaključila enodejanka z g. Kosom in gdč. Finžgar-jevo. »Legijonarji«. Dramski odsek Narodne čitalnice bo nekoliko kasno otvoril letošnjo zimsko ae-zono v soboto ob pol 9. uri zvečer z Govekar-jevo narodno spevoigro »Legijonarji«, pri kateri sdeluje tudi salonski orkester in pevci Lire pod vodstvom dirigenta g. Vremšaka. ‘Radio Ljubljana, četrtek, 4. decembra: 12.15 Plošče (slovenska glasba, plesni šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 17.30 OtroSka ura, radio tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Horn; Vzgoja otrok. 20.30 Koncert pevskega kvarteta Glasbene matice (ob Srildld proslave 401etnega pevskega delovanja aneza Završana). 21.00 Radio orkester. 22.15 Hawai-}assz. 28.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 5. decembra: 12.15 Plošče (klavir in violina, operne arije). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.80 Radio orkester: Flavta solo. 18.80 Dr. Reya: Vremeno-silovje. 19.00 Dir. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Zemljanova. 20.00 Maklavžev večer. 21.00 Radio orkester: Hawai-jazz. Zagreb, četrtek, 4. decembra: 12.20 Kuhinja. 18.30 Novice. 17.00 Ruske balalajke. 18.80 Novice. 20.20 Poročila. 20.80 Prenos koncerta iz Ljubljane. 22.90 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Zagreb, petek, 5. decembra: 12.20 Kuhinja. 18.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne »Corso«. 18.30 Novice. 20.20 Poročila. 20.30 Prenos koncerta iz Beograda. 22.30 Novice, vreme in sneg. Beograd, četrtek, 4. decembra: 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Narodne; poje ga. Aleksandrovih. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Koncert g. 2. Cvijlč — člana beograjske opere. 17.30 Radio orkesler. 19 90 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Ciganska glasba. Beograd, petek. 5. decembra: 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 17 00 Kuhinja 17 30 Narodni napevi. 19.30 Nemščina. 20.00 Kako s« ubranimo mraza. 20.30 Koncert. 21.30 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke. Novembrska mednarodna gospodarska konferenca v Ženevi Kuncem lanske rime se je v Ženevi sestala konferenca, ki je akileipala o trgovinski konvenciji, po kaiteri naj bi se povišanje cairin omejilo le na primere največje gospodarske nujnosti. Praksa pa je pokazaJa, da je izvajanje laike trgovinske politike doseglo baš nasprotne uspehe, kaikor »e je pričakovalo. Vse evropske države so povečale uvozne carine ter s tern še bolj poostrile evropski položaj, Pričakovalo pa se je, da bo to »tanje izt>remik> države in pod temi vtisi in pričakovanji se je sestala 17. novembra druga gospodarska konferenca v Ženevi, ki je sprejela na dnevni red pet točk. 1. Predvsem naj bi konferenca skušala, da se omogoči čimprejšnje uveljavljanje mednarodne konvencije o uvoznih in izvornih prepovedih in omejitvah, ki je bila že pred tremi leti siki en jena. 2. Nadalje je bila naloga konference, da pripravi teren za uveljavljenje mednarodne trgovinske konvencije z dne 24. marca t. 1. in pridobi zanjo čim večje Število držav. 3. Obenem naj bi se nadaljevala pri tej priliki posvetovanja o postopanju a tujci, da se zaključi nedovršeno delo zadnje pariške konference. 4. Koračno je imela razpravljati konferenca o cairinsko-taritoih pogajanjih v svrho znižanja carin in olajšanja trgovskega prometa za tekstilno blago in stroje. Gospodarske vesti X Agrarna reforma in njen« likvidacija. Na konferenci zastopnikov našega denarništva, o kateri smo podrobneje poročali v naši včerajšnji Številki, je bal na dnevnem redu tudi važen referat o popolni likvidaciji agrarne reforme. Med drugim se v tem referatu zahteva, da se uspešno likvidira vprašanje agrarne reforme na ta način, da »e odstranijo vse pravne nesiguraosti in nevestnosti, ki so doprinesle obilo škode taiko agrarnim interesentom, kakor tudi narodnemu in državnemu narodnemu gospodarstvu. Novo veliko podjetje m eksploatacijo granita. V Beogradu je bila osnovana nova delniška družba Brnički granit z delniško glavnico 7 milijonov dinarjev. Cilj In naloga novega podjetja je, da izkoristi granitne zaloge v naši državi, prevzema dela, pri katetrih se uporablja granit in vrši ekspoatacijo tudi drugih vrst kamenin. X Nov gospodarski sistem v Romuniji. Romunski trgovinski minister Manoilesou je izjavil v nekem intervdevvu, da je najvažnejše vprašanje agrarnih držav vpeljava preferenčnih oarin na mesto ldavaule največjih ugodnosti. Kot kompenzacija carin je mišljeno zniženje carin na industrijske Izdelke interesiranih držav. X Rusko-italijanska mehanična tvornica v Moskvi. Pred par dnevd je biil podpisan v Moskvi trgovski dogovor o sodelovanju italijanske mehanične industrije v tvomici ležajev v Moskvi. V glavnem bo v tem podjetju sodelovala tvrdka Vili or Pemosa iz Turina, ki bo v ta namen odposlala v Moskvo večje' število strokovnjakov. Nova tvoimloa bo zaposljevala 8000 delavcev. X Kraljevina Irak uvaja novo veljavo, ki se bo Imenovala — dinar. Priprave za vaJularno reformo mezopotamske kraljevine so v toliko dozorele, da bo ta država že spomladi prihodnjega leta uvedla v obtok novo vrsto veliave, ki se bo Imenovala dinar in bo razdeljena v 1000 fil. Tečaj napram angleškemtt funtu je določen al pari. X Reševanje italijanske brezposelnosti. Italijansko prometno ministrstvo je odredilo 76 mili], lir za gradnjo stanovanj aa železničarje. Ta akcija ima v prvi vrsti namen, da omili veliko brezposelnost, ki vlada v Italiji. X Angleške ladjedelnice in italijanska konkurenca. >11 Giornale dei Lavori Pubbllci e delle Strade Ferrate« piše: Angleška skupina na čelu z družbo Jarrow & Oo. je osvojila jugoslovansko ladjedelnioo v Porto Re (blizu 9u-šaka), barbanično prekrščeno ▼ Kraljeviča (imenovanemu listu gotovo ni znano, da že od nekdaj vsi reškl Italijani imenujejo luko ob gornjem Jadranu »Kraljeviča« in ne rabijo laške spakedtanke »Porto Ret — op. ur.) Ta ladjedelnica je pred vojno pripadala družbi »Ganz Donau« v Budimpešti, ki je potem prišla v last Jugoslavije. Namere angleške skupine so evidentne. Z razširjenjem in moderniziran jem Kraljeviče se ne namerava škodovati samo tržaškim ladjedelnicam z izločenjem grških in jugoslov. ladij ter i pri vabljenjem tudi drugih sredozemskih mornaric, pač pa so hoče graditi ladje, ki bodo znatno cenejše od italijanskih, ker uživa družba Jarrow & Oo. svetovni sloves v pomorskih, strojnih in konstruktivnih delih. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg peresnega jekla to 400 kg Siemem-martinovega železa ter glede dobave 500 kg grafita in 50 kg boraksa. — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 18 Inozemskih revij us leta 1981. Direkcija državnega rudika Velenje sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave t armature za lampe; do 15. decembra t. 1. pa glede dobave 1 univerzalnega brusilnega stroja, 100 m* plohov, 1 kompreeorjevega agregata, 50 kg vodnega stekla in 50 kg barvila cAnto-xyd«. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. decembra t. 1. ponudbe glede dobave bodeče žice in podkev, 15 sodov masta za jamske vozičke ln 10 komadov koles za zavoro. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov vrčev za vodo, raznega električnega materijala, 800 komadov konjskih podkev, 80 komadov krtač, vijakov z maticami, azbestnega materijala, usnjatih Jermen In 1000 metrov okroglih vrvi. 5. Na zadnjem meetu se je nahajal šele predlog ekonomskega komiteta glede razprave o prednostnem carinskem režimu za žito iz držav vzhodne Evrope, ki je našo delegacijo najbolj interesiral. Predvsem so se na tej konferenca borile struje, ki so se z zastopniki industrijskih držav ogrevale za svoje lastne interese, na drugi strani pa skupina agrarnih držav, ki je seveda morala ščititi svoje lastne življenske interese. Izglodalo je, da konferenca ne bo dosegla uspehov, kajti samo dobra volja ne zadostuje za rešitev teh velikih vprašanj. Posebno veliko besedo so imeli zopet Angleži, ki so pričeU s ponovnima zahtevami po zniže-nju carin na tekstilije in stroje. Sami seveda pa uvajajo eno zaščitno carino za drugo. Naravno je, da se je takoj načelo vprašanje kaj Angleži lahko nudijo kot kompenzacijo za znižanje teh carin. Tu pa se je razbilo vse. Vprašanje preferenčnih carin za žito in agrarne produkte ni našlo absolutno nikakega odmeva, zato pomeni ženevska konferenca za naše agrarce trpko razočaranje. Mi izvažamo v dobrih letinah 20% skupnega donosa žitaric, dobili bi neznaten odstotek žita, ki znaša v Nemčiji n. pr. 1—2% njenega konsuma, zaito pa bi morali odpraviti naše industrijske carine. V to pa ne gremo. Direkcij državnega rudnika Zenica sprejema do 11. decembra t. 1. ponudbe glede dobave impregniranih drogov in karbida. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 12. decembra t. 1. ponudbe glede dobave skretnic, tračnic ta raznega materijala za kolosek. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. decembra t 1. ponudbe glede dobave eternita, žebljev, raznega orodja. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave minija, lanenega fimeža, terpentina, žveplene kisline, sahnijaka, grafita, sadre ter glede dobave 2000 kg dinamo olja. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 pločevinastega dimnika. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala; dne 13. decembra t. 1. glede dobave telegrafskih trakov; dne 15. decembra t. 1. glede dobave žice; dne 16. decembra t. 1. glede dobave barv. Dne 13. decembra t. 1. pri Direkciiji dri^vnih železnic v Subotici glede dobave železnih nosilcev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v ljulbljani Interesentom na vpogled). t)me 12. decembra t. 1. se bo vrSila pri ra- čunsko-ekonomsikem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave telefonskih kablov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Borzna poročila dne 3. decembra 1930 Devizna triiiča Ljubljana, 3. dec. Amsterdam 22‘77, Berlin 13'49, Bruselj 7'8894, Budimpešta 9'891S, Curih 1094‘40—1097'40, Dunaj 7'9489—79789, London 274’72, Newyork 56‘47, Pariz 221"32—223'32, Praga 167’39—168’19, Trst 295‘44-297‘44. Zagreb, 3. dec. Amsterdam 22'76 bi, Dunaj 79489—79789, Berlin 13'475—13'505, Bruselj 788‘94 bi, Budimpešta 987’65—990'65, London 274 32—275‘12, Milan 295'414—297'414, Newyork ček 56'37—56'57, Pariz 221*32—223 32, Praga 167 39—16819, Curih 1094'40—1097'40. Beograd, 3. dec. Amsterdam 22‘74—22'80, Bruselj 787*44—790*44, Budimpešta 987*65—990*65, Curih 1094*44—1097*44, Ncwyork 56*37—56*57, Pariš 221*32—223*32, Praga 167*79—168*19. Dunaj, 3. dec. Amsterdam 285*92, Beograd 12 5625, Berlin 169 91, Bruselj 99*06, Budimpešta 124*205, Bukarešta 4*2160, Kopenhagen 189*975, London 34*4963, Madrid 80*20, Milan 37*215, New-york 710*40, Parls 27*92, Praga 21*0687, Sofija 5‘1475, Stockholm 190*60, Varšava 79*61, Z&rich 137*62. Curih, 3. dec. Beograd 9*1285, Pariz 20*29, London 25*06875, Newyork 516*25, Bruselj 71*98, Milan 27*0475, Madrid 58, Amsterdam 207*80, Berlin 123*09, Dunaj 72*67, Sofija 3*74, Praga 15*305, Varšava 57*85, Budimpešta 90*26, Atene 6*675, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*0637, Helsingfors 13. Vrednostni papirji Ljubljana, 3. dec. Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 122, Prva hrv. šted. 930, Kred. *av. 170—180, Vevče 124, »Split« 400, Stavbna 40, Ruše 280 do 300. Zagreb, 3. dec. Drl. p a p.: 7% inv. pos. 85‘50—86, vojna ikoda ar. 426—427 (426), vojna škoda kasa 425—426 (426), vojna škoda dec. 426—427 (424, 426, 427), vojna škoda febr. 416 do 418, 4% agr. obv. 52 bi*. 7% Bler pos. 81 do 81*25, 8% Bler po«. 91—91*50 (91*50), 7% pos. hlpot. 80 50—81*25. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 930—935, Udruiena 190—190*50, Ljubljanska kred. 122 d, Narodna 8050—8125. — I n d.: Šečerana Osijek 300—304, Trboveljska 372—374, Slavonija 200 d, Yevče 124—125. Beograd, 3. dec. 7% inv. po*. 86—87, 4% agr. obv. 52*75 d, 7% pos. dr*, hip. b. 81, 7% Bler 81, vojna škoda 424*50—425, nit dec. 425—426, nit. jan. 421, Narodna b. 8060 d. Dunaj, 3. dec. Bankverein 16*90, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 12*80, Prioritete 86*60, Trbovlje 46*25, Leykam S'50. Notacija naiih državnih papirjev v inozemstvu London, 3. dec. 7% Bler 80—81. Newyork, 3. dec. 8% Bler 90—90*50, 7% Bler 80—80 75, 1% pos. dri. hip. banke 79*50—80. Žitna triiiČa Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Novi Sud, 3. dec. Pšenica: baška 79-80 kg 130 do 132’5, ban. Tisa šlep 79-80 kg 141—143, ostalu neizpremenjena. — Koruza: bafka, sremska stara 92’5—95, baška, sremska nova marc, april, maj 92*5—95, baška, sremska nova 77*5—80, baška, sremska nova dec., jan. 80—825, sremska nova posušena 87*5—92*5, sremska nova posušena, ladjo 91—93. — Fižol: baški, sremski beli 240—260. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 165 vagonov, koruza 45 vag., moka 7 vag., otrobi 2 vag. Tendenca prijazna. Budimpešta, 3. dec. Tendenca prijazna, promet Brednji. — Pienica: marc 15'60—15’80 (15*77 do 15*78), maj 15*46-15*68 (15*64—15*65). — Rž: marc 9*54—9*67 (9*66—9*68). — Koruza: maj 12*60—12*78 (12*72—12*73), transit maj 10*48 do 10*50 (10*50—10*51). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 2 vag. oglja. Speri ŠPORTNI DAN V TRBOVLJAH V nedeljo je priredil SK Dobrna nogometni turnir, pri katerem so sodelovali: SK Amater, SK Trbovlje, SK Hrastnik, SK Retje, SK Rudar. Turnir je bil nadvse zanimiv. Kot prva sta se že dopoldne srečala SK Dobrna in SK Rudar, kateri je bil poražen z 1:0. — Naslednja sta nastopila SK Amater (rezerva) : SK Retje, rezultata 4:1, SK Dobrna je podlegla rezervi SK Amaterja z 0:1. Krona turnirja je bil popoldanski nastop SK Hrastnika proti SK Trbovljam. Zmagal je SK Trbovlje z rezultatom 0:1. Končno sta se pomerila zmagovalec SK Trbovlje I. : SK Amater rezerva. Tekma je bila prav zanimiva. SK Trbovlje je imel najboljše moči v obrambi. Odlikovala sta se zlasti Hude-list in Kašman. Pri Amaterju je rezerva igrala požrtvovalno in smiselno, morala pa je končno podleči tehnični premoči prvega moštva SK Trbovelj z rezultatom 0:2 (0:1). Sodil je obe popoldanski tekmi g. A. Božič objektivno in strogo. Na dan ujedinjenja pa je SK Dobrna ob 13. izvedel zadnjo točko turnirja, t. j. propagandni tek na progi 3 km. Ob 14. je igral SK Dobrna proti najmlajšemu trboveljskemu klubu SK Mladost z rezultatom 6:1. Obisk dvodnevnih športnih prireditev je bil zadovoljiv in aranžer SK Dobrna se lahko z zadovoljstvom ozira na gmotni in moralni uspeh svoje prve velike prireditve. ZIMSKOŠPORTNI ODSEK SPD MARIBOR- RUSE opozarja vse svoje člane tekmovalce, da morajo imeti v smislu saveznega sklepa tekmovalne legitimacije, katere bodo morali predložiti na zahtevo razsodišču. Vsled tega pozivamo vse svoje tekmovalce in člane, ki nameravajo letos prvič startati, da oddajo svojo fotografijo ali pri g. Majerju na Olavnem trgu ali pri g. Burešu v Vetrinjski ulici. Istočasno je treba plačati za izstavitev legitimacije pristojbino v znesku Din 10'—. Po sklepu soveza se oni tekmovalci, ki se ne bodo mogli pri komisiji izkazati z legitimacijo, ne bodo pripustili k startu. * Teoretični smuški pouk in setanek za člane zimskošportnega odseka SPD v Mariboru se vrši v četrtek 4. decembra ob 20. v telovadnici okoliške narodne šole na Dolgem polju. SMUŠKI TEČAJI O božičnih praznikih od 24. decembra do 1. januarja priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor sledeče smuške tečaje: 1. za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom inž. Rungal-diera in poručnika Ogorelca; 2. za že izvežba-ne smučarje pri Klopnem vrhu. Vadi tudi letos g. Tavčar iz Ljubljane in 3. za tekmovalce pri zavetišču na Ribniškem sedlu. — Preskrbljeno je za dobro in čim cenejšo oskrbo. Prijave se sprejemajo do 23. decembra v trgovini Bureša in Majerja, kjer se dobe tudi vse na-daljne informacije. — Prosimo vse one, ki se zanimajo za kak tečaj, da se pravočasno pri-javijo, da jim lahko odsek preskrbi vse potrebno. Medi oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega »n trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda SO par. Za pismene odgovore priložite znamko. Zeleznafo vino lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle ln otroke. 668 Službo išče močan mladenič k dobremu gospodarju. — Nastop o Božiču. Pismena vprašanja na naslov uprave. 857 Jabolka mošanska -gambovci došla Gospodarska zveza Ljubljana M4 A % 4 % n. * Veliko podjetje išče sodelavce s kavoijo. Prednost imajo strokovnjaki galanterijske, čevljarske in manufakturne stroke. Ponudbe na upravo pod „Zmožen in agilen'*. mi Ogl as Osiguranje zaliha materijala, živežnih namirnica I zgrada na državnim rudarskim preduzečima Na osnovu 6L 82. do 98. Zakona o državnom računovodstvu I odo-brenja Ministarstva Šuma i Rudnika odjeljenje za rudarstvo R. Broj 18624/30 od 25. novembra 1930. g. održače Direkcija državnih rudarskih preduzetfa u Sarajevu na dan 5. januara 1931. g. u jedanaest sati prije podne prvu ofertainu licitacij« za osiguranje prometnog materijala živežnih namirnica i zgrada na državnim rudarskim preduzečima Kraljevine Jugoslavije. Ukupna vrijednost iznosi: 1. za prometni materijal . . Din 32,909.000'— 2. za daske i drveni materijal „ 6,296.000— 3. za drveni ugalj . ... „ 352.000*— 4. za sigurno8ne praskavice . „ 8,530.000*— 5. za kapsule.....................„ 343.000*— 6. za živežne namirnice . . „ 3,975.000'— Svega Din 45,405.000'— Ukupna vrijednost prometnih i stanbenih zgrada i inventara Iznosi: 1. za prometne zgrade Din 6,050.000'— 2. za stanbene zgrade „ 8,100.000*— 3. za inventar . . . „ 2,000.000-— Svega Din 16,150.000'— Uslovl se mogu dobiti kod Direkcije državnih rudarskih preduzeča u Sarajevu, soba br. 22. svakog radnog dana za vrijeme uredovnih sati. Iz kancelarije Niniitarstva Suma I Rudnika Odeleaje za Rudarstvo Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No. 6956/8 2860 8—3 Razglas o licitaciji. Kr. bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dovršitve-nih del pri centralni kurjavi v Anatomskem inštitutu univerze v Ljubljani v skrajšanem roku I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 19. decembra 193 0. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu naprav-nih stroškov v sobi št. 21. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 206.080—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska oprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. novembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Broj: 8049l/gr. ST. 1/1930. 2862 Oglas. Kr. sudbeni stol u Zagrebu oglašuje, da je na predlog dr. Gavrančiča Otona, od-vjetnika u Zagrebu kao upravitelja stečajne mase Jugoslavemskog rudarskog i industrijskog d. d. podružnica u Golubovcu dozvolio sudbenu javnu diražbu: I. Rudnih nakretniina upisanih u rudar-skoj gruntovnicj ovoga suda kao rudarske gruntovnice u Zagrebu u rudnim knjigama pod Tom. I. Pag 135. Tom. II. Pag 123. Tom. I. Pag 139. Tom. II. Pag 127. Tom. I. Pag 160. Tom. II. Pag 159. Tom. I. Pag 199. Tom. II. Pag 181. T m. I. Pag 207. Tom. II. Pag 187. Tom. I. Pag 137. Tom. II. Pag 125. Tom. I. Pag 138. Tom. II. Pag 125. Tom. I. Pag 195. Tom. II. Pag 179. Tom. I. Pag 249. Tom. II. Pag 235. Tom. I. Pag 251. Tom. II. Pag 237. Tom. I. Pag 372. Tom. II. Pag 350. u skupnoj proč jen benoj vrijednosti od Din 13,000.000'— koje se proda ju zajedno sa: II. Rudarskim naredom pobliže u draž-benim uvjetima opisanim, a procijenjenim na Din 2,268.118-85. Zatira su zajedno sa rudnim nekretnina-ma i radarskim naredom predmetom dražbe: III. Prava stečena izvlastbom (expropri-jacijom) kupoprodajom, zakupom, pobliže u dražbenim uvjetima popisanim, procje-njenim na Din 103.384-—. Istodobna prodaja zgrada i objekta sagiradjenih na unaj-mljenom zemljištu, pobliže u dražbenim uvjetima opisanih, a procjenjenih na Din 75.331-25. Nakon izvršene prodaje rudnih nekretni-na sudbenu javnu prodaju gruntovno stvarnih nekretnina rudnika i to: II. cijelih nekretnina upisanih u gr. ul. br. 572. p. o. Semnica zajedno sa Vilom Sv. Jakob u ukupnoj vrednosti od Din 75.331-25. III. cijelih nekretnina upisanih u grunt, ul. br. 737. p. o. Vetemica, a predavati če se od tih nekretnina najprije gruntovno ti-jelo II. koje se sastoji iz ukupne površine zemljišta od 1 ral 1202 čhv. 1 to kat, čest. br. 1962/2, 1963/3, 2166/2, 2166/3, 2166/4, 1963/1-b, 1878/3-b, 2159/1, 2160/1, 2162/1, 2162/2, 2160/3, 2162/3, 2163/3, zajedno sa na njima podignutim »tanbenim zgradama, magazinom od dasaka i ogradom skladišta drva, sve u vrijednosti od Din 94.000-—. Zatim se izvrgava dražbi: gruntovno ti-jelo II. koje se sastoji iz kat, čest. broj 1706-2-a-2-a-b-l u površini od 324 čhv. i na njoj podignutom stanbenom zgradbe-nom, sve u vrednosti od Din 102.500-—. Konačno gruntovno tijelo IV. koje se sastoji iz kat. čest. br. 1944/1, 1948/1 i 1313/3 u skupnoj površini od 1 rač. 44 čhv. zajedno sa zgradom u vrednosti od Din 195.000-—. Sve gore navedene nekretnine, nared, zgrade, prava itd. prodati če ee na jednom jedinom roku najboljem nudiocu i izpod vrijednosti gore naznačenim redom, no ipak rudne nekretnime ne ispod proejentnih vrednosti rudnika i njegovih pripadnosti. Jamčevina za sve rudne nekretnine, rudarski nared, zgrade itd. kako su opisane pod I—IV. iznosi Din 500.000-—, za nekretnine grunt. ul. broj 572. p. o. Semnica (kao pod A) Din 8.0tW-—, za nekretnine grunt. ul. broj 737. p. o. Vetemica i to pod B/l Din 10.000-—, za nekretnine istog u-loška pod B/3 Din 30.000 —. Jamčevina se polaže u gotovom novcu u državnim vrednosnim papirima ili pako u uložnici u dražbenim uvjetima navedenih banaka. Dražbeni uvjeti kao i svi dokumenti i priloži molbe, na temelju kojih je dozvolje-na dražba, mogu se ugledati kod potpisa-nog suda ili upravitelja stečajne'mase, pa si interesenti mogu nabaviti prepise. Za dražbu ustanovljuje se jedan jedini rok na dan 2 2. decembra 1930. na licu mesta u poslovnici rudnika u Golubovcu u 10 sati dopodne. Pozivlju se napokon svi oni, koji ako-prem nijesu o dražbi obavješteni, a ipak misle, da su opisom u rudne ili gruntovne knjige na gore navedene nekretnine založno pravo stekli, da to svoje pravo tim sigurnije prije prodaje ovom sudu prijave, jer če se inače dioba kupovnine i bez njih obaviti, te če sami sebi imati pripisati po-sljedice, ako se kupovnina namirenjem drugih tražbina iserpi. Kr. sudbeni stol u Zagrebu, dne 31. oktobra 1930. $ A. 88/30-4. 2868 3—2 4kllc dediču neznanega bivališča. Juršič Jožef, posestnik v Prušnjivasi 17, je dne 28. aprila 1930 umrl. Poslednja volja se je našla, pa ni veljavna. Gorenc Katarina, rojena Juršič, hči Jur- fiiča Jožeta, katere bivališče sodišču ni znano, se poziva, da se ▼ teku enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Furar Janezom, posestnikom v Vel. Banu št. 10, ki se je postavil za skrbnika za odsotno. Okrajno sodišče ▼ Kostanjevici, odd. I., dne 22. novembra 1930. * 2864 E 433/30—7. Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1930ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Re-štanj, vi. št. 205. Cenilna vrednost: 6328-— Din; najmanjši ponudek: 4220*— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 10. novembra 1930. E 595/29. * 2867 Dražbeni oklic Dne 9. januarja 1931 o b Ul 0. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, poslopja in zemljišča: zemljanka knjiga k. o. Reka, vi. št. 102. Cenilna vrednost: 37.455-75 Din; vrednost pritikline: na 3.473 Din; najmanjši ponudek: 18.730-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 25. novembra 1930. •j* E 381/30/11. 2969 Dražbeni oklic. Dne 16. januarja 1931. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Praprače, vi. št. 17, 66 in 136. Cenilna vrednost: Din 151.321-—; vrednost pritikline: Din 260*—, najmanjši ponudek: Din 100.880-66. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 26. novembra 1930. di E IX 3791/30—11. 2866 Dražbeni oklic. Dne 24. januarja 1931 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slivniško Pohorje, vi. št. 18. Cenilna vrednost: 205.283-40 Din; vred- nost pritikline: 5.000 Din; najmanjši ponudek: 136.854-92 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Maribora, odd. IX., dne 24. novembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 7876/1. Obvestilo. Kamenik Francetu, sinu Antona in Lucije, roj. Manc, roj. 19. junij« 1880. v Spodnjem Do-K&i, samske«!u, upokojenemu rudarju, stanujočemu v Spodnjem Doliču M. 96, je s sodbo okrajnega sodišča v Konjicah K po 218/30—11 z dne 21. novembra 1930. v smislu § 55 k. z. pr povedano pohajanje v gostilne ra dobo enega leta. Prepoved stopi v veljavo 5. decembra 1980 ter traja do 4. decembra 1981. To se objavlja valed odredbe 8 54- uredbe o izvrševanju očuvafaiii odredb, »Službene novinec z dne 23. januarja 1930. St. 17 VI. Ur. I. St. 125/28—1930. Kdor bj Kamenik Francetu v tej dobi poetire- rl z alkoholnimi pijačami, se kaznuje po 268/4 k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 dinarjev. Breško načelstvo v Stavenfcradeu, dne 80. novembra 1990. Razne objave 2973 Bankovni zavod »Merkator«, Kavčnlk & Co.t dražba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Bilanca >a leto 1029. Aktiva: blagajna Din 29.896-08, efekti Din 78.490*—, inventar Din 36.840-—, de-bitorji Din 2,764.872-98. Pasiva: kapital Din 50.000-—, kreditorjl Din 2.834.451-76. dobiček Din 25.647-30. * Upravni svet. 2972 Objava. Izgubila sem odpustnico VI. razreda 1. dekliške osnovne šole v Ljubljani (sv. Jakob) iz leta 1901 na ime: Baloh Klara, rodom iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Baloh Klara, s. r. & 2976 Objava. Izgubil sem legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Mandl Pa-vao (Pavel), rodom iz Laškega (Staj.). Proglašam jo za neveljavno. Mandl Pava«, s. r. * 2671 Objava. Izgubil sem akadem. legitimacijo Juridi-čne fakultete univerze v Ljubljani in legitimacijo o polovični vožnji po drž. železnicah, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani, oboje na ime: Sivic Silvester, rodom iz Radovljice. Proglašam jih za neveljavne. Sivic Silvester, s. r. Ouida: Kneginja Zurova. Roman. Gospodična Schrfiderjeva je bila vsa iz sebe, ko je videla, kaj se je zgodilo. Toda ni ji preostajalo drugega, kakor da si je izpodrecala krilo in se napotila po strmi ■tezi v višino, kamor sta ji onadva pokazala pot. Kmalu je izginila za skalovjem. Sicer pa je bil skrajni čas tudi za Vero, ako je hotela priti iz vode, ki je vidno naraščala. >Brzo, brzo, gospodična,« je priganjal pevec in Vera je uvidela, da ga mora slušati. Na prvi skali ji je prinesel nekaj listov, s katerimi naj bi si noge ovila, zakaj pot je bila kamenita in porasla z bodičjem. Tako jo je bilo sram, da spočetka ni mogla ne besedice izprego-voriti. Končno pa se je spustila z njim v pogovor. Povedal ji je, da ve, čigava je. Videl jo je na obali tistega dne, ko je prispela; tudi je poznal njeno mater. Imel je čast seznaniti se z njo v Parizu. Po poklicu je pevec. Gledališki pevec. Morda je že čula o njem. Hodil je po samotnem obrežju, da se vadi. Ko sta prispela na vrh, ji je svetoval, naj se oddahne. Medtem ji je prinesel iz bližnje vasi par copat. »Niso sicer svileni čevlji,« je rekel, ko se je vrnil, »obvarovali vas pa bodo prahu in cestnega kamenja.« Vera se je vznemirjena ozirala okrog sebe in on je uganil njene misli. »0,« je dejal, »vaša vzgojiteljica je na varnem. Kme tje so jo videli, toda ubrala je napačno pot in rabila bova najmanj pol ure, da prideva do nje.« Krenil je proti skupini hiš, ki so bile skrite za češnjami in jablanami, ona pa mu je sledila in peketala z lesenimi podplati po stezi: tap, tapt Pred kmetsko hišo je sedel pod velikanski oreh in jo povabil, naj tudi ona sede. Nato je naročil od kmetice, stoječe pri vratih, nekaj za prigrizek. Prinesla je majhno leseno mizo pod oreh. Kmetica je prinesla rdeče češnje, mleka, medu in črnega kruha. Duh po rožah je obveval vrtič. Čebele so brenčale in visoko v zraku so cvrčale lastovke. »Idila,« je pomislil Corrfeze, ko je sedel z dekletom pod orehom ter jo priganjal, naj seže po jedi. Tudi jo je tolažil, naj ne bo v skrbeh za vzgojiteljico. Da bi ji vlil poguma, je poklical k sebi nekega vaškega dečka, ki je od daleč zijala prodajal, in ga poslal na ono mesto, kjer je mislil, da ju vzgojiteljica pričakuje. Potem ji je začel pripovedovati o svojem življenju umetnika, in kar je pripovedoval, je bilo tako zanimivo, da je Vera pri' tem docela pozabila na vzgojiteljico. Govoril ji je o Parizu, Madridu, Petrogradu in Dunaju. Sijajno in šumno je bilo njegovo življenje med visoko družbo. Poznal pa je tudi revščino. Sam jo je nekoč trpel. Mati in oče sta bila uboga, dasi sta pripadala nejstarejšemu savojskemu plemstvu. In ker ga je živo prosila, ji je povedal še mnogo stvari iz svojega življenja. Njegova rodbina je za časa strahovlade tako popolnoma obubožala, da je njegov ded odložil svoj plemski naslov markiza. Tudi on bi bil torej upravičen nositi naslov markiza, vendar pa ga ni hotel obnoviti. Bil je umetnik in kot tak se smatra enakovrednega s katerimkoli nosilcem naslova. Oče se je poročil z neko kmetico in imela sta v hribih majhno posestvo. Tedaj je prišel mimo neki potnik, ga slišal peti in rekel, da ima premoženje v grlu. Še drugi potniki so isto povedali in ga hoteli vzeti s seboj. On pa ni hotel zapustiti očeta. Ko mu je bilo petnajst let, mu je oče umrl. Sledil je že davno poprej umrli materi in zadnje besede, ki jih je izustil na tem svetu, so bile: »Sin moj, ne pozabi, da si poslednji markiz plemeniti Corrfeze.« »Tega se je vedno zavedal stari gospod,« je pripovedoval dalje Corrfeze. »Živel je revno, delavno življenje, toda obnašal se je vedno kakor plemič. Zato nisem vedel, ali mi ne bo v grobu zameril, če postane poslednji markiz Corrfeze pevec. Končno pa sem se odločil, zakaj želja po umetnosti me je naganjala k odločitvi. Zakaj, sem si dejal, ne bi mogel biti pevec ravno tako časti vreden plemič, kakor če je vojak. Tako sem se podal s svojih gora v dolino in prišel v Pariz. Preizkusili so mi glas, in ko sem dovršil učenje, je bila moja pot uglajena. Malokateri človek je imel toliko sreče in uspeha kakor jaz,« je zaključil svojo življensko zgodbo, »in vendar je bila najsrečnejša doba mojega življenja morda tedaj, ko sem v gorah pasel svoje koze.« Ko je prenehal, jo je prosil, če ji sme kaj zapeti. Tam, v Trouvillu so ga zaman prosile najlepše dame, naj jim kaj zapoje, tu pa je pel pred zborom zijala prodajajočih vaških paglavcev, ker je hotel potolažiti šestnajstletno deklico, ki je prišla ob svoje čevlje in nogavice. Ko je končal peti, je jokala. »Ah,« se je nasmehnil Corrfeze njenim vlažnim očem, »to je najlepši poklon, kar mi jih je kdo napravil.« Vstal je in utrgal na bližnjem grmu vrtnico. »Vzemite to vrtnico v moj spomin.« Sklonil se je, zavezal okrog vrtnice nekaj cvetja lavandule ter ji poda) šopek. »Evo dečka, ki sem ga poslal k vaši vzgojiteljici.« S kapo v roki je deček pristopil k odlični gospodi. Povedal je, da ni našel nikogar na onem mestu, kamor so ga poslali. Ljudje, ki jih je srečal po poti, so mu povedali, da so videli neko damo, ki je naglo hodila proti Trouvillu. predsednika kolodvora, ani je slika ukrep ogrožal. stran 8 JUGOSLOVAN Četrtek, 4 decembra 1930. 11 —————————————. Napad na japonskega ministrskega predsednika Hamaguči-ja. Japonskega ministrskega predsednika Hamaguči-ja je 14. novembra t. I. napadel 23-letni Tomeo Sagoya in ga težko ranil. Slika nam kaže prizor s kolodvora, odkoder neso prijatelji težko ranjenega predsednika. Na desni strani je slika napadalca. Povoden ovira plovbo. Reka Seine, ob kateri leži Pariz, je vsled zadnjih nalivov tako narastla, da je vsaka plovba po njej nemogoča. Na sliki vidimo, da voda skoro že dosega površino mostov. Kral tiča Viktorija in njene dvorjanke Angleži so pri vsi svoji naprednosti in pro-svitljenosti tudi zelo starokopitni ljudje, ki silno visoko cenijo svoje stare šege in navade in zato se nihče, kdor to angleško lastnost pozna, prav nič ne čudi, če vidi, kako zelo se Angleži zanimajo za vsako malenkost na dvoru. Vsako leto so razne prireditve in svečanosti na dvoru in so za ves Lonmon in za vso Anglijo velika senzacija, čeprav se morajo vse prireditve vršiti po strogo določenih predpisih. Žene in dekleta vadijo že cele mesece pred prireditvami v pravilnih poklonih, ki jih morajo popolnoma obvladati, če hočejo stopiti pred kraljevsko dvojico. Obleke dam morajo biti prikrojene natančno po predpisih i glede izrezka pod vratom i glede vlečke. Časopisi pa priobčujejo dolge strani o vsem, kar se godi na dvoru, in ljudje ravno to berilo berq z največjo naslado. Na nobenem dvoru na svetu ne čuvajo stare tradicije tako zvesto kakor na Angleškem. To so čutili ljudje zlasti pod vlado kraljice Vikto rije. Na tisoče ameriških bogatašev ni gojilo nobene želje bolj srečno, kakor da bi bili sprejeti na angleškem dvoru in predstavljeni kraljici. Kraljica pa si je izbirala svoje goste z veliko skrbjo in pazljivostjo^ kajti kdor je bil sprejet na angleškem dvoru, temu so bila poslej odprta vrata vseh palač v Evropi. Se z veliko večjo skrbnostjo pa si je izbirala kraljica Viktorija svoje dvorjanke. Včasih je kar sama določila hčerko kakšnega plemenitaša za svojo dvorjanko. V takih primerih so stariše o sklepu kraljice obvestili pismeno in ker so smatrali tako izbiro za dokaz največje kraljevske milosti, so slariši vselej odgovorili, da so presrečni zaradi časti, ki je doletela njihovo rodbino. Dvorjanke so stanovale v kraljevski palači, kjer je bila vsaki odkazana njena posebna soba, spale pa so po dve v eni sobi. Poleg skromne mesečne plače je prejela vsaka dvorjanka ob nastopu svoje službe od kraljice z briljanti okrašeno majhno uro, ki so jo morale vedno no siti kot brošo. Dvorjanka, ki je imela ravno službo, je morala med drugim stražiti pred kraljičino sobo, kjer se je kraljica preoblačila, predno je šla k obedu. Kakor hitro pa je kraljica vstopila v jedilnico, je morala dvorjanka položiti na mesto, ki je bilo določeno za kraljico, poleg noža in vilic šopek cvetlic. Če ni bilo pri mizi gostov, je sedela dvorjanka poleg kraljice na njeni desni strani. Po obedu je dvorjanka lahko odšla, če ji ni kraljica izrekla želje, naj igra na klavir, naj poje ali pa ji kaj bere. Včasih so tudi kartali in ker se kraljica Viktoriia ni nikdar dotaknila starega denarja, ki je bil v prometu, je dobila dvorjanka v taldh primerih vedno nov denar na razpolago. Kraljica Viktorija ni bila posebno prijetna gospodarica. Zahtevala je namreč, kar se tiče splošne izobrazbe, takta in umerjenosti silno mnogo od svojega osobja. Vsaka dvorjanka je morala popolnoma znati nemško in trancosko, znati je morala peti in igrati klavir in morala je znati besede pri branju jasno, čisto in razločno izgovarjati. Predpis za obleko dvornih dam je bil zelo enostaven: Priprosto, ampak elegantno! O kakih posebnih frizurah kraljica Viktorija ni hotela nič slišati. Nekaj sa si pa morale dvorjanke za celo življenje dobro zapomniti: o privatnih zadevah kraljice niso smele nikdar izpregovoriti niti besede! Služba dvorjank pa ni bila preveč naporna Prostega časa so imele dovolj. Ker je bila kra ljica določila, da opravlja dvorjanka na leto službo le en mesec, pa še takrat le vsak drugi dan. Na leto je bila torej dvorjanka komaj po Francoski ministrski predsednik Tardieu. Stališče francoske vlade, ki ji načeluje predsednik Tardieu, je baje močno omajano zaradi velikega finančnega škandala, ki ga je povzročil bankir Oustric. V ta škandal je zapletenih tudi nekaj visokih državnih funkcijonarjev, ki so morali odstopiti. Ponesrečeno belgijsko letalo. V gosti megli je moralo neko belgijsko potniško letalo pristati v okolici Hamburga. Letalo se je Bicer potrlo, potnikom pa se ni pripetilo nič hudega. ludi vzrok za ločadev Kakor drugod tako čutijo tuui v Rumuniji državne blagajne včasih pomanjkanje denarja in da temu zlu odpomore, je vlada sklenila varčevati — če varčujejo v Nemčiji, v Italiji in v Avstriji in celo v bogati Angliji, zakaj ne bi varčevali še v Rumuniji? In kakor so na Angleškem in drugod najprej nekoliko pristrigli uradniške plače, precej uradništvu pa tudi odslovili, tako so se spravili tudi v Rumuniji zlasti nad one uradnike, katerih žene so tudi bile v državni službi in so sklenili, da bodo samo možje dobivali plače, njihove žene pa ne več. Ta sklep je izzval seveda med prizadetimi precej razburjenja, ljudje pa so se hitro pomirili, ko je dal neki hudoinušnež objaviti v rumunskih časopisih svoj pameten nasvet za vse, ki jih je novi ukrep ogrožal. Svetoval pa je ta človek oženjenim uradnikom, naj se kar dajo ločiti. Ločitev bo ostala itak le na papirju, Radio-teleion za letalce. Na sliki vidimo aparat, ki ga je iznašel ameriški letalec Russell Cunningham. To je pokrivalo, ki se da zvezati s postajo za brezžične brzojavke. Pokrivalo se da s pritiskom na poseben gumb uravnati za oddajo ali pa za sprejem poročil. oni pa lahko žive s svojimi ženami še naprej skupaj, njihove žene bodo pa le še prejemali* svoje plajte. Ta modri nasvet je imel naravnost never jetne posledice: samo pri enem sodišču je bilo vloženih v dveh tednih ‘2731 tožb na ločitev za kona. Tožbe so vlagali sami uradniki... Vladi ni kazalo drugega, kakor da jq svoj ukrep temeljito pregledala in — umaknila! Čudno je, kako vsaka taka stvar v raznih deželah različno učinkuje. V Nemčiji beže možje zaradi davka na samce v zakon, v Rumuniji pa beže iz zakona, da bi ohranili svoje običajne dohodke. Proti kajenju med obedom V Ameriki in tudi v Evopi se je že pred nekaj leti razj>asla razvada, da ljudje med obedom kade, kakor da ne morejo pričakati, kedaj bodo strežaji ali natakarji prinesli novo jed na mizo Proti tej razvadi so sedaj odločno nastopili ame-rikanski hotelirji, ki trdijo, da mora smrdljivi tobačni dim vsako jed pokvariti, ker se jed prav hitro navzame tobačnega smradu. Kuharjem so se pridružili tudi gostilničarji in hotelirji, ki zopet trdijo, da trpe občutno škodo na dohodkih, ker ljudje, ki med jedjo kade, izgubljajo tek ia manj pojedo kakor bi sicer. Ka| pomeni stegnjena desnica Avtomobilisti dajejo, kakor to lahko vidimo na vsake movinku, s svojo desnico posebna znamenja strežnikom, ki urejajo promet. Ti znaki pa ne pomenijo vedno eno in isto, kajti vse kaj druzega je, če stegne desnico moški, kakor pa če jo stegne ženska. Če stegne svojo desnico iz avtomobila moški, pomeni to: 1. da hoč^i zaviti na desno, in 2. da se hoče ustaviti. Če pa stegne svojo desnioo ženska, pomeni to: 1. da pozdravlja znanca, 2. da se hoče prepričati, če dežuje; 3. da je vrgla proč cigareto; 4. da ji nagaja rokav; 5. da vprašuje svojega moža na cesti, če je doma vse zaklenil; 6. da daje vozaču, ki pelje za njo, znak, naj pelje naprej; 7. da pripoveduje spremljevalcu, kako dolga bo njena nova kildja; 8. da boče zaviti na desno ali pa na levo. Kaj počno ljudje z glavnimi dobitk| Za ljudi, ki so zadeli kakšen večji ali manjši znesek v loteriji, so se drugi, nranj srečni ljudje vedno zelo zanimali; posebno pa mika ljudi izvedeti, kaj bodo srečni dobitniki napravili z denarjem, do katerega so tako nepričakovano prišli. Če pa poslušamo odgovore dobitnikov na vprašanja, kaj bodo napravili s svojim denarjem, vidimo, da imajo ti ljudje navadno zelo malo domišljije in težko kje se najde človek, ki bi vedel in hotel svoj denar potrositi na kak originalen način. Na Irskem pa živi neki go®jx>d Preoott, ki je sicer doslej živel v svojem mestecu kot skromen magistralni uradnik, vedno pa je zadel glavni dobitek neke loterije v znesku 40.000 angleških funtov (1 funt = 276 dinarjev). To je že prav lep denar, s katerim se že da nekaj začeti. No, in ko so srečnega gospoda Precotta vprašali, kaj bo napravil sedaj s tolikim denarjem, je odgovoril, da bo na vsak način pustil svojo dosedanjo službo, ker kot bogatemu Človeku, mi mu res ne izplača več služiti. Polem se bo odpravil na kakšno večje potovanje, kajti potovati po svetu tako brez skrbi mora biti res nekaj lej>ega. Ko pa bo prišel s potovanja domov, si bo kupil čedno vilo in prav nič več ne bo delal. Ta odgovor dokazuje, da smatra velik del ljudi sladko brezdelje in lenuharenje za svoj največji in najvišji ideal. Človek bi kar obupal, Če bi se vsem ljudem ta želja izjx>lni-la, ker pa v loteriji ni jx>sebno dosli glavnih dobitkov, ta stvar le še ni tako huda. Lastnica nekega hotela pa je zadela v isti loteriji, kjer je zadel gospod Preoott glavni dobitek, drugi dobitek v znesku 20.000 funtov. Ko so jo vprašali, kaj bo naredila z denarjem, je rekla: »Meni pravzaprav denarja ni treba, in bi bita rajše videla, če bi bil zadel kakšen siromak.« Zaradi teh besed je angleško časopisje go-epo hotetirko zelo hvalilo, toda nekateri zlobni časnikarji eo dostavili svoji hvali še besede, »d i doslej še niso sliSali, da bi bila gospa, ki ji ni treba denarja, dala tistih 20.000 funtov za kakšno dobrodelno ustanovo.« Gospa hotelirka še danes sedi na svojem denarju. Grob kralja Davida Angleški učenjaki, ki raziskujejo starine v Palestini in še posebej Jeruzalemu, o odkrili že ninogo stvari, ki so zlasti za proučevanje svetega pisma zelo važne. Kakor poroča C. B. Mortlock v listu »Daily Telegraph«, so odkriti v najnovej^om času .v Jeruzalemu celo grob kralju Davida in grobove vseh kraljev, ki so vladali za njim nad Izraelci. Pod neko pečino so namreč izkopali pet votlin, drugo poleg druge, te votline so vsekani skalo, stene pa so skrbno uglajene; do teh votlin pa prideš po čudo-' * strinja z vsem, *kar vemo iz starih spisov o kraljevski'' grobovih, da ni nobenega dvoma, da so to res grobovi kralja Davida in njegovih naslednikov. Izdaja 'iskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica‘23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihalek.- Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. - Vsi v Ljubljani