teto LXXVM St. *33 L~nMiam, č-trtefc 14. cfctptma 1943 Preis — Cena — Preno: cent. 50 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: UUBUANA, PUCCIN1 JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-28, 31-24. 31-25 11 lir — Ljubljana 10.351 Starke SowjetaKgrIHs auS den Briickenkopf Sapsroschje and silđostlich Kiew inschwe-ren Kair^ien zerschlagen 137 Psnzer vernichtst — Neue Abvvehierfolge bei Gomel und Smoter^ — Am 11. und 12. Oktober 142 SowjetfIug-eu4e abgeschos-sen — Oertliche Angriffe dzr Anglo-Anrerikaner in Stidilalien b!ut:o abgevviesen Au* dem Fiihr< rh;MiptNB Daia Obr: kc-mmanrio der \Vehrmacht H&ft bekanniž Am Dnjepr ^riff der Foind gestem den Ranr»>] Ta? uber don Briickenkopf Sapo-rosenje nnd msere Steflongen im Ah-schn"it sfiđlicb Kiru mit starken Kriiften an. In '(''iriTcn KUnipfen uurden dir An-giriffc zerscftlajren und dabei 137 Panzcr ahgfrpchogaen. ortliehe Kinbriielu- »»in?! i»b_ gt riegcit. An al Qaartier generale del Fiihrer. IS. ot_ tobre. DNB. II Cnmando Suprotno tedeseo comunica: Sol Dnjeper H nemico ieri durante tnt-to il ^iornf> con ing:enti forze lancia\a at-taocbi *iitllu tes*ta d i ponte pre*»so Saporo-»cif noneb^ «u!Ie nostre posir.ioni nel set-t-ore a siidest di Kiev. In duri eombatttmen. ti spli arta<*chi sono stati respinti causan-do la i>**rdita di 137 carri armati. Breccie looali furono asseragrliate. Alla foce del Prip.jct <\1 a sud di Gomel le tn;pj>e corazzatp e jjranatieri, sferrando rontrattacchi pieni di sIan<*io, hanno ricon-qoistato parecehie Jooalita p<»rduto nei R>or-ni precedenti. Al nord di GomeT ed ad oveet di Smo-lensk i j^n^etici tenta^ano nuovamente.. im. pegTanmlo forae concentrate. di rompere H fronte. Nel oorso di aceanita lotta le nostre tmppo ottenero eola di rmovo pieno »ucce»- I>al rimanente fronte orientale, <*pecial-mente dai settori al nord del Mar d'Asov e a sud-ovest di Velikije Luki si segnala pili vivare attivita eomnattiva looale. Nei ^iorni 11 e 12 ottobre i eaecia e 1'ar-tiirlieria controaerea sul fronte orientale hanno abbattnto 142 velivoli sovietici. Man. caro »ei propri appareeehi. Al fronte d'Italia meridionale feri au-mento in modn rilevante l'atti\ita d'arti-ETlieria da a m bo le parti. Parecchi attacchi looali di forze britan-nii-he nordamoricane nella vaUe di Vol-tumo e nell'Aponnino meridionale sono stati respiirti con gravi e sanguinose perdite del nemico. Nel Mediterraneo la Luftuaffe ha bom-bardato con bnon successo una base insu-lare nemica ed intrapreso un attaeeo not-tnmo con pieno effetto contro H porto e 1'aerodromo di Ajaocio. Manila pred velikim dogo^ksm Na predvečer proglasitve netndv: sitosti Filipinov Tokio. V7>. ckt. DNTJ (Vziiocktcarijska aiužha.) \Ta predvečer pro^aaitve filipinske neodvisnosti nudi Manila, ki je svečano okrajna, še bolj rivahno in pestro sliko kol po navadi. Tisoči r>biskm-alcerv iz v»eh delov raznih Filipinskih otokov liočejo biti priča tcxika. \'si r^bskrvalci nosijo ssvoic bannte n«an>dne no^e. med katerimi je najlepša »Sarmg-TaaaIog< S.tr.tTa stara trdnjava haje nadi bla-sti bo v četrtek, ob pril:ki sveča;:c progla^-tve neodvisnosti, opozarjala filipinsko prebivalstvo, da mora svojo svobeno' stalno braniti. Oralih priprav za upravno ureditev nove republike ruji opazovalec sicer ne v:d:. čeprav jih mrzlično pripravljajo Na dan proglasitve neodvisnosti se bo podal predsednik dr. .Tosc. Laurc! v palačo Malacakni. kjer bo ac? nove vlade. Tokio, 14. (-kt. K. Na predvečer proglasitve neodvisnosti Filipinov je izjavil predsednik filipinskega izvršnega odbora: Pod za.-čito Japonske bomo Filipinci v bodočnosti popolnoma neodvisni. Japonci so nam pustili svobodne roke pri sestavi naše ustave in pr: sestavi vlade 18. milijcnr.v l:i!:pnccv se bo v neomajni zvestobi do Japonske uveljavilo v o-kviru velikoazijskega področja blagostanja. Ameriška »vohunska komisija" ni zadovoljna z Anglijo Angleška bojazen pred mtperial7zmoai dolarja — USA hočeja zadržati Islandija, Kaledonijo in Salomone Stnckholm. T2 okt DNR Kakor znano, je obiskala neka skupina amcri3c:h senatorjev vse zunanje položaje ameriške vojske. O \-tisih te komis'je se je razpravljalo na neki tajn-i seji in kakor je baje izvedel was4iing-tonski dopisnik *\Te-vv<5 Chronicla«^ je bilo po seji n:\i\LC govora c tem. da se morajo Zedi-njene države proti Angliji uveljaviti m misliti posebno na lastne koristi. V skrajnem primeru morajo Zcdinjene države postati celo imperialistične, ker bodo sicer pregažene od Anglije. SenatrTJi sr. se tua" pritoževali proti apgleslci pon čevalski službi, ki se je med vcr:no razkrila po vsem svetu, in proti angle-*-k: p.--rčeva'sk: p- < Angleška poročevalska služba omalovažuje ameriške vojne u-epehe. docim uspehe an^e^-ih čet istočasno povzdiguje viseke v nebo. Anglija tudi čisto »mlačno« spremi ja vojno proti Japonski "n noče pos'ati svoje velike armade v Indiji v boi. Velike gmotne in politične koristi pa vieče AngKja iz vseh ameriških dobax\ Tako prevzema na sredn'em vzhodu- razdeljevanje velikanskih ajneriških dobav, toda zamrJčuje ameriško poreklo b'aga in si j tem ustvarja veliko prija te'je v na a merici račun. Kot »nezas'išano* pa smatrajr» posebno senatorji, da bi morale Zednjene države po koncu vojne vrniti letalska oporišča, katera so zgradili z ogromnimi stroški. V nekem svojem poro-č:lu z-mt^.-rMo. na i prer>u-ri Ru«':ta Američanom nfiorisoa, s katerih bodo lahko bombar-olrali Japonsko. StockhoLm. 12. okt. DNB. Prediogr ame-rLafcega senatorja Chandlerja. ki ?ra je sta_ I vil po svoji vrnitvi s tihornorskesra vojnega ; področj'1 in ?e g"lasi, da mora biti povojna ameriS^a poi?r!ika en°ka *imoerfalfzrnu*, ni j nalatela v ar-^l*ški javnosti na ugoden od-nov. Posebne angJečki koionijaini tiak, Id t komentira t» predlog-, iza-aža rx>yizen. da re zamore imperiaJ i stična iie-'a Chandleria izmaličiti po vojni v ilejo ameriške trgovinske nadvlade in to v toliko boli. ker je senator predlagal, da si morajo Žedinjene drŽave zadržati Islandsko. N.>vo Kaledonijo in Salomone kot povojne oporiščne točke. Močni sovjetriri napaffi na mostišča Zapo-rožje in jnžnovzhodao od Kijeva v težkih kojih razbiti 137 oklcpirfliov Osmin in tsz sovjetski h letal — ▼ JUf.lH luuifi Iz Fiihrerjevega ^lavnejra ntana, IS. okt. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Ob Dnj.-pru je napadal včeraj »ovratnik ves dan z močnimi silami mostišče. Za po. pije in nase postojanke v odseku jirtno- vzbodno od Kijeva. V tiudih bojih so bili napadi razbiti in je bilo pri tem uničenih 137 oklepnikov. Krajevni vdori so zajezeni. Ob izlivu Pripjeta in južno od Gomia so oklopne čete in grenadir ji v zanosnih pro-t m.piulih ponovno osvojil j v zadnjih dneh izin:l»ljene kraje. Severno od Gonila in zapadno od SmoJen- ska so pod vzele sovjetske čete s strnjenimi silami nove poizkuse za proboj. V ogorče, nem boju so tu dosegle naše čete ponovno popoln obrambni napeh. r* Novi obrambni uspehi pri oktobra sestreljenili napadi Z oatalega vzhodnega bojišča javljajo posebno iz odsekov severno od Azovskega morja in južnozapadno od Velikih l.uk živahne krajevne boje. Dne 11. in 12. oktobra so sestrelili ltrvri in protiletalsko topništvo na vzhodnem bojišču 142 sovjetskih letal Pogrešamo 6 lastnih letal. Na južno-italijanskem bojišču je bilo včeraj občutno ojačeno «*oje«transko fop. nisko delovanje. Več krajevnih napadov angleško-nmcri-skih sil v dolini Vol t urna in v južnih Ape-ninih je bilo zavrnjenih z velikimi krvavimi Izgubami sovražnika. V Sredozemlju je letalstvo bombardiralo s dobrim uspehom neko sovražno otoško oporišče in izvedlo učinkovit nočni na-pad na pristanišče in letališče mesta Ajacclo. Srditi obrambni boji na srednjem Dnjepru Siloviti sovjetski napadi m bili v žilavi borbi zavrnjeni s Berlin, 14. okt. R. Na frontnem odseku med Zaporcžjem in Azovskim morjem se je včeraj premaknilo težišče borb nekoliko dalje proti severu. Pri Melitopolu so poizkusili Sovjeti več krajevnih sunkov v moči do enega polka. Vsi njihovi napadi pa so bili kljub močni topniški podpori zavrnjeni. Na mostišču prt Zap^rožju so Sovjeti ves dan napadali s pehoto, tanki in letalstvom. Nemške čete so zavrnile vse napade v srditih borbah, v katerih je uspešno sodelovalo nemško letalstvo, ki je obstreljevalo v nizkih poletih sovražne tanke in sC-vraŽne položaje s strojnicami in z bombami. še hujši napadi so bili na srednjem I Dnjepru. Sovražnik je napadal Kijev z ' južno vzhodne strani z močnimi pehotnimi in tankovskimi oddelki, četudi je te napade podpiralo topništvo s hudim ognjem in številno letalstvo — sodelovalo je najmanj 250 tankov, so nemške čete razbile vse sovjetske poi-k!use. Samo pred črto zbora, ki je bil v središču napada, je obležalo 130 sovjetskih tankov. Unj^enih je bilo tudi še veiikc število drugih tankov in bojnih vootI na drugih odsekih fronte, tako da &f je število predvčerajšnjim in včeraj uničenih tankov na vzhodnem bo-jlšču povišalo na 211. Tudi večina sovražnih letal, ki jih je bilo v obeh dneh sesti eljcnih 141. je bilo uničenih na srednjem Dnjepru. Berlin. 13. okt DNB. Med težkimi boji na kubanskem mostišču, ki so bili pred kratkim zaključeni, je neka nemška protiletalska divizija, ki je podpirala pomorske čete in sodelovala pri obrambi pn>tj 'etahkim napadom, zbila v času od 1<>. Februarja 1043 kih opazovalcev, k? verjamejo nemškim uradnih izjavam, da se ves nem;ki umik razvija popolnoma po načrtu Res moramo priznati, da je- število nemfkih vojakov, ki so jih ujeli Sovjeti, neverjetno nizko in da so Nemci med vsem svojim umikom gamo enkrat pričeli z resnično veliko ofenzivo. Nemško voja'ko poveljstvo, tako piše !*>*, še vedno razpolaga z c.b:imim< operacijskim prostornin. Nasprotno pa je rdeči armada zaradi ogorčene nemSce obrambe utrpela hude izgube !jud: in materijala, do- Zat - 1 11 1 1 itev od 18* do 6. ure! čim n:s,- b:l: Nemci n:t: čnknd gnani v beg. snmkrat p< Anglaamcriska tzzeuzlunmzst Z ferezolrrii2?o kršitvlfo sklerjenih ^sgcdfe iti danih za^o-tcvafi so se polastili porttignlrk h Az':^:!;^ stslkcv Berlin, 14. okt. R. Kak:r p:ročajo 'Z Liz-bcTie, zahtevajo sedaj tud: Žedinjene države pravico do soupoi ibe portugalskih otokov, ki so jih prevzeli Angleži Angleži so se pri tem sklicevali na zveznišk: pc-gecibo iz leta 1371. To je najstarejša an-glciko-portugalska pogodba, ki pa je b:la v nas!ednj h stoletjih vedno znova izpre-mi: jan:\ ker so izkerstili Angleži vsak y piilik:, da b' si prilastil' pcitugaiske kolonije, šest sto let so Anglež' ri"temat".čno izkoriščali in plenili portugalsko ozemlje. Sl'čno kaker dosedaj so Angleži tudi to. krat prelomil1 sv:jo pogedbo s Portugalsko in izs'Ml: prepustitev oporišč na Azo-rih. Angleži s*, sklenili to pcgodbo 9. no- vembra lanskega let i, ko so Američani napadli Severno Afr k.. Takrat je angleška vlada v posebn .ti zajamčila nedotakljivost portugalske posest . T krat je zagotavljala, da ne namerava poivzcti n č:rar, kar bi imel: za posledico odvzem portugalskega czcmlja. Podobn: izjavo je podjl tudi Roosevelt 11. novembra 1942 glede šp n:;'e in Portugalske, Tu 1* on je izraz ! upanje, da bosta mogli obe ti dve državi tat' zven vojne. S hladnokrvno krštvi-vseh teh zagotovi] p:, so sedaj izsilili koncesije na Azorh. To je nov dokaz- kako Anglija in Amerika teptati pravice ma_ Hh narodov. c jo Zafeteve Ssvjstov sj vedno večje Naraščajvpliv Moskve v Ejftu — An^lcomerliznl jim pripravljalo pot Stoekholm, 13. r^kt. DNB. Po neki Reu ter je vi vesti je izja.vil dopisnik angleš'e proče\-alske službe Hoirison: *Po neia\m vzposta\nUd diplomatskih odnosov med Ru 31 jo in Egiptom s« vrše sed>aj pr>3vTetovanja o možnostih zgri^adltve sovjetskih letališč Te ^ni dON-aza skoraj vsak dan kolona 14—15 tovornih avtomobilov, ki vozijo za ljub ijanski Prehranjevalni zavod, moko in droga živila v Ljubljano. S i^redovanjei.. V0^kib °*:!aSti t namre* Ctvmm «Pra^ dovolila, dTse ^blj^ma^ozfu skUduU „a Gorenjskem. «e prejšnji teden so vozili tovorni avtomobili v dornzalmko okolleo v tamkajšnje mline. Tam so vedno kolono visoko natovarili » vrečami. ▼ ka terth je bila pseničra, rtena in krnim moka.1 Ker je vsakokrat avtomobilska 1?/?° PriPf ^ ^ 7?*°?? kg mUe * v WJ«I « đannanjim dm» ie več S^ĆS^J^SS?15 vs\LJf,b,J « do konra meseca. Za nadaTjnje n>-seee pa j-reana preskrba Ljubljane z živi i pop dnoma zagotovljena. ven«k*^a nartMla. A tega balkona no v ponedeljek opoldne m/,-vili slovensko zastavo. I>ali ho s len vKl_ nejsra izraza novemu položaju, ki je na?*t;U za Slovence no odločitve Velike Nemčijo kot edine zašcituiee malih narcnlov v Kv-ropi in edinega branika Y.\ rope proti ko-numiistični poplavi, da vzame naše kraje po«l varstvo svoje mopočne oboroicn«' si'e» ter nudi Slovencem možnost samostojnega dej.i za svojo hodočnst. Ob tej prelomnici, ko jo naš^i lastnai "d-jjovornost še prav posebno velika, so | uni-verzitetnegfa hn^kona akademiki ■pVtMNN rih* resne in tehtne bes*«jul>-Uano in vse Slovence. Govorili so jasno in nič nis*o skrivali za iM^ethimi. Njih besede »o zvenele nedvoumne, njih sotlim bi of>-sodba je Idla odl \Ki, vs.ij mirno gledali, ko so jo zastruplj:ili dragi, nazkrinkali so končno ogromn<» krivdo, katero so s» naprtili badoplievel s skrivnim poilpihovanjem tn podpiranjem komunističnega rovarjenja. Besedo so bile jasne in nedvoumne. NIČ drugega ni mogoče razumeti za njrmJ, Icakor to, kar so povedale. Ne morejo Jih preslišali oni. katerim so bile naslovljene. Zastopniki akademske mladlnle so s prstom pokiizali na moralne sokrivce nase nesreče ter pribili tudi vso odgovornost omahljivih in bojazljivih, zlasti pa krivdo kratkoAidnih. a kljub temu skrajno škodljivih špekulantov. Spregovorila je akad*"msku mludlnji ter ncnstraScno pogledala nesnlci v oči. Spregovorila Je mladima, M se ne pozna kompromisov in je še ne teži preteklost. Njeni nagih! so nato idealistični. Izvirajoči samo iz ljubezni do narodne skupnosti. Pokazala Jfc pot, ki jo hoče hoditi in po kateri ji mora skaliti ves narod, če si hoče zagotoviti svoj obstanek. Dvčjna mera v Angliji Dočim plutokrati v vojni zasluži jo, morajo svojci paDaily Heralda« so se združile matere padlih .angleških vojakov v »Narodni materinski zvezi za vojne renter, da bi iz-vojevala svojcem v vojni padlih primerne pokojnine. Ustanoviteljica in predsednica te zveze gespa Amelija Hayes iz Burcar.Lanea ki je izgubila svojega sina edinca v boj*h pri Dieppe-u, je te dni na nekem zborovanju izjavila: >>Zakaj naj bi na kolenih pros le za podprro. Žrtvovanje naših sinov ni bila nikaka dobrodelnost«. O-spa mmreč enar-ko ket ostale žene. k* so se ji priključile, še ni prejela niti enega pennvja podpore. 2ene nameravajo poslati ministru za pokojnine posebno odposlanstvo z zahtevo, da dobe žene. ki ao izgubile v vojni svoiegia edinega hranitelja, državno rento. >Me nismo nikake agitatorke«, je izjavila neka gospa, »me 3mo le matere angleških vojakov, ki so dali svoje življenje m domov -"o. Gcspa Haves je zahtevala v svojem govoru, naj se vlada vendar enkrat zgane. Vstaja arrnida onih. ki zahtevajo pravico za svoje sinove, ki ao jih podarili Anglija Hvaležnost Finske Nemčiji Helsinki, 14. ckt. R. V finskem parlamentu je trla razprava o sklepu zunanjepolitičnega cdbora, ki izredno poudarja, da so se razvijali odnošaji z Nemčijo v duhu nezlomljivega tovarištva v orožju ter da d;bivajo tudi ra gospodarskem podrečju vedno večji pomen. Finski zunanji minister je opozarjal m veliko podporo, ki jo j« uživala Finska zlasti s strani Nemčije. Omenjal :'e predvsem dobave živil. Znstop. nka kmet;jske stranke in stranke sred'-ne sta izrazili v ;menu svojih strank svojo zahvalo Nemčiji ža velikodušno pomoč Finsku Hrvatska neomajne na strani Nemčije Zćujreb. 14. okt. R. Predsednik hrvatske vla de Mandič je imel sinoči po rad;u UAgOrdt na Hrvate, v katerem je med drupiin dejal: Vztrajali bomo na stran^ Vemćiic. Kam«; ob mmi se bomo borili z nepremagljivo nem-Uco vojsko. Hrvatska bo doprnesla vse potrebne /rtve. da se dosc/e končna zrnata in za vedno odstrani boljševička nevarnost od Evrope. Ducejev poriv italijanskim Rim, 13. ckt. DNB. Državni podtajnik za letalstvo je v torek zvečer pozval po Duce-icvem nalogu preko rimskega radija vse častnike m.moštvo nekdanjega italijanskega letalstva, naj sodeluje pri. osnovanju novega italijanskega letalstva. Strm Ž »5 C OVE NS g T NJnEPPk četrte*, llolttofera 1M3 §ter. 250 Ljubljana žrtvam konranističnik zločina* V VMh IzjuM jonskih cekvah m bile voe- rmj na obletnico smrti pokojnega bana dr. M. Natlačena talne svečanosti, v stolnici Je imel ob velikf asistenci stolnih kanoni. kav slovesno si ti t bo bo* jo akcf dr. Grego-rlj Rozman. Polrostevilno je bila zbrana ljubljanska vseuciliska mladina s starešin-sarom na čelu. se Je piefetno poidaafla spo-ilužaeca bana dr. M. Natlačena, hkrati pa tudi drugih trtev komamMKne-gm terorja. Tako se je aa oMetalco smrti dr. M. Natlačena okrepila misel protfko. munistiCce borbe in so se pomnoftlle vrste v*rh zdravih sil. ki hočejo sodelovati v UkomunJLstičnl borbi. Nove znamke v Ljubljanski pokrajini Iz vrst filatelističnega kluba srna prejeli: Politični položaj ljubljanske pokr:j.ne se je spremenil. Vsak filatelist se je pri imenovanju predsednika Ljubljanske pokrajine že koi prve dni zavedel, da bo to KOtOvo prišlo '*o izraza tu«-*i na zramkah. saj so to najsodobnejši dokumenti .'.-go-dovinskih dcgajanj. Rralićne po biie posled ce tega spe znanja. Med tem ko so se špekulanti iz dobe >Cb- Ci.c in podobn h ne^ciidn h izdaj laz-veael li. upajof: na ponovne neupravičene zaslužke, so se pravi zbiralci zjrcz.li. Ss preživa jim je pred cčmi pc!ožaj pred dvema letcma. takrat, ko so se šli f HteliŠtC ljudje.. ki šo videli v znamkah ie mcžmrst lahkega in hitrega zaslužka. Se s? spom -njajo razočaranj-, ki s-i ga dež voli. ko jim je ekspert izjavil, da e od njega signirana znamka falzif kat. N'Uo še p.zabil debat po Č?sopisju tako str:kovnem kakor dnevnem. Tudi so j m še v spominu pravče. ki so se vršile pri sedišču. prav zaradi teh Filatelistični klub -Ljubljana«, ki je pred stavnik slovens-k h filatelistov, se je zdaj kot prvi zavedel s ve je naloge. Takoj ko je drrznal. d* bodo izdane nove znamke. :n s -cer sedanje italijanske s priložnostnim na-tiskem. je ukrenil vse potrebno, da se zaščitijo interesi pravih zb'ralcev-amaterj3v. Če hočemo, da si slovenska filatel':;a rr"-pr2vi zapravljeni ugled, ki ga le v "svetu po krivd; okupacijskih znamk od Co. O. pa tja do >Alto« rzgubila. moramo naeto. £iti javn>. odkrit^ in kar je glavno — poleno. (Treba je že v začetku naglas ti, da omenjenih zn3mk zaradi njihove namerno malenkostne naklade in kot posled e,e tega poplave fa!zifikatov spi:h rihče več ne zbira. Dokaz za to je znaten padec cen tem znamkam v let:6njih kafcilog'h). Zanašamo se pri tem na popolno razumevanje oblasti. Filatelija je dandanes že tako splošno rs zvita, da predstavlja drhodek od znamk za državo že popolnem a zaneslj vo postavko v izkazu državnih dohedkov. S pametno politiko izdajama znamk ima država m-žnost ta doh:dek povečati brez škode za filateliste. TTpraviČorzi. Vztrajamo na tem. da ima vsak pc^ten filatelist, ki že leta m leta kupuje vsako novo izdajo in mirno ter brez godrnanja plačuje pribitke. ki včasih niso majhni, pravico, da dobi tudi ob takih izrednih prilikah preko svojega kluba tc-liko serij, kolikor jih potrebuje, kakor je to običaj v vseh evropskih državah z razvito filatelijo, ter da ni prisiljen kupovati novih znamk pri verižnikih po neprimernih cenah. Treba je torej organizacijam filatelistov dati na razpolago želeno količino popolnih serij. Poštno upravo prosimo, da svoje uslužbence opozori na njih dolžnosti. Filatelist-smo s poštari i vedno prijatelji. Vendar ne gre. da se bi ponavljalo to. kar se je do-gaialo ob času prvih okupacijskih znamk. Nikakor ni bilo pravilno, da si je poštno osobje za zaprtim okencem delilo znamke, filatelisti pa so odhajali s pošte praznih rok. (Primer znamk >Alt^ commisario.) Tudi okrožnica, da se posameznim osebam ne smejo prodajati večje količine ene in iste vrednote, bi bila na mestu. špckulanti namreč lahko pokupijo eno samo vrednoto (običajno nižjo) ter tako raz-hijejo popolne serije. Ko se cena tej vrednoti naviie na nemogočo višmo. pa polagoma prihajajo s svojimi zalegami na čan. To je treba v bodoče onemogočiti. Slovenski filatelisti, včlanjeni v filate-lističnem klubu i Ljubljana«, smo v par besedah povedni j svoie želie in opozorili na vse ono. kar bi lahko privedlo do mučnih in neprijetnih stvari. To smo smatrali za svojo d°lžnoSt, Filatelistični klub »Ljubljana«. Dobra ganja letina Dobre gobje lcrire so redke. Tako izredno dobra letina za ž^tne gobane, kakršni je bila lani. ni niti v vsakem desetletju. Na srečo «o ljudje lani v mno pogrešalo izredno marljivo in požrtvovalro delavko, otroci so pa izgubili svojo najboljšo prijatelj:co. Za plemenit? materjo žalujeta dva sinova. r>ušan in I>arko. Tudi na Viču se je pripetila včeraj huda prometna nesreča. Na Tržaški cesti pri bloku je tovorni avtomobil povozi 441et-no ženo uradnika zavarovahvce iKaritasc Iz Ljubljane. Franc'5ko Čeč. V ljubljansko brlnico so včeraj sprejeli še reslednje ponesrečence. Nevarno se je urezala \- levico 451etna gospodinjska pomočnica Jožefa Tisovnik iz Ljubljane. — Na stroju si je cbrezal desn co 241etni delavec Fr. Tomšič iz Ljubljane. — Na stružnici si je ranil lev'co Ježe Križnar, 25!etni Strugar iz Ljubij3ne. — Moćno se je pobil po obrazu šestletni s n mesarja Jože Tink iz Rudnka. — S kostarja je padel 121etni dijak Srečko Bergant in si zlomil levrco. gob je sezone navadno it konec, ko se začno vrstiti mrzla jutra s slano. Gobarji morajo zaradi tega čim bolj izkoristiti čas. Gobe ne čakajo: goba kmalu oltari in ni več dobra Najboljše #o mlade gobe, ki jih niso načeli dri, a ki so venoar že dovolj razvite. Mlade, a nerazvite gobe niso tako primerne za nabi ranic in užUanje. Izkušeni gobarji vedo, da premalo razvite gobe n-So ?o devolj okusne ter so »vodene«. Zato n« priporočljivo vprav kopati iz zemlje najmanjših gobanov, kakor dela'o nekateri, v strahu, da bi jih ne prehiteli tekmeci. Gobarji začetniki fi lahko zdaj pridobijo nekaj najpotrebnejšega znanja na živilskem trgu, kjer so stalno razstavljene razne užtne gube v omaric1 in nekaj neužitnih. Kazen tega se lahko dobro og'edajo užitne gobe pri prodajalkah. Seveda pa ne postane! dober gobar že če ri (-gledaš samo gobe na trgu: ni pa tudi dovolj, oa prečrtaš knj'go c gobah. Dober gobar postaneš lahko šc!c po več letih, a mo" ra* pogosto zahajati v gozdove, pazljivo pre-Čitati več dobrih strokovmh knjig in se večkrat tudi obrniti na dobrega gobarja Vendar za nabiranje najbolj navadnih gob. ki jih ie jeseni največ v naših gozdovih in ki si zadnji leta /e Splošne znane kot užitne, m potrebno posebnega znanja Potrebno bi pa bilo. da bi ljudje znali pravilno ravnati z nabranimi gobami ter da bi prinašali na trg res zdrave :n lepo očiščene, pa tud: primerno sortirane. Tržno nadzorstvo si prizadeva, da bi si nabiralci gob pridobili najpotrebner c znanje ;n frtrego nadzira na trg prineseno blago, take da gospodmje smejo nakupovati gobe na trgu brez skrbi. Če pa ne poznajo gob. jih naj ne kupujejo neposredno od prodajalcev po hišah.. UHLJI Gospod: Morali bi si odrezati uhlje. Prevelike imate za človeki. Kmet: Vi. pa bi mora'.: svoje malo podaljšati. Premah so za osla SODOBNA Otrok staršem, ki g-i kreirata: »Vedno pravita, da sem pore'en. ob va ini loči'.\n se bofita pa prepirala, kdo od vaju me bt-imel.« 3 UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI KINO ONION THHmm Zt.ti Najatjajuejaa kmetska burka — Dve uri burnega smeha! GREŠNA VAS Strah hmavakih občinskih svetnikov pred razkrinkanjem njihovih »grehov«. V glavnih vlogah: Hansl Kaoteck, Joe Stttckei, Jo»ef Eichkefan Predstave dnevno ob: 15.30 ln 17.30 uri KJNO MATICA IVIefoo «2-41 Ljubka veseloigra o ženski prebrisa-noeti. — Prijetno presenečenje: Pavla Weseely — Prvič v filmski komediji! Moderna zgodba o mladem zakonu, hišnih prijateljih :n domnevni nezvestobi VwmmUmtš Marijana Predstave dnevno ob 15. in 17.30 uri; ob nedeljah ob 10.30, 13.30, 15.30, 17.30 TeL 87-30 UNO SLOGA TeL «7-30 Dve uri lepe zabave! Nad vse zabavna in zapletena zgodbica o ljubezni na prvi pogled v Tobisfilmu Dva v velikem mestu V glavnih vlogah: Monica Burg, Kari John, Hansi VVendler, Marianne Simson Predstave ob 15. in 17. uri; v nedeljo tudi ob 10.30 uri DNEVNE VESTI — Zavod za raziskovanje Kcro&ke. Dne 10. oktobra je poteklo eno leto. kar je bil ustanovljen v Celovcu Zavod za raziskovanje Koroake. Za ustanovitev je dal pebudo okrožni vodji in državni namestnik dr. F. Rainer. Svečana proslava obletnice je bila dne 11. oktobra. Zavodov ravnatelj je vse-učilaftki profesor dr. E. Kranzmaver. Na znvodu sodelujejo z znanstvenim delom vodja oddelka za pre 1 zgodovinsko in zgornjo zgodovin3ko dobo dr. Karel Dinklage, dr. H. Muller-Karpe, prof. dr. G. Graber, ki vodi znvodov etnografski oddelek, dr. W. Paschinger, ki vodi zemljepisni oddelek asistentka tega oddelka dr. A. Richterjeva ter dr. G. Glauert. — Sedemdesetletnica »Slovenca«. Na današnji dan pred 70 leti je pričel izhajati »Slovenec*, ki je začotkema izhajal trikrat tedensko. Tiskrii so ga v Blaznikovi tiskarni. Ustanovitelj je bil dr. Karol Klun. — Zelo dobra trgatev bo lete s v vinskem okolišu cb Mosli in v drugh nemških vinorodnih krajih. Trgatev b:> znatn: boljši kakor lanska. Tudi 4z Bolgarje poročajo, da bo letoSnja vinska letina v količinskem in kakovostnem pogledu zel- dc'or3. Grozdje bodo konzervirali, ker ga zrraii transportnih težav ni mogoče izvažati. Po navod;lih kmetijskega ministra se bcd> večje količ ne grozJja posušile za izdelovanje brezalkoholnih pijač in marmelade. — Sto let je doživela te dni gosna Evge-nija Marija Marveli iz kTaj^ Organo pri Veroni. Slavljenka ima PO vnukov in pra-\-nukov. Med neštetimi osebami, ki so ji čcstitaJks je bil tudi veronski škof. — Smrten pad^c z zvonika. 441etni krovec Peter Fappani je šel popravljat streho zvomka župne cerkve v kraju Farfengo pri Brescii. Po resrečnem naključju ;ie str mogla vil z višine več metrov ^n obložil ne-g ben pred cerkvj^. Revež je bil pri priči mrtev. IZ LJUBLJANE —Ij Predavanje o Mozartu je imel pred-snočnjim v ekviru ljubljanske Nemške akademije njen predsednik dr. Henrik Svoboda. Predavanj-s je ti!o v unicnai^i srebrni dvorani, preda vatel jeva izvajanja so poživljale številne slike. n?.naša;*oče se na življenje in delovanje nesmrtnega glasbenega genlv.. Zanimivo je. di Je tudi ljubljanska Filharmonija sodelova'a pri zbiranju prispevkov za Mozartov spomenik v Sokicfrralu. Predavatelj je žc-1 za svojn temeljta izvajanja odobravanja vseh na-vzočnih poslušalcev. —Ij OscmdesctletnJco prnznuje na dan svojega godu gospa Terezija frna'ogar, vdova po učitelju in kon<=ei-vatorju centril-ne komisije za umetnost in ohranjevanja srednjeveških spomenikov. Jubilantki želimo, da bi v zadovol.no:ti pcDavljrla ^e mnoge obletnice rejstn h dni- Pozdravljena, spoštovana gospa Cmalogarjeva! —O Danes otvori Drama svojo novo sezono o Tavčar-Sestovo ig^ro »C\'etj» v jeleni«. Delo Ima 13 slik, ki prikazujejo i Ulično jesensko ljubezen doktorja Ivana do kmečkega do c!eta Mete. Iz tega izvirnega, našega dela. katerega dejnnje se godi v Ljubljani in na Jelovim brdu. veje značilnost Tavčarjevega pr:p^-/edniške?a dvhi, velika vera v domačo grudo in roi. Glr.vnc vloge: Levarjev3.. Lcvar. Ceca~. P. Juva-nova. Rakarjeva, Lip-h, VI. GArbi-šek. Kraljeva. M. Skrbinšek. Rež;ji: prof. O. Sest. NaroČite se DOBRE KNJIGE! Genoveva Fox: g DEKLE Z MEJE Roman »Mogoče je sicer, da m resnčne nevarnosti.« je dejala mati čez nekaj časa, ko sta ieli pr pravi jati košare z živili in p>-b'rat; posteljno opravo, >ali oče si je vte-pel v glavo, da je bolje, če ne ostanemo tukaj. Vea, Izabela, kar prijetno b>, takisto kakor na likefu, kadar postavijo nov skedenj, ali kadar se zbero sosede na sevanje, c je dodala s po» ljeno- veselost jo. toda prepričala ni s tem ne sebe ne prvo- rojenke. Ob besedi »likofe je Polly. ki je svoj! punčki iz cunj pravkar spletala bujne, predivastoplave laae, mahoma prenehala in vprašala: >Ali bodo- tudi kolački, mati?« 'Nu. skoraj ne verjamem, da bi kdo utegnil peči kolačke, je odgovorila gospa Owensova, »a nekaj zabavnih dni se nam vsekako obeta.« Dedek je po vsej sili vztrajal pri tem. da obleče svojo staro uniformo ter vzame sabljo in puško. Nato je hotela Polly vedeti, ali naj gre v rdeči keteninasti oblekel. In je bila močno razočarana, ko je mati odgovorila: »Ne, taksne pojdemo, kakor smo zdaj.« »A mo-ja obleKa je tako umazana.« je oporekla dekletce in mahoms našlo madež na temnem, doma tkanem b^agu. Ni ji š'o v glavo, zakaj naj h\ se dedek oblekel kakor za brambovsk-> veselico, vsi drugi bi se pa mera M zadovoljiti z delovnimi oblačili. Gospe Owensovi se je kakrpak tolikanj mudilo, da niti vsega slišala ni. kar je terjal otrok. Vdovska telega je že čakala pred vrati, in mož je jel nositi posteljn no in jedilne košare Iz hifte. rDenita vsaka svoj čepeč na glavo, otroka.« Je zaklicala, »takoj odrinemo«. Obrnila ae je k stari pisalni mizi ter vzela iz zgornjega predala pol tucata srebrnih žličk, skrbno zavitih v kos platna, in leseno ikatlico z zlatima biseroma. Izabela je videla, kako so materi lica zardela, ko je z velkim železnim ključem zaklenila težka hišna vrata in krenila po stezi proti volom, ki so stali takisto prt miru, kakor da bi jim bilo peljati tovor žita v mlin. Ko je V02 oddrdral, so pogovori skoraj docela utihnili, fte ded. ki ga je bila. snaha opomnila, naj ne straši otrok, se je le v mislih ukvarjal a tem, kako bo zavijal Indijancem vratove. Polly je tiho kramljala s svojo punčko, vsa blažena, da se —Ij Zgodaj Je začelo dllati po Včeraj ras je že pošteno zeblo. Burja je brila, ves dan in posebno moćna je b-la zlasti popoldne. Sonce je s'cer prigrevalo. a ni moglo mnogo segreti, tako da je maksimalna temperatura dosegla le 11.2». Včeraj je zračni tlak malo popuščal in ponoči se je pocblačlo. Davi je začelo rositi in dišalo je po snegu. Vendar upamo, da sneg«, se ne bo tako kmalu. Kaže, da se vreme spreminja ter da je zopet zavladal jug rod burjo. —Ij Slovenski Rdeči križ poroča: V skladiščil paketov. Kotnikova 16 naj se javijo od dne 13. t. m. dalje do 20. oktobra vse osebe, ki so oddale pakete za odpcšiljate. lje iz naslednjih občin ter imajo v rokah grejemna potrdila zanje: Aj-ovec, Ambrus, ela cerkev, Brusnica Crmošnj ce, Dobr-niče. Dvor. Hnje, Kostanjevica Mirni, Mirna peč. Mckronog, Orehov'ca, Prečna, Sela-sumberk. Sv. Križ-Krka. Sv. Križ pri Litiji, škocjan Slivnica-Zalna smarjeta. 6mihel-Stop:če, St. Jernej, 6t." Rupert. 6t. Vid pri Stični, Stična. Toplice. Trebelno Trebnje. Tržišče. Velika Loka. Za gradeč in Žužemberk. Tamkai se naj javijo tudi naslednje osebe: Majcen Terezija, Zupančič Marjana, Semolič Ana, Sugovnc. Diaga. Zdešar Alojz. Utenkar Metoda, Ileš č Marija, Samec Pepca. Jandl Fani. Todorovič Ruža. Krvckapič Milica. —Ij Nakazilo bencina in petroleja kot pomožno sredstvo za obrtnike. Pckrajinski gospo larski svet :*azglaša, da se podaljšuje veljavnost nakazil za i^abavo bencina, ki jih je izdal za mesec september, za mesec oktober in morejo vsi obrtniki, ki so Ukc bone prejeli, pri drogerijah, ki so naznačene v nakazilih, do najkasneje 23. oktobra nakazani bencin dvigniti. Po 23. oktobru veljavnost vseh izdanih nakazil zapade. Nakazala se v„oktobru ne morejo vnovčiti. Glede dodelitve bencina za november bo lo interesenti obveščena, čim dospejo potrebne zaloge bencina. Petrolej za obrtništvo bo nakazoval Pokrajinski gos-.>o:la'-ski svet za mesec oktober na po;lagi re\iciranih seznamov obrtnikov ter Imajo dvigni*' bone na 9ubi št. 12 obrtniki po posameznih strokah v naslednjem vrstnem redu: Dne 18. oktobra nnzarii. dne 19. oktobra slikarji, urarji graver ji in pesarji, dne 20. oktebra kleparji, mehaniki in ključavničarji, dne 21. oktobra knjigovezi, torbar ji, elektroteh-niiki in steklarji. Interesenti 5*e naproša o. da *se tečno držijo prednjega vrstnega reda. —Ij Ureditev prodaje zelja na trgu. Prevod je sporazumno z mestnim tržnim odsekom in prehranjevalnim uradom določil, da imajo v Ljubljeni oziroma v pokraj ni pravico do nakupi svežega zelja in repe sledeče veletvrdke; Gospodarska zveza. Sindikat trgovcev na debelo z zelenjivo in sadjem ter novo ustanovljena ljubljanska Zveza zcHarjev, ki imajo pravico r.akupa svežega zelja ter repe in tudi pro.l-je na drobno. Oblast je uredila prodajo in nikup samo zaradi tega. da sc prepreči s!a'nD navi-j nje trza h cen. Zeije bolo prodajali po maksvmalni ceni 1.50 lir za kg. Nakup zelja in repe je že organiziran. Tako so včeraj prepeljali iz občine Dev. Marija V Polju ok;-U 7.000 kg svežega zelja., želeti pa je. da bi dobili zelje v prodajo tuui drugi trgovci, konzumi ter prodajalci in prodajalke na po v opernem gledališču, vsak dan cd 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Za predstave med tednom so vstopnice na razpolago en dan prej, za nedeljske predstave pa dva dni prej] to je. že od petka cd 10.30 dalje. u--- R. KipUng-ova »Džungla« I. in II. del je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. —Ij Na I. mešani meščanski š°ll na Viču v Ljubljani se bo začel reden p uk v ponedeljek dne IS. t. m. namesto 15. t. n:.. ker se je čiščenje stavbe nekoliko zakasnilo. —Ij Ali ste že izpraznili in pospravili podstrešje zaradi zasč.te pred letalskimi napadi ? — Združenje kmetovalcer obveiča svoje ćia-tie. da Je prodaja opernih izdelkov oproščena kontrole ter si morejo interesenti opeko presto nabaviti pri opekarnah. Pc9£k za zaščito pred požari Ljuoijuaiko meseno poglu\«i^Lvo je ob cestah in uiican pripravuo večjo množine drobnega peska v legama ogradah, ki naj se ga občani Diesgplacno poaiužijo, da svoje hlse in stanovanja čim doij £u.varujejo proti nevarnosu požara pri moreuicnih ie«,a.s*.in napadih, torej za gašenje zažganim bomo ln hsticev. Posle zalege tega peska bodo obnovljene tako. da bodo prišle na vrsto vse hiše. Cim večja je zgradba in čim več ima prostorov, tem več je bevtda treba tudi peska. Posebno mora b-ti pe^ek v<_dno pripravljen na hodnik.h in stopnišč .h, piav tako pa tudi po vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih ter v zakloniščih. Pripravljen mera biti pesek na takem prostoru, da Je pri potrebi takoj na razpolago. Najbolje je hraniti pesek v papirnatih vrečicah — seveda samo v suhih prostorih. Da jih lahko prenašamo, naj bodo te papattuite vrečice s peskom težke samo od 3 do 5 F J, drugače pa mora bit: peselc v lesenih zabojčkin. Predno damo p?-sek v vrečice, ga Je treba dobro presušiti. V vsakem prostoru naj bodo najmanj 3 take vrečice ali tem ustrezajoča množina peska v zabojčklh. na podstrešju in v zaklonišču naj bo pa povsod ćr več peska. Priporočljivo Je. da stoji pe?ek n-; primernih podstavkih, kar olajšuje snaženje prostorov in poveča dosegljivost v primeru potrebe. Zlasti pa naj bo pes=ek v bližini vrat. Poraba tega brezp'ačnega peska za kakršnekoli druge namene je prepovedana ter bo vsakdo pelje v goste. In od očeta 0*-ensa ni bilo slišati drugega, kaker kdaj pa kdaj kak »Hi!c, ki je b'l namenjen volom, in časih kak tlesk z jezikom, ki je veljal kobili I>oiiy. Sele ko se je pokazala dolga streha Tuttlove hiše in njene mogočne kasče in skednji. se je Izabela spomnila košarie-* z jagedami. ki jo je bila pozabila doma na vnanji klopi pred vrati. Zdaj bodo pri-*le ptičice, ačinkavci, siničke in taščice, in se bodo gostile pred zapuščeno domačo hišo. 3. poglavje Dedek ee Iskale kot oglednik Mesec je pcplavljal vrhove gncev z mehko svetlobo. Cevi pušk, ki so jih držale temne postave na ramah, ko ao korakale sem ter tja. so se pošastno bliskale. Mesečina je igrala na drevesnih štorih in prihuljenih grmih ter se lesketala okrc-g daljnih, nerazločnih predmetov. Begunce na Tuttlovl farmi je polnil nemir, ki so ga le e težavo skrivali. Skozi luknjo na vetrni strani največjega skednja, kjer je bil vihar odtrgal desko, ln skozi rele v stenah ao svetlobni sarki vznemirljivo vdirali v proster, kjer so se Ženske in otroci brez spanja premetavali po sla runi cah ln kupih sesa. strogo ksanovaa, te bo saeledea pri slcraM Vsak se mora zavedati, da to sluti skupni eb- tmmbi ln caSCltt posameznika ter bo ▼»**» alo-raba 14 na Ikodo te obrambe ln varnosti. Za namestitev peska ra gašenje so odgovorni predvsem h lin! lastniki sa vse prostore, ki ntao oddani strankam, prav tako pa tudi sa podstrešje, stopnišče In zaklonišče, a najemniki ao odgovorni, da Je pesek pripravljen v njihovih stanovanjih in poslovnih prostorih. Hlsni starešina mora nadzorovati, da navedene osebe peaez res pripravijo ln namršte. Pozabiti pa tudi ne smemo na zadostno množino vode. ki mora biti stalno in povsod pripravljena Pokrajinska uprava razglasa: Nabiralno akcijo za domobrance »mejo Izvrševati samo osebe, pooblaščene a posebnim pooMastUom. opremljenim s podpi« som g. šefa pokrajinske uprave. Poz vam vse osebe, ki »o-se priglasile » sprejem v začasno policijsko službo, da se zaradi zdravniškega pregleda javijo v poslopju Mladike v Ljubljani, šubrčeva ulica št. 9, soba št. 3. v pritličju, in sicer po naslednjem vrstnem redu, dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 14.30 do 17.30: dne 14. oktobra dopoldne osebe, kater h priimki se začenjajo s črkami A do G. popoldne s črkami H do K; dne 15. oktobra dopoldne osebe od črke L do črke O, popoldne od črke P do črke S; dne 16. oktobra dopoldne oa" črke S do črke V. popoldne ostali :n vsi zamudniki. 1'prava policije novice — Smrtna kosa. Umrli *o v Trstu 371et-ni Rajmund Villerip^rt. 521etni Ubald Bar. tuluc . 811ctni Josip R'eg:her. 591etna Marija Malis. Marija Uih. vd. Zupančič. 46-letni Ivan Haee. 39ietni Alojs Fiulan, 17-letni Bruno Gerbec, 671ctna Angela Sab-lič. 531etni Josip Tej*. 2f»letna Valerija Smol č, 801etri Pavel Jezerc.č :n 3Sletn« Franc Austi-bil po obrazu 'n rokah. Oba ponesrečenca sta bila prepciiana v tržaško bclnišn < * kjer se zdravi tudi 211etni Liboro Irdrigo. ki je pri padcu s kolesa dornl posk:dbe po vsem telesu. BELE2NICA K O L K D A R Danes: CctiLck, 14. oktc*bra: Kaiist, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Pletiva: Preiictena Ma^ijiana. Kino Sloga: Dva v vel k;m mestu. Kino Union; Grežna vas. DEU'KNE LEKARNE Dane«: Mr. SuSnik. Marijin trg 5; Deu. K!ai;j6ček Dia. Cesla Ariele Rcl. Sobota. 16. oktobra, ob 16« Kovarstvo fn IJubeiea. Red Pni. Nedelja. 17. oktobra, ob 14. V Ljubljano Jo dajmo. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 llr navzdol. OPERA Sobota. 16. oktobra, ob 16: Prodana nevesta. laven. Otvoritev operne sezone. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 17. oktobra, ob 16: Madame Bntterflv. Izven. Cene od 32 lir navzdol. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 14. OKTOBRA 3 30—9 00. Jutranji pozdrav. y.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12 20^—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Zacavm koncert; Iz/aja Radijski orkester, vodi dlr.gent Drago M. Sljanec. 14 00— 14.15: Poročila v nemsCini. 14.15—15.00; Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročila v nemsiMm ln slovenščini 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—18.00: Narodopisno predavanje. 19.00— 19.30: Slovenska narodna glasba, igla Radij?kl orkester, vodi dirigent D. M. Stjanec. iy.30—19.45: Poročila v slovenščini Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa z© naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra 20.00—20 15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Pisana glasba. 21.00—22 00: Koncert Mslfera orkestra, vodi Oton Stenovlc 22.00—22.10: Poročila v nemščini. _ O tem in onem Največ neviht na svetu je na otoku Javi, najmanj ali skoraj nič pa v okolici severnega in južnega tečaja. Vzhodno morje koristi toliko ali še več. kakr>r da bi bilo srednje rodovitno polje. Hektar ono površine, ki pride v poštev za ribolov, daje povprečno 250 kg rib na leto. Zlogrvnlca št. 47 a — a -■- al — bad — bi — blja — ca čr — do — dob - du — e — g*an — ha ja — ja — kal — la - le — li — lju — mi naj — ne — ne — ni — ni — njak — nje no — cv — pi — pu — ran — se — si skup — spe — ta — te — to — ve. Iz teh zlogov sestavi 13 besed 8 pomenom: 1. evropsko velemesto. 2 pokrajina v Italiji, 3. gradič in selo v Mirnski doli-n\ 4. umetni jezik. 5. vincrodni kraj na Primorskem 6. cvsen kruh. 7. igra, tudi: vrsta mask. 8. lanlCarsk« ttipč. 9. glavno mesto evropske držnve. 10. cerkveni dosto. janstvenik fhrv.). 11. pritok Save, 12, mesto v Prednji Indiji, 13. mesto v Hercegovini. Zadnje črke in nato prve (v zadnji besed' prvi dve), obojo hrane navzdol, povedo narodni pregovor. ReSitev zlogovniee »t. 46 1. Nikaragrua. 2. iguman. 3. čreMovlna. 4. Neretva. 5. Izabela. 6. Lateran. 7. Alep-po. 8. 2virče. 9. Juvenal. 10. Erivan, 11 Giganti. 12. Am>rnf.. 13. Karavanke. 14. eprtmk. 15. Stritar. >Nlč ni lažjega, ko sam sebe prevarati«. V rells^ Vam strokovno osnaži, ore obi i ka ln prebarva Vas klobuk, da Izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K . LJUBLJANA, PETRA CTSTA *T. It MIKLOaiCEVA GESTA H H i 'Nasproti hotela Union) sv. aefcfiftlelrer — Urejoje — Redsttore: Rudolf Odm — FBt »Narodas tiskarna A. G«a ats Fttr dea InaeratenteD rfrantwortl*cJl — Za laaaratnl Sa »Ni oddelek odgsvorjs — ResponssMle fa »Narodna tisk parte pobbUdUrla: LJnbomlr Volčič s. a.« anale štampa tore: Fr*«i 4eran —»