BI. številka. Ljubljana, v četrtek 7. febrnvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strij sk o-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. /.a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, »Gledališka stolba". Upravu i Št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 6. februvarja. Grof Taaffe je pri prvem branji vladnega predloga o izjemnih naredbah bral razloge, vsled katerih ae je vladi potrebno zdelo, na podlagi zakona od 9. maja 1869 suspendovati dotične člene državnih osnovnih postav. Ka?al je na znana dva umora policijskih organov in na razširjanje anarhističnih tiskovin mej delavci; rekoč, da bode natančneje povedal v odseku. Dr. Kopp in Sehonerer sta izrekla svoje pomisleke zlasti poslednji v delavcem prijaznem smislu. Grof Hohenwart je kratko odgovarjal in pritrdil nasvetu Koppovem, da se vladni predlog izroči v pretres posebnemu odseku 24 članov. Klubi so si' o tem že poprej dogovorili iu sklenili, da volijo v odsek ude eksekutivnega odbora, tedaj iz Hohenvvartovega kluba grofa Hohenvvarta, Giova-nellija in Klaiča. Pri predgovoru večine pa se je pokazalo, da nobeden neče prevzeti referata za zbornico. Čehi in Poljaci ne, ker po njihovem mnenji se ne spodobi, da bi Slovau poročal o tacih naredbah, ki le nemške kraje zadevajo. Iz tega razloga se je tudi Klaič odpovedal. Ker nihče drugi ni hotel biti referentom, obrnil se ju grof Hohemvart do dr. Tonklija, kateri je potem mesto Klaiča bil izvoljen v odsek. Kdo bode referent, ni znano, želeti pa je, da ne bi bil Slovenec, ker Nemci izjemne naredbe, kakor se že iz Koppovega in Schiinererjevega govora vidi, smatrajo kot nekak pritisk na liberalno nemško stranko, in pač ni želeti, da bi Bi Slovenci še hujšo nemško sovraštvo nakopali zaradi stvari, katera Slovence najmenj peče. Ker za predsednika odseku ni grof Hohemvart, kakor se je pričakovalo, ampak Giovanelli izvoljen ugiblje se, da bo menda grof Hohen\vart prevzel ta silno sitni referat. Iu to bi bilo najbolje. Gospod profesor Šuklje — oponent. (DaUe.) Mnogo je tacih peticij, o katerih se že „a priori" ve, da ne bodo imele uspeha, ki se je v prvej vrsti in bistveno v njih zažflel, a vender se tako peticijo, časih tudi v formalnih grehih sklene, vender se jo kolikor možno objavi in razglaBi, vse to pa za tega delj, ker je v njej izražena dobra in častna ideja, za katero je narod treba pridobiti in navdušiti. Peticija, zlasti tista, ki vzgre" iz javnih zastopov, iz parlamentarnih Bkupin, vselej ima VBaj jeden gotov in lep uspeh, namreč: krogi, v katerih imenu se je govorilo, bo na široko in globoko opozorjeni, kako bi moralo biti, a kako je v istini in kaj je torej treba doganjati in dognati. Kdo izmej nas bode tajil, da se je našemu slovenskemu narodu v prvem desetletji ustavne dobe, ko je ravno jćl Btopati na lastne noge in se torej v svojem težavnem prerojen ji ni mogel takoj jasno zavedati svojih političnih potreb in nalog, njegov narodno-politični program po največ določil ter v spomin utisnil baš po »demonstracijah", po peticijah in javno izreko-vanib soglasnih prošnjah! Po lastnej narodnej zgodovini torej lahko vemo, da bo po peticijah da izjavljati važno mnenje, da se po njih čestokrat izreka važna točka programa, in da imajo take izjave temveč veljave in prodiralne moči v sebi, čim odličniša ali mnogoštevilniša je skupina, od katere prihajajo. Jasno pa je tudi, da vedno politično presnavljanje v Avstriji ni še prišlo v tiste struge, ki bi osobito nas Slovence moglo pomiriti, in še je mej nami povoda obilo in pogostem zatekati se k peticijskemu pravu po členu XI-tem! S tega stališča gre soditi omenjeni nasvet finančnega odseka v Ljubljanskem mestnem zboru. Logika gospoda profesorja Šuklje-ja, ki bode s svojo hermenevtiko sigurno tudi gospode kolege v c. kr. deželnem šolskem svetu mučil, daje nam malo upanja, da bi bila uslišana prošnja mestnega zbora Ljubljanskega! Ali doleti nas tudi ta skušnja, jedno bode veljavno; odličen javen zastop je izrekel važen princip, zasadil bistveno točko narodnega programa, katere iz pogleda deti ne smemo, če nam je sedaj vlada ne izpolni! V središči slovenske dežele naj slovenski jezik uživa vsaj toliko časti, da se ga mora VBaj v principu učiti vsak dijak, ki šole v tem središči pohaja: to ae je izreklo! Gotovo se je to prošnjo izreklo v zavesti, da ona ni z ustavnim zakonom navskriž, ter da pri tem pravična vlada Blovensko narodnost v postavno brambo vzame. Ali „posito, sed non concesso" recimo, da bi bili nastali dvomi zavoljo „nezakonitosti in proti-postavnosti" ter meritorne nevspešnosti v ouej zah -tevi, recimo, da se je prošnjo stavilo le „pro formaa, samo da se je storilo potrebno izjavo v narodnem smislu: kaj potem V Gospod mestni odbornik Šuklje je v svojej bistroumnosti takoj videl, da je nasvetovana peticija mrtvorojeno dete, katero bode on b svojimi gospodi somišljeniki v c. kr. deželnem Šolskem svetu prvo uro pokopal in ^agrebel, on je torej videl, da cela zadeva nema nobenega druzega pomena, nego da se v obliki peticije poudari in objavi stališče LjubljanBkegu mestnega zboru v lice prezrtej „inferijornej" slovenščiui na realki Ljubljanske j. In kakor je bilo želeti, da bi o tej, za slovensko narodnost, velevažnej zadevi misel in izjava odličnega slovenskega zastopa bila jedna, soglasna, tako je bilo od gospoda mestnega odbornika Šuklje-ja pričakovati, da bode tudi on pritegnil tej (po njegovih mislih) golej izjavi! Ali slovenski zastopnik, v katerem zadnje čase občudujemo tako spretnega političnega diletanta, se v onej večernej sej« ni mogel več zamisliti in uglobiti v „duševno zaslepljeno" ulogo svojih gospodov tovarišev, nego brez krinke je na glas udrihal po peticiji, po izrazu narodne želje, kar bi se isto tako lahko zgodilo v deželnem šolskem svetu ali pa v državnem zboru, kamor je gospod profesor Šuklje „nezakonito" peticijo poslati hotel; udrihal bi lahko pozneje na tihem, ako bi vzlic elasticitcti svojej ostal še pri starem mnenji: v tem in onem slučaji bi on svoje časti ne izgubil prav nič, a važna izjava bi ostala imposantna in soglasna. Kajti ko-nečno bi s svojim glasom pristopil tudi gospod dr. K. Bleiweiss-Trsteniški, kateremu se je sicer vsa stvar zdela nevspešna, a bi se on lahko domislil; da smo Slovenci za vodstva nepozabnega njegovega očeta zdaj pa zdaj sklenili peticijo, odposlali pro šnjo, da-si si veliko nesmo od tega obetali. Gospod profesor Šuklje nam na gorenjo kritiko sicer že v „Slovenci" odgovarja, da bi on ne mogel pritrditi takej „golej demonstraciji jako dvomljive vrednosti", ker se le-ta vsaj po njegovih „uazo-rih nikakor ne ujema z resnim poklicem parlamentarne Bkupine". Tu bi pač prosili hladnokrvnega gospoda učitelja mladine, ako ne more govoriti z večjim spoštovanjem in bolj vzgledno o javnih finih i svojih gospodov tovarišev v mestnem zboru, da Be drži zlatega pravila dostojnosti vsaj glede narodne naše Btvari, dokler jo javno zastop a. Mi smo tolikanj patetični v narodnih stvarćh, da spoštujemo vsakatero našemu narodu dobrohotečo izjavo, naj se prikaže nam v tej ali onej parlamentarne] obliki, ali pa tudi brez nje, in da tako spoštovanje zahtevamo celo od narodnih sovražnikov, k h k o -1 i od naših prijateljev! Kako da bi slovenska parlamentarna skupin." n e zvrševala resnega poklica, ako stavi peticijo, četudi ima s to obliko prikriti golo izjavo v tej ali onej za narodovo izomiko ali splošni napredek važnej zadevi, to je nam v naftej „površnosti" nekaj nedoumnega. Pač pa je bil urednik prihodnjega, tretjega političnega dnevnika v Ljubljani, gospod profesor Šuklje, sam toliko „naiven", da je v deželnem zboru zagovarjal vse drugačne ironije, kakeršne pa hoče sedaj pripisovati go« Bpodu Hribarju, poročevalcu v onej seji mestnega zbora Ljubljanskega! Ako tedaj smatramo večkrat omenjeni nasvet finančnega odseka v Ljubljanskej mestnej seji za golo izjavo v obliki peticije, za kakeršno jo je gospod profesor Šuklje po svojej logiki imel, onda tudi smemo trditi, da gospod nasprotnik ni previdno ravnal v narodnem smialu, da je i/rekel in z glasom pritrdil bvojo — opozicijo, (Konec prih.) Upliv žganja na ljudstvo. »Slavil bom, kot najlepši dan svojega vladanju, onega, v katerem no bode država prejela niti vinarja davka od žganja." Fried. Vilj. III. Te besede govoril je pred nekoliko leti pruski kralj, oziraje se na neznostno stanje nemškega naroda, kojega je morila takrat nesrečna mora — žganje. Mnogo se je že prelilo črnila po slovenskih listih, kako-li da je zatreti ono nesiečno pijačo, katera Beka dan za dnevom našemu narodu smrtne rane. Razpravljalo se je mnogo o tej zadevi tudi v inoBtranskih listih, — a vsi bo bili se izjavili in bili jedini v tem, da se ta kužna in neznosna bole/en ne da na mah odpraviti, temveč le polagoma in z največjo previdnostjo. V kakem tuznem položaji se baš zaradi tega nahaja naše prosto ljudstvo na deželi! Slabo materijalno stanje mu ne dopušča piti vina, a da si nekoliko Bvoje skrbi in tuajo razvedri in preganja, s«že po nesrečnem žganji, katero je mnogo ceneje, ne misle, da si s tem svoj grob vedno globočeje koplje. Ker so revni in nesrečni, ae upi-janijo z žganjem, ali upijaujeni so še bolj revni in še bolj nesrečni. Žganjarije bo polne teh nesrečne-žev. Krčme so se premenile na deželi tudi v žganjarije, vsak krčmar ima tudi žganje, dobro vedoč, da mu ono več dobička donaša kot vino ali pivo in v gorskih vaseh, kjer je bila nekdaj zmernost doma, ima že skoro vsaka koča svojo steklenico žganja. Pravijo sicer, da je to pripravljeno za krojače, čevljarje, tesarje, zidarje itd., ko pridejo delat, v resnici pa ga tudi domačiui pijo, kadar in kjer ga dobe. S tem bo pa tira narod v propad, iz katerega pomagati je glavna naloga onih, kateri so v to poklicani skrbeti za blagor in srečo človeštva. Kako narodu pomagati iz tega stanja? Da žganje mnogo slabeje upliva na živce kakor vsaka druga pijača, je že davno bilo od zdravnikov dokazano. Nasledki neizmerno použitega žganja so vsakemu znani. Duševno kakor gmotno uniči nesrečneža. Radikalno to zlo odpraviti ni mogoče. Kako zatreti to nezgodo, in kaka sredstva zoper to so nam na razpolagi, hočemo v kratkem izprego-voriti, Ali naj se zakon obrne direktno do Žganje-pivca ali do pijače same V Da bi bilo prvo pravo, jako dvomimo. Kdo bo kontroliral posamezne pijance? Kdo nm zamore v svoji domači hiši piti braniti, kolikor mu je drago. To sredstvo bilo bi brc* uspešno. Pečati se nam ju tedaj le s pijačo Simo, kajti tej se labko delokrog omeji na raznovrstne načine. Z zakonom prepovedajočira žganje prodaja ti, bila bi vaa nesreča naroda „in rlagrauti" odpravljena. Žali-bog da pa temu ni tako lahko mogoče. Alkohol rabi se vsak dan pri raznovrstnih zdravniških in obrtniških strokah, in s tem bi bilo ljudstvo še huje zadeto. Bolj uspešno «redstvo bilo bi obdačenje alkohola. Angleška, Nizozemska, Rusija, kakor tudi Švedija imajo veliko huje obdueen alkohol, kakor naša država. Zapoved krčmarjem, bila bi jako ugodna, ako bi se jim pod kiiznjo prepovedalo pijanim in mladoletnim žganje točiti. Žal! da naši krČmarji le pre-mnogokrat gledajo na svoj lastni žep in silijo na vse pretrge ljudstvo piti. Nedavno srečal sem 11 letnega dečka, kateri ie v snegu ležal, ker se je v bližnji krčmi tako napil. Vprašaje k romarja lakaj mu je dal toliko pijače, mi odgovori naivno: „Saj mi je vse plačal, kakor drugi, zakaj bi mu ga ue dal, če se mu dober zdi!" Strogo spoluovaiije deželnega in državnega zakona, kateri določuje, do katere ure smejo biti krčme poleti in do katere po zimi odprte, bi omejile delokrog žganja Mnogo krčem je UCib, v katerih se pije „od zore do mraka, od mraka do dne" brez ugovora župana; Mnogo naših županov pazi premalo na t,i zakon ; in zaradi ljubega mtru in zamere pusti vso stvar mirno svojemu teku. Tako zvani „Sehlendrian" županov kriv je mnogokrat pobojev naših fantov v posoi noći, brez katerih ne mine niti nutlelje. niti prazniku. Znano )e, da, igralec le toliko zaigrati zamore, kolikor ima bas deuarjev seboj. Dolga, storjenega pri igri se ne more izterjava!) ua noben postaven način, ker sodnija nikogar ne zaveže tega dolga pozneje povrniti. Bi le ne bilo umestno tudi pri Žganji take postave? V Galiciji imajo tak zakon, po katerem se vsakdo z zaporom kaznuje, ki ne prikaže pijan ua javu«, mesu. Po tem zakouu ne oine nuoen kičntat že pij&nemu še kaj natočiti, nobenemu dvakrat ne upati. Sploh so dolgovi „ua kredo niti terjati ne morejo. Tudi menj ca ni veljavna, ako se j dokaže, da se je niemična vsota po pijači narastla. In v Galiciji se j-.' tt zakon jako dobro obuesel. Koliko posestnikov zapije na žganji vse svoje imetje na upa.u)e pri krČmarji I S tako postavo bi se mnogo nesreč odpravilo, in stvar bi se v kratkem ua bolje obrnila. Vsako sredstvo, pov/.digajoč narodno blagostanje zadelo bi pijančevanje v srce. Dobra vzgoja mlbdin.*, razinanje omike in zboljšanje inaterijal-negu sianja je najbolji lek zapreči in zavirati to narodno kugo. Mnogo neobdelauega polja imajo tu županstva, duhovščini, kakor tudi učiteljstvo; tu uaj bi delalo na prid uašej milej domovini. V to Bog pomozi! F. G. Politični razgled. \oi i aii.jH- dežele. V Ljubljani 7. februvarja. V odsek, ki se ima posvetovati o izjemnih liaredbali bili so predvčeraj v državnem zboru izvoljeni: grof Braudis Heinrih grof CUm, knez Czatorvski, dr. Evsebius Czerkavski, dr. Exuer, Ignacij oarou Giovaneib. đr. vitez Groholski, grof HoUen-wart, vitez Jtfvorski, dr. Toi.kli, dr. Kopp, Alf. ed knez Liechteustein, tir. Plener, dr. R eger, dr. vites Scbrom, vitez Smaiv.evski, Steudel, dr. Sturm, dr. Fduard Sueus. dr Troian, tir. Tomasz/.uk, dr. August "VVeeber, Zeitbamnier in giof Corontni. Ta odsek se je takoj po seji konstituiral Predsednikom si je izvolil barona Gribvauelbja, njega namestnikom dr. S urina, petovodjaina Exner-ja in dr. Tolklija. Predvčeraj zvečt r je pa že imel sejo, k katerej je po alti i ministra grofa TaarlVja in Pražaka, razen Teh bo se vdeiežih te seje se policjski predsednik vilez Krticika, sekc^jski sef Rubin, dvorni sovetoik Krai lii dvorni sovetnik pi. \Veiss Kaj se je posvetovalo je .še tajnost. „Narodni Laf1 se pritožuje, da vlada ni izrekla svojega mnenja pri jezikovne.) debati, in dn tudi zdaj našo mogli Dalmatinci v državnem zboru razložiti slabih jezikovnih razmer v Dalmaciji. „Pod takimi razmei aini" — pise omenjeni Jist — »bda, e dolžnost vlade izreči svoje mnenje o je. ikovnej jednakopravnosti in državnem jeziku. Vlada bi že bila to moral* iz ozira na večino in na Slovane, ki jo podpirajo. Hrvatje to tem bolj obžalujemo, ker tudi zdaj nesmo mogli zazsvetliti naših slabtb razmer v državnem zboru in zahtevati pomoči. Večina je prej sklenila konec debate, nego je prišel Klajć ua vrsto, ki je imel govoriti proti VVurrabrandovem predloiiu." lin .it«.U) ban grof Kbuen-Hedervay zdaj biva v Pešti in se posvetuje z ogersko vlado o hrvatskih zadevah. Vlada je neki že voljna v mnogih ozirih Hrvatom prijenjati, da se odpravijo razne diference. Hrvatski sabor se bode neki sklical konec marca ali pa v začetku aprila, da zvrši najpotrebnejše zadeve in izvoli regnikolarno deputacijo, katera bo imela dogovoriti se z Ogri in sporazumeti se o vseh onih diferencah, katere se ne dajo po administrativnem potu poravnati. Dela regnikolarne deputacije bode pa treba tembolj pospešiti, ker se bode poročilo moralo predložiti parlamentu, in ne bode dosti časa od zaključenja zasedanja hrvatskega sabora do razpusta državnega zbora. Hrvatski sabor se bode zopet odložil do meseca avgusta, ko bode rešil naj-nujueiša dela. V avgustu bode rešil ostale zadeve, potem se bode pa razpustil. Iz PeSte pojde ban ua Dunaj, da bode cesarju poročal o hrvatskih zadevah. Vnaiijc države. Duuajski dopisnik ruskega lista „Nov. Vremja" piše, da se rušiti minister Giers z grofom Kalno-ky-jem ni nič posebnega dogovoril in se tudi kaj takega ni poskušalo; ministra sta se v tem sporazumela, da ae obrani statua quo na Balkanskem polotoku Če je le mogoče, in tako občen mir. Vsled tega dogovora se je naročilo avstrijskim in ruskim zastopnikom v južnih deželah, delovati na to, da se odpravijo vsa napprotja in nesporazumljeuja na jugu Evrope. Avstrijski vladni kro{;i, zlasti cesar so jako zadovoljni z rezultatom Gtersovega obiska. Na Du najskem dvoru je neka stranka, ki je jako prija/.na I i u - i j i. ter bi avstro rusko prijateljsko zvezo / ve-ukini veseljem pozdravili. Nek član te stranke se je tzjavil: Jaz se čudim, da v Rusiji nečejo prav verovati, dt se mi odkritosrčno trudimo, da bi se mej Rusijo in Avstrijo sklenila prijateljska zveza. Rusija in Avstrija se morati jedenkrat na jugu kakor prijateljici podati roki. Obe vlasti si le z mejsebojnim sporazumljenjem morati kaj pridobiti na jugu, nobenej se ne bode posrečilo samej pridobili gospodarstvo da Balkanu« Ko bosti obe prišli du neke meje, pobili se bo>ti prija/au roki in zasledovali svoje interese . . . „Ruskij Kurjer" piše mej drugim, da je davno pričakovani obisk ruskega ministra Giersa v Beču zato važen, ker je provzročl dejanstveni preobrat v političnim položaji evropskih držav. Ali je imel pri tem Giers kako posebno misijo, ali je z grofom Kalnoky-jem pogovarjal se o važnih vprašanjih sedanje politike ali ne — to nema toliko pomen;.. Javno mnenje v Evrojd je priznalo važnost tega fakta. Zanimivo je, kake spremembe mtTodajnih odnošajev je provzročilo to zbližam; e obeh slovanskih držav. Centralne države so se približale Rusiji in dve strašili sti morali umakniti se, ki ste vznemirjali glave. Taki strašili sti — vojna Francije z Nemčijo, da se maščuje za 1870. leto, in nasprotja Avstrije in Rusije na Balkanu. Na nek posebni način razlaga časnik nNord", o katerem je znano, da je z rusko vlado v tesnej zvezi, Giersove obiske v Friedrichsruhe in Beču. Posrečilo se ie ruskemu ministru, pravi omenjeni list odbiti ost tripelalijanci, ki je bila s prva obrnena proti Rusiji, in to sistemo nadomestiti z drugo, v katerej je tudi Rusija dobila svoe mesto. Tripel-ulijanea bila je v nekako nezaupanje, obiski na Duuaji in Friedrichsruhe so pa bili dokazi zaupauja. Danes je tripelalijanca samo še beseda, ker jo para I izu |e sporazumljeuje njenih članov z ono vlastjo, f»roti katerej je bila največ naperjena. Zdaj je Rusija samo tako rekoč zamotana v to zvezo. Iz teh izjav ruskega lista se da posneti, da se je tudi Rusija pridružila k neniško-avstrijskej zvezi. Prepir mej tursku vlado in grškim patrijarhom še ni poravnan. Nemški liberalni listi dajo v tem vprašanji v vsem prav visokej Porti, da brani svoje pravice. A v resnici je pa tega vsega kriva Porta sama, ki vedno preži, kako bi mogla prikrajšati pravice kristjanom. Nek ruski list pravi, da Porta vzbuja s tem nejevoijuost vseh evropskih držav, ker spravlja s tem orjentalno vprašanje ua dnevni red. Važno je, kako v tem sodijo „Times", po katerih govori večina angleškega naroda. „Porta je popolnem krivična v svojem zuhtevanji, in Rusija ima p»avico mešati se v tO zadevo, pa ue le Rusija, ampak vse držnve, ki so podpisale berolioski dogovor. Po: ta s tem ruši 62. član berolinske pogodbe, ki se glasi, da je svoboda in vuatije opravljanje obredov vsem veroizpovedovanjem zagotovljena, in ue smejo delati jim nikakih zavir uiti pri hierartiič-nej organizaciji različnih občin, ne v odno^aj h k njih duhovniškim oblastem." „Times" pri tem tudi omeujajo, da je član 61. berolinske pogodbe, ki se tiče reform v Aimeniji, tudi ostal mrtva črka, če tudi je že 5 let s tega, kar je porta slovesno obljubila, da ga takoj izvede. Angleški organ pravi, kakor tudi Dunajski listi, da je krimska vojna navstala zaradi verskih prepirov v Jeruzalemu, rusko-turško vojno 1877—78 leta je provzročilo zatiranje kristjanov na Balkanskem polotoku in poslednji verski konflikt ima za vso Evropo, zlasti pa za Rusijo — ogromni pomen. To vprašanje daleč prestopa te tesne meje, v katere bi ga rada stisnila porta, pošiljajoč drugim državam pomirjevalne in pojasnilne note. Anglija je pazljivo pročitala odgovor patrijarha porti, v katerem on z.-hteva stare pravice grške cerkve, in spozuala je, da so njega zahteve pravične. Turčija ne more ničesar pridobiti v tem slučaji, zato je njen upor naravnost nerazumljiv. Nadalje mislijo „Times", čr porta ne bode tako pametna, da bi končala sama stvar, bodo tu vmes posegle evropske države, in se potegnilo za pravo balkaosk'b kristjanov.^ Na Spaiijskera se boje nove vojaške ustaje, ki utegne vsako trenutje izbruhniti. Neka dobro organizovana zarota je razširjena že skoraj po vsej vojski, kakor se govori. Pod nič kai ugodnimi razmerami za vlado sešel se je »iig loški parlament. Sj.odnja zbornica šteje sicer 332 liberalcev, 242 konservativcev in 42 home-rulersov, pa mnogo liberalcev ni zadovoljnih z vladno egiptovsko politiko, drugi pa zopet ne z nameravano volilno reformo. Konservativci hočejo hudo prijemati vlado. Že predvčeraj je konservafivee Bourke predlagal: „Mi udano opozarjamo kraljico na neudače vseh poskusov sedanjega ministerstva, postaviti egiptovske zadeve na zdravo podlago, ravno tako glede reorganizovanja pravosodja, kakor povoljne rešitve finančnega vprašanja in ohranenja reda, miru in varnosti v mejnih provincijah. Sedanja angleška politika je le oslabila egitovsko domačo vlado, ne da bi zato bila dala kako dovoljno odškodovanje. Tako postopanje le napravlja nevarnosti v Egiptu in zavira, da se angleške čete ne morejo odpoklicati; tako postopanje množi le ua nevaren način našo odgovornost in dolžnosti nasproti Egiptu, kakor nasproti evropskim vlastem. Mi izjavimo, da ne bodo nobene naredbe zbol|fale razmer v Egiptu razen teh, če angleška vlada odločno prizna one dolžnosti, katere je prevzela z vmešanjem v egiptovske zadeve." Ta predlog je zbornica dosegla z 77 proti 2fj glasom. Ta rezultat je vlada zavrgla s tem, da ni pustda nobenega odgovarjati Bourke-u, ki je govoril proti vladi v tej zadevi. Ker se je to godilo mtj kosilom, m je vsak pričakoval večdnevne debate, bila je skoraj vsa zbornica prazna, tedaj je bil mogoč omenjt-n rezultat. V višji zbornici je pa Salisburv grajal vladno egiptovsko politiko in poudarja!, da podkralj nema niti pravice ostaviti Sudan. Odgovarjal mu je Granviile. Da je kakih 5000 vojakov broječi egiptovski vojaški oddelek Baker paše na potu iz Suakirna v Tokar od sovražnika pobit, to je jako potrlo egiptovsko in angleško vlado Z laj se bosti morali udati garuiziji v Sinkatu ;n Tokarji, ki sta se že tako težko držali in tudi vzhodnji Sudan je izgubljen za Egipet. Standardov poročevalec, ki je bil o'evidec tega poraza pravi, da so se Egipčani, ki so se bojevali proti manjštevilnemu sovražniku, pokazali ma-lovredne vojake, ki še neso znali marširati ali sio-piti v kare! Sprva ko jih je napal sovražnik, pali so na zemljo, potem so pa kakor neumni zbežali. Nekaj turških in laških vojakov je odvrnilo, da neso bile vse egiptovske čete mrtve. Poleg več angleških je še deset drugih inozemskih Častnikov ubitih. Mej pogrešanimi Evropci sta tudi dva Avstrjea. Ime jima je Metzenburg in Donnahauer. Baker paša ni nič poškodovan. Sovražnik je tudi poskusil odpeljati pitno vodo Suakirau, pa se mu ni posrečilo. V poslednjem mestu so se izkrca H pomorski vojaki, da odvrnejo prevelik strah Dopisi. Iz Materije 3 februvarja. [Izv. dop.] Prav Vam se godi, gospod urednik! zakaj ste v vašem podlistku tako neusmiljeno počesali „Edinost". Tudi iz solzne — Materijske doline pogodili ste svoje „batine-' od dopisnika v št. 9. letošnje „Ediuosti" ; poboljšajte in spokorita se, drugače utegne dopisnik „Ediuosti" še kaj „gradiva nakopičenega" nad vam in nad nami izliti, obljubil je vsaj ... Pa pustimo britke šale, ker batine so tudi po naših plečih padale — v „Edioosti" in te morajo nas boleti. Bolijo nas tudi, ampak ne zato, ker so po naših plečih, temveč ker so v „EdinostiJ padale, to je v glasilu piimorskih Slovencev. Sram nas je, in to ne, ker nas je bore dopisnik „Edinostiu tako nesramno ogrdil, ampak ker glasilo primorskih Slovencev odpira svoje predale takemu početju. Ne boli nas lažujivo gode nje dopisnikovo v „Edinosti", ampak boli nas, da „Edinost" ne ve ločiti psovanje in laži od dostojnosti in resnice. Jedino kar je resničnega v dopisu iz Materijiske doline v št. 9. nEdino3ti", to so baje številke oddanih glasov in da takih volitev naša občina ni se dočakala. To pa že danes obljubimo, da se takih volitev nikdar ne udeležimo, kakor se tudi teh nesmo udeležili, ko smo videli kaj in kako se godi z našim ubogim kmetom, kako se ze nogami tepta in pokončuje še zadnja iskrica nravnosti v srci moralično poškodovauega ljudstva. Gorje nam, gorje ljudstvu, ako ne probudi narod brez one iskre v svojem srcu 1 Bratje naši se nas bodo sramovali in neprijatelji bodo s prstom na nas ) ka/uli rekoč: Vidite Slovenci, tak je vafl narod, za skledo leće proda svoje moštvo! Upamo pa, da laž ima ie vedno kratke no^e, akoravno lažojivec „Edinosti" po bergljih bodi. Upamo da se bo Se pokazala resnica, kdo in kje je „šoops* (!) in vino točil, denarje in smodke daroval pokornim revam U*r s strahovanjem in grožnjami pokoril neslušne volilce. S takim nasprotnikom se ne merimo na volilnem bojišči, ker na vsak način kaže izguba, ter se raje poskrijemo za „kljukeem" v postavi, kateri kar nič ne trpi take zmage. Da, videli smo na svoje oči, kako se ne sme z ubogim ljudstvom delati, ker tako pridobljeno zaupanje traja le tolUo časa, kolikor traja ontainica po p o v žit era žganji; potem pa — boli glava in zaupanje po vodi splava, Morda napoči prav kmalo dan, ko bo ljudstvo strezneno se tudi spokoriio in spoznalo kedo da deluje k „narodnemu dobruu. ■ a Cardc pri Sodražici 4. februvarja. [Izv. dop.] Ko sem bil zadnjič v živahnem trgu So-drašiei, zapazil sem sredi trga prav lepo tublo z n.-pisom „Braluo društvo". Ko sem pa dalje povpraševal po tem društvu, čul sem žalostne besede, da dremlje, da propada. Leta 1869. osnovano, delalo je dolgo časa prav živahno, a v zadnji čaB se prav malo ali prav nič ne čuie o tem društvu. V 3. dan t. ni. pa je imelo „B- aluo društvo1,1 občni »bor, vo-iitev novega odbora in upi.-iovanje članov. Obisk ni bil premnogobrojen, a bil je vender ves odbor vkupe in še nekoliko udov. Poročilo blagajnika g. J. Šege bilo je jako povoljno. V nov odbor so bili voljeni: g. J. Lovšin, predsednikom; g. J. Bronu i č, podpredsednikom; g. J. Šega, biugapiikum; g. F. 1* i r k e r, tajnikom Po volitvi napivalo se je predseiluiku in novemu odboru z željo, da Li nov odbor prav krepko pospeševal in oživel naše piepotrebno bralno društvo. Nadejamo se, da se ta želja tudi izpolni, kajti vsi gospodje imajo dovolj sposobnosti in tudi prave volje, da bodo skrbeli in se trudili za i o, da bo naša lepa Sodirašica imela tudi kaj društvenega življenja. „Glasbena Matica''. Za božične praznike dobili so udje „Glasbene Matico" za 1883. leto izdane muzikalije m gotovo jih bode vsak aruštVeiiik vesel, ker ne samo, da je vsebina posamičnih zvezkov ja*o izbrana, odlikuje se ta izdava tudi po zunaujej obliki, katera je zares elegantna. Sprejeli smo: 1. „Slava Stvarniku!" maša I. za moški zbor uglasbil Autou Nedvčd; 2. „Sv. Devici Mariji v čast," samospev za soprau, triglasni ženski zbor in orgije ali bar monij, uglasbil in poklonil svojim ljubim hčeram, Amaliji, Gabrijeli, Olgi — Auton Nedvud. 3. „Nazaj v planinski raj!" samospev s spremljevaiijem nn klavirji, uglasbil iu svojemu prijatelju go-p. Antonu liazingerju poklonil Bobert B ur g a re 11. 4. „ Venec Vodnikovih in ua njega zloženih pesni j," za moški zbor iu samospeve (sopran in alt ad libitum) u klavirjem (ali z orkestrom) zložil in viaokorodnemu, veltčastiteinu gosp. baronu Andreju W i u k 1 e r - j u, c. kr. deželnemu predsedniku vojvodine Kranjske najpouižneje poklonil Anton Foerster. Op. 24. Anton Nedvčdova I. maša za moški zbor, katera je zložena ua sioveuske besede in obsega osem delov, ugajala bode zlasti slovenskim pevskim društvom. Nedvedove skladbe so znaue in jako priljubljene pri Slovencih, pa tudi pri druzih slovanskih društvih, ker njemu je dano, ustvarjati melo-dijozue skladbe, katere učiuijo lep efekt iu segajo v srce. Tudi njegova I. maša ima to prijetno lastnost, da je melodiji zna in se vender uikjer ne nahaja kaka trivijalnost, katera bi kazila cerkveni duh, dasiravuo se gospod Nedvčd ni strogo držal pravil cecilijanskega sloga, dobro vedoč, da je treba polagoma pripravljati pevce in ljudstvo na pravo litur-gično glasbo. Le žal, da so se v partituro uriuile nekatere tiskovne napake, pa poslal se je večini udov poseben listek, na katerem so zaznamovani popravki onih pogreškov. Tudi posamične glasove je dal odbor tiskati, kar bode udom gotovo po godu. Nedvčdova pesen »Sv. devici Mariji v čast" je jako mila in z globokim čutom sestavljena skladba, ki bode posebno meseca majuika ugajala našim cerkvenim pevkam, da jo pojo na slavo Matere Božje. Bobert Burgarell nam je že dobro znan kot skladatelj cerkvenih napevov. Imeli smo tudi že priliko slišati pri jednej veselici v našej čitalnici jako srečno sestavljeno humoristično kompozicijo od njega, v katerej je znane narodne pesni splel v „pustni potpouriu in se izkazal, da dobro razume tudi v posvetnem duhu skladati. Pesen „Nazaj v planinski raj!" je prav mična skladba na Gregorčičeve besede, katero bodo naši tenoristi v Čitalnicah radi popevali in želimo, da nam ostane gospod Burgarell zvest sotrudnik pri „Glasbeni Matici". Anton Foerster neumorno deluje in čuditi se mu moramo, da mu je moč toliko izvrstnega glasbenega blaga podajati za cerkev, Šolo in koncertno dvorano; le pri njemu lastnej strokovnjaškej izurjenosti in vzgledni marljivosti je možno, da dobivamo Slovenci od njega vsako leto toliko lepih skladeb, katere so zares umetniško sestavljene in delajo čast naši ghsbeni literaturi. „Vodnikov ve-ntc" sestavil je gospod Foerster po raznih že znanih napevih na pr. iz Nedvedove „Vodnikove himne", dr. Benj. Ipavičevega zbora „Ilirija oživljena" itd. ali vezul jih je Uko umetno in dodal jim primerno spremi je vnuje za glasovir oziroma orkester,*) da ima vsa skladba značaj večje izvirne kompozicije; harmonizacija je tako srečno dovišena, da more skladba, ako se dobro poje, učiniti velik efekt. Želeti bi hilo, da nam „Glasbena Matica" izdaja bolj pogostem večja tak:* dela in omenim le, da bi bil že čas, da hi izdala naše slovenske operete : dr. Benj i Ipavčevega „Tičnika", Miroslav Vilharjevo „Jamsko Ivanko1', Stbcklovo „Čarovuieo", Foersterjevega „ Gorenjskega slavcka1' in druge obširnejše kompozicije, katerih skladatelji na svoje stroške ne morejo izdavati. Znano mi je, da vsi gospodje odborniki „Glas-hene Matice" gnje isto željo, pa knj pomaga dobra volja, če pa manjka materijalne podpore. Torej priporočamo to v istini koristno društvo zopet našim zavednim rojakom, naj je podpira vsak rodoljub, komur je le moč 2 gold žrtvovati ua leto za ra/voj na*e glasbene literature in za obstanek prve naše narodne glasbene učilnice« *) Orkestralne glasove oddajo na zahtevanjo gospod Foerster, pa tudi tajnik »Glasbene Matice" proti primerni plači za prepisovanje. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. ' V Ljubljani 30. januvarja. (Dalje.) O predlogih poddiužnic po predpisu §. 19. društvenih pravil poroča v imenu centralnega odbora, g. Luka Rob tč Bledeče: Poddi užnea Radovljiška nasvetuje: a) naj se Kubvencijski ovni v prvi vrsti dajejo družabnikom kmetijske družbe, potem še le drugim Centralni odbor izjavi, da se bode ua to željo v prihodnje oziral, b; seineua na družb nem vrtu pridelana naj se prodajajo za nižjo ceno udom, kot ueu lom. Pod-družnica trdi, da bi si kmetijska družba s tem veliko udov pridobila, skušnja pa uči, da je več udov izstopilo, ker se ni gledalo ua to. Centralni odbor na ta nasvet opomni, da se udom prodaja sadno drevje za polovico, krompir pa za 20°/0 ceneje, kakor drugim, c) naj bi se za poskušajo kupilo uekt*j ovnov na Dovjem, ker je udomačeno Ukoiški pleme že čez 50 let, in naj se to pleme razdeli po deželi. Poddružuica trdi, da so se taki ovni po uekod prav dobro obnesli; za ondašnje kraje po so Uko-iški ovni mulo premehkega plemena. Centralni odbor poroča, da se bode to zgodilo. Kranjsko gorska poddružnica nasvetuje, naj se delijo premije za živino bliže, ne pa kakor do sedaj v Krauji, da bode mogoče se udeležiti živinorejcem Kranjskogorskega okraja ki izključljivo od živinoreje žive, doslej zavoljo daljave in prevelikih strofikov ueso mogli k premiranju. Centralni odbor poroča, so bode na to ozir jemalo. Novomeška poddružnica nasvetuje, da se prodaja s subvencijskim deuarjem nakupljene živine tako uredi, da se bode prodajalo na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem po vrsti in bode tako možno, omisliti si plemeusko živino v vsakem okrožji. Temu jednaki predlog stavi poddružnica Metliška, katera zahteva prodajo subvencijske plemenske živine v Novem Mestu, ker Doleujcein in Ur lok ran j ceni ni lahko mogoče v Ljubljano k dražbam hoditi zaradi prevelikih potnih stroškov zboljšanja svojega živ nskega plemena pa so tudi ti okraji Živo potrebni. Mokronoika poddružnica nasvetuje: Centralni odbor kmetijske družbe naj skrbi zato, da se pri oddaji subvencijskih bikov na Dolenjsko bolj ozir jemlje, kakor doslej. Poddružnicam naj bi se po vrsti dajali plemenski biki. Centralni odbor nasvetuje naj se ustreže željam poddružnic kolikor mogoče. Po vrsti pa se plemenski biki ne morejo dajati poddružnicam, kakor nasvetuje raokronoška poddružuica, ker se morajo subvencijski biki po naredbi poljedelskega minister-stva prodajati. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Za Sokolovo maskarado), ki bode pustni torek na starem strelišči, delajo se že raznovrstne priprave. Za ta namen pomnoženi odbor prireja pridno vse potrebno, de se bode mi.skerada tudi letos vršila tako sjajno, kakor prejšnja leta. Odbor sam pa slednjič vender ne more storiti vse, podpirati ga morajo tudi vsi za rast društva vneti čast. drustveniki, in sicer s tem, da se združijo v raznovrstne skupine, iu si preskrbe lične maske. Želeti je tudi, da bi se čest. občinst o vdeležilo masker»de vsaj kolikor mogoče v kostumih in s tem pripomoglo k splošnemu vspehu. — Vabila so že tiskana, ter se začno nemudema razpošiljati. — („Z dežja pod kapu) prišla je „Sloboda" preselivša bo v Zagreb, kajti mesto uvodnega članka ima redoma prazen prostor z napisom „Za-plenjeno . — (Omejitev poštne službe ob nedeljah.) C. kr. poštno iu telegrame vodstvo za Primorsko iu Kranjsko je v 1. dan t. m. izdalo naslednji razglas: Z 10. dnem februvarja 1884 stopijo v veljavo pri vs»h c. kr. poštnih uradih ua Kranjskem in Primorskem po visokem trgovinskem ministerstvu v naredbi z dne 10. decembra 1883 št. 5G88 proglašena doloil«. — Ta omejitev ne deljske službe vrši se pri posamičnin poštnih zavodih po naslednjih splošnih načelih: 1. Rednih službenih ur naj bo ob nedeljah k večjemu polovica za delavnike določenih. Te ure se imajo določiti z ozirom na piibod in odhod pošt. — 2. V z preje m na služba, to je oddaja vsakovrstnih poštnih pošiljk te v v roke pri pošti službujočih ip proti po teh podpisane.i vzprejemniei, kauor tudi vzprejem poštno-hianilnih ulog se ima redoma vršiti le d o-poludue in le izjemno, če se pošte zvečer ali po noči odpravljajo, v jednoj p o p o I u d a u s k i h ur, katero treba primerno določiti. — 3. Oddaj u u služba, to )e odprava poštnih pošiljatev v stanovanje dotičnika, ali če se te poliljatve oddajaio tako na pošti samej, urediti je s prihodom poŠt tako, da se pismene pošiijatve k večjemu dvakrat, pošiljatve o vo/.nej pošti pa le jedenkrat dopoludne dostavljajo. — 4 Predalne in posterestante pisma, čusniki itd. iu naznanjene pošiljatve po vožuej pošti, odpovedi in povračila poUno hranilo i h vlog se ima vršiti ie mej urami, določenimi za vzprejemuu službo. Ob sebi se umeva, da se morajo pri tem pihnemo skrajšati ali tudi popolnem ustaviti vse vožnje za pobiranje pisem (Locosamrnelitbrteu). — 5. V izrednih slučajih, o Božiči, o Novem letu <,čo so ti prazniki na nedeljo), o Veliki uoči, pri snežnih zametih, povodnjih iti. stopijo te omejitve raz veljavo. — 6. Ta določila pa se ni&ukor ue tikajo rednega poštnega prometa ua cestah, železnicah, parobrodih, vzprejema iu odprave odhajajočih pošt, prekurtova-uja prevoznih pošiljatev, prometa železničuih postaj in pri mešanih poštnih uradih, telegrame siu/.be, dostave in vzprejema brzojavk v navadno za te določenih urah. — Ta določila nemajo za praznike nobene veljave. — Za Ljubljano so ob nedeljah počenši od 10. t. m. naslednje uradne ure: Za pošto za pisma: Vzprejem in oddfja iu ekspedicija časuikov od 8.—12. ure dopoludne, od 6.-7. ure popoludne. — Vozna pošta: Vzprejem: Dopoludne od 8. —12., popoludne od 5.—g. ure. — Oddaja: Dopoludue od 8.—12. ure, popoludne zaprto. — Poštna blagajnica: Poštue uakazn ce in poštno-hrauilna služba dopoludne od 9. do 11. ure, popoiudue zaprto. — Pismonoše razuašavajo ob nedeljah pisma in pošiljatve samo jedenkrat ob 8. uii zjutraj. — (Vabilo k Veselici) katero priredi narodna Čitalnica v Šent Vidu nad Ljubljano due 10. februvarja 1884. Spored: 1. J.Kocijančič: „Danea tukaj, jutri tam"; možki zbor. 2. F. S. Vilhar: „Uzortt ; mešani zbor. 3. „Govoru. Govori gospod Franjo Preveč. 4. D. Fajgelj: „Verli Slovenec"; možki zbor. 5. F. S. Vilhar: „Ukazi"; samospev. 6. G. Ipavec: »Danki"; moiki zbor. 7. S. Gregorčič: „V pepeloićni noći"; deklamacija. 8. Hartl: »Pozdravljam te-; možki čveteroapev. 9. „ILidrich: „Pod oknom"; možki zbor. 10. F. S. Vilhar: .Domovini"; meSani zbor. 11. „Predpustna". Nekatere točke spremljajo se na amerikanskem harmoniji višje vrste. Tombola s primernimi dobitki. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. — (Vabilo k veselici), katero napravi narodno bralno druStvo v Zagorji dne 10. svečana oe 7. uri zvečer 1H84. Program: 1. „Kitica narodnih pesnij." Svira godba pod vodstvom g Bleverja 2. »Pozdrav.u 3. „Domovini." F. S Vilhar; poje meSani zbor. 4. „Ustaj rode." Gj. Eisenhut; poje moški zbor. 5. ^Deklamacija:" Slovenska junakinja. 6. „Na lipici zeleni.u Grbie; poje mešani zbor. 7. „Čevljar in Krojač;" šaljiv dvoupev. 8. „Slavjanskau. M. Vilhar; poje moški zbor. 9. „ Ustij." F. S. Vilhar; poje mešani zbor. „10. „Tombola." 11. „Ples." — Vstopnina za ude: 20 kr. za neude 30 kr. K plesu za moško osebo 50 kr. — — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") priredi v soboto 9. febru-varja pustno veselico h plesom. Veselica bode v dvorani restavracije »Ali' Europa" na Travniku. Začetek ob 71/, zvečer. Spored: 1. Slovanska Ouvt-rtura; zl. Titi, svira godba. 2. Ilirska buduica; poje moški zbor. 3. Pesem koroških Slovencev; zl. Lov. Toman, deklamuje gospodičina M. Kotnik v koroškej obleki iz ziljske doline. 4. Slovaneve sanje; potpouri, zl. Illner, svira godba. 5. Slovenska deklica; zl. Aug. Ar. Leban, poje mešan zbor. 6. Slovenska četvorka; zl. Ilornv, svira godba. 7. Mož in Žena v krčmi; dvogovor s petjem. 8. U boj; zl. pl. Zftjc, poje moški zbor. 9. Srečkanje 5 dobitkov; srečkanje vodijo gospodičine pevkinje. Vsaka številka stane 20 kr. (Pol ure počitka.) Plesna zabava. Za ples plača vsak plesalec (možki) 80 soldov. Pri tej veselici nastopi vprvič pevski zbor našega društva. Pri veselici, kakor tudi pri plesu svira vojaški orke-Bter. Vstop k veselici je dovoljen le društvenikom in njihovim družinam, čitalničurjem, in po odboru povabljeuim gostom. Vstop brez povabila ni dovoljen. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav1) ima svoje sedmo redno zborovanje v petek dne 8. t. m. v gostilui pri „Bierjackel" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Ćituuje zapisnika. — II. Krožni tek elementarnih tvarin, predava g. Ivan Vrstovšek stud. tecbn. — III. Pogovor o slavnoBti. -- IV. Raznoterosti. — Gostje dobro došli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 7. februvarja. Izmej izvoljenih je sto in osem vladi prijaznih, štirinajst radi-kalcev, šest Risticeve stranko. London 7. februvarja. Tet sto mornarjev in mornarske pehote dobilo je zaukaz oditi v Suakim. „Daily Nevv-s" peročajo: Ker so se arabski rodovi spuntaH, Grordon ne bode potovanja nadaljeval, ampak ostane v Korosku. Beligrad B, februvarja. Ogromna večina izvoljenih poslancev je vladi prijazna. Lipsko 8. februvarja. Na Berolinskem kolodvoru ukrali so raz postni voz 80.000 mark. London februvarja. Delajo se priprave, da se odpošljejo znatna podkrepljenja v Egipet V spodnjej zbornici izjavil je Gladstoue, da bode vlada admiralu Hevvettu poslala zahtevanih vojakov, da se osigura Suakim. Kazne vesti. 4 (Kako hitro se v Ameriki knjige prevajajo?) Neka firma v Novem Jorku hotela je udati prerod Marije Colombieroee knnge „Šarah Barnum". Najela je 59 prestavljalcev. Ti so popolu-dne ob 1. uri zabeli svoje delo, ob 11. uri zvečer šel je že dovršeni rokopis v tiskarno in drugi dan popoludne izšla je knjiga 350 strauij obsegajoča. * (Neverjetno, a vender istinito.) Ko bi se bil pri Kristovem rojstvu naloži jeden krajcar na 5° 0 obresti in od obrestij obresti, bi bila ta neznatna vsota do 1. jaouvarja 1884 narastla na 83-29S93478822724030460913258SOS8505452 gold. [ti 41 kr. TuJoTT" dne 6. februvarja. p slonu: llabiger z Dunaja. — Adler iz Budim- Cšte. — Kauieder iz Zagreba. — Faber iz Kočevja. — irich iz Laškega trpa. Vn *l»li 69 -9 20 123 25 ■ 172 n — n 101 25 121 65 89 65 C 87 s 50 n 104 n — n 116 » — ■ 120 5 1 105 80 ■ 105 n — Kreditne srečke......100 gld. 172 gld. 75 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 „ — Akcije anglo avstr. banke . . 120 , 115 „ — Trammway-dništ volj. 170 *ld. a. v. 228 , 60 Zahvala. Za mnogobrojno dokaze sočuvstva mej boleznijo in ob smrti našega nepozabljivega brata, oziroma svaka, gospoda Janeza Šarabona, za blagovoljno udeležitev gospodov usn arskih pomočnikov pri pogrebu in mnoge vence, izjav ljamo s tem najsrčnejšo zahvalo (W) žalujoči ostali. kr. Zakaj so boljše? kakor druga sredstva? To vprašanje ste dostikrat slišali, ko se je govorilo o Švicarskih kro^ljicah (pilah) lekarja R Brandt-a. Samo zato, ker tako hudo ne uplivajo, kakor sol, grenka voda, miksture in drugo krogljicc, ter ne oslab6 črev in b tem ne pouzročujejo še hujšega zapretja, temveč, da črev ne dražijo več, kakor jo treba, krepčajo mišice in počasi popolnem odpravijo potrebo, rabiti kako zdravilo. — Skatljica velja 70 kr. po vseh znanih lekarnah. (653) Pazi na to, da je na vsakej škatljici na napisnem listku križ na rudečem polji z podpisom Rich. Brandt-a. Trgovski učenec, 14—15 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil prvo realko ali prvi gimnazijalni razred, vzprejue se v prodajaltiico mešanega blaga pri F. X. l-iolli-ji v Idriji. — Več se zve pri Frtm X. Nonvan«u v I j ubijani. (86—2) se takoj odda v Cerknici štacuna s potrebnimi prostori, pripravna za kupčijo z mešanim blagom, potem klet, spalna soba in kuhinja. Stacuna stoji pri okrajni cesti na pripravnem kraji. — Pogoji se zvedo pri ImnI uiku his<« Hi. 149 v Cerknici. (74—3) i 3000 2 (788-13) ostankov preprog-« (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po it {riđ. ho kr. Mj. Storcll, tovarnik v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti. •K ti •K M M M M M M I ^^3^ 3^ $^t> ^ vzajemna zavarovalnica za življenje u;t Duiiaji. Zahvala. Moja loproga Marij» PrUckl bila je zavarovana pri vzajemue) zitvnruvalnici za življenje ,,1'ATRIA" na Dunuji, in je v 10. dan novembra 1883 umrla. Daues se ud je zavarovana svota točno in sicer takoj, ko sem piinesel potrebne papirje, po gospodu Josipu Proseneu v Ljubljani izplačala. Čutim, da je moja dolžnost, da za ro točno izplačilo izrečem najtoplejšo zahvalo in ob jednem priporočam „PATKIO" vsem, ki se hote zavarovati za življenje, posebno pa rodovniškim očetom. V L j u b 1 j a n i, v 6. dan februvarja 1884. Fran Prlickl. (93) It It » H » It J Novo <>t\ orjena zaloga čevljev VVien. I., am Hof Nr. 5, pri ! Damen-Glttck! priporoča častitemu občinstvu iz najboljšega blaga narejeno © % is, ti © *ir r juriša lastni izdelek, vsake vrste za gospode, goape in otrobe na veliko iabero, najele-gautnejse narejeno in po najuiijik cenah. — Naročbe iz proviucij po meri in poprave se hitro izvrše — Ilustriran cenik z navodom, po katerem si leuko vsak sam nogo zmeri, pošlje se zastonj in franko. Schuri-Magazin „z\i.m X>aixieii-<3rliiok", -Wlea, I., ax3=l Hof ITr. S. ^23—4) I Lastuina in tisk „Narodne Tiskarne4