******* *»**■ so™ ■» “t>oto-
. ~ too&ti »« t*	—	Šuv.ltk/.	pri	tek^keivj ws^w
m fetri K 5«.	H	it	ti	i	mt+efro	K	*	.	•$	.,	<b
IfrrtfnJItvo Kt tjpt»vn)Sn’o »e \ Ra «?Cnina xa «■•»<sto!)- SH3-« k i
telefona 552. hi t*H m v L>jt&$uri-
LJUBLJANA, dne 28. junija 1921
LETO IV
ŠTEV. 63
Udeležniki »Uubllonskeso velibesa semnja!"
Čitajte natanko prilogo
»Ljubljanskega velikega semnja«, ker vsebuje za vas važna obvestila.
Predpis za pobiranje davka na poslovni promet.
V	predhodnjih štev. t. m. smo razpravljali o načrtu novega zakona o davku na poslovni promet, ki ima iziti obenem z letošnjim finančnim zakonom. Medtem pa poslovni davek za leto 1920-21 še ni bil razpisan in ga bodo šele sedaj davčni uradi naknadno predpisali in sicer po sledečih načelih in napinu, nakar posebno opozarjamo vse naše interesente:
Na podlagi člena 127 a do n začasnega finančnega zakona za leto 1920-21 (Uradni list št. 436 za 1. 19^'} in pravilnika o pobiranju davka na poslovni promet (Uradni list št. 32 iz leta 1921) bodo davčna oblaslva v najkrajšem času izvršila za predpis in plačilo navedenega davka potrebno poslovanje, v kolikor zadeva
1. trgovske in
2. industrijske obrate ter
3. denarne zavode.
Ad 1. Trgovski obrati, ki jih navaja člen 17 a pravilnika, so zavezani davku na poslovni promet v izmeri še enkratne pridobnine za 1. 19' z državnimi pribitki vred. Ta se bo iztirjala v dveh enakih obrokih, ki dospeta v plačilo dne 1. avgusta in 1. novembra t. 1.
Davčni zavezanci bodo o predpisu obveščeni s poštno položnico, katero jim bo doposlal davčni urad. Na teii položnicah bo na sprednji strani izkazan prvi obrok, ki zapade v plačilo 1. avgusta t. L, na drugi strani bo pa označen celotni predpis davka na poslovni promet s pristavkom, da se more davčni ’ zavezanec pritožiti proti predpisu davka na poslovni promet tekom 15 dni pri pristojnem davčnem oblastvu. Ako bi tekom 4 tednov po prejemu položnice ne bil poravnan na položnici izkazani znesek, ga bo davčni urad iztirjal prisilnim potom.
Za pritožbe proti predpisu davka na poslovni promet, katere bi davčni zavezanci vložili na podlagi za prvi obrok doposlanih jim poštnih položnic, velja v splošnem člen 127 in začasnega finančnega zakona z omejitvijo, da se v teh pritožbah, ne more izpodbijati predpis pridobnine državnih pribitkov, ampak le dolžnost plačevati davek na poslovni promet po čl. 17 a pravilnika, ali porazdelitev davčnega zneska, ako je del obrata po čl. 4 pravilnika oproščen davka na poslovni promet, odnosno, če se plačuje od dela obrata davek na drug način, predviden v čl. 17 pravilnika.
Pritožbe nimajo glede plačila predpisanega davka nikake odložilne moči.
Ad 2. Industrijski obrati in Gorniška podjetja so po Členu 19 pravilnika zavezani voditi posebno knjigo
o	prodajah blaga, v katero vsak dan zapisujejo svoje skupno izkupilo, oziroma skupno vrednost prodanega blaga. Za vsote nad 10.000 dinarjev je označiti tudi kupčevo ime.
To knjigo morajo v petih dneh po preteku vsakega četrtletja (za prvo četrtletje se šteje čas od 25. sep-tebra do 31. decembra 1920) predlo-
žiti davčnemu uradu, kateremu morajo obenem odpremiti 1 odstotni davek od prodanih proizvodov in mu izročiti točen prepis knjige o prodajah za dotično četrtletje.
One obrate, kateri te dolžnosti dosedaj še niso izpolnili, bo davčno oblastvo pozvalo, čim poteče tekoče četrtletje, da predlože knjigo in prepis ter odpremijo davek tekom 14 dni za ves čas, za kateri še niso zadostili zakoniti dolžnosti.
Obrati, ki bi dobili lak poziv, pa se ne smatrajo za industrijske obrate ali tvorniška podjetja, imajo pravico vložiti proti prizivu v i'oku 14 dni predočbo, na katero jim bo davčno oblastvo, ako bo smatralo, da je ugovor neopravičen izdalo formalen odlok in utemeljilo poziv. Proti takemu pozivu bo dopustna pritožba tekom 15 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov potom pristojnega davčnega oblaslva.
Davčnim zavezancem, ki se poziva ne hi odzvali v določenem roku, bo davčno oblastvo brez nadaljnega opomina naložilo po čl. 127 i začasnega finančnega zakona primerno globo, obenem pa na podlagi uradnih pripomočkov ocenilo vsoto prodanega blaga in jim predpisalo v plačilo odpadajoči davek.
Taki davčni zavezanci imajo pravico pritožbe, tako glede kazni, kakor glede morebitne nepravilne uradne ocene tekom t5 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov.
Ad 3. Denarni zavodi in delniške družbe plačajo za denarne posle iz naslova davka na poslovni promet 2 odstotka od kosmatega dohodka denarnih poslov, izkazanega v letni potrjeni bilamii in sicer najkasneje v enem mesecu po letnem občnem zboru. Za leto 1920 se pobira ta davek le na polovico kosmatega dohodka,
izkazanega v bilanci za leto 1919, za leto 1921 pa do nadaljnega ukrepa na polovico kosmatega dohodka iz denarnih poslov v letu 1920.
Kosmati dohodek se ugotovi po računu izgube in dobička, če se upošteva donos na pr. hipotečnih, založnih, meničnih in drugih obresti na eni strani, na drugi strani pa izplačane obresti hranilnih vlog, hranilnikov itd., ako ne izkazujejo že med dohodki le razlike med temi zneski kot presežek obresti iz vseh denarnih poslov. Razven obresti se prištevajo h kosmatim dohodkom pri bankah tudi iznosi bančnih in drugih denarnih poslov, ne upoštevajo se pa režijski stroški in event. kurzne izgube, ki jih vsebujejo računi o izgubi in dobičku.
Denarne zavode in delniške družbe, ki dosedaj še niso odpremile davka za 1. 1920 in 1921 dasiravno se je vršil letni občni zbor že pred več kot enim mesecem, bodo davčna oblastva pozvala h plačilu v roku 14 dni s pristavkom, da naj povodom plačila izroče davčnemu uradu prepis računa izgube in dobička v dveh izvodih in odpremijo davek v zgoraj označenem iznosu, kakor rentnino, pobrano potom odbitka.
Ako se denarni zavodi in delniške družbe temu pozivu ne bi odzvali, ako bi ne odpremile davka od vsega kosmatega dohodka denarnih poslov, bodo določila davčna oblaslva odpadajoči davek na podlagi uradnih pripomočkov s plačilnim pozivom, kakor pri rentnini.
Če davčni zavezanci ne izpolnijo določil začasnega finančnega zakona za leto 1920-21, ki zadevajo davek na poslovni promet, se kaznujejo po člr-nu 127 i tega zakona z globami v znesku od 100 dinarjev dalje. Zato se davčnim zavezancem v njihovo korist priporoča, da vestno in točno
Predsednik »Uprave za zaštitu industrijske svojine« dr. Janko Švmaa:
Zaščita industrijske lastnine.
(NadaljeTanje.)
S tem je rečeno, da se samo ona pravica, ki še velja, ko stopa uredba v veljavo, more dalje zaščititi v naši državi. Pravica, katera je v trenutku razpada monarhije veljala, ali je med tem prenehala n. pr. iz vzroka, ker je 15 letna doba trajanja patenta pre-
'f / se letna pristojbina ni plačevala, j?e ne more prenesti odnosno zasatit. od uprave z izjemo onih slučajev, ki se je v njih v smislu člena 258 in sl. mirovne pogodbe St. Germainske pravica obnovila.
Ravno tako preneha veljavnost industrijske pravice, če se prijava ni izvršila v zgoraj navedenem roku. — Dan, po katerem se ta rok računa, se bode svoječasno določil s posebno na-redbo, katera bode pri tem upoštevala roke mirovnih pogodb, posebno pogodbe z Ogrsko, katera še ni ratificirana.
Naša država seveda mora veljavo pravice industrijske lastnine priznati :;amo na onem svojem ozemlju, kjer je dosedaj veljala. S tem, da se ie pridobil patenl n. pr. na Dunaju, ima lastnik patenta samo pravico na zaščito v Sloveniji, Daltnaciji in Bosni fr?r Hercegovini, nima pa nravice na
šii.
drugih delih naše kraljevine. Predvideno je pa, da se ta pravica more raztegniti tudi na druge dele naše države. V tem oziru določa § 162 dalje.
*Na izrečno zahtevo prijavitelja 'nore uprava raztegniti veljavnost njegove pravice na celi teritorij kraljevine za ostalo dobo trajanja«.
Očividno je, da se bodo poslužili te ugodnosti interesenti v največji meri. Prepuščeno je upravi, ali ugodi prošnji za razširjenje veljavnosti pravice industrijske lastnine ali ne. To je odvisno od vsakokratne industrijske politike.
Prijava pravice industrijske svojine se mora vložiti pismeno pri upravi. Prijave vzorcev in znamk, ki so se dosedaj vlagale pri trgovskih in obrtnih zbornicah, morajo se torej u bodočnosti vlagati pri upravi.
Pri upravi prijavljene pravice Industrijske lastnine trajajo samo za dobo, ki je predvidena v uredbi za doticno pravic^ za patent torej skupaj 15 let, za vzorec ali model 10 let m se v to dobo trajanja uračuna doba, ki je že potekla na podlagi prijave po prej veljavnih zakonih.
V	uredbi je dalje določeno, kako se prijave vršijo.
I.	Patenti.
Prijavitelj predloži upravi pismeno prošnjo za zaščito svojega pri patentnem uradu na Dunaju ali "v Ru-
vat kot ali v dimpeMi danega patenla. Pri tein v. -
ljajo smiselno predpisi §§ 85 do 87 uredbe. V prošnji se mora posebno navesti: ime in priimek, poklic in mesto prebivanja prijavitelja, v slučaju, da prošnjo preda zastopnik, isti podatki za njega; predlog, da se patent, ki se mora natančno označiti s številko in potrebnimi podatki njegovega postanka, prenese v patentni register uprave; izjava, da se prijavitelj obveže plačati vse stroške tiska, ki upravi narastejo za objave, predvidene v uredbi.
Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: uradno overovljen izvleček dotičnega patentnega registra, dvA izvoda tiskanih patentnih spisov «li dva uradno overovljena prepisa patentnih spisov in uradni prepis onih listin, ki so se na njih podlagi izvršili morebitni prenos in drugi upisi v patentni register.
S prošnjo se predloži tudi pooblastilo zastopnika, dalje se na njo nalepi prijavna pristojbina 50 din. in letna pristojbina za ono leto, ki odgovarja tekočemu letu trajanja patenta. Konečno pristojbina 5 din. za rešitev vloge. Letna pristojbina se seveda plača v znesku, navedenem v uredbi (§ 155). Na primer: Prenese se 1. januarja 1921 bivši avstrijski patent, ki velja zanj kot dan dospelosti letne pristojbine 1. oktober, ker se je ta patent objavil 1. oktobra 1914 na Dunaju. Dne J. januarja 1921 ie ta pn-: -t ••• 1 itfff	pia?.-
se torej pri nas pristojbina za 7. leto to je 200 din.
Patenti, ki se na ta način prenesejo v našo državo trajajo, če se plačajo dospele letne pristojbine, naj-dalje 15 let in njih trajanje se računa od dne, ki je po avstrijskem, odnosno ogrskem patentnem zakonu bil merodajen za začetek trajanja patenta. To je po avstrijskem zakonu dan objave prijavljenega patenta v patentnem listu, po ogrskem patentnem zakonu dan prejema patentne prijavo pri patentnem uradu v Budimpešti.
»Patenti, ki so dosedaj veljali samo v pojedinih delih kraljevine in se sedaj razširijo na celo kraljevino, ne morejo kršiti pridobljenih pravic drugih oseb v onih pokrajinah, kjer dosedaj niso veljali.«
En primer bode to določilo § 162 pojasnil. Ljubljančanu se je pri dunajskem patentnem uradu dal patent za neko gospodarsko orodje. Na podlagi prijave v smislu § 162 uredbe . e je na izrecno prijaviteljevo zahtevo veljavnost patentne pravice razširila na celo ozemlje kraljevine. V Srbiji dosedaj ni bilo nobene zaščite izumov, vsak Srb je torej lahko uporabljal predmet v drugi državi zaščitenega patenta. Ako je torej kak tovarnar v Beogradu izdeloval isto gospodarsko orodje pred prijavo patenta pri upravi, ima pravico tudi nadalje uporabljati isti predmet patenta, ne da bi mu lastnik patenta more! to ■/.-.■ hraniti.
s
vstrežejo v«*m pozivom, ki bi jih v /adevi naveder?*'™. d-,’, v k--’ na :;j ' .s«:v-viia davčna oblastva.
Regime provisoire na južni železnici.
(Konec.)
Naša vlada v Beogradu je inau-gurirala proti južni železnici politiko izoliranja. Postavila se je na stališče, da je južna železnica tuje podjetje in da se ga ne mora ravno podpirati, dokler se ne odloči vprašanje njegove usode. — Jasno je bilo od vsega početka, da na tako eksponi-ranein delu države ne sme ločiti na baš najvažnejših izhodiščih naše trgovine na zapad mreže državnih železnic omrežje privatne, južne železnice. Ta moment je sicer govoril za podržavljenje jugoslovanskega dela južne železnice, vendar to vprašanje ni bilo niti v Parizu niti na Dunaju niti v Beogradu zrelo, da bi se bilo dalo stvarneje o njeni razpravljati. Precedens za podržavljenje je dala Italija, ki je po prevratu proge južne železnice enostavno zasegla in jih vzela v državni obrat. Ker je od Italije odvisna rešitev vprašanja anuitete, bo ona za bodočnost južne železnice najbolj merodajna.
Pri nas na podržavljenje južne ni bilo misliti. Na eni strani državne železnice niso bile konsolidirane in imamo na njih še sedaj velik kaos v gospodarstvu. Predvsem pa dosedaj še ni utegnil gospod Jelic ustvariti knjigovodstva, ki je predpogoj smo-trenega obrata, gospodarstva in obračuna. Posledica tega so bili znani pojavi, da je bila državna uprava južni železnici vedno milijonske vsote dolžna in da je bilo treba skrajniii represalij, da se doseže vsaj delna remedura.
Manjkal je samoumevno tudi glavni predpogoj za podržavljenje, namreč milijardni kapital predvojne valute, da se odkupi to neekonomično zidano železnico. Nekonsolidirane državne finance so komaj krile sprotne stroške za vzdrževanje državnega aparata in izgleda na notranje ali zunanje posojilo ni bilo. Prišla bi bila konečno vpoštev vojna odškodnina, v kolikor se je imela izvršiti v denarju, vendar ni bilo pričakovati, da bi sc tako znaten del vojne odškodnine investiral v preku in to še za nakup železnice, katero se je upalo ceneje dobiti v roke.
Začele so torej šikane. Najprvo zavlačevanje otvoritve tranzitnega prometa, dasi je bila mirovna pogodba St. Germainska v tem oziru obsegala natančne določbe. To je trajalo do konca 1919. Potem je zopet prišla carinska administracija, kazni za vsak nesporazum in nerešitev zadevnih pritožb, odvzetje carinskega posredovanja železnic, zacarinjevanje režijski li pošiljatev iz osrednjega skladišča na Dunaju za potrebe prog in uslužbencev v Jugoslaviji. V vsem tem vidimo ost in namen napraviti južni železnici večje izdatke in otežiti obrat. Ugotoviti pa moramo, da je vse to doletelo le nas, ki se moramo južne železnice kot prevoznika posluževati, ne pa južno kot tako in v tem leži zgrešen cilj te politike.
Najbolj karakterističen slučaj pa nudi vzpostavitev avstrojadranske zvezne tarife. V zmislu prvotnih sklepov se je računsko vzpostavila avstrojadranska zvezna tarifa za avstrijsko in jugoslovansko omrežje južne v skoro neizpremenjenem obsegu stare jadranske tarife, kar je pomenilo znaten popust napram veljavni lokalni tarifi, kadar je tečaj lire, v kateri je tarifa vzpostavljena, količkaj ugoden. Ko je bila tarifa že v tisku, je naš zastopnik ministrstva sa-obračaja vložil svoj veto in vsled tega so se morale vse postaje južne železnice, ki se nahajajo v Jugoslaviji, iz tarife črtati. Tako je ta ljubosumnost Hrvatov in Srbov, da bi mi Slovenci vozili v zvezni tarifi na Trst, napravila našemu gospodarstvu mnogomi-lijonske škode. Sedaj vozi namreč avstrijski trgovec in indmtrijec po znižanih postavkah zvezne, tarife, medtem ko mi v lokalnem prometu. Diference so vsled depresije v trgovini
danes že občutne, kakor smo že »nar-
:iiwuwvu.	v	linici	Ul	O	•
čali. Sedaj plačujemo mi z višjo vo-zarino račun te tarifne politike našega ministrstva.
Kakor vidimo dosedanji program bojkota napram južni od ministrstva saobracaja ni uspel, nasprotno vidimo, da se gospodarstvo južne na naših progah konsolidira, da se popravlja, obnavlja, deloma tudi gradi in zida, zato menimo, da bo v interesu celokupnega našega gospodarstva, da se zahteva, da .ministrstvo trezneje premisli svoje ukrepe napram južni železnici. Predvsem pa moramo zahtevati, da se aktivna kontrola za južno, v kolikor pride konkretno vpoštev, ustanovi v Ljubljani, kjer je obratno ravnateljstvo južne in ne v Zagrebu, ki niti lastne službe na državnih progati ne zmaguje. Absolutno nedopustno pa je, da bi se z napačno tarifno politiko napram južni, valilo milijonske škode na naše narodno gospodarstvo.
Občni zbor besnega odseka Zveze industrij cev.
V	soboto, dne 11. t. m. ob 14. uri se je vršil v Mestnem domu pod predsedstvom g. A. Kajfeža občni zbor lesnega odseka Zveze industrijcev za slovensko ozemlje. Občni zbor je bil zadovoljivo obiskan in so mu prisostvovali tudi zastopniki oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, agrarne direkcije, predsedstva deželne vlade, gozdarskega oddelka deželne vlade, gozdarskega društva, Trgovske in obrtniške zbornice ter Zveze industrijcev. Razen običajnega dnevnega reda kot, odobritev zapisnika ustanovnega občnega zbora, odobritev blagajniškega zaključka in proračuna, poročila o delovanju odseka, sta prišli do razprave posebno dve točki, ki bodeta zanimali tudi širšo javnost.
Od prevrata sem je občutiti v Sloveniji izvanredno pomanjkanje vagonov, ki se je posebno So občutilo,
ko je bilo prestavljeno ravnateljstvo državnih želcznic v Zagreb, v Ljubljani pa je ostal inšpektorat, ki je imel prav za prav samo naslov, moči pa faktično nikake, ampak so prihajale vse direktive iz Zagreba. Niti pravice do dispozicije z vagoni ni imel. To se je pozneje pač v toliko spremenilo, da je dobilo vozovno vodstvo inšpektorata pravo razpolaganja z vagoni. Prišel pa Je takoj <Jrug v rec: pogorele so delavnice v Dravljah. Od takrat naprej je moral vsak še tako malenkostno pokvarjen vagon v popravilo izven Slovenije, odkoder se pa po navadi ni več povrnil. S tem se ni samo manjšal vozovni park, ampak še oni vozovi, ki so se nahajali na naših progah so bili povečini pokvarjeni, ker popravljenih ni bilo od nikoder.
Odpomoč se je iskala na vseh koncih in krajih, tudi ni manjkalo obljub, toda ostalo je po večini samo pri obljubah, situacija pa se ni popolnoma nič spremenila, pač pa so prišli časi, ko je zastal radi pomanjkanja vagonov malone ves promet, čimdalje bolj se je čutila potreba po samopomoči, ki bi obstojala v tem, da bi se doseglo, da se zgradi v Sloveniji popravljalnica vagonov saj za male poškodbe. Zadeva je prišla do razprave tudi pri občnem zboru lesnega odseka, ki je enoglasno zastopal mnenje., da je na vsak način potreba doseči gradbo popravljalnice. To vprašanje se je od več govornikov razmotrivalo od raznih strani, ter se je konečno sklenilo, da se.naprosi predsedstvo deželne vlade za Slovenijo, da skliče v tej zadevi anketo in-teresiranih krogov.
Druga, v gotovem oziru veliko važneja točka pa je bilo poročilo občnemu zboru, da je ljubljanski inšpektorat državnih železnic v nevarnosti, da se ukine, oziroma -začasne premesti v Zagreb. Kakor znano se nahaja sedaj inšpektorat v prosto rili mestnega dekliškega liceja. Ob izbruhu vojne je takratna avstrijska vojaška uprava seveda v prvi vrsti segla po liceju, vrgla šolo na cesto in
jo uaia i*.i razpolaga vojaštvu. Po prevratu so je nastanilo v lem poslopju v pomanjkanju drugih prostorov, predvsem pa zato, ker so bili gotovi predpogoji, kot napeljava telefona, telegrafa itd. že dani, kajti med vojno se je v poslopju nahajala vojaška železniška direkcija, ravnateljstvo državnih železnic. Nastanitev je bila mišljena popolnoma provizorno, samo za nekaj časa. Pomanjkanje ubikacij pa je postajalo v Ljubljani od dneva do dneva huje, in ravnateljstvo, oziroma inšpektorat ni mogel dobiti nikjer primernih prostorov, tako da se še danes nahaja v tem poslopju. Mestna občina ljubljanska, kateri je že celili 7 let odvzet ta prostor, pa ni mogla sedaj več čakati še ne-dogleden čas na izpraznitev poslopja in je z avgustom t. 1. prostore inšpektoratu odpovedala. Tega koraka ne more občini, ki je itak zadosti med vojsko trpela, nihče zameriti, dasi-ravno obstoja sedaj velika nevarnost, da zagrebška direkcija pod pretvezo, da ni nikjer primernega prostora, inšpektorat ukine, kar bi imelo za Slovenijo nepregledno škodo za posledico.
Kakor se je na občnem zboru poročalo, je menda iz Beograda že od-kazan zagrebški direkciji kredit za zgradbo poslopja za inšpektorat v Ljubljani in je baje že celo za to določen prostor. Vendar do danes niso prišle iz Zagreba nikake direktive, da se sme z zgradbo pričeti in če to poročilo odgovarja dejstvu, potem mora nositi za ukinjenje inšpektorata vso odgovornost zagrebška direkcija. Morda pa da ta direkcija hoče ravno z zavlačevanjem cele zadeve doseči, da bi inšpektorat ukinila, ali pa ga premestila v Zagreb, odkoder bi ga bržkone ne bilo več nazaj.
Razume se, da je to poročilo vzbudilo na občnem zboru veliko pozornost. Sklenilo se je, da podvzame lesni odsek vse korake, da se ukinjenje inšpektorata ali tudi samo začasna premestitev z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči. Sestavile so se zadevne resolucije, ki se bodo poslale ministrstvu m n obračaj a v Beograd, v kateri se ta naproša, da naj vsaj nekaj sob še prepusti inšpektoratu in pa poverjeništvu za socijalno skrb, v kateri se to poverjeništvo naproša, da preskrbi nemudoma za nastanitev inšpektorata primerne prostore.
Nato je prišla do razprave za lesne industrijce in trgovce važna to čka koncesijoniranja lesne trgovine. Pretežna večina občnemu zboru prisostvujočih se je izrekla za koncesijo-niranje in se je pooblastil širši odbor, da zadevo od vseh strani premo-tri in izdela načrt za koncesijonira-nje. Zaprosilo se je tudi sodelovanja Trgovske in obrtniške zbornice.
Za tem je sledilo vprašanje certifikatov, kateri so se do pred kratkim izdajali za izvoz lesa v inozemstvo, ki jih pa železniške uprave več ne pripoznavajo. Ker je bila že pozna ura in je moralo mnogo prisotnih odhajati ha vlak, se je prešlo na prihodnjo točko, volitve predsedstva in odbora, glede certifikatov pa je občni zbor poveril širši odbor odseka, da sklepa in podvzame v zadevi nadalj-ne korake.
Pri nato sledečih volitvah, se je dosedanji predsednik lesnega odseka g. A. Kajfež izrazil, da ne more več tega mesta prevzeti in so bili per acclamationem izvoljeni predsednikom g. ing. A. Hudež, kar so prisotni pozdravili z živijo-klici, podpredsednikom so bili izvoljeni gg. Franc Gal-le, dr. Rekar in Viktor Glaser. Izvolil se je nato še širši odbor, obstoječ iz 20 članov, kateri voli potem izmed sebe ožji odbor, ki obstoja iz 9 članov. V obeh odborih so proporcionalno zastopane vse v lesnem odseku učlanjene družbe, neudružene lesne trgovce in industrijce pa zastopajo v širšem odboru 4, v ožjem odboru pa 2 člana.
Občni ,zbor je svojemu dosedanjemu predsedniku g. A. Kajfežu za njegovo plodonosno delovanje izrazil svojo zahvalo in so se v znak iste pričujoči dvignili raz svojih sedežev. Predsedstvo je prevzel nato novoizvoljeni predsednik g. ing. Rudež, ki
;iu ir	izvojilev,	izjUvd,	d**
p* i	■ i;C icr po konstataciji, da ju
dnevni reci izčrpan občni zbor zaključil.
Da ne bo zopet prepozno.
Iz v današnji številki priobčenega poročila o občnem zboru lesnega odseka Zveze industrijcev povzemamo, da preti nevarnost, da se naše itak na višku stoječe prometne razmere še poslabšajo, ker, kakor se jo na tem občnem zboru poročalo, ni izključeno, da se ukine inšpektorat državnih železnic v Ljubljani. Ako se ukine inšpektorat, gotovo nimamo od tega pričakovati zboljšanje prometa na naših progah. Z vsakim poslabšanjem pa bi bila predvsem prizadeta naša trgovina in industrija, ki je v tem pogledu v zadnjih letih itak ve« ko preveč trpela.
Že pretečeno leto se je govorilo
o	tem, da bo moral inšpektorat svoje v mestnem dekliškem liceju še nahajajoče prostore izprazniti in jih izročiti svojemu prvotnemu namenu. Merodajna višja gospoda pri državnih železnicah je imela, mislimo, dosti ča sa, da stori pravočasno korake, da se preskrbe za inšpektorat novi prostori. Južna železnica je pričela takoj pomladi pretečeno leto z novo stanovanjsko zgradbo, katera je letos dovršena in bo bistveno glede pomanjkanja prostorov tej železniški upravi odpomogla. Vlanskoletni gospod minister saobracaja, pa si menda ni ravno preveč belil glave radi prostorov ljubljanskega inšpektorata državnih železnic, ker sicer bi moralo priti že pretečeno leto do zgradbe novega prepotrebnega poslopja. Kakor povzemamo iz poročila o omenjenem občnem zboru, je letos pač ministrstvo baje nakazalo ravnateljstvu državnik železnic v Zagrebu potrebni kredit, toda do danes ni prišlo iz Zagreba gradbeno dovoljenje, dasiravno so, kot se nam je reklo, že načrti izdelani in celo prostor na travniku ob Gosposvetski cesti, predno se prida k Unionski pivovarni določen. Zakaj se z zgradbo ne prične? Ali je zagrebško ravnateljstvo nalašč zadevo toliko časa pridrževalo, da se bo nahajal inšpektorat na cesti in bi imelo potem pod izgovorom, da ni nikjer prostora, povod ta inšpektorat ukiniti? Jako smo radovedni, kaj tiči za tem zavlačevanjem.
Pa naj bo, kar hoče. Naša javnost ne sme pod nobenim pogojem dopustiti, da ,bi se take eventualne nakane zagrebške direkcije uresničile, ne sme niti dopustiti, da bi se inšpektorat, samo provizorno premestil v Zagreb. Imamo topogledne slabe izkušnje iti ni popolnoma neopravičen sum, da bi ne postala taka premestitev sčasoma trajna. Zadosti je, da nam je bilo svojčas, ko naša javnost vsled štrajka tiskarjev niti protestirati ni mogla, odvzeto ravnateljstvo, sedaj ne smemo absolutno dopustiti, da bi se nam ob trenutku, ko ne bi bil nihče nato pripravljen, odvzelo še ono malo, kar nam je preostalo, da bi se odvzel inšpektorat.
Lesni odsek Zveze industrijcev je podvzel na svojem občnem zboru proti vsaki nakani premestitve ali ukinjenja inšpektorata Energično stališče ter sklenil, kakor se nam poroča naslednjo resolucijo:
Lesni odsek Zveze industrijcev v Ljubljani kot reprezentant celokupne slovenske lesne produkcije, industrije in trgovine se zaveda velike važnosti, katera je za njen razvoj in procvit obstoj inšpektorata državnih železnic v Ljubljani, vsled česar apelira: ‘
1. Na ministrstvo saobracaja, da zaukaže nemudoma zgradbo poslopja za nastanitev inšpektorata, da razširi njegov delokrog in mu da popolno neodvisnost od ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu.
2. Na mestno občino ljubljansko, da vsaj delom,a prepusti sedanje prostore inšpektoratu, da se ne da povoda za njegovo premestitev iz Ljubljane.
3. Na poverjeništvo za socijaluo skrb, da nemudoma preskrbi potrebne prostore za nastanitev onih oddel-
TRGOVSKI LISI
kov inšpektorata, kateri bi se morali na vsak način umakniti iz sedanjih prostorov.
To torej resolucija občnega zbora lesnega odseka, katera se je odposlala na v resoluciji imenovana mesta. V resoluciji se zahteva popolna neodvisnost tukajšnjega inšpektorata od ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu. To stališče mora vsakdo odobravati. Našemu trgovstvu ne more nihče očitati separatizma in je do tega sklepa vodila lesne trgovce edinole gospodarska potreba. Ne sme pa ostati samo pri nastopa lesnega odseka. Za to vprašanje se mora pravočasno pričeti zanimati vsa javnost, predvsem pa trgovstvo. Mnenja smo, da morajo vse trgovske korporacije, predvsem Zveza gremijev zavzeti svoje stališče napram opisani nakani. Le pravočasnemu in združenemu nastopu se bo posrečilo, da sc premestitev ali ukinjenje inšpektorata ne izvrši. Na javnosti je sedaj ležeče, da ne bo zopet novega neljubega presenečenja in upamo, da naš pravočasni apel ne bo zastonj.
K današnji prilogi:
Radiša.
Urvatski Radiša priredi meseca julija v Zagrebu razstavo vajeniških del. Izložba se otvori 3. julija. Ravnateljstvo je pripravljeno, za slovenske vajence in vajenke rezervirati poseben razstavni prostor, ako se prijavi zadostno število. Upravičeno je upanje, da bo prijava častna in da se pri-glase tudi ženske vajenke, ako bodo mojstri akcijo primerno podpirali. Za prijave je že skrajen čas. Zato se po-zivlje vse slovensko obrtniško vajen-*tvo, da pošlje svoje priglase na na-slov g. Miloša Hohnjeca, kiparja v Celju.
Prepričani smo, da ne bo dolgo, ko bomo tudi v Sloveniji lahko začeli z enakim plodonosnim delom, kakor ga zaznamuje Urvatski Radiša v Zagrebu. Zato na delo, da nas čaš ne prehiti!
Izvoz in uvoz.
Klanje in izvažanje mlade živali. N«
podstavi brzojavnega obvestila ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 18. junija 1921., je ministrski svet razveljavil naredbo osrednje vlade, s katero je bilo prepovedano klati in izvažati mlade živali ter odločil, da jo v bodoče živino klati in izvažati po predpisih, ki «o bili glede tega prej v veljavi ali ki se izdado v bodoče.
Angleški izvoz v Rusijo. Odkar je podpisana angleško-ruska trgovska pogodba, je Anglija izvozila za 512.000 funtov šterlingov blaga v Rusijo, za 347.000 funtov šterJingov pa v Estonijo. Ni dvoma, da je tudi zadnje blago sprejela sovjetska republika.
itanins
Trgovina.
Izpiski iz knjig o tekočih računih niso dokaz, da je bilo blago kupljeno, preden je stopila v veljavo uredba o plačevanju 50 % za blago nemškega izvora. Na pojavljeno vprašanje, ali se smejo tudi izpiski iz knjig o tekočih računih smatrati za dokaz, da je bilo blago, kise izvaza iz Nemčije v našo kraljevino, plačano, preden ,e bila izdana uredba o plačevanju za blago nemškega izvora, pojasnjuje generalna direkcija carin sporazumno z generalnim inšpektoratom carinarnicam, da se taki izpiski ne smejo »prejemati za dokaz, ker se razen s poverjenim izpiskom iz knjig in fakture samo s potrdilom generalnega inšpektorata ali pooblaščenega denarnega zavoda, ki je devizo pravilno prodal, dokazuje resničnost, da je uvoznik plačal blago nemškega izvora, preden je stopila v veljavo uredba o plačevanju za blago, ki se uvaža iz Nemčije.
Znižane tene za žveplcnokisli amo-nijak na Češkem. Da bi mogle razpečati velike zaloge žveplenokislega amonija-ka, so češke tvoruice umetnega gnojila znižale cene navedenemu predmetu in sicer za 180 č. K po 1.00 kg. Znižane cene pa bodo veljale le tako dolgo, dokler nakopičene zaloge ne poidejo.
Velikanske zaloge lesa na Madžarskem. Na Madžarskem se cenijo nakopičene zaloge lesa na 1—2 milijardi kron.
Čehoslovaški sladkor v Ameriki. Veliko senzacijo je vzbudila na vseh tržiščih vest, da je kupila newyorška rafinerija »Federak 3300 ton češkega sladkorja v kockah po 4.15 cts po funtu fob. Hamburg, ki pa je dospel v Ameriko ravno, ko je bilo padanje cep v polnem teku ter se radi tega ni mogel prodati.
Svetovni bombažni 'kongres. — V Manchestru se vrši že nekaj dni svetovni bombažni kongres. Ker so producenli radi prenizkih cen le slabo dovažali surovi bombaž, bodo industrijalci prisiljeni dosedanjo ceno 12 cent. po funtu zvišati.
industriji««.
Naredba o uničevanju industrijskih podjetij razveljavljena. Naredba celoku pne deželne vlade za Slovenijo z dne 4. avgusta 1919., št. t>47 Ur. f., o uničevanju industrijskih podjetij se razveljavlja. (Ur. 1. 69).
Likvidacija in prodaja opekarne v Križevcih pri Ljutomeru. Opekarna v Križevcih d. z o. z. pri Ljutomeru, ki izdeluje letno do 6 milijonov komadov raznega blaga, ima lastno elektrarno, s katero osvetljuje podjetje in tri sosedne občine, likvidira in prodaja celo svoje podjetje.
Kranjske tvornico železnih, ključavničarskih in kovinskih predmetov. Dne 20. t. m. se je konstituirala v Zagrebu delniška družba pod navedenim naslovom. Nova družba prevzame današnjo tovarno železnih, ključavničarskih in kovinskih predmetov v Kamniku pri Ljubljani od sedanjega lastnika »Hrvatske delniške družbe za trgovino z železom« v Zagrebu. Ta tvornica je bila takoj po preobratu nacionalizirana in najmodernejše preurejena ter je naj večje podjetje te vrste v naši državi, ki s svojimi izdelki ne oskrbuje le celo našo kraljevino, marveč tudi izvaža v Italijo in Ru-mimijo. Delavcev zaposluje ca 400.
Oenarstv«.
Sprejemanje hipotekarnih zastavaie in komunalnih zadolžnic »Hrvatsko-sla vonske zemaljske hipotekarne banke.
Minister za finance je odredil z odločbo J. br. 530 z dne 23. februarja 1921., da se smejo hipotekarne zastavnice in komunalne zadolžnice Hrvatsko-slavonske zemaljske hipotekarne banke, glaseče se na kronsko, kronsko-dinarsko ali dinarsko vrednost, sprejemati na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ki je prešlo v sestav kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri javnih uradih za jamstvo (garancijo), za polog sirotinskega denarja in kot glavnica ustanov in zavodov, kakor tudi vseh javno-pravnib oseb in korporacij.
Stavka v čehoslovaških bankah. Dne 23. t. m. je izbruhnila generalna stavka bančnih uradnikov na Čehoslovaškom. Razen finančnega ministrstva in dveh državnih bank ne posluje nobeden denarni zavod. Bančni uradniki zahtevajo službeno pragmatiko.
Belgijski kapital sondira na Poljskem. Belgijski kapitalisti in nekaj belg. podjetij sondirajo na Poljskem raz. mere glede placiranja kapitala. V glavnem pridejo v poštev gradba železnic in tramvajev ter organizacija metalui-gične industrije.
Amerika je profi plačevanju vojne odškodnine v dolarjih. Iz Washingtona poročajo, da je ainerikanska vlada pri reparacijski komisiji potrebno ukrenila, da se Nemčiji odtegne dovoljenje plačevanja vojne odškodnine s čeki na dolarje, ker se je opazilo, da to deluje na ainerikansko 'trgovino in na tečaj dolarja.
Carina,
Znižanje izvozne carine na cikorijo, kalijev eianid in lesno oglje v Čelioslo-vaški. S 15. marcem je bila v Čehoslovaški znižana izvozna carina na cikorijo in 01 v0r' In°ko na pol odstotka fakturne viednosti, s 13. t. m. kalijev cianid
o	l na pol odstotka fakturne vrednosti, na leseno oglje pa od 400 na 100 č. K po 10.000 kg.
Ralkansisi uzorkarski vlak. Na željo čehosi': Iške v ide bo odpotoval balkanski vv.ork;.' r-;‘;j vlak šele po poteku jesenskega piašI- . :i semnja okolo 15. sept.
Proim- na progi Prijedor Sanica ustavljen. Radi povodnji je ustavljen promet na progi Prijedor-Sanica za 20 dni.
Vidiranjc potnih lisi«, čehodovjš-kim državljanom. Češkoslovaškim diia\ ljanom, ki imajo svoje stalno bivališče v naši državi, se potni list lahko vidira tudi za povratek v našo državo.
Telefonska centrala v Višnjigori. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo naznanja, da se je dne 16. junija t. 1. pri poštnem in brzojavnem uradu Višnjagora otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
KnKtiijSto&r..
Razstava vin v Osjeku. Kakor smo že poročali, bo za časa sokolskega zleta v Osjeku prirejena razstava vin, katere se bodo udeležile požeška, vitrovička in sremska županija. Na razstavi se bodo vršila tudi strokovna predavanja.
iZ ffliii Siiiiii&iCil.
Gremiju trgovcev v Ljubljani dolgujejo nekateri njegovi člani še znatne prispevke na članarini in dokladah za leto 1919, 1920 in 1921. Vse te zaostanke mora iztirjati gremij v smislu pravil iti obrtnega reda upravnim potom, to je po mestnemu magistratu. Ta pa sme po naredbi centralne vlade pobirati od vsakega opomina 4 vin., od izvršitve 4 vinarje in od prodaje 2 vinarja od krone. Ker je gremij zaostanke za leto 1919 oddal magistratu v iztirjanje, za 1. 1920 in 1921 bo pa to storirtelcom tega tedna, pozivlje gremij vse svoje člane, da svoje zaostanke takoj poravnajo v gremi-jalni pisarni, Gradišče 17, L nadstr., da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov.
Slovensko trgovsko društvo >31 er-kur« priredi v nedeljo, dne 10. .julija t. 1. poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru in nazaj. Izletniki se odpeljejo v dveh skupinah in sicer v soboto, dne
9.	jidija ob 17. uri 35 min. in 23. uri 55 min. Med potjo se pridružijo v Celju izletniki celjskega trgovskega društva. Oni, ki se odpeljejo iz Ljubljane z večernim vlakom, prenoče v Mariboru. Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo, dne 10. julija ob 4. uri 44 min. Nato se odpeljejo vsi skupaj ob 5. uri v Sv. Lovrenc (ena postaja nad Falo), od tam peš po prekrasni Dravski dolini k Dev. M. v Puščavi ter čez hrib v Falo (1 uro). Ob 8. uri zjutraj sj ogledajo izletniki v Fali električno centralo ter se odpeljejo ob II. uri 59 minut v Ruše. Tamkaj si ogledajo tovarno za dušik. V Rušah bode tudi kosilo. Iz Ruš se odpeljejo izletniki ob 20. uri 19 min. v Maribor in od tam v Ljubljano. Dotičniki, ki se nameravajo odpeljati že ob 16. uri 50 min. iz Maribora, bodo imeli v Rušah voz na razpolago. Ravnateljstvo Južne železnice je dovolilo društvu za ta izlet polovično vožnjo. Vožnja stane za osebo tretji razred tja in nazaj 25 dinarjev. Gg. člane in prijatelje društva opozarjamo na ta poučen izlet in jih vabimo, da ne zamude ugodne prilike ogledati si ta svetovnoznana podjetja. Dotični, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj svojo udeležbo čimprej prijavijo. Prijave sprejema društvo »Merkur-;. Denar je vposlati naprej. Društvena pisarna, Ljubljana, Gradišče štev. 17, I. nadstr.
«u prot
Ck
Tržna
na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu Njiv, travnikov in gozdov je 8 oralov Poizve se natančneje v »Dobrodelni pisarni«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
« StelM teši,
kavine konserve <?• a J5	H	s	sladkorjem,
kav>ne ko n ser v e brez sladkorja in irannelado nudi po iajnižji dnevni ceni in v vsaki množini
a
u
iovm Hranil v taci tri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Živina.
Maribor 17. junija. Prignalo se je 248 prešičev in 4 koze. Cene: Plemenske svinje 1 kg žive teže od 24—26 K, polpi-taue svinje 26 K, mladi prašiči 6—10 tednov stari komad 240- 360 K, 3-6 mesecev stari komad 380— 700 K. Za pol pitane prašiče so mesarji obetali po 20 24 K za kg .žive teže. Kupčija je bila ze-Jo živahna.
Poljski pridelki.
Gnjdobra (Bačka) 15.—20. maja. Pšenica 1020-1040 K, koruza 415-420 K, ječmen 520 K. Povpraševanje po ovsu je še vedno živahno, plačuje se po 450 460 K. Moka 00 K 15.40, druge vrste moke po 1 K ceneje. Beli fižol se prodaja po K 4.80.
Kavčuk.
Cene kavčuku so na Angleškem in v nekaterih drugih državah s krepko valuto tako padle, da so danes nižje kot pred vojno, med tem, ko so v državah s slabo valuto višje kot pred vojno. Sledeče številke naj pokažejo razmerje med cenami: |. januarja 1914. 2.3 šil., 5.05 mark; 1. februarja 1920. 2.9i/2 šil., 99.10 mark; 1. junija 1921. 0.9 šil., 20.50 mark.
in domač sukanec izgotavlja in oddaja Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica
Anton Šinkovec
Kranj —Grosuplje.
Cenjena naročila na tovarno v Orosuplju.
itm 11 ia Mi
izdeluje	140, 48—‘
Tovorna lesenih žcbiiev
Ivan Ms mi.
Točen pod Šmarno ssro pri Uu&Cor!.
Tomo pletenin in tkanin
JOSIP KDHC i SOUP.
LIU3K11, PoUinuii! nulii u
izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene) raSel-rute ženske naglavne šale, razne rute (Cachnez)’ svilene modne kravate (za gospode in dame) svilene modne šale (za gospode in dame)’ angleške Športne šale (za gospode in dame)! Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotno potrebo in to radi tega, ker se na eni strani cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo izvršiti, ker dela tovarna samo po naročilu in si ne nabavlja zalog.
m
petrolej
stroju
r.^ssnam
:':y*
T7" eleti^ovina z železa
2. n. o
NA DEBELO
NA DEBELO.
m n
Z7JLICI
SESnE
li
MK, Rakove S Zanki,
Tovarna iiemičniii in rudninskih Daru ter lotov.
prej: A. Zanki
sinovi.
Gazela milo i
■
■
je prvovrstne kakovosti in f ca 20°/» ceneje kot enako- : vredno importirano milo !
M
D
n
■
n
NHarna in svečarna I ti. is. v LjuMjanf. j
Centrala: Ljubljano.
D. z o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
SKiadlšCe: Hovisod.
Telefon: 64.
Tovarna cilja in ?iri»eža
Zabret * Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
i Skladi site: Beagrad, Mo vi Sad.
e £
NAJCENEJE.
puMOtiiaJ!
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnlfno laneno olje, prlma laneni firneS, lanene tropine In druge v rste oljnih Izdelkov.
Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
Englisti varnishes:
AngleSki laki
COPAL VARNISH.
Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
u PALE FLATTING | VARNISH UNIVERSALE
Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalflnejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE 1’LUID Slkatif, svetel.
DARK SICCATIVE FLUiD.
Slkatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinej&i.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate. mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnoleum lak za pode.
„MERAKL“. Cmajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
Engllsli vcrnisiies:
AngteSki taki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za j*voždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Ja pon. lak s sikativom.
1SOLAT1NG BLACK VARNISH.
Izolirni lak.
L1QU1D DRIERS PALE Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH VVH1TE Emajl beli.
ENAMEL VARNISH
BL.UE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zeien.
FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, Izredno fini.
Sladkor
I i
kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po 100 kg na vagone kakor tudi v manj* ših množinah iz skladišča v v Mariboru po nainižjšh dnevnih cenah
p q
Družba Hayer
Maribor.
i brl
Zaloga
pohištva
Karol Pr e is
Maribor Slomškov trg 6
Na dabelo.
EksporI.
Ha drobno.
Ceniki brezplačno in poitnine prosto.
s«,.,
Izdelovanje žičnih vložkov j za postelje.
lUHIIinlHMIlIMMUMIIUIIMIMMIIIIIIIIIIIItllUMMIIIMIIIIIIIMMIIMIIKlillllllllllNtllMIM
Vdeirgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Oašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
erm
Gosposka ulica št. 38
Telefon Interurb. 389.
nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, FHntpapier), ŠM1RKOV PAPIR (Schmlrgelpapir), ŠM1RKOVO PLATNO (Schmlrgel-lelnen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (SchlelftOchei), posuto s steklom ali šmtrkom za trgovino In Industrijo.
Zahtevajte cenike 1
Cl ro cr (0
murni*
ODPREMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ	*	MARIBOR
Oddelek za razpošiljanje postnih paketov.
GO. TRGOVCI!
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zact-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov
STEVO TONČIČ	t	MARIBOR
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO TONČIČ	<	MARIBOR
Telefon 230 in 330.	-	-	Brzojavi: Tonspedit.
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
idbbfc
Tjjel
:jbbbbibbbbuuuubbdbbbbbidddbi=fc
DelnlSkn glasnica 50,000.000 K. - - Rezervni zakladi 45,000.000 K.
I-j-ij/bljsurislsza- 3szred.itm.se banfea
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
M
o Podružnice: Split,Celovec,list,lm\m, Gorita,[eije.Maribor.Borovlje,Pini,Brežice, ij Prodaja srečke razredne loterije.
*---------------
. astnik: Konzorcij .na iz-laia-.M«	S
Oi.ivni :ir.':dn:k: Pet-:r Kast«!
•i! :ik Y( '»Jo h*-i.
i-ka i-.ksma
: ;*vaun v Ljubljani.
Priloga »Trgovskemu Listu** St. 63. ^
Ljubljanski Veliki Semenj
M—B	—a—M——Owaa—eoao«10>——W——B———W— i II «UUaOOWWMUWUSWU>WlpW»MHUSSMWPU>BM**
Ijjubljana, <ine 88. junija 1981.
itSSaMHfcMiMB65i^iSSisiiiiiBuiž» »' ajjajgičiwi. »r»^»a«A>3« iSiaBBii^BwBS<B>ži5čBMŽaMižži>3e«5«iiBfiM5siiiBB5SSBfi5SBSiwSSms>wgšiaaižim» niliTTniir Iniri ' rf irirfnf-r:-^rT^-^^iiiif^Wriirrnir^MrrTlff^gliiiiiii^nBL^^ ^ra-ai-.-ina^'^-. -^^rrrrar^.,-M
Učešče na.; Uubilanskom veiikom saimu.
Prostorije, kojima raspolaže sajamski ured, več su domala h v e iz-najinljene. Osobito posljednih dana prijavilo se toliko učesnika, da je povoljni uspjeh priredbe zasiguran. Premda je prijavni rok, ko j i je bio za učesnike iz Slovenije produljen do 10. o. mj., za izlagače iz drugih pokrajina Jugoslavije pak odredjen do 15.
o.	inj., več prošao, prima sajamski ured prijavnice ipak još do 25. o. mj., i to zato, jer ima još puno tvrtka, koje su javile, da če učestvovati, nijesu ali mogle da iz ovog ili onog uzroka ša-
1	ju prijavnicu u odredjeno doba.
'I'ko treba kojihgod informacija, neka se obrati na sajamski ured u Ljubljani, Turjaški trg 6-11.
Dodijeienje prostorij«.
Sa strane interesenata dolazp sa-jamskom uredu molbe, neka bi im ovaj dodijelio bolje mjesto. Treba je, da kažemo, da su sve prostorije u pokrivenim zgradama potpuno jed-nake, te poradi toga nijedna prosto-rija nije bolja ili .slabija od druge. Sve sii prostorije potpuno jednake. Culo se takodjer, da bi na dodijeienje prostorija mogla da ima utjecnj protekcija. To je posve izključeno, več radi toga, jer sajamski ured više ne raspolaže ovolikim mjestom te !>i mogao da ga dijeli po svojoj volji. Osi m toga biti če prijavljena roba izležena po strukamaT Radi toga nije moguče, da bi protekcija ovdje igrala kojugod ulogu, jer če biti proizvodi iste struke uvršteni na jednem mje-stu. Djelitba robe po strokama pak ima za posljedicu djelitbu prostorija.
Dosada još nijednoj Stranci nije bilo otkazano mjesto. Sajamski če ured Čekati do 25. o. mj., da ima sve prijave u rokama te onda započeti ot-kazivanjein iznajmljenih prostorija, zašto če trebati oko pel dana. Onda če se svaka prijavljena stranka oba-vjestiti, koja joj se prostorija dodije-lila. Obavjesti bit če priložen tloris sajamskih prostorija i tloris dotičnog paviljona, u koine se nalazi Stranci dodijeljeno mjesto. Svaka je prostorija označena tekočim brojem, tako cia svaki prijavnik odmah znade, gdje se nalazi njemu dodijeljena prostorija. Kad dodje slrunka sa svojim uzorcima na izlagalište, odmah če znati, kamo mora da se obrati i gdje da izloži svoju robu. Stranke u vla-stitom se interesu upozoravaju, da ovih tlorisa ne izgube, jer može onda da nastane smutnja, koja bi zadala sajamskom uredu samo nepotrebitu radnju.
Sniženjc cijena iznajmljenih prostorija.
Sajamski red prepisuje da se oi-jene prostorija, navedenih pod br. i
i	br. 2, prilično sniže, ako iznosi iz-najmljeno mjesto više od 40 m2. Sajamski ured odredio je sniženje ovih cijena ovako:
Za prostorije pod br. I i bi1. 2 u iznosu do 40 m- ne če se dozvoliti ni -kakvi popust te iznosi cijena 500 odnosno 300 K za svaki kvadratni mje-tar. Od 41 do 60 m- sniže se cijene za 20 %, dakle 400 odn. 240 K za svaki m4; od 61 do 100 m2 za 40 %, dakle pro mr 300 K odnosno 180 K; od 101 nr dalje se cijena sniži za 50 % te iznosi ‘250 K odnosno 150 K za svaki kvadratni mjetar.
Ovdje označeni popust pak ne valja za čitavu iznajmljenu ploskvu, več samo za mjesto u koliko ovo pre-siže 40, 60 ili 100 nr.
Za bolje shvačanje neka služi primjer, koliko stoji prostorija, navedena u sajamskom redu pod tačkom 1., ako iznosi n. pr. 200 m'.
Cijena mjesta za prvih 40 nr po 500 K 20.000 K; cijena mjesta za dalj-njih 20 m' po 400 K 8000 K; cijena mjesta za daljnjih 40 nr’ po 300 K 12.000 K; cijena mjesta za daljnjih 100 nr po 250 K 25.000 K; slcupa dakle 65.000 K.
Slično odredjuju se cijene za prostorije navedene u sajamskom redu pod br. 2.
Naslovne pločice.
U sajamskom se redu nalazi tačka, koja veli, da če sajamski ured dobaviti ižlagačima naslovne pločice i zaračuniti ih uz vlastitu cijenu. Ovo učiniti če se zato, da budu sve napisne pločice jednake te utisak radi vanjske jednoličnosti bol ji. Kako pak bi imala različita poduzeča dulje naslove, n. pr. N. N. tvomica kandita i sečem ih pro-dukata u X. , te bi ovi natpisi radi učešča inostranaca morali biti u. više jezika, sajamski je ured odredio, da opremi ove pločice svim ižlagačima jednako, i to saino imenom te sjedi-.štem izlagača i tekučim brojem! Sajamski ured izdat če sajamski katalog u više tisuča primjeraka; u ovom če katalogu bili označeni svi izlagači tekučim brojem, lačno navedenim naslovom i sjedištem, i to u više jezika. Pod dotičnim tekučim brojem svaki če posjetnik nači sve potrebite podatke o izlagaču. Tko pak želi našlovnu ploču sa punim naslovom, neka se za nju pobrine sam; po mogučnosti neka bude natpis u više jezika. Primjetiti pak moramo, da se mogu izvjesiti vlastite naslovne ploče samo u unu-tranjosti iznajmljenih prostorija, jer je čelo rezervirano za ploču, kojom opremi prostorije sajamski ured i koja če opsizali samo ime i tekuči broj.
Učesnicima preporučuje se, neka paze na to, da izložbeno mjesto ne bude jednolično, jer bi to bilo u kvar ejelotnome utisku. Radi toga neka se unutranjost prostorija iskiti zelenilom, cviječem, reklamama, fotografijama, slikama itd.
Pogoilnosti za u Česnike.
Sajamski se ured postaran, da se sniže vozovne cijene na željeznicama za učesnike Ljubljanskoga velikog sajma na polovicu. Nadamo se, da če uprava željeznica loj molbi ugoditi, jer ovako postupaju željezničke uprave u svim državama, gdje se prired-juju veliki sajmovi uzoraka. Kako je naša željeznička uprava dozvolila po-setiocima praškoga velesajma snižene vozovne cijene, če to tim sigurnije učiniti nama.
Sajamski je ured interveniral) takodjer kod Generalne direkcije carina u Beogradu, da se svi inostranski izlagači oproste carine. I ovdje gojimo opravdanu nadu, da če vlada na-s°j molbi ugoditi. Sajamski če ured u pravo doba opčinstvu javiti o uspjehu svojih intervencija.
Poziv ižlagačima.
Svi oni, koji Su poslali prijavnice sujamskom uredu, neka se požure da če svršiti sve priprave i u pravo vri-jeme spremiti uzorke, koje su naumili da izlože. Paze neka na to, da če biti uzorci najkasnije do 10. augusta na mjestu izložbe. Isto valja i za izlagače, koji če podignuti vlastite paviljone. Pobrinu neka se, da če u pravo
vrijeine postaviti svoje zgrade, u koliko je njihove načrte več potvrdila gradbena eksekutiva. Preostaje još samo nekoliko secirnica, pak treba da se radom požurimo.
Upozoravamo na to, da izlagači izlože samo takve uzorke svoje robe, kako ih proizvode odred jene za prodaja. lzlagač neka ima uvijek pred očima, da se kod velikog sajma uzoraka ne radi o izložbi, dakle o višini proizvoda, nego samo o izložbi uzoraka za prodaja odred jene robe. Pose-lioc hoče da vidi uzorke i po njima da naruči baš onakvu robu; nije mu ali stalo do toga, da vidi proizvode, ko ji h u običnom životu ne treba.
Udeležba na ljubljanskem velikem sejmu.
Prostor, ki ga ima sejmski urad na razpolago, je malone popolnoma oddan. Zlasti, zadnje dni so se udele-žniki prijavili v taki meri, da je ugoden uspeh prireditve zagotovljen. Pasi je rok za priglasitev, ki je bil za udeležnike iz Slovenije podaljšan do 10. t. m., za razstavni!«: iz ostale Jugoslavije pa določen do 15. 1. m., že potekel, prejema sejmski urad prijavnice še do 25. t. m. To se je dovolilo, ker je še polno tvrdk, ki so naznanile, da se sejma udeleže, da pa iz tega ali onega vzroka niso mogle pravočasno doposlati prijavnice. Kdor rabi kakih informacij, naj se obrne na sejmski urad v Ljubljani, .Turjaški trg 6 11, kjer jih bo vsakčas prejel.
Dodelitev prostorov.
S strani raznih interesentov prihajajo Sejmskemu uradu prošnje, naj bi jim oddelili boljši prostor. Pripomnili je treba, da so vsi prostori v pokritih zgradbah popolnoma enaki in da zaradi tega noben prostor ni boljši ali slabši. Vsi prostori so popolnoma enaki. Pojavili so 'se tudi glasovi, da bi se pri razdelitvi prostorov utegnila goditi protekcija. To je popolnoma izključeno, že zaradi tega, kor Sejmski urad nima več toliko prostora na razpolago, da bi ga mogel deliti po lastni volji. Razen tega pa bo priglašeno blago razstavljeno po strokah, že zaradi tega je nemogoče, da bi se godila kaka protekcija, ker bodo proizvodi iste stroke razvrščeni na enem prostoru. Delitev blaga po strokah ima za posledico delitev prostorov.
Dosedaj ni bil še prostor dodeljen nobeni stranki. Sejmski urad hoče počakati do 25. t. m., da ima vse prijave v rokah. Potem prične z dodelitvijo najetih prostorov. Razdeljevanje prostorov bo trajalo približno pet dni. Nato bo vsaka stranka, ki se je priglasila, obveščena, kateri prostor ji je bil dodeljen. Obvestilu bo priložen tloris vsega sejmskega prostora in tloris dotičnega paviljona, v katerem se nahaja stranki odkazani prostor. Vsak prostor je zaznamovan z tekočo številko, tako da zamore vsak prijavnik takoj vedeti, kje se nahaja njemu dodeljeni prostor. Ko pride stranka s svojimi vzorci na razstavišče, bo takoj vedela, kam se ima obrniti in kje izložiti svoje blago. Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, da teh tlorisov ne izgube, ker potem lahko nastane zmešnjava, ki povzroči sejmskemu uradu nepotrebno delo.
Znižanje cen najetih prostorov.
Sejmski red določa, da se cene prostorov, navedenih pod 1 in 2, primerno znižajo, ako meri najeti prostor
več kot 40 ur. Sejmski urad je znižanje teh cen določil takole:
Za prostor pod št. 1 in št. 2 v izmeri do 40 m- se ne dovoli noben popust in znaša cena 500 oz. 300 kron za vsak kvadratni meter. Od 41 do 60 nr se cene znižajo za 20 % in znašajo torej 400, oz. 240 kron. Cena za nadaljnih 40 nr, to je od 61 do 100 kvadratnih metrov, se zniža za 40 % in znaša torej 300, oz. 180 kron, od 101 m3 dalje se cena tem prostorom zniža za 50% in znaša 250, oz. 150 kron.
Tu označen popust pa ne velja za vso najeto ploskovino, ampak le za prostor, v kolikor presega 40, 60 ali 100 nr’. V boljše razumevanje bodi naveden primer, koliko stane prostor, naveden v sejmskem redu pod točko
1,	ako znaša n .pr. 200 m2.
Cena prostora za prvih 40 nr po K 500 = 20.000 K.
Cena prostora za naclaljnih ‘20 nr po K 400 = 8.000 K.
Cena prostora za nadaljnih 40 nr po K 300 = 12.000 K.
Cerui prostora za nadaljnih 100 nr po K ‘250 = 25.000 K.
Skupaj torej 65.000 K.
Slično se določa cena za prostor, naveden v sejmskem redu pod štev. 2.
Oficielna spedicijska tvrdka vele-semnja.
Sejmski urad Ljubljanskega velikega semnja je določil spedicijsko tvrdko »Balkan« delniško družbo v Ljubljani, kot oficielno spedicijsko tvrdko vzorčnega velikega semnja. Ta tvrdka bo ves čas prireditve velesem-nja poslovala v lastnem paviljonu na sejmskem prostoru, kjer bo interesentom dajala vse potrebne informacije glede špedicije blaga, zacarinjenja in druga tozadevna navodila. Interesenti naj se v vseh transportnih zadevah obračajo na to tvrdko.
Veliki semenj se ne preloži.
V zadnjem času so se razširile govorice, da se namerava Ljubljanski veliki semenj preložiti na mesec september. Ker bi take govorice utegnite begati občinstvo, poudarja Sejmski urad, da so vsi taki glasovi neresnični in da se vzorčni veliki semenj v Ljubljani vrši nepreklicno v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921.
Zaradi tega naj udeležniki, ki so sejmskemu uradu poslali svoje prijavnice, nemudoma začno s pripravami za izložbo svojih proizvodov.
Napisne table.
V sejmskem redu se nahaja točka, ki pravi, da sejmski urad preskrbi razstavljalcem napisne table in da se vsa ta dela izvršijo na račun ucle-ležnika po dnevnih cenah. To se je sklenilo storiti radi tega, da bodo vse napisne table enakomerne in bo na to način napravil razstavni prostor ličnejši utis. Ker pa bi razna podjetja imela daljše naslove, n. pr. N. N., tvomica kanditov in sladkornih izdelkov v X. , in bi napisi zaradi udeležbe inozemcev morali biti večjezični, se je Sejmski urad ocHočil, da preskrbi vsem razstavnikom enake napisne table samo z imenom, sedežem iz.lož-nika in tekočo številko. Do tega ko-
•	raka se je Sejmski urad odločil zaradi tega, ker bo itak dal natisniti sejmski katalog v mnogo tisoč izvodih, ki bo obsegal vse razstavnike z natančno navedbo naslova in sedeža razstavni-ka z odgovarjajočo tekočo številko v več jezikih. Pod dotično številko bo vsak posetnik velikega semnja našel vse potrebne podatke razstavljalca. Kdor si pa želi napisne table z natančnim naslovom, za katero se priporo-
2
ca, da naj ho po možnosti izvršena v več jezikih, naj si jo nabavi sam. Pripominjati je treha, da se te lastne napisne lable smejo nahiti samo v notranjosti najetega prostora, ker je pročelje rezervirano za tablo, ki jo preskrbi Sejmski urad in ki bo obsegala, kakor že rečeno, samo ime in sedež izložnika ter tekočo številko.
Udeležnikom se tudi priporoča, naj pazijo na to, da razstavni prostor ne bo enoličen, ker bi to kvarilo celotni vtis. Zaradi tega naj se notranjost najetih prostorov okusno ozaljša / zelenjem in cvetjem, reklamnimi fotografijami itd.
Važno za one, ki bodo točili razne pijače.
Med prijavniki je-/elo veliko vinskih producentov. Ker pa je točenje pijač na razstavnem prostoru prepovedano, ampak se sme dajati samo pokušnja, se bo oddelil poseben prostor, ki pa bo v zvezi z razstaviščem, na katerem bodo smeli razstavljajoči vinski producentje svoje proizvode tudi točiti. Vse potrebne informacije, posebno kar se tiče pridobitve dovoljenja točenja pijač na tem prostoru po zadevni oblasti, daje iz prijaznosti Zveza gostilničarjev v Ljubljani.
Razvedrila.
Na razstavnem prostoru bo preskrbljeno tudi za razvedrilo. Sejmski urad je že stopil v zvezo z merodajnimi krogi, da bi se za časa vzorčnega velikega semnja priredili promenadni koncerti. Ljubljanska tvrdka Geyer bo postavila na razstavišču ličen paviljon, ki bo namenjen za godbo, ki bo prirejala te koncerte.
Nadalje se je stopilo v stik z raznimi drugimi kulturnimi in športnimi društvi, da prirede za časa trajanja sejma pevske koncerte, najrazličnejše tekme in druge prireditve. Obiskovalcem sejma bo treba nuditi razvedrila izven sejmskega prostora in z gotovostjo pričakujemo, da bodo naša društva skrbela za to, tla bo to razvedrilo različno in prvovrstno.
Pripravljalna dela.
Razstavišče v Lattermanovem drevoredu, ki meri okrog 23.000 nr, je že planirano. Vsa dela so v polnem teku, da bodo zgradbe pravočasno izgotovljene. Za glavne zgradbe je že planirano. Za glavne zgradbe je določenih približno 4500 nr; te zgradbe so določene samo za razstavo vzorcev. Okoli 500 nr bodo pokrile stavbe sejmskega urada ter zgradbe za pošlo, brzojav in telefon. Postavi se tudi večja restavracija. Doslej je prijavljenih 18 zasebnih paviljonov v izmeri nad 400 nr. Zgradba stavb je poverjena petim uglednim ljubljanskim stavbnim tvrdkam. Privatni paviljoni se izdelujejo drugod in se bodo kasneje pripeljali na razstavišče in tam sestavili. Poslopje Sejmskega urada ter pošte, brzojava in telefona bo permanentno in zato zidano. Stavba je poverjena Kranjski stavbni družbi. Dasi je letošnja prireditev prva, se je prijavilo že toliko razstavni-kov, da se je izkazalo, da bo prihodnje leto razstavni prostor najbrže premajhen. Ker bo prihodnja leta udeležba gotovo večja, o čemer ni dvoma, ako je že prva prireditev bila tako ugodno sprejeta, bo odbor za prireditev Ljubljanskega velikega semnja morai razmišljati o najetju večjega prostora.
Udeležba inozemstva.
Za našo prireditev se inozemstvo zelo zanima, predvsem Češkoslovaška, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija in Madžarska. Interes v inozemstvu je tako velik, da je Sejmski urad moral v nekaterih državah že imenovati oficielne zastopnike in sicer v Češkoslovaški tvrdko Čechoslavia v Pragi, tvrdko Lebet, Curti & Co. v Parizu in v Italiji tvrdko Rudolf Drufovka v
I	rstu. Za Nemčijo je prevzela posredovanje tvrdka Triglav v Draždanih.
Ugodnosti za udeležence.
Sejmski urad je napravil na kompetentnih mestih korake, da se zniža cena na železnicah za udeležnike
LJUBLJANSKI
Ljubljanskega velikega semnja na polovico. Upati je, da bo železniška uprava tej prošnji ustregla, ker tako postopajo železniške uprave v vseh državah, kjer se prirejajo vzorčni veliki semnji« Da prošnja za znižanje voznih cen ne bo odbita, nas v lem potrjuje dejstvo, da je naša železniška uprava dovolila znižanje voznin vsem udeležnikom vzorčnega velikega semnja v Pragi letošnjo spomlad. Če so naše železnice dovolile popust udeležencem inozemskega velikega semnja, bodo to še veliko prej storile pri nas.
Sejmski ur ati je interveniral tudi pri Generalni direkciji carin v Beogradu, tia se oprostijo carine vsi inozemski razslavniki. Tudi tukaj je upravičena nada, da bo vlada ugodila prošnji. Sejmski urad bo občinstvo pravočasno obvestil o uspehu svojih intervencij.
Poziv razstavnikoin.
Vsi oni, ki so poslali prijavnice Sejmskemu uradu, naj se podvizajo, da bodo končali vse priprave in bodo pravočasni) pripravljeni vzorci, ki jih nameravajo razstaviti. Pazijo naj na to, da bodo vzorci pravočasno na razstavišču, <o je najkasneje do
10.	avgusta. Isti poziv velja tudi onim izložnikom, ki postavijo lastne paviljone. Skrbe naj za to, da bodo pravočasno postavili svoje stavbe, v kolikor je njih načrte že potrdila gradbena eksekutiva. Na razpolago je še nekaj tednov in zaradi tega se je treba z delom podvizati.
Opozarjamo na to, da izložniki razstavijo samo take vzorce svojega blaga, kakor jih proizvajajo, določene za prodajo. Razstavnik naj ima vedno pred očmi, da pri vzorčnem velikem semnju ne gre za razstavo, torej za višino proizvodov, ampak za izložbo vzorcev za prodajo namenjenega blaga. Posetnik hoče videti vzorec in si pt> njem naročiti ravno tako blago, ne pa videti proizvode, katere ne rabi v vsakdanjem življenju.
Lepaki velikega semnja.
V kratkem izide v ninogo tisočih izvodih umetniški lepak Ljubljanskega velikega semnja, ki ga je izdelal naš priznani slikar profesor Vavpotič. Delo je res krasno in potrjuje sloves tega mojstra, ki ga uživa v umetniških krogih. Lepak se razpošlje na vse kraje, tudi v inozemstvo. Naročeni so tudi znaki, ki jih bo moral vidno nositi vsak posetnik razstavišča. — Sejmski urad polaga posebno važnost na to, da je vsaka stvar okusno in lepo izdelana in da ne kvari celotnega vtisa. Zato priporočamo vsem izložnikom, da se tudi oni drže tega načela, kar jim bo gotovo le v prid.
Reklama.
Na sejmskem prostoru se bodo po vzorcu enakih prireditev v drugih državah postavile velike reklamne table, na katerih bodo mogle stranke proti odškodnini pritrditi svoje reklamne plakate. Ograja sejmskega prostora se bo oddajala v najem za barvane lepake razstavnikov. Akvizi-cija teh plakatov je poverjena tvrdkama A loma Co. v Ljubljani in Hermes v Šiški.
Najboljša reklama za vsakega in-dustrijca, obrtnika in trgovca je vsekakor razstavišče Ljubljanskega velikega semnja, ki naj ga vsaka tvrdka v lastnem jnleresu kolikor mogoče lepo in okusno uredi. Razen tega nujno svetujemo izložnikom, da si dajo napraviti umetniško izdelane lepake, ki se bodo nabili na sejmskem prostoru. Čim lepši plakati, tem ugodnejši je vtis, ki ga napravlja tvrdka na občinstvo. Reklama se vrši tudi lahko v obliki letakov’, ki se v mnogih tisočih izvodih razdelijo med posetnike velikega semnja. Letaki naj bodo po možnosti tiskani v več jezikih, ker bo udeležba inozemstva zelo velika. Predvsem se priporoča, da se letaki in lepaki tiskajo v srbo-hrvatskem jeziku.
Nekatere tvrdke mislijo, da se v svojih napisih, letakih itd. smejo posluževati le gotovih jezikov, ki jih določi Sejmski urad. V pomirjenje inte-
VELIKI SEMENJ__________________
resentov poudarjamo, da v tem pogledu ni nobenega predpisa in da se vsakdo lahko poslužuje vsakega jezika. Tu gre za svobodno trgovinsko reklamo.
V	zadnjem času se opaža na velikih semnjih v inozemstvu nov način reklame. Razslavniki razdeljujejo med posetnike sejmišča letake v obliki vizitk. Seveda so te posetnice iz slabšega papirja, ker bi bila ta reklama drugače spojena z prevelikimi slroški. Te vizitnice, ki imajo navadno obliko posetnic, imajo na eni strani tiskano ime in naslov tvrdke, na drugi strani pa opis predmetov, ki jih tvrdka izdeluje ali prodaja. Ta vrsta reklame ima to prednost, da je zelo poceni in zelo okusna, ker si letak v obliki vizitnice vsakdo lažje in raje shrani, kakor pa letake večje oblike.
Pri nas se na reklamo polaga še vse premalo važnosti. Ljudje se pri nas vse premalo zavedajo, da je reklama neobhodno potrebna za vsakega trgovca in producenta. Kdor ponuja blago, mora postati na vsak način znan. Čim več se imenuje njegovo ime in čim bolj je znano njegovo blago, tem več bo odjemalcev. Reklama je edino sredstvo, da se ponudnik uvede v trgovske kroge. Inozemske tvrdke izdajajo vsako lelo ogromne vsote za reklamo, ki se jim pa bogato poplačajo. Res je, tla je dobra reklama draga, toda uspeh ne izostane nikoli in stroški se dobro obrestujejo. Zato našim pridobitnim krogom nujno priporočamo, naj se v čim izdatnejši meri poslužujejo reklame, ki jim jo nudi ravno vzorčni veliki semenj. Tu jim bo dana prilika, da seznanijo svet s svojimi proizvodi deloma s tem, da ga razstavijo, deloma pa s tem, da množico obiskovalcev sejma opozorijo nase.
Kdor hoče stopiti v trgovinske zveze, naj razstavi svoje vzorce na ljubljanskem velikem semnju!
»RadHin teden“
v Zagrebu.
Naša kraljevina je zelo prostrana država. Zaradi tega je naravno, da ne more prevladati povsod enak gospodarski interes. V enem delu je bolj razvito poljedelstvo, v drugem bolj industrija. En del leži proti severu, drugi proti jugu, tretji na zapad, četrti na vzhod. To različnost v gospodarskih interesih je treba izravnati, v kolikor seveda ne nasprotujejo naravnemu zakonu.
Zbližanje teh interesov obstoja v tem, da se ti interesi čim več identificirajo in polagoma spajajo v en, skupni državni interes. Da se to doseže, je naloga sedanje generacije Jugoslavije. To je njena prva dolžnost. Vprašanje je le, kako naj se to izvede. Eno je gotovo! Skupno sodelovanje vseh slojev naroda v vseh delili države je edini pogoj, tla ta cilj dosežemo.
Že poldrugo desetletje deluje v Zagrebu društvo Hrvatski Radiša, ki si je nadel nalogo, da omogoči mladini pristop v trgovino in obrt. Posredovalo je med delodajalci in učenci. Uspeh ni izostal. Po prevratu je društvo razširilo svoj delokrog. Lani in predlanskim je Hrvatski Radiša priredil velik zbor z razstavo, ki je pokazala razvoj pa tudi potrebe naroda na gospodarskem, industrijskem in obrtniškem polju.
Enaka prireditev bo'v Zagrebu tudi letos. V Zagrebu priredijo Ra-dišin teden , v pokrajini pa »Radišin dan . Prireditev hoče izvršiti korak dalje v gospodarskem ujedinjenju našega naroda. Razni kraji naše države naj se spoznajo med seboj. Vsi gospodarski interesi naj se koncentrirajo in pokažejo one smernice, po katerih se mora razvijati ves naš gospodarski živelj, ako hočemo doseči popolno njedinjenje jugoslovanskega naroda. To je cilj Radišinega tedna . Imeti moramo eno državo in en gospodarski interes.
Zastopani bodo vsi deli države. Manjkati ne sme Slovenija, ker bi
nam to zelo škodovalo, toliko v gospodarskem, kolikor v moralnem oziru.
V	nekaterih delih naše domovine vladajo gotovi predsodki proti Sloveniji. To moramo odstraniti, predvsem /. udeležbo, ki nam mora delati čast. Naša obrt zavzema odlično mestS“v naši državi. Izdelki Slovencev so priznani tudi v inozemstvu. Ali vsa naša država nas še ne pozna popolnoma. Ravno Radišin teden nam nudi priliko, da spoznamo Jugoslavijo s svojim delom in s svojimi proizvodi.
Slovenci, predvsem obrtniki, udeležite se razstave »Hrvatskega Radi še« v Zagrebu, ki se vrši od 3. do 10. julija 1921! Ne zamudite prilike, da seznanite jugoslovansko javnost in jugoslovanske gospodarske kroge s svojimi izdelki!
Gre za organizacijo dela in zri vsestranski moralni, intelektualni in fizični napredek delovnih energij našega naraščaja. Tu se mora položiti lemelj za podlago normalnih razmer pridobivanja in za procvit obrti, trgovine in industrije. Radišin tedenc v Zagrebu se otvori v nedeljo, dne 3. julija t. I. z manifestacijskim obhodom po mestu. Češkoslovaški gospo darslci krogi so tak obhod priredili tudi v Pragi povodom otvoritve praškega velikega semnja. Obhod je bila sijajna manifestacija gospodarskega napredka češkoslovaškega naroda. Sodelovali so vsi družabni krogi.
Obhod po mestu bo*impozanten. Udeleži se ga ogromna skupina zagrebških vajencev. Zastopane bodo vse pridobitne panoge, kulturna, humanitarna in športna društva, klubi itd. Ta obhod je otvoritev svečanosti, ki se bodo priredile povodom Radi-šinoga tedna«.
Prišlo bo na obhod mnogo zunanjih udeležencev, s čimer bo obrtnikom, industrijalcem in trgovcem dana najboljša priložnost za uspešno reklamo. Tako reklamo so z najboljšim uspehom izvedli .v Pragi ob priliki otvoritve tamošnjega vzorčnega velikega semnja. Vsak obrtnik, industri-jec in trgovec lahko uporabi za svoje proizvode na svoj strošek vsako dostojno in odlično sredstvo, s katerim more zbuditi pozornost in tako občinstvo upozna s svojimi izdelki. Lepo prirejeni vozovi, avtomobili, ozaljšani konjeniki, pešci, posamezno ali v skupinah, dečki in deklice iz meščanskih in kmetskih slojev, natovorjeni konji, mezgi, kakor tudi aranžiranje izložb, morejo se v vseh mogočih kombinacijah, lahko tudi v simpatični karikaturi izrabiti v te svrhe, kakor pač najbolje kaže za razne proizvode. Oblika naj bo okusna, da zbudi zanimanje občinstva.
Za prireditev Hrvatskega Radiše se je v obrtniških, industrijskih in trgovskih krogih pokazalo veliko zanimanje. Vse stranke, ki se nameravajo udeležiti Radišinega tedna:: v Zagrebu, se naprošajo, da odboru Hrvatskega Radiše čimprej sporočijo svoje sodelovanje pri obhodu ter kako se ga nameravajo udeležiti. V sprevodu bo vsak dobil mesto in red po vrsti, kakor se kdo oglasi. Za samo reklamno sodelovanje v sprevodu plača vsaka stranka vsoto 1000 kron (en tisoč kron); tudi vse druge stroške za reklamo, vozove, deske, aran gement itd. nosi stranka sama.
Delovanje, kakor si ga je nadel Hrvatski Radiša v Zagrebu, bo treba na vsak način uvesti tudi pri nas, Če hočemo, da se nam ne izgubi najproduktivnejši del naroda v brezdelno-sti, površnosti in strankarski podivjanosti. Zaradi tega so o binkoštnih prazniki šli trije člani gospodarskega sveta v Zagreb, kamor jih je poslalo Občeslovensko obrtno društvo, da si ogledajo delovanje Hrvatskega Radiše in izdelajo program za ustvarjenje take institucije tudi v Sloveniji. Gospodje so si vse delovanje tega pre-koristnega društva ogledali in potem doma o svojih vtisih poročali. Ideja takih prireditev je tudi v naših krogih našla mnogo razumevanja.
Hitite s pripravami za veliki semenj!
Kdor hoče reklame, naj se udeleži velikega semnja!