Poštnina plalana v gotovini« V LiflUiiflni, v sredo dne 28. sepiemhrfl I92i. Leto XL1X. »SLOVENEC« velja po ;>ošti na vsa strani Jugoslavija in v LJubljani: in oelo teto naprej. K 240«— ia pol leta „ ,. „ 120'— sa detrl lata „ .. „ 60-— sa eu mesec „ .. „ 20«— Za Inozemstvo celolelao K 480-. ~ Sobotna izdaja: s Za oelo leio.....K tO — za inozemstvo . . . „ ■ Inseraii: Enostolpna vioittvrstn (S9 um široia in 3 mm visoka nii nje prostor) sa eakrat ... po R B'— puslaua itd, . . no K 8'— Pri večjem naročilu po-just. NaJmanjSl oglas i9/9mu C-15. Izhaja vsak (lan izvzemSl ponedeljka in j.ueva uo prazniku ob 5. nrl zjutraj, lesoina priloga: ITcstnlk SKSZ EffST Uredništvo je v Kopitarjevi ulici štev. 9/111. Rokopisi se ne vračajo; neirnnklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen! ist za slovenski n arod ■ Uprava Ja v Kopitarjevi ul.6. — Račan oostne bran. ljubljanske št. 650 ca naročnino ln št 343 za oglase, avstr. In 6eške 24.797, oar. 23.511, bosn.-iiaro, /563 Proglas g. Stojami Protiča je našel odziv v demokratsko-radikalnih vladnih krogih, pa tudi v ljudstvu ni ostal brez vtisa. To dokazuje predvsem vladno časopisje, ki se s Protieevo' akcijo peča več kakor opozicionalni krogi, ki tiho in brez pretiranega optimizma zasledujejo njegovo delo. Demokrate je Protič naravnost prestrašil, tako, da mu je demokratski parlamentarni klub posvetil eno celo sejo Jn zahteval od koaliranih radikalcev, da zavzamejo napram Protiču jasno stališče. Ker pa so radikali v tem oziru različnega naziranja, niso ugodili demokratom, ki se tresejo za demokratsko-radikalno koalicijo; Pašič pa je znal ta prekeren položaj demokratov izkoristiti zase. Temu Pašiče-vemu pritisku so se začeli udajati nesrbi-janski politiki okoli Pribičeviča in čuje se, da bi se ob eventualnem razkolu radikalne stranke mogli pridružiti celo Pašičevi skupini. Pribičevičeva struja namreč trdi, da med njo in Pašičem glede centralističnega in absolutističnega režima v nazira-nju in izvajanju ni bistvenih razlik, dočim bi se srbijanski demokrati pod vodstvom g. Davidoviča ne mogti pridružiti temu velikemu preokretu ,ker je njihova stranka v Srbiji zrastla ravno v boju proti nasilnim metodam radikalne stranke. Protič gre medtem svojo pot dalje in išče trdnih tal med ljudstvom. V Belgradu z veliko nervoznostjo pričakujejo rezultatov njegovega pohoda v njegov- vol i vaj okraj, v Niš in Kruševac. Na polemike vladnih listov o Protičevem proglasu je Protič odgovoril v razgovoru z urednikom »Epohe:, ki je bil v tem listu objavljen 21. t. m. Protič zavrača : Tribunin< očitek, da ni poskušal sporazuma s šefom stranke in njenim vodstvom, pač pa konstatira, da so bili njegovi poizkusi brezuspešni. Na ugovore proli Protičevi zahtevi po takojšnji reviziji ustave v svrho ozdravljenja državnih iinanc in razdrapanih notranjih razmer odgovarja Protič: l Tisti, ki vedo, kaj je revizija, pa je ne želijo in nočejo, ker hočejo sedanjo Vi-dovdansko ustavo nedotaknjeno, prikrito strašijo vse one, ki jih je v njihovi dobri veri stranh namišljenih težav in neresnične predstave, kakor da pomeni revizija donošenje povsem nove, druge ustave. Ka- j kor pri donosen iu ustave ti ljudje tudi sedaj na vešč način delajo zmešnjavo in strašijo naivno občinstvo iu narod z nevarnostmi, ki jih ni in s katerimi varajo javnost. Pri vsaki ustavni reviziji je podlaga ustava, ki je že tu. To je znano vsem poštenim in pametnim politikom. Sprejeta ustava prinaša to korist, da služi za osnovo, naj si bo že kakršnakoli. Nobena ustavna revizija ni nič drugega nego to, kar se pri nas navadno imenuje: izj)remembe ali dopolnila kakega zakona. Ljudje se najprej sporazumejo in utrdijo te izpremembe in dopolnila, ki ta potem predlože in preči-tajo pred narodno skupščino in ko se to zgodi, se ta narodna skupščina razpusti in se nove volitve razpišejo; ko se nova skupščina sestane, najdalje po preteku štirih mesecev, pretrese predložene izpremembe in dopolnitve o ustavi, to je, ali jih sprejme ali zavrže. Ako jih in v kolikor jih sprejme, v toliko je ustava izpremenjena, revidirana, a če jih vse ali nekatere zavrže^ je ostala ustava povsem ali v toliko neizpremenjena — takšna, kakršna je bila prej. Je-li to kaj težkega, nezgodnega ali celo nevarnega? Nikakor!' Protič opozarja na člen 126 ustave, po katerem se mora predlog o izpremembi ustave, ki ga stavi kralj, takoj priobčiti narodni skupščini, ki se nato takoj razpusti in skliče nova najkasneje v štirih mesecih, in na določilo tega člena, du sme narodna skupščina sklepati samo o onih izpremembah in dopolnitvah ustave, ki jih obsega predlog, na katerega podstavi je sklicana; v tem odloča v tem slučaju z nadpolovično večino skupnega števila svojih članov. Tako se narodna skupščina lahko izogne določbi, da more sklepati o izpremembi ustave s tripetinsko večino, kar velja v slučaju, da ne stavi predloga kralj, i ampak je izšel iz narodne skupščine same. Protič se brije norca iz ustavotvorcev, češ da so hoteli otežkočiti, ako ne celo onemogočiti revizijo ustave, pa zato niso bili dovolj vešči mojstri. Protič meni, da je za kralja dobro, ako je iniciativen v dobrih, koristnih stvareh, kakor je izprememba ustave, ki je potrebna, da se ozdravijo razmere in vzpostavi državi zadovoljstvo ljudstva. Le neprijetnih, nejasnih, težkih problematičnih nalog ne kaže dajati kralju, ki pa sicer postopa vedno po nasvetu in na odgovornost svojih ministrov. Protič misli, da bi tudi vsi sedanji ministri ne bili proti tej izpremembi, ako se najde dobra priložnost. Za rešitev krize je poklicana radikalna stranka, ki bi se sporazumela vnaprej z drugimi strankami, ali pa prevzame sama to nalogo, pa pozneje doseže sporazum. Protivila bi se v začetku samo demokratska stranka, pa še tu je vprašanje, ako vsa. Posledica te akcije bi bila, da bi bile vse parlamentarne stranke v narodni skupščini zbrane. Brez vsakega dvoma je, da bi bila to za državo velika pridobitev. Protič misli tu menda na Radiča, Da je Protiču zadeva resna, dokazuje njegov odgovor na vprašanje, ali ne bo njegova akcija radikalni stranki škodovala, ki se glasi: To ni povsem izključeno, ali če bi se žal to zgodilo, ne bi nosil krivde jaz. Želi pomagati radikalni stranki in državi, toda ni dolžan zavedati sc tega samo on, ki je bil član radikalne stranke še pred nekaterimi meseci, ampak tudi in še veliko bolj strankino vodstvo in pa stranka sama. Do sedaj, pravi Protič, je njegova akcija demokratom več Škodovala nego radikalom, zato se bolj jezijo nanj kakor radikali, a to ni nobena škoda za državo. Nasprotno, to je zelo dobro, ker so demokrati pravi državni škodljivci in razdiralni državni elementi. Ali bo Protičcva akcija tudi uspela, bo pokazala že bližnja bodočnost. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Naš dopisnik je izvedel iz popolnoma verodostojnega vira, da se poda ministrski predsednik Pašič v Pariz na obisk h kralju Aleksandru, da se posvetuje ž njim glede vprašanja kraljevega nasledstva, ki je še nerešeno in se ne more več odlagati. (Prip. ured.: Člen 58. uslave določa, da : nasleduje kralja Petra prestolonasled- nik Aleksander in n j e g o v o m o š k o potomstvo iz zakonitega zakona po vrsti prvorojenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi naslednika iz stranske linije s pristavkom narodne skupščine. Za ta sklep je potrebna nadpolovična večina celokupnega števila članov narodne skupšine.) Belgrad, 27. septembra, (Izv.) Glede naknadnih občinskih volitev v Sloveniji doznava vaš dopisnik, da je pokrajinska vlada v Ljubljani predlagala, naj odredi ministrstvo notranjih zadev samo na svejo pest, ali hoče nove volitve ali nc. Ako se ne pojavi zopet kak »intrigant«, bo ministrstvo odredilo nove volitve v doglednem času. vlada. Praga, 27. sept, (Izv.) Oficielni češki listi konstatirajo, da pomeni sestava novega kabineta velik napredek v političnem življenju in v moralnem oziru. V dobro poučenih političnih krogih pa ne prerokujejo novi vladi dolgega življenja, ker so nu-sprotstva med posameznimi strankami prevelika, da bi se daia brez posledic v strankarsko-političnem življenju izgladiti. Češko-nemški in češko-slovaškt problem ostaneta prej ko slej nerešena, tako tudi vprašanje socializacije, ki jo zahtevajo vse češke in nemške socialistične stranke. go v skupščini. V najslabšem slučaju mora biti država udeležena pri podjetju z 51 odstotki. Sarstvo« v Befju. Belgrad, 27. septembra. (Izv.) Enketna komisija, ki jc preiskovala ziorabc na imetju Bcijc, se je vrnila v Belgrad ler prinesla s seboj veliko gradiva, iz katerega je razvidno, cla so se zlorabe izvršile. Komisija zahteva, cla sc v Belje odpošlje preiskovalni sodnik. sfOT imsor v Belgrad, 27. sepl. (Izv.) Danes dopoldne je imel odsek zakonodajnega odbora za notranje stvari in prosveto sejo, na ka teri se je sklepalo o zakonu glede volitve občinskih odbornikov. Sklenjeno je bilo, naj eden izmed članov odbora predloži poročilo. Ukinjen je sklep ministrskega sveta, da rešuje finančno ministrstvo občinske proračune onih občin, kjer nimajo občinskih odborov. Končno je bilo sklenjeno, da se zakon o občinah določi in razširi tudi na Črno goro. Belgrad, 2-7. sept. (Izv.) Predsednik prvega odseka zakonodajnega odbora dr. Ninčič je sklical sejo tega odseka na 28. t. m. Ekspoze fisiančnega ministra. Belgrad, 27, septembra, (Izv.) Danes dopoldne jc v finančnem odboru nadaljeval finančni minister svoj ekspoze. Govoril je o izenačenju davčnih zakonov, o organizaciji inonopolske uprave in službe, na koncu pa je navajal podatke o carini v preteklem letu ter o organizaciji carinske službe. Na prihodnji seji bo nadaljeval svoj govor o državnih dolgovih. »Omsiium Serbe.« Belgrad, 27, septembra. (Izv.) Poslanci opozicije nameravajo nasloviti na min. predsednika Pašiča vprašanje glede podelitve koncesije za zgradbo tvornice orožja • Omnium Serbe . Poslanci bodo zahtevali, naj se to vprašanje ue reši v kabinetu, ne- ilim, 28. sept. 25. t. m. so fašisti ustrelili socialističnega poslanca Di Vagno, ki je bil prišel na shod v Molo v provinciji Bari. Umor je zbudil veliko ogorčenje po celi deželi. čudne simpatije. Pariz, 27. sept. Agence Havas poroča i r. Rima: V Milanu in v Benetkah je povodom obiska misije francoskega maršala Foyolea clošlo do incidentov, k i s o v najhujše m n a s p r o r ju z navdušeni m s p r e j e m o m , ic i g a j e imela misij av bivših v o j n i h p okraji n a h. Italijanski listi zelo grajajo postopanje krivih hujskajočih elementov in izražajo svoie prepričanje, da stoji italijanski narod na strani onih, ki so vzklikali gostom in ne na strani onih, ki so klicali sovražne besede. Kakor poroča Agence Havas, je italijanska vlada storila ukrepe proti uradnikom, ki so odgovorni za te dogodke v Benetkah. Francoski listi ne pripisujejo tem pripetljajem nobene važnosti in izjavljajo, da se čustva italijanskega naroda ne smejo soditi po dejanjih majhne gruče prenapetežev. Mažarsko-češka popjanja. Budimpešta, 27. sept. Minister za zu-j nanje posle Banffy se je včeraj zvečer I vrnil v Budimpešto. Danes dopoldne jc ( poselil ministrskega predsednika grofa bethlena in mu poročal o pogajanjih, ki ' so se vršila mod n'im in med češkoslovaškim ministrom za zunanje posle dr, Be-pešem. Tiskovna svoMa. Mariborska »Straža, od 26. septembra t. 1. priobčuje pod naslovom Našim čitate-Ijem sledečo dnevno vest: Od g. vodje kr. policijskega komisarijata v Mariboru smo prejeli sledeči dopis od 28. I. m.: Po navodilu g. p o k raji n s k e g a na-m e s t n i k a čast mi je Vas izvestiti (to je fino: j'ai P honneur____ z zakrivljenim hrbtom seveda), da v slučaju r/.abranitve kake tiskovine v smislu določi! člena 13 in 138 Ustave (z malo začetnico pisane u dave bi tudi veljalo) za kraljevino SHS ni dovoljeno izdati dotične številke niti kot druge izdaje. Tudi je absolutno nedopustno puščati zabranjena mesta prazna. Mi ne vemo, kakšen juraličen ženi j je g. pokrajinskemu namestniku podtaknil — predložil ne moremo reči — ta dopis na Maribor v podpis. Iz besedila ustave (pisano z malim u ) seveda ne sledi nlkaka opravičba take naredbe. Kaj pravi ustava? čl. 18. uslave se glasi: : T i s k j e svoboden. Ne sme se ukreniti nobena preventivna odredba, ki preprečuje izhajanje, prodajanje in razširjanje spisov in časopisov. C e n z u r a .s e sme u s t a 11 o v i t i s a m o o b č a s u v o j n e ali m o b i 1 i z a c i j e in sicer za stvari, naprej določene z zakonom. Prepoveduje se razširjanje in prodajanje časopisov ali natisnjenih spisov, ki obsegajo: žalitev vladarja ali članov kraljevskega doma, inozemskih državnih poglavarjev, narodne skupščine, neposrednie pozivanje državljanov, naj šiloma izpremene usthvo ali državne zakone, ali ki obsegajo tež k o žalitev javne morale (ali je je še kaj v Sloveniji?). Toda v teh primerih mora oblastvo v 24 urah po izvršitvi prepovedi izročiti stvar sodišču, to pa mora istotako v; 24 urah potrditi ali razveljaviti prepoved. Ako se to ne zgodi, se s m a t r a p r e j) o v e d z a p rekli c a n o. R e d n a sodišča odločajo o povračilu škode ne-zavisno od sodne odločbe o razveljav itv i prepovedi. Za kaznjiva dejanja, učinjena s tiskom, odgovarjajo: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in razširjevalec.. S posebnim tiskovnim zakonom se odredi, v katerih primerih in kako odgovarjajo katere izmed zgoraj naštetih oseb za kazniva dejanja, učinjena s tiskom. Vsa kazniva dejanja, učinjena s tiskom, sodijo redna sodišča.c Čl. 188. vidovdanske ustave pa pravi: Prepovedati se sme izhajanje, odnosno razširjanje časopisov in natisnjenih spisov, ki izzivajo k mržnji do države k o t celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru, istotako pa tudi, če (posredno pozivajo državljane, naj s i I o m a izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz sestavka vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov. Predpis č. 13., odstavka 3. o izvrševanju prepovedi velja tudi tukaj. Ko prestane posebna potreba, se smejo ti predpisi ukiniti z zakonom. Tako sloveta 13. in 138. ustave (z malim u ). Nikjer ne najdemo niti besedice o tem, da ni dovoljeno izdali druge izdaje, v kateri so zaplenjeni teksti označeni z belino. 0 kaki absolutni nedopustnosti puščati zabranjena mesta prazna, se sanja samo vladnemu juristu, ustava z malini ni:) pa take določbe ne omenja nikjer. 1/. vsega sledi, da je hotel biti jurist pokraj. uprave za Slovenijo bolj papeški kakor papež. Sledi pa tudi, da pokrajinska uprava za svoje gospode juriste no špoga niti tistih 12 ali koliko kron, za katere bi si mogla omisliti za svoje juriste besedilo ustave (z malim u ), izdane od ljubljanske Tiskovne zadruge, da bi mogli vsaj besedilo uslave (z malim u<) prečitati, predno se na njene posamezne določbe sklicujejo. Gospod pokrajinski namestnik je odšel, kakor pravijo, z g. A. Kristanom na Friderikovo posestvo na lov na jelene in divje prešiče. Tudi čaplje imajo tam dol^ ki imajo krasna bela peresa zu gospe soproge. Njemu pa ne bi bilo treba hoditi tako daleč, -le čapeli in čapeljnov dovolj doma. -f Preganjanje slovenskih radikalcev. Pod naslovom «Obupen klic iz Slovenije« piše mitroviški radikalni list »Srbija« sledeče: »V predzadnji številki smo poročali, kako je ministrstvo prosvete premestilo . Adclo Re' »»n, učiteliicj v Kočevju, samo zato, ker je njen oče radikalec. Sedaj dobivamo vest iz Kočevja, da so »demokrati« prestavili ravnatelja kočevske gimnazije Franca Vacla, na njegovo mesto pa imenovali demokrata Burgarje. Vacel je član mestnega odbora radikalne stranke v Kočevju in je eden najsposobnejših pedagogov v Sloveniji. Telegram, ki smo ga ob tej priliki prejeli iz Kočevja, končuje tako-le: »Če se bodo persekucije radikalcev na ta način nadaljevale, bo ljudstvo postalo preplašeno in gibanje za radikalno stranko, ki je tukaj v silnem razmahu, se bo moralo ustavjti.« Mi smo mnenja, da te vrstice tako mnogo govore, da so komentarji odveč. Gospodje poslanci radikalne stranke, vršite svojo dolžnost, dokler ne bo prepozno!« -f »En jezik od Ljubljane do Bitolja«. Pod tem naslovom je priobčil v belgrajski »Epohk od 26. septembra g. prof. Dragiša Lapčevič dolg članek, v katerem zastopa tezo, da je za našo državo le en jezik, ki mora biti absolutno le srbsko-hrvatski. Ce imajo Slovenci in Bolgari danes svoj jezik, to nič ne de, ker te razlike odpravi lahko država. — Mi takim naziranjem odločno ugovarjamo. To, kar zastopa g. prof. Dragiša, je očividen separatizem in sama pro-tidržavnost. Mi hočemo enoten slovanski jezik, ki mere biti edino-le ruski. Ne samo to, mi hočemo enoten a r i j s k i jezik. A tudi to je traparija. Mi hočemo splošno-človeški jezik, to je volapiik. Živijo volapiik in dr. France Ilešič! -f Državno posojilo in uradništvo. Državno uradništvo je te dni prejelo okrožnico, v kateri se pozivlje, naj se udeleži podpisovanja državnega posojila potom odplačila v desetmesečnih obrokih pri čekovnem uradu. Okrožnica se konča z dostavkom: >Pri tem se vsi uradniki opozarjajo, da bo ministrstvo vodilo evidenco o onih uradnikih, ki so posojilo podpisali, kakor tudi o vpisanem znesku.« — Vprašanje je sedaj, kako bo ministrstvo nagradilo uradnike, ki so podpisali posojilo, ker so morebiti tako srečni, da imajo zasebno premoženje in da so vsled raznih protek-cij zadnje čase na leto napredovali po par činovnih razredov naenkrat. Kako pa bodo nagradili ono uradništvo, ki vsakega prvega v mesecu itak že plačuje toliko obrokov za poplačdo svojih nujnih dolgov, da mu od skromnih dohodkov ne ostane niti za vsakdanje potrebščine. Kdor ima denar, ga vsakdo rad naloži v plodonosno obrestovanje in ni treba zato nobenega patriotizma, ločitev uradništva v premožne in manj premožne ter vodstvo posebne evidence v svrho morebitnega upoštevanja pri službeni kvalifikaciji pa je gotovo nemoralna stvar. -f- »Omnium Serbe«. Na eni zadnjih ministrskih sej so razpravljali tudi o ponudbi francoske družbe »Omnium Serbe«, ki bi rada zgradila v naši državi tvornico orožja in zahteva zanjo velike predpravlce in koncesije. Kakor javlja »Pravda«, na ministrski seji ponudba ni bila odobrena, ker so se ji uprli demokratje. Kakor znano je eden glavnih akcionarjev te družbe Pašičev sin Rade Pašič in še nekaj »uglednih« članov belgrajske »porodice«. Značilno je že ime te družbe: slovenski bi se li I reklo: »Srbija last vseh«. Zapreke za koncesijo so res velike, ni pa dvoma, da bo ponudba prej ali slej odobrena. Družba naj le napravi lepo okroglo korito, okoli katerega se bodo lahko zvrstili vsi, ki so potrebni, in se igrali »ringa-raja« na državne stroške. Proračun vojnega ministrstva za prihodnje leto bo znašal gotovo že dvojno vsoto od letošnje. Rade Pašič bo še zelo bogat gospod. -f Avtonomija podkarpatske Rusije. Predsednik Češkoslovaške republike Ma-saryk je pred nedavnim časom obiskal razne kraje v republiki. Bil je tudi v Ung-varu v Podkarpatski Rusiji. Tu ga je med drugimi pozdravil v imenu grško-katoli-ške cerkve dr. Vasilij Hodžega. Njemu je odgovoril Masarvk in dejal, da so mu dobro znane borbe podkarpatskih Rusov za ohranitev jezika in vere, zato tudi razume njihove težnje. Dejal je: ?,Svest sem si velikosti dela in računam pri tem na cerkvene voditelje ljudstva, da bodo posvetili vse svoje moči, da se bo ljudstvo v najvišji meri izobrazilo. Kar se tiče avtonomije Podkarpatske Rusije, je to obveznost, ki jo nam nalagajo mirovne pogodbe in ki smo jo prevzeli tudi sami z ustavo. Mi bomo izpolnili dano besedo in sedaj je ležeče na političnih voditeljih posameznih strank, da nas izdatno podpirajo. V kolikor sega moja po ustavi mi dana moč, bom storil vse, tla postane Podkarpatska Rusija v resnici svobodna.« -j- Iz programatičnega govora novega bavarskega ministrskega predsednika. Pred par dnevi jc predsednik bavarske vlade grof Lerchenleld predložil parla- mentu listo nove vlade. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je glede razmerja do nemške države med drugim dejal sledeče: >Niti jaz — kakor predhodna vlada — si ne morem Nemčije predstavljati drugače kot federalistično državo. Pretiran militarizem in centralizem se protivi pri-rodni osnovi države, ki počiva na temelju državnega samostojnega življenja posameznih dežel. Interesi vsake države kakor tudi interesi posameznih pokrajin zahtevajo , da se skrbno goji to samostojno življenje, predvsem pa, da se ohranijo ona prava, katera po ustavi naše države pri-stojajo etm deželam in da se vsako nasprotno delovanje odbije.« Strašen požar na Blatu pri Plteku. Dne 12. septembra je nastal na Zgornjem Blatu pri Pliberku ogenj. Vnele so se saje v dimniku in ker ljudje niso takoj zapazili nevarnosti, je silen veter plamen zanesel na streho, ki je bila takoj vsa v plamenu. Ker so bili ljudje večinoma na polju ni bilo mogoče požara v kali zadušiti, posebno še, ker primanjkuje vode, je veter naenkrat raznesel ogenj na sosednje hiše in poslopja, tako, da je bila vsa vas v par minutah v najhujšem ognju. Zato tudi ni bilo mogoče kaj rešiti. Le živino so ljudje rešili z nevarnostjo svojega lastnega življenja. Več kosov živine je tudi zgorelo. Vse drugo je uničil požar. Zgorela je vsa vas razen enega posestnika. Pri reševanju se je 7 oseb tudi težko opeklo. Pogorelci so v največji stiski, posebno ker so pogoreli zdaj na zimo, ko so imeli po večini že vse pridelke pod streho; zavarovani so pa le za male vsote in še te ne pridejo v poštev, ker vrednost našega denarja tako nizko stoji. Pogorelci so sami zavedni Slovenci. Zato so pa morali pri vsej svoji nesreči občutiti še škodoželjnost »nemško-mislečih«. Slišale so se izjave: »Zdaj pa ste dvakrat črni. Srbi in Jugoslovani naj Vam pomagajo! Mi vam ne bomo!« »Prii-gelgarda; za zavarovanje bi se brigali, pa ne za politiko!« itd. Ko so se ti vračali in šli mimo Srednjenga Blata, so govorili: »Škoda, da še ta vas ni šla, so ta hujši čuši notri.« Celo zdravnik, ki se ga je prosilo, da bi šel obvezat opečene, se je izgovarjal: »Ne razumem, nimam časa«. Tu se lepo kaže vsa podivjanost in surovost tistih, ki so že enkrat zatajili svoj narod. Končna teeda. G. učitelj Drago Hude je napisal za ^Učiteljskega Tovariša« z dne 22. septembra 1921 dolgo »Poslano«, kjer opravičuje svoje postopanje kot bivši c. kr. okrožni šolski nadzornik v okupirani Srbiji in navaja nove podatke o svojem, za srbsko ljudstvo baje koristnem delovanju. — Izjavo g. Hude-ja, da ni on zakričal na okr. uč. konferenci: »Kdor ni za ustavo, ne spada med učiteljstvo«, jemljem lojalno v vednost s pripombo, da me je o dotičnem klicu informiral tovariš iz liberalnega tabora, kateremu sem brezpogojno bil verjel. — V ostalem g. Hude-ju iskreno privoščim, da se z akti in pismi, ki jih ima, kot pravi, v rokah in jih namerava predložiti okraj. učit. društvu v pretres — re-habilituje pri svojih ožjih političnih tovariših. — Za nas, >avstrijakante in protidr-žavne elemente« pa ostane neizpodbiten fakt, da ni Slomškar, ampak liberalen učitelj, ki je leta 1917. — brez vsake potrebe v liberalnem učiteljskem »Popotniku«, pod vodstvom liberalnega uredniki, sedanjega okr. šol. nadzornika F. ozmerjal junaško srbsko ljudstvo indirekt-no z lenuhi, katere bo treba še-le privaditi na delo. Zdravo! Fran Silvester. Dijaške ustanove. Belgrad, 27. septembra. (Izv.) V prosvetnem ministrstvu se izdeluie seznam dijakov, ki bodo dobivali v tekočem šolskem letu državne štipendije za študije v inozemstvu. Revidirani seznami se bodo predložili ministrskemu svetu v odobritev. Poziv! »Gosposvetski Zvon« opozarja, da je 10. oktober t. 1. obletnica nesrečnega koroškega plebiscita. Poživlja vsa narodna, izobraževalna in kulturna društva, da na primeren način in z društvenimi prireditvami vzbude spomin na našo izgubljeno Koroško. »Gosposvetski Zvon«. — V okrajni šolski svet v Kranju je izvoljen predsednik Kmečke zveze za Kranjski okraj g. Karol Zaplotnik iz Lete-ne, njegov namestnik pa je g. Ciril Mohor, organist v Kranju. — -Mošnje. Za župana so izvolili z osmimi glasovi združeni odborniki vseh nasprotnih nam strank Cvetka Pohar, posestnika na Brezjah. Oddal mu je svoj glas tudi mož, ki je pri volitvah za konstituan- I to čuval komunistično skrinjico. Novoizvo-' Ijenec je pripadal k JDS, zdaj pa k SKS. Pri prvi letošnji volitvi je bil izvoljen za svetovalca, za župana pa g. nadučitelj, ki pa kot državni uradnik ne more župano-vati, če se ne odpove učiteljski plači. Za svetovalca, kar je bil prej župan, je izvoljen po srečkanju naš vrli Anton Avsenik iz Vrbenj. Drugi svetovalci so odprej obdržali svoje časti. Ker je pri volitvi župana en odbornik oddajal belo glasovnico, je naš kandidat dobil vse trikrat po 7 glasov. — Sv. Gregor. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 2. oktobra igro »Repoštevc Začetek ob pol 3. uri popoldne. S tem otvarja naš dramatični odsek svojo zimsko sezono. — Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. V smislu § 10. društvenega pravilnika sklicujem občni zbor društva v petek, dne 30. sept. ob 5. uri popoldne v jezuitskem kolegiju v Ljubljani, Zrinskega cesta 9. — Predsedn. — Zaplemba gozdov. »Uradni list« od 22. t. m. objavlja uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ustroiu ministrstva za gozde in rudnike. Člen 5 te naredbe določa v svojem drugem odstavku: — — »Ako se pokaže, da je v prid naprednemu gozdnemu gospodarstvu ali v občem državnem interesu, sme minister — ne da bi posezal v pravice lastnine •— prevzeti vse zgoraj imenovane (občinske, samostanske, cerkvene itd.) gozde in gozde posameznih zasebnikov. Lastniki nedržavnih gozdov, katerih gozde upravlja država, plačujejo državi kot upravne stroške in pokojnine doličnega osobja prispevek, ki ga določi minister za šum*; in rudnike.« — Ta naredba je klasičen vzorec za pre-ustroj finančnega ministrstva. AH ne bi bilo lepo, če bi brali čez nekaj dni v »Uradnem listu«: »—--Ako se pokaže, da je v prid naprednemu finančnemu gospodarstvu ali v občem državnem interesu, sme minister — ne da bi posegal v pravice lastnine — prevzeti vse državne in privatne banke, zadruge itd. in denarno premoženje posameznih zasebnikov. Lastniki bank, katerih denarno premoženje upravlja država, plačuiejo državi kot upravne stroške in pokojnine dotične-ga osobja prispevek, ki ga določi finančni minister.« — Po tem vzoru naj se ravnajo vsi, ki nimajo denarja. Oni »prevzamejo« — nc da bi posegali v lastninske pravice posameznika — od kakšnega bogataša njegov denar v svojo »upravo•<, To prevzemanje se ne imenuje ne rop, ne tatvina, ampak zveneče »uprava« in seveda ni kaz-njivo. Za »upravljanje« odvzetega premoženja pa mera lastnik plačati še posebej. Če nič nima, pa nič, kar ie čisto logično. — II. kongres srednješolskih' profesorjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu orl 25. do 28. t. m. Udeležba je velika. Iz Srbije je prišlo 150 udeležencev, iz Slovenije 42; mnogo jih je iz Hrvatske, iz Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. Slovenrke udeležence je zagrebška sekcija slovesno pozdravila ob dohodu na kolodvoru. Prenočujemo večinoma v domobranski vojašnici zunaj na Ilici; nekaj jih stanuje zasebno. V nedeljo dopoldne se je kongres pričel ob 11. uri. Za predsednika je bil z vzklikom izvoljen profesor Koloman Rac, predsednik zagrebške sekcije Profesorskega društva; podpredsednika sta dr. V. Korun (Ljubljana) ter Jeremija Živanovič (Belgrad). Izvoljenih je bilo tudi 5 tajnikov. Predsednik je najprej pozdravil g. ministra prosvete Sv. Pribičeviča, ki se je pripeljal k otvoritvi kongresa. G. minister je nato najprej po-vdaril, da v naši kraljevini ne more biti govora o kakem pogajanju ali sporazumevanju, ker smo en narod; pogajajo se sovražniki ali država z državo. Nato je izja-javil, da mora biti šola samo državna, laična, neodvisna od Cerkve. Zasebne šole bodo morda dovolili, toda pogoji se bodo določili s posebnim zakonom. Glavna za-dača šole je, da goji narodno edinstvo. Pripravljen je zakonski načrt za enotno ljudsko šolo, tudi vseučilišča so že izdelala enoten načrt; za srednje šole se mora v najkrajšem času izdelati; profesorji naj sodelujejo. Nato je g. predsednik pozdravil še razno zastopnike vlade ter mesta, ki so prišli k otvoritvi. Dopoldne sta podala tajnik in blagajnik svoje poročilo o delovanju Glavne uprave (t. j. osrednjega odbora v Belgradu). Iz blagajnikovega iz-vestja je razvidno, da je največ prispevala v skupno blagajno sekcija Ljubljana. — Popoldne je bila druga seja od 3. do 6. ure. Debata se je sukala o poedinih točkah taj-nikovega poročila. Končno je bilo poročilo odobreno. — V sredo dopoldne se pripelje v Ljubljano 250 udeležencev, Srbov, in Hrvatov; v četrtek si bodo ogledali Bled. — Vesele in žalostne reči iz Velikih Lašč. Nismo imeli namena natančneje poročati v časopisih o orlovskem taboru v Vel. Laščah, a nas silijo k temu nasprotniki. Vse Lašče so videle veličastni sprevod, v katerem je korakalo 450 Orlov in Orlic v krojih ter več deklet in fantov v narodnih nošah, ljudstva pa je bilo na tisoče. Tudi Sokoli so se za nlotom telo- vadišča in na bližnjih kozolcih prepričali (proti predpisom Sokolskega savezal), da je bila telovadba vseh vrst vzorna, kar so deloma tudi priznavali. Tudi veselici nito mogli ničesar očitati, ker je bila z mrakom zaključena in je ves čas vladal lep red. In ravno to ni bilo všeč gotovim našim prijateljem. Mislili so si: Ker so Orli prenehali, bomo pa mi začeli, zlasti ko imamo pravico ljudstvu pokazati, kje je prava kultura in katera je v prvi vrsti od države priznana in vsestransko podpirana, da vzgaja in izobrazuje našo mladino. Ko 80 odhajali gostje iz Ribnice, Dolenjevasi in Sodražice na kolodvor, smo že imeli priložnost gledati najmočnejši odsek našega »Sokola«, godbeni odsek »žvižgavcev«, pomnožen z več drugimi podpornimi člani iz trga in nekaterih vasi. »Žvižgovci« so 8 svojimi »krasnimi komadi« nastopili že spomladi, ko smo se vračali z gregorske orlovske telovadne akademije, topot pa ao se prav posebno odlikovali. Ta odsek je pa zvečer v temi dobro podpiral vrlo izvež-bani klub »štenkačev«, kateremu ie nače-loval neki od države plačani učitelj. Ta je očital g. poslancu Škulju, da je v svojem govoru pozival ljudstvo k »prevratu«, ko je govoril o tem, kako naj se naSe ljudstvo, posebno mladina, vrne zopet k lepemu krščanskemu življenju, ki ga ima orlovstvo v svojem programu, in je svetoval vsem navzočim medsebojno ljubezen, da se ne bi več brez povoda napadali in obmetavali s psovkami. Pravijo, da je ta gospod učitelj zato napadal ta govor, ker sam slabo govori slovenščino in ga zato sploh ni razumel. Sicer se pa ni zgodilo tisto noč kljub hujskanju ničesar, ker so se Orli, ki so bili v ogromni večini, vsled svoje discipline vzorno vedli in -preprečili pretep. Omenili bi še, da je na predvečer nastopil tudi »odsek za podiranje mlajev«, ki je podrl ob cesti štiri mlajčke in s tem opozoril naše goste, da ta odsek pri nas še ni zaspal. Izgovarjajo se, da smo jih izzivali. Izzivanje pa je bilo to, da smo v Vel. Laščah priredili orlovski tabor. Drugačnega »izzivanja« od naše strani dosedaj nikdar ni bilo. Nič ni pomagal ves naš trud, da bi odpravili surovosti; zastonj so vsi opomini načelstvu »Sokola«, da prepreči tako hujskanje, brezuspešen tudi opomin in poziv tukajšnjega celokupnega učiteljstva po svojem zastopniku g. voditelju Štefančiču na vodstvo »Sokola«! In vendar smo potrpeli in molčali o vsem tem posebno v časopisih, s tem namenom, da bi izprevideli, da mi nočemo sovraštva, ampak ljubezni in kulturnosti. Končno smo uvideli, da je baš naša potrpežljivost dajala nasprotnikom vedno več poguma za njihove nastope proti naši organizaciji, — Vprašamo pa tudi »Sokolski Savez«: Ali so mu res neznana vsa La divjaštva nekaterih njegovih članov po deželi o priliki naših prireditev? Saj se je v tem oziru ob zadnjem nastopu »Orla« v Ljubljani veliko izpremenilo. Zdi se pa, da so vsi ti napadi na nas po deželi sistematično organizirani, ker so povsod enaki. Ali res nima »Savez« toliko moči, da bi preprečil pri svojih članih take napade na naše mirne člane? G. minister Pucelj, ki pravite, da ste ostro nastopili proti laškim fašistom, za kar Vam velika hvala, storite tudi do-aa v Laščah svojo dolžnost. Tako bomo zopet imeli orijetno dolžnost pohvaliti Vas, da ste tudi velikolaške fašiste poučili, kako velik narodni greh in škandal za ves slovenski narod je, teptati našo trobojnico v blato, kar so storili naši fašisti o priliki lanskega orlovskega tabora pri onem slavoloku na kolodvoru. G, minister, tudi za to priče na razpolago! In letos so se v zahvalo, ker smo to žalostno dejan:e njim na ljubo v javnosti zamolčali, poboljšali v toliko, da so nam eno trobojnico ukradli! Vi ste bili starosta tukajšnjega »Sokola« in kot takega Vas je tukajšnje učiteljstvo in naše društvo opozorilo, da te vrste divjake izključite iz sokolskih vrst. Navzlic temu ima tukajšnji »Sokol« v svojih vrstah še vedno člane, ki še napadajo naše mirne člane z besedami in dejansko. Izjavili ste, naj jih naznanimo sodišču. Tega pa do sedaj še nismo storili, ker vemo, da je denunciranje odiozno in bi se sovraštvo teh elementov do nas na ta način le še povečalo. S to izjavo ste pokazali, kako slabo pojmujete vzgojni pomen »Sokola«, ki nima v sebi toliko moralne moči, da bi take nepoboljšljive člane, ki so mu le v sramoto, izključil iz svoje srede in katere naj potem še vzgaja sodnija. Sicer pa ti nastopi, gospodje, škodujejo le Vam! — Zopet smrtna nesreča na Bohinjskem jezeru. V nedeljo 25. septembra okrog 6. popoldne se je vozila v čolnu v družbi svojega spremljevalca po Bohinjskem jezeru 17 letna Rijavec Jožefa, hči železniškega delavca na Boh. Bistrici. Spremljevalcu je padlo med vožnjo veslo v vodo, ona pa se je sklonila, da je dvigne in tedaj je padla v jezero z glavo naprej. Ko to pišem, utopljenke še niso našli. — Pravilnik za telefonske pogovore. V ministrstvu za pošto in brzojav je izdelan nov pravilnik za telefonske pogovore, veljaven za vso državo. Po tem pravilniku bodo pristojbine ostale iste, samo način plačevanja se bo izpremenil. Telefonske pristojbine med Zagrebom in Prago, Dunajem in Belgradom se znižajo. — Iz Bohinjske Bistrice. Gasilno društvo je igralo v nedeljo 25. sept. 1921 v tukajšnji Cojzovi dvorani z lepim uspehom Finžgarjevo »Razvalino življenja:. — Kateri izmed gg. sobratov bi posodil Wichtl-nova dela o prostozidarstvu, naj blagovoli sporočiti v župnišče Mokronog. — Društvo za podpiranje visokošolcev za sodni okraj Litija ima v petek 30. septembra 1921 ob 7. uri zvečer v gostilni Bo-rišek v Litiji svoj redni občni zbor. — Zahvala. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki so darovali ubogi družini, posebno pa neimenovanemu gospodu za dar 50 dinarjev, neimenovanemu g. profesorju za 25 dinarjev, iz Škofje Loke lO din., g. Jezeršku na Vrhniki 10 din., gosp. Er-kerju, stolnemu župniku, 28 dinarjev. — Društvo »Dobrodelnost«. — »Zveza služkinj«, Krekova orosve-ta, ima svojo pisarno na Poljanskem nasipu štev. 10 (Dobrodelna pisarnah Kuharice, hišne, dekleta, katera imajo veselje do otrok, naj se zglasiio najprvo v te; pisarni! Služb je na razpolago dovoli. Tudi deklata z dežele so dobrodošle. — Rudarska akademija v Kra!;ovu. Rektorat rudarske akademije v Krakovu je sklenil, da rezervira za Jugoslovane pet mest. Število je namreč ome'eno na 80 slušateljev. Točnejše informacijo daje kon zularno odelenje poliske^a po ' •ni'tva v Belgradu, Krimska ul. 58. — Zavedni ameriški Hrvatje ?!arljivo in delavno društvo »Hrvatski Rad;r.i«, katerega cilj je vzgoia dobrega obrtn^rrn in rokodelskega naraščaja, ie poklalo v Ameriko svoiega ravnatelja, da zainteresira ta-mošnje Hrvate za to prepotreb io akcijo. 21. t. m. je zborovala Hrv nt k a narodna za-jednica v Pittsburgu in je po govoru ravnatelja soulasno sklenila, da se Hrvat !:e-mu Radiši takoj odpošlje vsota pet milijonov štiristo tisoč kron kot nar^dro darilo. — Svetovni rekord v letanju. Letalec Sadi Lecointe je prekosil hitrostni svetovni rekord, ko je preplul en kilometer dvakrat v obeh smereh s povprečno hitrostjo v uri 330 km 275 m. — »Gosposvetski Zvon« sc s posebnim zadovoljstvom ponovno zahvaljuje za prejete milo-" dare v prid našim bratom Korošcem. Nabralo se je na cvetlični dan dne 11. septembra 1921 9303 kron, 15 L in 30 C. Na »Velikem sejmu je do-nesla tehtnica po zaslugi g. tovarnarja Ivana Re-bek v Celju 12.280 K 80 v. Vsi ti darovi se bodo nakazali natančno in točno svojemu namenu. Pri tej prilitti se mora društvo >Gosposvetski Zvon< Se posebno tudi zahvaliti požrtvovalnim narodnim gospem in gospodičnam: Dr. Debeljakovi, dr. Hu-dovernitovi, (.opovi, Počkarjevi, Romanovi, Ko-njarjevi in gospodu Konradu Likozar, kakor vsem drugim, ki so radevolje prostovoljno pobirali in nabirali darove in tako pripomogli, da se je nabrala tako izdatna vsota. Ho g živi dobro slovansko srce! — »Gosposvetski Zvon«. — I.«v rib z dinamitom. France Ris iu Alojzij Klančar sta bila zaposlena z vrtanjem in razstre-Ijevanjem pri regulaciji Cirkniškega jezera. Due 12. julija sta vzela 4 dinamitne patrone in Sla k Seškovi žagi z namenom, da bosta lovila ribe. Ris je vrgel dve patroni v vodo in je vžgal zažigalno vrvico. Vsled eksplozije je bilo ubitih nekaj rib in je bila poškodovana turbina. V Ljubljani je bil obsojen Ris na 14 dni, Klančar pa na 7 dni strogega zrpora. — V Židovski ulici 5 v izložbenem oknu tvrdke Toni Jager-Černe in Ko, trgovine z ročnimi deli in njih potrebščinami, je videti vzorce za prtičke, miljeje iu blazine, katere jo za tvrdko naslikal naš mojster narodne ornamentikc, Mak-sim Gaspari. Po teh motivih in slikah je izvršila h rdka dela v strogo narodnem slogu, ki so velik okras za vsak dom, še tako razvajenega okusa in visokih zahtev. Lastnica tvrdke in njena hčerka-družabnica ste gojenki »Probudec, ki je odobrila dela kot pristna in izvršena v narodnem slogu. Izložba, ki jo je res vredno ogledati, ostane nespremenjena do 10. oktobra. 8518 5 Protituberkulozna liga v Mariboru. Dne 26. septembra se je na okrajnem glavarstvu v Mariboru ustanovila mariborska sekcija antituberkulozne lige. Sestanka so se udeležili zastopniki raznih društev, kor-poracij ter stanovskih, kulturnih in prosvetnih organizacij. Sklicatelj docent dr. Ivan Matko je v daljšem strokovno zasnovanem govoru obrazložil namen lige, dokazal na podlagi statističnih podatkov velike uspehe organiziranega boja proti tuberkulozi in naglašal veliko važnost in potrebo, da se tudi pri nas začne voditi sistematičen boj proti tej zavratni bolezni. Govornik je razložil načrt, kako naj bi se liga udejslvovala in širila svoj delokrog, ki more stopnjema objeti vso državo. Namen lige bo, da izdaja poljudne knjižice in brošurice za ljudstvo. V tem pogledu se bo mnogo doseglo v sporazumnem delu s Čehoslovaki, ki so na tem oolju daleč pred nami. Prirejala se bodo poljudna predavanja na deželi, ki se bodo v mestih izpopolnjevala tudi s kinematografičnimi slikami. Najele se bodo usmiljene sestre, ki bodo dodeljene okrajnim glavarstvom in ki bodo imele nalogo, da obiskujejo bolnike, da čuvajo nad njimi, kakor tudi njihovimi družinami. Ustanovili sc bodo dis-penzarji in bolnice za tuberkulozne, preskrbeli se bodo higijenični pljuvalniki za bolnike in liga se bo zavzemala za institucije šolskih zdravnikov za mladino Za predsednika širšega pripravljalnega od- bora predlaga docent dr. Matko okrajnega glavarja dr. Lajnšiča. Začasni širši odbor bo imel nalogo, da pripravi pravila lige in da se nato konstituira v stalni odbor. š Nov transport demonstrantov iz Prekmurfa. Za danes se pričakuje v Mariboru nov transport 50 demonstrantov iz Prekmurja, ki so poslani v preiskovalne zapore okrožnega sodišča. š Zvišanje mesnih cen v Mariboru. — Občinsko sodišče v Mariboru ie zavrnilo prošnjo mesarjev za zvišanje mesnih cen, dovolilo pa je, da se z 28. t. m. povišajo cene teletine I. vrste od 14 na 18 kron, II. vrste pa od 12 na 16 kron. š Tatvine na železnicah. Iz Maribora poročajo, da so v zadnjem času tatvine na železnici zopet na dnevnem redu. Na carinskem skladišču so vlomili tatovi v plombiran vagon ter vzeli iz enega zaboja več perila. Na kolodvoru v Teznu so vlomili v 12 vagonov, odprli pa so samo vrečo fižola, ker so bili pregnani. Na Teznu so prijeli enega izmed storilcev, ki ie Ferdinand Majcenovič, doma iz Pohoria. š Obsojen ropar. Včeraj sc je zakl u-čilo poro'no zasedanie mariborskega sodišča z obsodbo Alojzija Kofljača iz Krajine v Prekmurju, ki jc 17. decembra na mažarski meji v družbi dveh tovarišev oropal Matiaža Šandorja iz Kroga Pobili so ga na tla, ranili tet mu uropali 28 000 kron Dva napadalca so prijele mažarske oblasti ter iu obsodile. Kofl.ač pa ie prišel v roke našim oblastem ter je bil ibsoien na 5 let težke ieče. š Stanovanjski urad v Mariboru. Začasno vodstvo stanovanjskega urada v Mariboru naznanja, da se stanovanjska komisija preosnuje v deželni stanovanjski urad in da ostane radi tega za stranke zaprt do 8. oktobra. Občinstvo protestira proti temu, ker je stanovanski jrad itak že tri mesece zaprt. Protestira se tudi proti temu, da bi stanovanjski urad urado-val samo dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto. mmk$ novice. lj Volitev župana. Danes ob 5. uri popoldne se vrši seja občinskega sveta z dnevnim redom: Volitev župana. lj Zbor zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke za Ljubljano je sprejel na svo|i sinočnji seji nov pravilnik ter izvolil za novega načelnika SLS za Ljubljano g. Fr. K r e m ž a r j a. Vsled prevelike zaposlenosti odstopivšemu predsedniku Ivanu Ogrinu je izrekel zbor zaupnikov za njegovo požrtvovalno delo najiskrenejšo zahvalo. lj Vse dame, ki sodelujejo pri prvi javni prireditvi javnih nameščencev — somišljenikov SLS, se vabijo, da se sigurno udeleže seje, ki se vrši jutri, v četrtek ob 6. uri zvečer v prostorih »Šcntpeterske Prosvete«. — Obenem se javlja, da je istega dne, torej v četrtek ob 8. uri zvečer seja celokupnega veseličnega odbora v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropie. Ker je prireditev pred durmi in seja zadnja, je udeležba celega odbora nujno potrebna. lj Občni zbor društva »Dobrodelnost« je v ponedeljek dne 3. oktobra ob 4. uri popoldne v dobrodelni pisarni. lj Poset jugoslovenskih profesorjev v Ljubljani in na Biedu dne 28, in 29. septembra 1921. Spored: 1, sreda, 28. september: 1. Prihod v Ljubljano, Južni kolodvor, ob 10.41 dopoldne. 2. Skupni pohod po Dunajski cesli v Zvezdo. Od tam razhod v od-kazana stanovanja. 3. Skupni obed gostov v veliki dvorani hotela Union s početkom ob 13. 4. Ob 15. zbiranje vseh v Zvezdi pred univerzo, — Ob 15.15 skupno ogledovanje mesta. 5. Ob 20. banket v veliki dvorani hotela »Union«. — II. Četrtek, 29. september: Ob 6.35 odvoz z južnega kolodvora na Bled. lj Zadnja pot br. Plnvlja. V nedeljo, dne 23. septembra smo pokopali na (»okopališču v Drav-Ijah našega nepozabnega načelnika br. Iv. Pevlja. Na zadnji poti g aje spremilo 38 Orlov s 3 zastavami in 7 venc;, okni 20 Orlic, (5 naraščajnikov in okoli 30 go.jenlc, poleg Orlov pa velika množica ljudstva iz Sp. Šiške in Ljubljane; ni ga bilo znanca, ki bi ga ne bil opazil za pogrebom. Ob odprtem grobu so štirjo govorniki proslavljali njegovo tiho plodonosno delovanja, njegovo skromnost in nesebičnost, njegovo požrtvovalnost, a obenem pa so nas tolažili iu nam stavili pokojnega Ivana za vzor življenja iu delovanja za krščanska načela. Nobeno oko ni ostalo subo ob v srce segajočih govorih. lj Zadušne sv. maše po pok. baronu Karel Ant. C o d e 11 i j u bodo: v petek pri Sv. Petru, v soboto v Štefanji vasi, v nedeljo v graščinski kapeli na Kodeljevem, vselej ob 9. uri; naslednjih pet dni, pričenši s ponedeljkom, bo ob 8. uri zadušna sveta maša v stolnici sv. Nikolaja. lj Zveza vojnih vdov iu sirot priredi v sobolo, dne 1. oktobra v dvorani Mestnega doma vinsko trgatev Svira godba dravske div. oblasti. Pričetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Dijaki (posebno mlajši), ki iščete v Ljubljani stanovanja s hrano, zglasite se v Dobrodelni pisarni! Naslovi so vam na razpolago. lj Pozor železničarji in prijatelj? želez ničarjev! V nedeljo dne 2. oktobra t. 1. vsi na prireditev »Prometne zveze«, ki se vrši v veliki dvorani hotela »U n i o n i. Bogati spored jamči za neprisiljeno, pošteno domačo zabavo. Šaljivi prizori bodo oskrbeli smeh in vesele obraze. Zdravilo za kisle obraze bo svetovno znani »Amerikan-sk i zapor?.. Pri prireditvi svira vojaška godba. Vabimo vse somišljenike, železničarje in prijatelje »Prometne zveze/ k polnoštevilni udeležbi. Začetek ob 7. uri zvečer, blagajna se odpre ob 6. uri. lj Prosveta frančiškanske župnije. Pevski odsek. Vsled nenadnih zaprek danes 28. t. m. n e b o pevske vaje. Prihodnja vaja se naznani v časopisju. lj Državna trgovska akademija v Ljubljani. Prijave za vstop v abiturijent.sk i tečaj se spre'emnio do 5. oktobra. Trgovska akademija jo nameščena v po~lopju tehnične srednje šole II. nadstr. na levo, Aškerčeva ulica 9. — Ravnateljstvo. lj Pasji kon^ima«* za Ljubljr.no je z včerajšnjim dnem razveljavljen. lj Z vlaka je padel dela vre, Anton Ambrož iz Slražl&ča blizo poitajo Kranj. Ker je bii vlak prenapolnjen, jo stal Ambrož na stopujicah. Na srečo se Ambrož liri pn 'cu ni težko poškodoval lj Okradcni cost. Pavlu Trubarju iz Rtrn?:».i je bilo ukralear v Do Schiavcvem prenoči »VO ki on. lj V I juM.iitni prijeta sacrehška tatica. Strežnik Jp-.ip \>v-k ip aroMrai iz Ljubljane izgnano Antonijo Oorjanc. 1-atera je vkr?H'a Mariji Znjč v Zacrotm nsH 2000 kron dpnnria. lj Kornrr" kradel io spdpmkrat prodVaznova-ni Viktor Judpž s Količevesra v Medvodah in v Ši-Ko 'o 'tozarep ip b1'1 pvp!' ran li Na"-! se fe. 23. i m. zvečer na Knrlp.-ski cesti de?nlk. Dobi se na Dolpnj-ki sli 12, pri-tllčjp, ■'rsno. Ul * -\i s -5 Al v i '.; . fi j Seja okrož. sveta se vrši danes ob d<>1 8 uri zvečer v T.htdskem domu. — T. č, predsednik Ljiibinna: St. Jakob: ZaČPtok redne telovadbe dancu točno ob pol 8 lirj zvečei v telova Inici drž. rea'ko Vabile se bodo nove proste vaje za leto 1922. Novi člani dobrodošli! — Načelnik. pr »Visokošolski študij t Italiji*, sestavila iz izdala stud. ing VI. Anžlovar in dr. A. Kes v Trstu 1921, tiskala tiskarna »Edinost«. Strani 54, cena K 16.—. Jugoslovansko dijaštvo čakajo nove kulturno-polilično naloge. Spoznati in proučiti mora do dobra vse sosedne državo, posebno Italijo, ki jo hrvatsko-slovenska inteligenca malo in slabo pozna, ker j« študirala predvsem ua nemških visokih šolah. Zato je oživela nujna potreba, da se del jugoslovanskega visokošolskega dijaštva napol i v svrho študija na italija,iske visoke šolo. V ta namen sta sestavila V. A. in dr. A. R. informativno lcnjižico, ki bo vsem onim, ki se napota v Italijo, dragocen kažipot. Knjižica opisuje na kratko ustroj ital. visokih šol in vsebuje vsa pravila. ki so tam v veljavi, kakortudi vse posebne določbe različnih fakultet, tehniških hi trgovskih visokih šol, nadalje tozadevne ]>osebne določbe z ozirom na aneklirana ozemlja, pogojo za prestop iz inozemskih visokih šol itd. Končno podaja tudi kratek oris gospodarskih razmer v važnejših visokošolskih mestih in seznam mesečnih stroškov. Knjižica vsebuje vse, kar hoče in mora naš dijak vedeti, predno se odloči za študij na ital. visokih šolah ter prinaša z druge strani mnogo novega in tudi našim izobraženim krogom neznanega. Naroča se knjižica pri stud. ing. VT. Anžlovar, univerza Ljubljana. pr Ivan VasoT, bolgarski pisatelj umrl. Pred par dnevi je v Sofiji nenadoma umrl eden najboljših bolgarskih pesnikov in pisateljev, Ivan Vasov. Rojen leta 1850 se je že v mladih letih udejs.voval na političnem polju in v žurnalistilti. Bil je voditelj narodno-revolucionarnega gibanja iu je vsled tega moral večkrat bežali v inozemstvo. Leta 1887 se je vrnil v Sofijo, izdajal svoj list »Dennica« in ju bil nekaj časa minister prosvete. Od njegovih del so nekatere manjše novele izšle tudi v slovenskem prevodu. Davek na poslovni promet. Nova uredba o davku na poslovni promet z dne 27. junija 1921, ki je bila objavljena dne 30. avgusta 1921 v Službenih Novinah štev. 191 (Uradni list štev. 289 od 19. oktobra 1921) stopi v veljavo šele s 1 oktobrom 1921. Da so ohrani kontinuiteta med novo uredbo in dosedaj veljavnimi določili čl. 127 a do 127 u finančnega zakona za leto 1(120-21 (Uralni list št. t3<3 od 25. nov. 1920) ;e ministrstvo financ (generalna direkcija neposrednjih davkov) z razpisom 7. dne 5. inli.a 1921 št. 21..'380 odredila, naj se določila čl. 127 e točke e iu j poleg določil točke g uveljavijo za tli četrtletja tekočega koledarskega leta, torej tudi še za dobo od 1. julija do 80. septembru 1021. Ker se je začasni predpis davka na poslovni promet v smislu tukajšnjega razglasa z dne 15. junija 1921, št. 2030 A 1 (Uradni list št. 72 iz lota 1921) izvršil samo za dobo do 30. junija 1921 tako glede obratov, Id plačujejo davek na poslovni promet v izmeri še enkratne pridobnine, kakor glede denarnih zavodov in delniških družb in industrijskih ter tvoruiških podjetij, ie finančna delegacija naročila davčnim oblastvom in davčnim uradom, da takoj izvrše po navedenem razpisu potrebno poslovanje. a) Obratom, ki p'ačujejo davek na poslovni promet v izmeri pridobnine, naj davek nn poslovni promet za čas od t. julija 1920 do 30. sept. 1921 številčoo izenačijo s pridobnino ki po predpisih za L 1920 in 1921 sorazmerno odpade na to dobo ali — če ta ne obsega vseh pet četrtletij — na dolično krajšo dobo. Kolikor je začasni, na obnovi pridobnine za leto 1920 izvršeni predpis višji ali nižji bode razliko odpisala ali naknadno predpisala. O naknadnem predpisu na tej podlagi odmerjenega aavka na poslovni promet bodo davčni uradi obvestili davct'° zavezance s poštnimi položnicami, ki bodo vsebovale na hrbtu podatko o predpisu. 1'rcdpisani davek zapade v plačilo 1. decembra 1921 ic sc bo po preteku tega roka, če bo treba priapi o izterjal l)a\čni zavezanci, ki bi I biil mnenja, da je predpisani davek napačno pre-] računi* n ali da ni c tavpzani da\isluvni promet, lahko proti predpisu vložc priziv tekom 15 dni po vročitvi poštne položnice, pri pristojnem davčnem oblastvu. Nadalje bodo davčna ohlnstva pozvala denarne zavode iu delniške oru/be, naj plačajo te-kom 14 ših glin, od katerih se da na lahek način itoseč' lep zaslužek, posebno, uko bi bile sposobne za izvoz. g LetoMi-a \ i n.v,; a ieiina na Češkoslovaškem. Kakor poroča sBursa vina . se je nenavadno oživi; \ui;-ki vg. iz Porikarpatske Ruske se poroča tviii o kvantitativno bogaii letini. Posebno v okraja Beregsaškem se pričakuje letos najmanj 100 tisoč Id vinskega pridelka. Na katastralnem oralu slabe zemlje se je iu pridelalo 25 - 30 hI, na boljši zemlji pu -15 lil. Grozd.e se prodaja na mesta po 6 čs kron na debelo, na drobno pa po 8 če K« Kljub tej razmeroma nizki ceni se le malo grozdja proda i'o moštu pa je več povpraševanja, a veliki hvinskih trgovcev ni, ker se je zadnji čas pojavila neka stagnacija v nakupovanju vina. g Velika razstava tml v Londonu so prireja v mesecu septembru t. 1. Na tej razstavi bodo razstavljeni predmeti za prebrano in njih preparati, izdelovanje v zvezi z izdelki, surova brana, cere-alije, kakor sadjo in sočni izdelki in vse Trst« živil, z eno besedo: vsi predmeti za prebrano tet priprave za izdelovan e istih. V razstavi bodo po-stavljene kuhinje > svrho javnega razkazovanja • kuhanju. Vsled tega morejo proizvajalci po želji postaviti razno delo in modele svojih tovarn. Ras-stavljalci plačajo prostornino za 1 m» od 6 do 12 šilingov Slovenski javnosti. Zgodila se je politična lumparija, ka-koršne so zmožne le najbolj podle duše. T/, političnih razlogov se hoče moralno ubili mene in mojo družino, s katero sem živel leta in leta in še živim v mirni neskaljeni sreči. Izstopam iz političnega življenja, odložil sem mesto odbornika v načelstvu NSS in mesto odbornika občinskega sveta ljubljanskega, ker nočem, da bi tudi na mlado krepko se razvijajočo NSS padla le senca blata, s katerim so me ometali politični razbojniki. Svoje moči moram koncentrirati, da razkrinkam skrbno pripravljeni in rafini-rano izvedeni komplot proti meni. Nc bom prej miroval, dokler ne razkrinkam krivcev in dokler jih ne zadene zaslužena kazen. Vsal v a zloba se maščuje in maščevala se bo tudi !a! Stranka, ki sc poslužuje takih ogabnih sredstev v boju zoper političnega nasprotnika, kakor se ga jo poslužila JDS zoper mene, taka stranka je v agoniji in ne bo ji pomagalo, če se tudi Irenutno znebi enega političnega nasprotnika. Ostane jih še dovolj in njih štovilo se bo celo množilo. Korupcija in nasilstvo ne bo zmagalo in naj se poslužuje še takih >krep-kih • sredstev. Tzstopnm iz političnega življenja, dokler se popolnoma ne dokaže moja nekriv-da. Ni še izrečena zadnja beseda. Trenutno se je sicer posrečilo doseči nasprotnikom delni uspeh, trdno pa upam, da s časom razkrinkam krivce. Nisem kriv! Nikoli nisem zagrešil mi očitanega. Ne umaknem se, ker se morda čutim krivega, ne, temveč umaknem se lo zlobi in nasilju političnih razbojnikov. Kličem vsom poštenim ljudem: vztrajajte v boju zoper koruptno kliko, ki zlorablja v samopašne namene vladno moč, ki jo ima trenutno v roki! Vztrajajte, če tudi padajo žrtve, kajti brez žrtev ni boja in brez boja ni zmage. Anton Posek. * Uredništvo za spiso pod tem naslovom ni odgovorno. Iskreuo se zahvaljujemo vsem, ki so naSesra blagega, umrlega Ffevelj-a Pestunjo začetnico spre j ni e ELZA SEVER, Ljubljana, |Wolfova ulica Stev. 12. !)58i Sobarico, pomaplko ali sprejmo iakoj v hotelu SLON«, Ljubljana. K ificommencest lessons on the 1, st of October. Krojač, Ljubljana, 3 Gledališka ulica 7 priporoča za jesensko sezono. j VEDNO VELIKA IZBIRA VSEH VRST ' . .v r - stud. icchn, tolažili v Ipžk' bolezni ter ga spremili na njegovi zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo častili tna gospodoma P. Ernestu in P. Feliksu, g. zdravniku dr. L. Traunarju, Ivanovemu prijatelju g. J. Presforju, Ivanovim tova-riSem gg. akademikom - tehnikom, Orlovski Zvezi, orlovskim odsekom, zlasti šišenskemu, ter vsem društvom, ki so počastili njegov spomiu in poklonili lepe vence. Gg. govornikom pa hvala za tolažbo polne vznesene govore! Bog povrni vsem skupaj! Spodnja šiška - Ljubljana, dne 28. septembra 1921. Rodbina Plevelj-eva. V stalno službo sprejme- Itlfl" Upravitelja za večje hotelsko «•«» podjetje. Poslovodjo za večjo kavarniško obrt. Skladišiiarja. obenem kletarja. — Pogoji: Rellektant mora biti od poklica, priden in vesten. V postov pridejo Je oni z letnim spričevalom. Pismene ponudbe s sliko in prepisom spričeval ter zahtevo plače je poslali na upravo tega lisi a pod Šifro: Upravitelj, Poslovodja, oziroma Skladiščar. Hrana in stanovanje v hiši. Čo vrla ženska moč, jo tudi sprejmemo. 3526 _j bombaža, sukanca, kvač Mesečno sobo najro.n' s j.asvo« uiin v 1; o d o m , išee za 1. oktober koncrrvntunst. Po.dogovoru bi tudi poučeval na gosi: ali glasova'. Cenj. ponudbe na upravo lisia pod : Konsorvatorist il525r. 1 » « „ iSV .41 L.lj rr železninske stroke, spretne starejše moči, ter enega izobraženega, krepkega ■ I? Bukovih drv in suhih imam do 30. L m. na prodaj. Dalje imam tudi na prodaj 8 prašičev za pleme in 3 krave. Cena po dogovoru. Matija Kozamcrnik, posestnik in lesni trgovec, Dobrova št. 33 pri Ljubljani. * sprejme trgovina z železnmo Breznik & Fritsch Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Kanca nogavic SS^ - NA DEBKI.O. KAR L PRELOU - Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežj« 11. 2862. Kmetovalci, pozor! 5 VeHke uspehe dosežete pri pra- ! g Slčlb, cjovedi i. t. d. nko prime- S £ Sate krmi redilni prašek SE»IM g lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani. • v uB^.itmssBRCBnanafl.e.r^nsfflu^BsJB^oiBaia Enonadstropua, dinka prosta '^^SL v Ljubljani u a p r o d a j iz proste roke. Lahko z vrtom aii brez njega. Cena po dogovoru. — Natančneje pove I. MERHAH, Brožjco na Savi. 3542 5 kupuje eški 9937% THE žol, suhe geto ie \mm seme Ua- Cu najvišje dnevne cene LEV&NT Co., Zagreb! Dalmatinska ulica 10. Telefon 632. j Ljubljana, Gosposvetska o. 0, Telefon ,19 22S HiokG v'st! brin, ovsa,... in vseh drugih deželnih pridelkov. Zzliicvajte ponudbe! 1 vagon bukovih moralov (tramov) 9/0 in 12('12 cm, dolžina 1 in 5 m kupim. Blago mora biti zdravo in brez grč. Ponudbe sprejema z navedeno ceno Fr. Krnšovec. traovina r. lesom, Vrhnika. plašči i kimono-zvon. modeli," ROŽUhOVlflB vseh vrst, do najfinejše izvršitve, 'prvovrstne kožuhcviue od 1500 j, K, lisice, krasui komadi, severn. alaska od 200 j. K višje. -3403 dfasBfjj Ia ffl (gum. a rab. belo obeljen) THE LEVANT CO., .Jngosltavla d. d. ZAGREB, »sSunallnslca 10. | TcScSon (J—52. I uutoviicevo seme poroča trgovina s .semeni Sever & Knmp. Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Soli: I O Direkcija drž. železnic v Zagreba razpisuje oddajo vseli Ml p za zgradbo uradnega poslopja za inšpektorat drž. že!, v Ljubljani. Pravilno izpolnjene in koJekovane ponudbe je poslati v zaprtih in zapečatenih ovitkih do 15. oktobra na direkcijo drž. žel. v Zagrebu; oddelek : soba štev. (57. Načrti in vsi pripomočki se zamorejo dobiti pri imenovani direkciji od 1. oktobra t. 1. dalje od 8. do 14. ure v sobi štev.. 77, L nadstropje, ali pa pri progovni sekciji drž. /el. v Ljubljani, kjer se zamorejo poizvedeti ostali podatki. Natančneje v : Uradnem listu . (medenina', bakar, aluminija, nikl), kupuje po najvišjih cenah trgovina z žeieznlno BREZNIK Sl FRITSCH ilsffiss i Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. mestni tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telefon St. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene,stavbe, ostre-ja za palače, niše, vile, tovarne, cerkve in zvonike: stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogra.e i. t. d. Gradila lesonlii msslov, jezov in miioov. Parna žaea - tovorna Mrla. g^S^^Sža^^g^^Vi 'rtiMilllIMBiailMIililMiliil llllllli'I Ministrstvo financ Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7% drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 50Q,Q0G.0004— Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7°/0 drž. investicijskega posojila ¥ nominalnem znesku Din. 500,000*000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000'serijah po 100 številk, obresti so 7 70 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let sc to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pti vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r. gu 1 I M