PoStnlna plačana t gotovini Leto XXII., št. Ljubljana, petek 14» novembra 19#-XX Cena cent. Upravništvo: Ljubljana Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Cnione Pubblicita Italiana S. A., Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA. ESCLUSIVA per la pubblieitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milano I deli'eviatf one nem:ca Altri quattro af?paresehl tseimsi abfeattuti — Nuovo bom-Ssarasimessto della pmzza sli Tobrssk — Le tnippe di Gondar reaglscons <ševi££ique con etnacla alle azio&i de! nem co inSliggendogli perdite ssotevoli NAPAD NA UTRDBE PRI KERČU Več obalnih utrdb zavzetih - Tri sovjetske križarke9 en rušilec in pet vdikih trgovskih ladij močno poškodovanih — Obstreljevanje pristaniških naprav v Petrogradu in Kronštafu II Quartiere Generale delle Forze Arma-te conranica in data 13 novembre 1941/XX il seguente bollettino di guerra n. 529: LJurante 1 incursione aerea su Napoti nella notte di ieri, la tlifesa C- A. ha abbattuto un bombardiere nemico che e precipi-tato in inare in direzione del porto. Le per-dite accertate sono aumentate da 6 a 16 morti e 31 feriti. In Sicilia, oltre agli apparecchi gia mevnzionati nel bollettino di ieri, un altro aeropiano e st ito colpito ed 6 sicuramente caduto in mare. Sono stati eatturati gli equipaggi, tra i quali figura-no sei ufficiali di alcuni dei velivoli abbat-tuti. Nel pomeriggio di ieri un nostro aereo da ricognizione ha sostenuto un combatti-mento con 4 caccia tipo »Hurricane« e ne ha abbattuto uno. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. novembrom naslednje vojno poročilo št. 529: Med snoenjim letalskim napadom na Neapelj je protiletalsko topništvo sestrelilo sovražni bombnik, ki je treščil v morje v smeri proti luki. Smrtne žrtve so narasle od 6 na 16, ranjenci pa na 34. Na Siciliji je bilo razen letal, omenjenih v včerajšnjem poročilu, zadeto še drugo letalo, Id je gotovo padlo v morje. Zajete so bile posadke, v katerih je med drugim 6 oficirjev nekaterih sestreljenih letal. Včeraj popoldne je naše izvidniško letalo zapletlo v borbo s štirimi lovci tipa »Hurricane« in je enega sestrelilo. NeH'Africa settentricpale, 1'aviazione dell*Asse ha efficaceinente attaccato obiet-tivi della piazza di Tobruch; aerei tedesehi hanno bombardato un aeroporto nemico distruggendo cinque velivoli al suolo e dan-neggiandone altri. L'Aviazlone britannica ha lanciato bombe su Bengasi, su Derna e su alcuni villaggi colraici del Gebel: qual-che danno. A Derna, dove & stato colpito un ospedale da campo e quattro ricoverati sono rimasti feriti, un velivolo e stato abbattuto in fiamme. In Africa Orientale l'awersario reitera le sue azioni terrestri ed aeree contro i fronti dello scacchiere di Gondar. Le no-stre truppe reagisermo dovunque con te-nacia ed inlliggono perdite notevoli. V severni Afriki je letalstvo osi učinkovito napadle cilje tobruške trdnjave; nemška letala so bombardirala sovražno letališče in uničila pet letal na tleh, nekaj pa poškodovala. Britansko letalstvo je metalo bombe na Bengazi, Derno in nekatere ko-lonijske kraje v Džebelu. Povzročene je bilo nekaj škode V Derni, kjer je bila zadeta poljska bolnišnica in so bili ranjeni štirje bolniki, je bilo sestreljeno sovražno letalo, ki se je vnelo že v zraku. V vzhodni Afriki ponavlja sovražnik svoje kopne in letalske akcije proti bojiščem na področju pri Gondarju. Naše čete se upirajo povsod vztrajno in prizadevajo sovražniku znatne izgube. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so nemške čete v napadu proti utrdbenim napravam Kerča. Več obalnih utrdb tik južno ob mestu, je bilo zavzetih. Močne bojne letalske sile so napadle sovjetske ladje v luki Sevastopola, v prelivu pri Kerču, kakor tudi pred severnovzhod-no obalo Črnega morja. Pri tem so bile hudo poškodovane tri sovjetske križarke, en rušilcc in pet večjih trgovskih ladij. Budimpešta, 13. nov. s. Kakor vedno se angleška propaganda tudi sedaj vdaja najbolj rožnatim utvaram. Zadostuje, da se nemške ali zavezniške čete na vzhodnem bojišču za nekaj časa ustavijo pred kakim mestom, ki ga hočejo zavzeti brez prevelikega prelivanja krvi, pa se že spuščajo organi angleško-sovjetske propagande v najbolj nemogoča zavijanja. Bržkone še niso doumeli, da v vojni ni tako važna zasedba krajev kakor uničevanje sovražne vojske. O tem uničevanju pa so nemške čete podale že zgovorne dokaze na vseh bojiščih, zlasti na vzhodnem bojišču. Sicer pa so važna samo dejstva in ta govore ugodno za os. Po najnovejših poročilih z vzhodnega bojišča se operacije povsod razvijajo sistematsko in metodično. Napredovanje finskih čet je strlo sovražni odpor ob jezeru Onega. Dosežena je železnica iz Murmanska, po kateri naj bi sovjetska vojska prejemala angleško in ameriško pomoč. Ta zveza je sedaj resno ogrožena. Zato postaja položaj sovjetskih čet, ki branijo Petrograd, čim dalje bolj kritičen. Ob Ladoškem jezeru, čigar zamrznjenje je zbujalo Angležem in Sovjetom tolikšne nade, so v teku srdite borbe. Na osrednjem odseku bojišča general 2u-kov, ki hrani Moskvo- vedno bolj obrablja svoje rezerve v številnih protinapadih, k'i jih ofenzivni zaleti nemške pehote stalno stro z velikimi izgubami za sovražnika. Pri Kalininu In Tuli je sovjetsko poveljništvo vrglo v napad vse ostanke svojih poraženih armij. ne da bi se pri tem oziralo na izgube. Tako so bili razni polki dobesedno uničeni po nemškem avtomatskem orožju. Na področju pri Tuli je skušala sovjetska vojska zaustaviti nemški pritisk in se je poslužila tudi tankov, toda tudi tu je bila zavrnjena s silovito akcijo nemških čet in nemškega letalstva, ki ne dopušča sovražniku niti trenutka oddiha. Silovitost in učinkovitost bombardiranj raznih prometnih središč potrjujejo tudi sovražni viri, ki priznavajo neprestano delovanje nemških letal. Na južnem odseku bojišča zavezniške čete navzlic slabemu vremenu stalno napredujejo in zasledujejo sovražnika na umiku. Medtem ko nemške, italijanske in madžarske brze kolone zasledujejo sovražnika, posebni oddelki čistijo zaledje in uničujejo poslednje ostanke sovražnih skupin na desnem bregu Donca. Obseg operacij dokazujeta vojni plen in število ujetnikov. Posebno pozornost posvečajo tukajšnji vojaški progi razvoju operacij na polotoku Krimu, kjer ima nemška ofenziva poseben pomen tudi v vojni proti Angliji. Znova so nemške in rumunske čete napredovale vzhodno od Sevastopolja in zapadno od Kerča. Ti dve središči sta življenjskega pomena, kajti njuno zavzetje bo oropalo na eni strani sovjetsko brodovje na črnem morju poslednjih varnih oporišč, na drugi strani pa bo nemškemu vrhovnemu povelj-ništvu dovolilo razvijanje operacij največjega obsega, ki bodo zagotovile Nemcem dostop do Kavkaza in ogražale življenjska središča angleškega odpora na Srednjem vzhodu. Zato je razumljivo, ako Angleži z zaskrbljenostjo gledajo na zasledovanje nemških čet pri Kerču, medtem ko sovjetsko vrhovno poveljništvo že lahko ugotavlja neposredno ogražanje vsega področja od Krima do Kubana. Sovjetske oblasti so podvzele zelo stroge ukrepe, da bi zagotovile mobilizacijo vsega prebivalstva na ogroženem področju. Tako se doznava za prihod najvišjih političnih in vojaških predstavnikov v Kuban. V Novo-rosijsk in v Krasnodar so prispeli nekateri sovjetski generali, ki imajo nalogo, da organizirajo tu nova središča odpora. Obstreljevanje Petrograda Berlin, 13. nov. d. Kakor poročajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je nemško težko topništvo včeraj zopet obstreljevalo Petrograd. Doseženi so bili direktni zadetki na vojaško važne objekte ter na industrijske naprave v mestu. Nemško daljnostrelno topništvo je obstreljevalo tudi petrograjsko luko, kjer so bili zadeti objekti, važni za vojno gospodarstvo Izpoved pobeglega sovjetskega polkovnika Berlin, 13. nov. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava. da je uspelo pobegniti in doseči nemške črte poveljniku 178. sovjetske pehotne divizije, polkovnik" Kolovu, ki je bil obsojen na smrt. ker 1e odredil umik svojih čet spričo obupnega pefložaja, v katerem se je divizija nahaja- Bombe so povzročile škodo tudi na pristaniškem področju. Na ostali vzhodni fronti so prinesle krajevne bojne akcije nove uspehe. Težke baterije nemške vojske so obstreljevale vojaško važne cilje v Petrogradu ter pristaniške in ladjedeiniške naprave v Kronštatu. Učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni proti Petrogradu in Moskvi. Na morju ob Angliji so potopila bojna letala podnevi z bombami dve večji tovorni ladji. la. Polkovnik je izjavil, da je divizija izgubila polovico svojih sil in skoraj vse težko orožje. Berlin, 13. nov s. O priliki izpada bolj-ševiških čet iz Petrograda je bil zajet tudi sovjetski oficir, ki je izjavil, da sta se prebivalstva v mestu polastila obup ln pesimizem. Položaj se slabša od dne do dne Glede usode mestnega prebivalstva je na posebno vprašanje pripomnil, da se bodo meščani verjetno požrli drug drugega, čete pa skušajo neprestano prebiti obroč okoli mesta, vendar so vsi ti poizkusi brezuspešni spričo delavnosti nemškega topništva, ki sproti uničuje vsako pripravo za izpad. Ruševine in razdejanja, ki jih povzročajo bombardiranja, preprečujejo sleherno premikanie oklopnih sredstev, kajti nemško letalstvo stalno nadzira ln neprestano bombardira premike sovjetskih čet. Helsinki, 13. nov. d. Hkrati z odgovorom na ameriško noto je finski zunanji minister izročil ameriškemu poslaniku tudi poseben zemljevid ozemlja ob finsko-sovjetski meji. Iz tega zemljevida je razvidno, da so sovjetske oblasti po sklenitvi finsko-sovjetskega miru v Moskvi izvršile celo vrsto gradbenih del v obmejnem pasu. Zgrajene so bile strateške ceste in železnice, razen tega pa ob finsko-sovjetskl meji 90 vojaških letališč. S tem zemljevidom, v katerem so zarisani omenjeni vojaški objekti, hoče finska vlada dokazati, da Sovjetska zveza v Moskvi sklenjeni mir nikoli ni smatrala za nekai dokončnega, marveč ga je izkoristila zgolj kot priliko, da se pripravi za nov napad na Finsko. Finski general o angleški pomoči Sovjetski zvezi Helsinki, 13. nov. d. Finski admiral Schoultz razkriva v včerajšnji izdaji lista »Svensk Boten« zanimive načrte Velike Britanije na severu Sovjetske zveze. Finski admiral piše med drugim: Velika Britanija ima samo dve poti na razpolago, ako hoče resnično pomagati sovjetski zvezi, namreč pot preko skrajno severnega dela ter preko skrajnega južnega dela sovjetskega ozemlja, ako se upo- Protest de Brinona Pariz, 13. nov. s. Francoski poslanik De Brinon, delegat francoske vlade na zasedenem ozemlju, je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Kot zastopnik francoske vlade na zasedenem ozemlju moram javno izreči ogorčen protest proti najnovejšemu postopanju angleškega letalstva. Ze nekaj dni angleški letalci s strojnicami obstreljujejo ljudi na cestah, poljih in po vaseh v Franciji, pri čemer povsem očitno ne napadajo vojaških objektov, marveč francoske može in žene, ki se posvečajo zgolj svojemu delu. Od 25. oktobra dalje je bilo v takih okoliščinah ubitih najmani 11 Francozov, večje število pa jih je bilo hudo ranjenih. Iz bolgarskega sobranja Sofija, 13. nov. d. Na včerajšnji seji sobranja je prišlo do viharnih manifestacij za nemške in bolgarske oborožene sile. V okviru izredne debate je izjavil poslanec in rezervni polkovnik Vasilev, ki je bil šele nedavno izvoljen za predsednika novo osnovane zveze bolgarskih vojnih rezervistov: »Bolgarija se mora resno pripraviti za zavarovanje svojih razširjenih mej. Naloga bolgarske vojske je velika in polna odgovornosti, toda bolgarska vojska je materialno kaor tudi moralno pripravljena. Nemška vojska je prežeta z revolucionarnim duhom, opremljena z izvrstnim orožjem, in je zaradi tega tudi nepremagljiva.« Sobranje je tem besedam polkovnika Va-sileva pritrdilo z dolgotrajnim viharnim ploskanjem. Pred sejo sobranja je Imela vladna stranka posebno sejo, na kateri sta kmetijski minister Kušev In trgovinski minister Za-gorov poročala o raznih vprašanjih svojega področja. Predsednik vlade Filov se jc zbranim poslancem zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, nakar je bila seja zaključena. Stockholm, 13. nov. s. Vesti z bojišča pri Petrogradu opisujejo položaj v mestu kot zelo kritičen zaradi popolnega neuspeha poslednjega poizkusa izpada sovjetske posadke pretekli torek. Izgube petrograjske posadke so že tolikšne, da se lahko njen položaj smatra za obupen. Nemško letalstvo je s svojimi poleti podnevi in ponoči povzročilo škodo, ki je ni mogoče preceniti. Prebivalci mesta ne vedo več, kje naj bi iskali zaklonišče. Tako se je v zadnjem času izkazala kot neprimerno in nezadostno zavarovanje pred letalskimi napadi celo moskovska podzemska železnica, ki so jo bombe na več krajih zadele in porušile. Bombardiranje luke v Sevastopolu Berlin, 13. nov. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da je nemško letalstvo 12. novembra uspešno bombardiralo sovjetske čete. ki so se skušale vkrcati v sevastopclski luki. Pri tem so sovjetske čete utrpele občutne izgube. Ponovno so nemška letala zadela tuli priprave za vkrcavanje ter sovražnikove transportne ladje. V mestu in luki so bili opaženi siloviti požari. Nadalje so nemška letala z uspehom bombardirala tudi luko Anapo. Priprave za obrambo Kavkaza VVashington, 13. nov. u. Vesti iz Londona kažejo, da izvaja ruska vlada tam močan pritisk za sklenitev angleške in ruske zveze z Iranom. Iz Teherana prihajajo vesti, da je pretežni del sovjetskih čet zapustil Iran in se vrnil na Kavkaz. Neki nevtralni diplomat, ki je pravkar prispel iz Irana, je izjavil, da priprave za obrambo Kavkaza le počasi napredujejo. (Piccolo). števa, da je bila oskrbovalna pot preko Daljnega vzhoda po vsej priliki opuščena. Murmansk na skrajnem severu je oddaljen 2500 milj, Arhangelsk pa 3500 milj od Velike Britanije. Odkar so posamezni odseki važr.e murmanske železniške proge v dosegu nemškega in finskega topništva, je moral biti Murmansk izločen iz prometne zveze severne Rusije z ostalim ozemljem Sovjetske zveze. Zračna razdalia od Murmanska do Arhangelska znaša 600 km, pot po morju pa 1000 km. toda pot po moriu je glede na vremenske okoliščine, posebno zaradi ledu v Barentskem morju, zelo težko uporabljiva, luka v Arhangel-sku pa slaba in zastarelo izgrajena. Upoštevati je treba razen tega, da so britanski transporti vzdolž vse poti ob norveški obali zmeraj v veliki nevarnosti pred nemškimi minami, podmornicami in bombniki. Glede na vse navedene težave, ki onemogočajo učinkovito britansko pomoč Sovjetski zvezi, je naravno, ako je Velika Britanija vrsrla oko na sovjetsko Karelijo, ki bi ji lahko služila kot dobro naravno oporišče. Admiral Schoultz pripominja, da se je morala že v svetovni vojni s tega področja umakniti znana eksoedicija pod vodstvom generala Ironsida. Ako bodo Angleži sedaj morda znova skušali kak tak podvig, se jim prav gotovo ne bo izteklo bolje kakor svoječasno. Rumunsko ministrstvo za nacionalno organizacijo Bukarešta, 13. nov. s. V političnih krogih kroži vest o bližnji ustanovitvi posebnega ministrstva, ki naj bi se imenovalo ministrstvo za nacionalno reorganizacijo države. Za ministra naj bi bil imenovan prof. Mihael Antonescu, brat ministrskega predsednika in začasni vršilec dolžnosti ministrskega predsednika. Bukarešta, 13. nov. s. Listi objavljajo brzojavko, ki jo je italijanski poslanik v Bukarešti poslal na praznik arhangela Mihaela začasnemu predsedniku vlade Mihaelu Antonescu. Brzojavka se glasi: Prva obletnica posvečuje ogromno delo, ki ste ga izvršili za zmago in obnovo Ru-munije. Blagovolite sprejeti najboljša voščila za uspeh Vaše plodne in velike delavnosti! Nemško-rumunsko gospodarsko sodelovanje Berlin, 13. nov. s. O priliki obiska ru-munske??a trgovinskega ministra Marines-ca v Berlinu objavlja »Borsenzeitung« članek o gospodarskih odnosih med Nemčijo in Rumunijo. List poudarja, da se bo Rumunija lahko okoristila s svojimi novimi teritorialnimi pridobitvami za razvoj svoje industrije in svojega poljedelstva, ki mu ne stoje sedaj ob strani le nemške podpore, temveč tudi nemška tržišča. Prijateljstvo z Nemčijo zagotavlja Rumunijl gospodarski mir, v katerem se bo lahko vedno bolj posvečala obnovitvenemu političnemu in socialnemu notranjemu delu. Razgovori ministra Marinesca z visokimi nemškimi gospodarskimi osebnostmi bodo zelo koristni za obe državi in bodo znatno prispevali k poglobitvi trgovinskih odnosov med obema prijateljskima narodoma. Obnovite naročnino! Berlin, 13. nov. d. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu pripominjajo v zvezd z bitko za Atlantik, da ie Velika Britanija navzlic svoji nadvladi na morjih od počet-ka vojne izgubila že 14,100.000 ton svojega brodovja V tej ogromni številki pa niso vštete izgube, ki jih je britanska plovba utrpela cd mini. Britanske izgube žc do danes znašajo toliko, kolikor je Velika Britanija izgubila brodovja do konca svetovne vojne. V pristojnih nemških krogih pripominjajo, dia bedo v bodoče nemški uspehi v bitki za Atlantik še večji: 1.) ker se v Nemčiji izvršuje nov velik pcdmornrški program, 2.) ker se britanski poizkusa zaščite transportov v konvojih ne bodo> mogli izogniti pozornosti nemškega izvidniškega letalstva, 3.) ker omogoča zadnji tehnični napredek nemškim podmornicam znatno povečanje akcijskega radija Ostavka Islandke vlade Stockholm, 13. nov. d. Iz protesta zaradi incidentov, ki so jih na Islandu povzročili Angleži in Američani, je islandska vlada podala ostavko. Regent Islanda je ostavko sprejel. Po informacijah iz Londona je regent naprosil predsednika od-stopivša vlade Jonassona, naj bi nadaljeval posle, dokler se ne setsavi nova vlada. Berlin, 13. nov. s. Na 62. letni skupščini danskega društva »Breia« v Berlinu je islandski novinar Karel Moeyer razložil žalostni položaj Islandske od ameriške okupacije dalje. Ameriška zasedba otoka močno škoduje prebivalstvu v gospodarskem, zlasti pa tudi v moralnem pogledu. Že sedanja škoda je tako velika, da se bodo njene posledice čutile več generacij. Lahko si je predstavljati, kaj pomeni za narod 127.000 duš navzočnost okoli 80.000 vojakov. Večina angleških vojakov je iz pokrajine Withechapel in iz drugih angleških predelov, ki so na slabem glasu in ki zelo kvarno vplivajo na domače prebivalstvo. Oficirji ne morejo držati na vajetih svojih mož, katerim so Islandci prepuščeni na milost in nemilost. Po večini so to zločinci. tatovi in zelo grdi ljudje. Se slabše pa je bilo, ko so se na otoku izkrcali Američani, med katerimi so mnogi židje, črnci in mulati. Zlasti žene so podvržene nasilju ameriških vojakov. Islandsko prebivalstvo je močno reagiralo na te pojave, toda mnogi so morali drago plačati svoje obrambne poskuse. Mnogo otočanov je bilo prepeljanih v Ameriko in zaprtih, mnogi pa se skrivajo v puščavi Lava ter po gorah v notranjosti. Madžarski fnaušni minister v Rimu R'm. 13. nov. s. Madžarski finančni minister Remenyi Schneller je imel včeraj popoldne daljši prisrčen razgovor z ministrom za izmenjave in valute Riccardijem. Razgovoru je prisostvoval finančni minister Thaon di Revel. Nov pskret isisSifskih nacionalista v Tokio, 13. nov. s. Indijski nacionalisti, ki živijo na Japonskem, so se v celoti pridružili indijskemu osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi Subas čandra Bose, ki se trenutno mudi v Nemčiji. Japonska sodba o Churchillovih grožnjah Tokio, 13. nov. s. V dobro poučenih krogih izjavljajo glede na Churchillov govor z dne 10. t. m., da je zelo značilno dvoumno stališče angleškega premiera. Churchill je polovico svojih izjav posvetil Daljnemu vzhodu ter je na eni strani poudaril angleško naklonjenost in spoštovanje napram Japonski, na drugi strani pa izrazil namero Anglije, da bo napovedala vojno Japonski, čim bi ji jo napovedale Zedinjene države. Ni mogoče zamolčati, da stoje za Churchillovim govorom sence angleških voditeljev na Daljnem vzhodu Douffa Coo-perja, Wavela in Pophanta, ki skušajo zaključiti obkolitev Japonske. Obljube pomoči maršalu čangkajšku pa ne vznemirjajo samo japonskega naroda, temveč dražijo in žalijo vso vzhodno Azijo. Očitna je bila tudi namera Churchilla, da bi oddaljil Japonsko od Nemčije in sicer z izjavami osebnih antipatij do Nemčije in simpatij do Japonske. Od poslednjega sestanka na Atlantiku nadaljujejta Roosevelt ln Churchill skupno politiko proti velesilama osi in je to njuno skupno stališče razvidno tudi iz Churchillovega govora. V poučenih japonskih krogih izjavljajo, da bo nadaljnji razvoj japonsko - ameriških razgovorov zavzel nepričakovane smeri, ako bodo Angleži in Američani še nadalje presojali položaj vzhodne Azije samo z vidika lastnih interesov. Kurusu na poti v San Francisco New York, 13. nov. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz San Francis-ca, je ameriška letalska družba, ki vzdržuje promet preko Tihega oceana, Pan American Airway sporočila, da se je japonski posebni poslanik Kurusu, ki se je bil nekoliko zakasnil na otočju Midway, včeraj zopet vkrcal na letalo za pot v Zedinjene države. Pričakujejo, da bo dospel v San Francisco jutri. Knosove izjave VVashington, 13 nov. s. Ameriški mornariški minister Knox je ob otvoritvi novega letalskega in pomorskega oporišča v Quesetu v okolici Providence govoril o sedanjem položaju na Tihem oceanu in zatrdil, da je prišla ura odločitve. Amerika ne more več trpeti, da bi Japonska kršila ameriške pravice. Glede bodočnosti je izjavil Knox, da morajo Zedinjene države pokazati svetu pot do pravega miru, na podlagi načela svobodne izmenjave blaga in svobodnega dostopa do surovin. Zedinjene države in Anglija morajo zagotoviti drugim narodom pravičen delež suro»in. V novem redu morajo voditi svetovne zadeve Zedinjene države. Preseljevanje Japoncev iz Amerike Tokio, 13. nov. d. Službeno poročilo zunanjega in prometnega ministrstva javlja, da je bila 15. oktobra poslana v Zedinjene države japonska potniška ladja »Tacuta Maru«. Ladja je 2. oktobra odrinili a s transportom japonskih izseljencev iz San Fran-cisca ter jo jutri popoldne pričakujejo v japonski luki Jokohaimd. Z ladjo se vrača na Japonsko 625 izseljencev. V kratkem dospeta iz Zedinjenih držav še dva nadaljnja transporta japonskih izseljencev, ki potujeta s pomikoma »Taiijo Mara« in »Hi-kava Maru«. 'o la letalstva Nas!alf2?a štiri sovražsaa letala sestrelfesta — Novo b€ti ;ar-diranje trdnjave v Tobruku — čete v Gondarju se povsod vztrajno upirajo akcijam sovražnika, ki ima znatne izgube operacije na vsem vzh&dnem # *«vv bojišču Nemške f« zavezftofee čete so povsod v ofenzivi in ne puščajo sovražniku niti trenutka oddiha Dsovjetske agresivnosti proti Finski V Moskvi so mir s Finsko izrabljal' zgolj za priprave za nov napad nanjo Eksc« Emilla Grazioli ja predstavnikom Stranke in njenih organizacij Poročilo Zveznega tajnika Dobava oblačilnih predmetov trgovcem, skupnim gospodinjstvom in uradom Ljubljana, 13. nov. Pred včerjašn jim ob 11. uri dopoldne je imel na sedežu fašistične stranke Zvezni Tajnik in Visoki Komisar Emilio Grazioli poročilo nadzornikom stranke, političnim tajnikom Borbenih fašijev, poveljnikom podpornih središč Nacionalne fašistične stranke ter voditeljem GIL-a v pokrajini. Poročila so se udeležili tudi zvezni podtajnik, zvezni podpoveljnik GIL-a, zaupnik vseučiliške organizacije v Ljubljani, zaupnice ženskih fašijev, nadzornik organizacije kmečkih gospodinj in gospodinjskih pomočnic ter podtajnik Ljubljanskega fašija. Zvezni tajnik je najprej obrazložil politični in gospodarski položaj v posameznih predelih ter nato dal pregled položaja posameznih organizacij, o katerih so poročali okrožni nadzorniki Zvezni tajnik je nato sporočil smernice in ukrepe, ki se tičejo delavnosti 10 Borbenih fašijev in 44 podpornih središč narodne fašistične stranke. Pojasnil je tudi vidike, po katerih naj se spopolnjujejo hierarhična in vodilna mesta. Zvezni tajnik je poročal tudi o prehran-benem položaju v občinah ter je dal v tej zvezi jasna navodila za nadaljnje delo komisij, ki nadzirajo cene. Nato je dal Se smernice za organiziranje materinskega ln dečjega dne, ki bo prvič v tej pokrajini dal občutiti prebivalstvu podporo, ki jo je Duce nameni] številnim družinam. Napovedal je ustanovitev občinskih podpornih ustanov, ki bodo med drugim podpirale brezposelne in potrebne družine. Tragična smrt generala Huntziger|a Pariz, 13. nov. d. Snoči je bilo javljeno iz Vichyja, da se letalo, s katerim se je vračal francoski vojni minister general Huntziger iz Afrike, ni o pravem času vrnilo v Vichy. iz česar 3e da sklepati, da se je letalo ponesrečilo. Vichy, 13. nov. s. Generala Huntzinger-ja, ki je bil v preteklih dneh na dolgem inšpekcijskem potovanju v severni Afriki, so včeraj popoldne pričakovali v Vichyju, toda pozno popoldne se je pojavila resna bojazen zaradi molka radijskega oddajnika v letalu, s katerim je ganeral potoval. Postaja se na ponovne pozive ni oglasila. Zadnje poročilo iz letala je bilo izdano ob 13 uri Zvečer pa se je izvedelo, da so našli ostanke letala, v katerem je bil general Hunfz nger. v Le Viganu v departe-mentu Garde Letalska nesreča je zahtevala 3 žrtev, med njimi generala Huntzin-ger:a m šefa njegovega kabineta notranjem ministrstva La Busquira. V Le Vi-g^n ie takoj odpotovala preiskovalna komisija. Pariz, 13. nov. d. Kakor poročajo iz Le-vigana. se je Huntzingerjevo letalo zrušlo na tla včeraj popoldne okrog 13. lokalnega časa. Ponesrečeno letalo so našli v Breau-škem gozdu v višini 1350 m otroci nekega šolskega zavoda. Ura, ki jo je imel pilot na roki, je kazala 13.03. Do jutra se je poleg generala Huntzingerja posrečilo ugotoviti še identiteto pilota, ki mu je del uniforme ostal nesežgan. Na nekem drugem truplu se poznajo še ostanki civilne obleke. Med sežganimi ostanki letala sta se našli tudi 2 sabli. Zogljenela trupla ponesrečencev so davi prepeljali v Nimes. Na nekem drevesu blizu kraja katastrofe so našli robec, ki ga je po vsej priliki vrgel iz letala minister Huntzinger, ko je aparat že padal. Vse okoliščine kažejo, da je zračni vrtinec med dvema gričema zgrabil letalo, ki je bilo zaradi naglega preokreta vremena že prej močno zaledenelo, tako, da se ni moglo več upirati zračnim strujam, ki so ga potisnile proti tlom. Ostanki letala so se vdrli globoko v tla, samo ogrodje kril moli iznad zemlje. Identitete vseh Huntzin-gerjevih sopotnikov doslej še ni bilo mogoče ugotovita. Pariz, 13. nov. d. Nenadna smrt francoskega vojn«ga ministra generala Huntziger ja, ki je v srelp ob povratku iz Alžira postal žrtev letalske nesreče, je zbudila v Parizu zelo globok vf-s. Vest je dospela semkaj kasno snoči, tako da je javnost za tragično nesrečo zvedela po večni šele iz današnjimi pariških jutranjih listov. Poleg slik pokojnega generala Huntzigerja objavljajo pariški listi tudi njegov življenjepis, deloma pa prinašajo tudi prva porač-la svojih posebnih dopisnikov iz Vichyj£. Listi poročajo, da je zavladalo v Vichyju silno vznemirjenje, ko je bilo objavljeno, da se Huntzigerjevo letalo ni o pravem času pojavilo na domačem letališču. Poslednje informacije pariških listov pravijo, da je letalo zadnjih 70 km prel Vichyjem zašlo v vihar, se zrušilo na zemljo in zgorelo. Imena mrtvih še nieo bila službeno objavljena, vendar pa je Snano, da se je general Huntziger vračal iz Alžira skupaj s svojim kabinetnim šefom Labusquierjem ter ordo-nančnim oficirjem, ki sta pri nesrtči prav tako našla tragično smrt. Hitlerjeva stožalna brzojavka Berlin, 13. nov. d. Kancelar Hitler je ob priliki tragične smrti francoskega vojnega ministra generala Huntzingerja, poslal maršalu Bfetainu naslednjo brzojavko: »Gospod maršal, izvolite, sprejeti ob tragični smrti generala Huntzingerja ter njegovih častnikov, zagotovilo mojega najod-kritejšega sožalja.« Nemški zunanji minister Ribbentrop je v imenu nemške vlade brzojavno izrazil svoje sožalje podpredsedniku francoske vlade admiralu Darlanu. Daladier, Blcm in Game^in prepeljani v ječo Pariz, 13. nov. d. Kakor poročajo iz VI-chyja, so bili Daladier, eLon Blum in general Gameli^ ki so bili pred izrednim sodiščem v Riomu obsojeni kot krivci zloma Francije, prepeljani z letalom v trdnjavo Bourrasol, kjer jim je sodišče določilo ječo. N,w list v Zagrebu Zagreb, 13 nov. s Dne 15 t. m. bo začel irfi|jati v Zag iibu nov tednik pod naslovom »Poldan«. Vodstvo teh ustanov bodo prevzeli borbeni fašiji in podporna stredišča stranke Nato se je Zvezni tajnik dotaknil vprašanja poslovanja nastavitvenih uradov ter je dal tudi v tem pogledu navodila za delo pri podjetjih in tvornicah, kjer naj bi j se povsod ustanovili refektoriji in primer-i ne oblačilnice v skladu z direktivami re-j žima in z vsem onim, kar je bilo že stor-i jeno v tem pogledu v ostalih italijanskih pokrajinah. Zvezni tajnik je omenil tudi uspešno delovanje Dopolavora ter odsekov kmečkih gospodinj in gospodinjskih pomočnic in je tudi v tem pogledu dal navodila za nadaljnje delo. Naposled je Zvezni tajnik obširno govorih o delu Italijanske liktorske mladine v Ljubljani (GIL-a) ter je dal nekaj jasnih navodil o ustanavljanju občinskih poveljstev ter o drugem delovanju orga-ninizacije. Napovedal je tudi takojšnje uveljavljenje zimskih okrepčevalnic GIL-a ter omenil potrebo priprav za fašistično obdarovanje. Dal je tudi navodila glede ustanavljanja razvedril po šoli. pevskih zborov, dramskih od=«kov, telovadno-sportnih natečajev, vojnih vrtičev, mladinskih središč za priprave na delo, tečajev za šolanje voditeljev ter informativnih tečajev za voditelje same. Na sestanku je bil proučen tudi upravni položaj posameznih organizacij O delu svoje pristojnosti so spregovorili tudi zvezni podtajnik, zvezni podpoveljnik GIL-a, nadzornik Dopolavora ter tajnice pokrajinskih odsekov kmečkih gospodinj in gospodinjskih pomočnic. Poročilo se je začelo in končalo s pozdravom Duceju. Žrtve letalskega napada na Brindisi Rim, 13. nov. s. Po seznamu žrtev sovražnega letalskega napada na Brindisi v noči od 7. na 8. november je napad zahteval 102 žrtvi. Nezadostna pripravljenost ameriške vojske VVashington, 13. nov. s. Listi poročajo, da bo Roosevelt odpotoval jutri na svoje posestvo Warlsprim v Georgiji. šef generalnega štaba Marshal je govoril o tednu civilne obrambe, ki ga je proglasil predsednik Roosevelt, in priznal velike notranje težkoče za izvedbo obrambnega načrta, ki izvira'o predvsem iz globokih nasprotij v ameriški javnosti glede politike, ki naj bi jo Zedinjene države vodile v pogledu vojne. Tudi general Grimes, ki je govoril skupini dijakov, je ostro obsodil nezadostnost priprav v vojski in je pripomnil, da bodo morale Zedin ene države prehoditi še dolgo pot, ako bodo hotele ustvariti zares učinkovito moderno vojsko. Pred stavko v ameriških železnih rudnikih New York, 13. nov. d. Zaradi grozeče stavke v vseh železnih rudnikih, ki so last posameznih jeklarn, je predsednik Roosevelt brzojavno sklical vse voditelje glavnih delavskih strokovnih organizacij kakor tudi poverjenike posameznih jeklarn na posebno konferenco v Belo hišo, ki bo v petek in ji bodo prisostvovali tudi zastopniki vseh vodilnih ameriških jeklarn. Za isti dan je predsednik zveze vseh ameriških delavskih organizacij Lewls sklical posebno konferenco voditeljev posameznih rudarskih organizacij. Na konferenci se bo odločalo, ali naj delavci vjeklarnah pripadajočih železnih rudnikih prično stavkati ali ne. Tudi na amerišk"h železnicah bodo stavkali Madrid, 13. nov. d. Kakor javlja nemška poročevalska agencija iz Chicaga, je vodstvo peterih ameriških železničarskih strokovnih organizacij pozvalo svoje članstvo, 350.000 delavcev in nameščencev, k stavki. Ker so se razbila pogajanja za 30 odststno zvišanje mezd, so železničarske strokovne organizacije napovedale stavko za 7. december. Trajanje stavke je zaenkrat določeno na tri dni, ker pričakuje delavstvo, da bo s tem svojim zahtevam dala dovolj potrebnega poudarka Eksplozija v ameriški tovarni razstreliva Washington, 18. nov. s. Po vesteh lz II-linoisa je zletela v zrak iz neznanih razlogov smodnišnica v Edwarsu. Uničene so bile tovarniške naprave, v katerih je bilo zv^oslenih več tisoč delavcev, in skladišča razstreliva, izdelanega v tovarni, ki je med največjimi v Zedinjenih državah. Turško-rumunska trgovinska pogajanja Bukarešta, 13. nov. s. Turško-ruraunska trgovinska pogajanja so se začela včeraj v Ankari. V rumunskih krogih so prepričani, da bodo ugodno zaključena v teku dveh tednov. Omejitve nakupa žrvil za Žide v Bukarešti Bukarešta, 13. nov. s. Mastno poglavarstvo je izdalo odlok, ki določa, da bodo smeli židje v prestolnici nakupovati živila samo med 10. in 12. uro dopoldne. Kdor bi ne postopal v smislu tegfe. ukaza, bo interniran v koncentracijskem taborišču. Preimenovanje Židov v Bolgariji Sofija, 13. nov. s. Vlada Je odredila, da morajo vsi židje, ki 90 prevzeli bolgarski priimek ali pa so svoje prvotno ime spremenili z bolgarskimi končnicami, v roku meseca dni prevzeti zopet prvotni priimek. Izbruh vulkana v Vzhodni Indiji Tokio, 13. nov. d. Kakor poročajo iz Batavije, je pričel bruhati znani vulkan Smerce na otočju Nizozemske vzhodne Indije. Toki žareče lave se razlivajo po mnogih okoliških dolinah. Nekaj naselij je bilo že uničenih. Obmmte naročnino! Iz navodil za racionirai)o prodajo oblačilnih predmetov, ki smo jih objavili včeraj, prinašamo danes še predpise, ki se tičejo dobave oblačilnih predmetov trgovcem, in predpise, ki se jih tičejo skupnih gospodinjstev ter kazenske predpise. Dobava trgovcem Počenši od 10. novembra 1941-XX se bodo morali dobavljati racionirani izdelki tvrdkam, ki prodajajo občinstvu ali trgovcem na debelo, skladno z naslednjimi določbami. Tvrdke, ki prodajajo občinstvu, predložijo Zbornici za trgovino in industrijo prošnjo za dobavo, ki ji predlože odrezke in nakupne bone, pobrane od odjemalcev, in s katerimi dokažejo prodano količino blaga. Tvrdke pa smejo izročiti odrezke in bone pristojnemu okrajnemu načelnl-štvu (mestnemu poglavarstvu), ki jim izda potrdilo (ali več delnih potrdil, če se po želji tvrdke odrezki in boni delijo na več delov); v potrdilu je nadrobno navesti število in vrsto odrezkov in nakupnih bonov, pri poslednjih tudi kakovost in količino blaga, za katero so bili izdani, in število točk. Tvrdka pošlje torej svojo prošnjo za dobavo Zbornici za trgovino in industrijo, kateri predloži namesto odrezkov in bonov zgoraj omenjeno potrdilo. Zbornica izda nabavnico ali na željo tvrdke več nabavnic za toliko točk, kolikor jih izkazujejo odrezki in boni, ki so nadrobno navedeni v potrdilih, in označi vrsto blaga, ki se z nabavnico (ali nabavnicami) lahko prevzame. Nabavnice morajo biti oštevi-ljene. Tvrdke, ki prodajajo občinstvu konfekcijo ali obutev, dobijo ob uvedbi izkaznic — ko namreč še nimajo na razpolago zadostnega števila odrezkov in nakupnih bonov, da bi mogle zahtevati ustrezno dobavo blaga — ne glede na to od Zbornice za trgovino in industrijo lahko nabavnice za toliko izdelkov, kolikor določi Zbornica sama v razmerju z obsegom normalnega poslovanja teh tvrdk. Zbornica za trgovino in industrijo mora voditi za vsako tvrdko poseben izkaz o nabavnicah, ki jih ji izda Sproti, kakor prevzema tvrdka odrezke in bone od svojih odjemalcev, je dolžna odmeniti njih primeren del za izravnavo svoje obremenitve pri Zbornici za trgovino in industrijo. Vsekakor se mora ta obremenitev izravnati v prvih dveh četrtletjih po uvedbi izkaznic. Tvrdke lahko prevzemajo blago pri do- Razširjena prepoved izdelovanja slaščičnih i zdelkov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX št 101 in smatrajoč za umestno, razširiti prepoved izdelovanja na vse vrste slaščičarskih izdelkov, izdal naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 8. t m. in je s tem dnem stopila v veljava Ta naredba določa, da se od 15. t. m. prepovedujeta izdelovanje in prodaja vseh slaščičnih izdelkov, ki v ožjem pomenu besede spadajo v slaščičarsko stroko in so pripravljeni iz kakršne koli vrste moke ali druge snovi in drugih izdelkov vobče, ki se po svojih značilnostih in po svoji obliki dajo uvrstiti med slaščice. Dovoljeni slaščični izdelki pa so: »tor-rone« (izdelani iz medu, sladkorja, lešnikov, čokolade in sadja), a le še ves mesec december t L; »croccanti« in mandolati (izdelani izključno iz mandljev, glukoze, sladkorja in medu); »pinoccata« (izdelana iz mandljev, pinjol in sladkorja); kandi-rano sadje, vštevši marone (izdelano izključno iz sadja, glukoze in sladkorja); sadni kruh (izdelan iz smokev, sultanin, mandljev, lešnikov, pinjol, kandiranih sadnih odrezkov in manljevega testa), a le še ves mesec december t L Z naredbo od 11. septembra 1941-XIX št 101 je bila prodaja piškotov in slaščic, proizvedenih iz žitne moke z racionirani-mi maščobami in z jajci dovoljena do 15. oktobra. Z novo naredbo je ta rok podaljšan do 14. novembra t. 1. Količine slaščic in piškotov, ki bi se ne prodale do polnoči 14. t m., se morajo prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do vštetega 18. novembra in dati na razpolago temu zavodu. Pozneje bosta dovoljena izdelovanje in prodaja piškotov za otroke in bolnike samo v mejah kontingentov, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod, in ob upoštevanju njegovih predpisov. Kršitelji predpisov te naredbe ?e kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hui-ših primerih pa z zapsrom do 6 mesecev in z začasnim ali trajnim odvzemom obrtne pravice. Prvi seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Neme .'jo Včeraj smo na tem mestu objavili besedilo naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izseljenikov Ljubljanske pokrajine. Po tej naredbi se ustanovi za ureditev terjatev in dolgov nemških izseljenikov pri Visokem komisariatu Pobotn; urad s posebnim odsekom v Kočevju. Naredba nadalje določa, da se objavi v vsaki občini in v Službenem listu seznam domačih Nemcev kakor tudi nemških državljanov, katerim se dovoli preselitev. Upniki teh izseljenikov, ki sami niso izselieniki, pa morajo v 14 dneh od objave seznama prijaviti Pohotnem uradu svoje izjave i z kakršnega koli naslova in v izjavi navesti tudi morebitne zastavne in druge prednostne pravice. V istem roku in po istih pogojih morajo tudi izseljenci sami temu uradu prijaviti svoje terjatve proti osebam, ki se ne izselijo, a imajo svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini. V Službenem listu od 8. t m. objavlja novo ustanovljeni »Pohotni urad za dolgove in terjatve oseb. ki so nrosile za preselitev v Nemčijo« v smislu te naredbe prvi seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev na osnovi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra. Ta pryi se- bavitelju (ali dobaviteljih) po svoji izbiri. Dobavitelj (proizvodnik ali trgovec na debelo) zabeleži v svojem prejemnem in oddajnem vpisniku podatke nabavnic, da more opravičiti izvršene oddaje blaga. Pro-izvodniki dobavljajo trgovcem na debelo po predpisih, ki jih določi korporacijskt odbor. S poznejšimi predpisi se določi: a) kako naj Zbornica za trgovino in industrijo občasno pošilja Visokemu komisariatu poročila o kreditih, dovoljenih tvrdkam. ki prodajajo občinstvu konfekcije in obutev, kakor tudi pregled izdanih nabavnic z navedbo celotnega števila teh nabavnic in količine ter kakovosti blaga, za katero so bile izdane; b) da morajo proizvajalci in trgovci na debelo v prvih petih dneh vsakega meseca predložiti podatke o razpoložljivem na izkaznice vezanem blagu ob koncu prejšnjega meseca, kakor jih izkazujejo prejemni in oddajni vpisniki, s številkami prejema in oddaje teh izdelkov med mesecem, kakor tudi nabavnice, ki so jih dobili od svojih odjemalcev. Za dobavo na izkaznice vezanih izdelkov v druge namene, nego jih zadevajo prednje določbe, se izdajo posebna navodila Skupna gospodinjstva in uradi državne uprave Skupna gospodinjstva, ki imajo za porabo svojih gostov in oskrbovancev svojo zalogo oblačilnih predmetov in hišnega perila, morajo predložiti, da se znova založe z imenovanimi izdelki, pismeno obrazloženo vlogo Zbornici za trgovino in industrijo, da jim izda za nakup posebne nakupne bone. Zbornica izda bone šele, ko se po strogih ovedbah prepriča, da je nakup skupnemu gospodinjstvu neogibno potreben Oblačilne predmete in hišno perilo, ki jih gostje in oskrbovanci ne d«bl-vajo od skupnega gospodinjstva, marveč jih morajo nabavljati ob svojih stroških po skupnem gospodinjstvu ali drugače, je treba nakupiti na osebne izkaznice članov skupnega gospodinjstva. Uradi državne uprave smejo nakupovati izdelke, ki se dobivajo na osebno izkaznico, samo na osnov; pooblastila Zbornice za trgovino in industrijo po predhodni izjavi Visokega komisariata, da ni zadržka. Kazni Proti kršiteljem določb te naredbe se uporabijo kazni po naredbi z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 122 in drugi ukrepi upravnega značaja, med njimi tudi odvzem obrtne pravice. znam obsega naslednjih 5 izseljencev: 1) Chiodi Ida, hči Luke, roj. v Ljubljani dne 28. avgusta 1898, bivajoča v Devici Mariji v Polju; 2) Chiodi Dietrich, sin Ide, rojen na Igu pri Ljubljani dne 28. avgusta 1926, bivajoč v Devici Mariji v Polju; 3) Schu-mi Viktor, sin Riharda, rojen v Ljubljani dne 28. decembra 1911, bivajoč v Devici Mariji v Polju; 4) Chiodi Frančiška, hči Jerneja, rojena v Vevčah pri Ljubljani dne 21. junija 1912. bivajoča pri Devici Mariji v Polju; 5) Pestator Pavlina, hči Bernarda, rojena v Temešvaru dne 27. maja 1865, bivajoča v Devici Mariji v Polju. Pobotni urad opozarja, da morajo morebitni upniki zgoraj naštetih oseb v dveh tednih od dne objave (od 8. novembra) v smislu čl. 2. omenjene naredbe prijaviti svoje terjatve iz katerega koli naslova Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino, Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve. Usnje iz svinjskih kož Pomanjkanje usnja v skoraj vseh evropskih državah, ki se je poJavilo zaradi znatne potrebe usnja za vojaške namene in zaradi izpadlega uvoza inozemskih surovih kož, je v zadnjem času povzročilo, da povsod posvečajo pozornost tudi usnju iz svinjskih kož. V naših krajih so usnjarji od nekdaj predelavah svinjske kože v usnje, ki je imelo tudi v inozemstvu velik sloves, saj se je usnje iz svinjskih kož izvažalo iz naših krajev daleč v inozemstvo %i ceflo v prekomorske države. Od nekdaj uporabljajo usnje iz svinjskih kož za razne potrebe sedlarstva. čevljarji p>a za notranjke. V drugih deželah dos'ej skoraj niso poznali predelovanja svinjskih kož v usnje in šele sedanja vojna je to predelovanje pospešila. Vrhu tega je tudi način predelave svinjskih kož v usnje zelo napredoval. V Nemčiji so bili izdani daljnosežni ukrepi za pridobivanje svinjskih kož za predelovanje v usnje. Večji obseg je doslej zavzemala predelava svinjskih kož v usnje le v Avstriji, kjer so znani prvovrstni izdelki svinjskega usnja in kjer so tudi v sedlarski stroki v večji meri uporabljali svinjsko usnje. Letos so bili tudi v ostal!i Nemčiji izdani številni ukrepi z namenom, da se pridobi več svinjskih kož. Morali so šele za mesarske pomočnike prirediti tečaje o tem, kako se odere svinjska koža. V zadnjem času so predpisali čevljarski industriji, da mora v določenem odstotku uporabljati usnje iz svinjskih kož, klavnice pa so dobile navodila, po katerih morajo določen odstotek svinj cdreti. Sedaj so izšli še ukrepi za pridobivanje usn;a od zakolja svinj na deželi. kar obeta znatno izboljšanje nem?ke oskrbe z usnjem. Ti ukrepi ne gredo za tem. da bi moral'i kmetje pri klanju svinj oddati surove kože, temveč za tem. da bi kmetje v lastnem interesu oddafli te kože v zamenjavo za svinjsko usn:e ali za posebne nakaznice za nakup čevljev. Kmet. ki odda svinjsko kožo, dobi lahko 20% oddane teže v svinjskem usnju ali 10 % v ostalem usnju Lahko pa dobi nakaznico za nakup čevljev, ne glede na nujnost potrebe. V alpskih deželah pa velja poseben predpis, po katerem dobi kmet za surovo svin;sko kožo. ki jo odda strojarju, namesto plačila določen odstotek v svinjskem usnju. Pri uporabi svinjskega usnja za izdelovanje čevljev obstoje težave v t®m, da svinjsko usnje zaradi globoke korenine svinjskih dlak ni nepropustno za vodo. Skušnje zadnjih let pa so pokazale, da se da svinjsko usnje uspešno uporabljati tudi kot zgornje usnje pri čevljih. V nekaterih alpskih pre delih so že prej izdelovali čevlje iz svinjskega usnja in so nove čevlje mazali z mastjo in lojem, da ae v početfau nošenja čimbolj zamašijo majhne odprtine, nakar so taki čevlji dobro nosijo, ne da bi joth bUo treba znova mazati. Na Madžarskem so pričeli na poseben način predela vati svinjske kože v usnje in jim je uspelo predeilati svinjske kože tudi v trdo usnje za podplate, pri čemer so nepropustno«* za vodo dosegli s posebnim postopkom pri predelavi. Tudi Madžarka je izdala predpise, da se poveča pridobivanje svinjskih kož in je proizvodnja usnja iz svinjskih kož že v znatnem obsegu narava. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu d. d., podružnici Ljubljana, je vpisan kot pooblaščenec Bertl Stiene iz Ljubljane. = Iz hrvatskega gospodarstva. Zagrebške »Narodne novine« objavljajo, da je Bosanska industrijska in trgovinska banka prenesla svoj sedež iz Beograda v Zagreb. Ta banka je imela prej svoj sedež v Sarajevu, medtem ko je imela v Zagrebu podružnico. — V zvezi z že znarim skle-rom o povišanju glavnice Hrvatske udru-žene banke (prej Jugoslovanske udružene banke) od 60 na 100 milijonov kun, poročajo iz Zagreba, da Ima pri tej banki večino skupina gospodarstvenikov iz Primerja, ki so tudi udeleženi pri hrvatskih pa-roplovnih družban Ta skupina bo dala na razpolago sredstva za povišanje glavnice. Z novimi sredstvi bo banka nadaljevala svoje delo z namenom, da se nacionalizira hrvatska industrija v sodelovanju s hrvatskimi poldržavnimi finančnimi ustanovami. — Kakor smo že poročaU. je bila izvedena nacionalizacija velike lesne industrijske tvrdke Gutman d. d. v Belišču. Ta družba sedaj povišuje glavnico od 40 na 100 milijonov kun. Nove delnice bo v celoti prevzela in plačala hrvatska država. Po spremenjenih pravilih se delnice, ki so v privatnih rokah, ne morejo prenesti na drugega lastnika brez odobritve družblne-ga ravnateljstva. = Gospodarske vesti iz Srbije. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je izdal naredbo, po kateri je za prenos industrijskih in obrtnih izdelkov vsake vrste iz Banata (ki spada pod območje vojaškega poveljstva v Srbiji) v Srbijo potrebno dovoljenje pristojnih centralnih mest ali generalnega pooblaščenca- — Na področju vojaškega poveljstva v Srbiji morajo vse zavarovalnice v šestih tednih svoje delnice, ki se glasijo na imetnika, spremeniti v imenske delnice in delničarje vpisati v seznam delničarjev. Statuti delniških družb, ki so s tem v nasprotju, se morajo spremeniti na prvem naslednjem občnem zboru. — Srbska narodna banka je pozvala vse upnike na področju vzhodnega Srema in Zemuna (ki je bilo prejšnji mesec tudi v gospodarsko-prometnem pogledu priključeno Hrvatski), ki imajo v Srbiji bančna dobroimetja, da ta dobroimetja prijavijo do vključno 19. nov. in izjavijo, ali želijo, da se dobroimetje spremeni v kune in na katero hrvatsko banko naj se prenese. Stare vezane terjatve se pri tej priliki oprostijo. Kdor se ne po-služi možnosti prenosa, ne bo po preteku roka mogel več prosto razpolagati s svojim dobroimetjem v Srbiji, ki se bo v bodoče smatralo kot blokirano dobroimetje inozemca. Obvezno cepljenje v Ljubljani zoper tifus Zoper tifus je bilo odrejeno obvezno cepljenje z naredbo Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino z oibjavo v »Službenem listu« z dne 5. novembra ter bo to cepljenje izvedel za ljubljansko občino mestna fizikat v dnevih od ponedeljka 17. t. m. dalje. Po tej naredbi so obvezne priti k temu cepljenju vse osebe, zaposlene pri zbiranju in razpečavanju mleka, torej vse osebje mlekarn in mlekarnic, enako pa tudi iz vse mestne občine ljubljanske vse osebe s kmetij, ki imajo krave In mleko prodajajo v mesto, a ne samo osebe, ki mleko dostavljajo, torej ne samo mlekarice, temveč tudi vse one, ki krave molzejo. To cepljenje bo opravljeno z uživanjem tablet v osmih zaporednih dneh. Vsi brez izjeme, ki morajo biti cepljeni, se morajo zjutraj od 8. do 9. ure tešči, torej brez zajtrka javiti mestnemu fizikatu v Mestnem domu. Po končanem postopku bodo vse te osebe dobile pismena potrdila, ki jih bodo na zahtevo lahko pokazale uradnim organom. S temi potrdili pa se bodo izkazale tudi pri strankah, katerim dostavljajo mleko. Ves ta postopek je brez bolečim iti brez zamude ter prav učinkovita zaščita pred morebitnim obolenjem aa tifusom. Ker ;e znano, da se tifus tudi z mlekom zelo rad razširi, zato je naredba Visokega Komisariata med drugimi tudi mlekarice določila za to zaščito. Poleg že navedenega osebja predpisuje naredba cepljenje vsega osebja, ki je zaposleno v javnih pralnicah, prav tako pa tudi vseh peric, ki se obrtoma pečajo s pranjem perila. Tudi vse te osebe naj se v ponedeljek 17. t. m. od 8. do 9. ure javijo mestnemu fizikatu za 8 dni trajajoči postopek zaščite proti tifusu. Za kršitelje določb te naredbe je določena kazen do 1000 lir in izguba pravice nadaljnjega obratovanja. Ce se razen naštetih oseb žele tudi druge osebe zavarovati prati tifusu, imajo tudi te priliko, da se v ponedeljek zjutraj javijo na mestnem fizikatu, kjer bodo brezplačno dobile zaščitne tablete. Vsak. ki pride k cepljenju, naj prinese s seboj kozarček, ker je treba pri zaužitju tablet piti vodo. Nevarnost Matije v Angliji Rim, 13. nov. s. Londonski »Daillv Exrwess« poroča, da so bankovci v obtoku v Angliji pred kratkim spet narasli in dosegli skupno vsoto 7 milijonov funtov. Finančni krogi v Londonu, ki so običajno indiferentni glede obračunov angleškega emisijskega zavoda, so postali spričo te vesti zeio pozorni. Pri tem menijo, da je zakladni minister vse preveč optimistično presodil finančni pcCožaj, ko je pred kratkim v zbornici trdil, da Angliji ne grozi nikaka inflacija Na drugi strani pa je bila v zadnjem času proizvodnja v Angliji daleč pod vsakim pričakovanjem. Dolenjsko sadjarstvo je opisal že Valvazor Dandanes je treba marsikaj izboljšati Novo mesto, 10. novembra. ic Pire in Lovro obujala v narodu Sadjarstvo je bilo za Slovence že od nekdaj velikega pomena. Ze Valvasor omenja sadjarstvo tedanje dobe. O mnogih krajih omenja gojitev lepega in dobrega sadja, o sadnih vrstah, ki so jih tedaj gojili in poje slavo stari mostni hruški, tepki. Iz Valvasorjevega dela spoznamo, da so tedanji ljudje že visoko cenili sadje, zlasti hruške, ki so jih sušili in splošno uporabljali kot hrano. Uporabljali so celo gozdne lesnike, katerih so bili tedanji gozdi polni. Iz lesnik in suhih tepk so mleli moko, ki je služila z graščično moko za dodatek žitnemu kruhu. Samo žitni kruh je bil le ob velikih praznikih na mizi. Hrana naših prednikov je bila v tedanji dobi zelo skromna. Tedaj niso še poznali ne fižola, niti koruze in ne krompirja. Zato jim je bilo sadje važn0 in zdravo hranilo. Se dandanes pričajo stare podrte sušilnice, kolikega pomena je bilo suho sadje v prehrani naših prednikov. Ko je prišel krompir v naše kraje in so pričeli naši predniki pridelovati tudi fižol In koruzo, je pričelo sadjarstvo pešati. Zanimali so se le še za slivo, toda ne toliko zaradi tega, ker je sad pripraven tudi za sušenje, temveč za kuhanje v žganje, ki so ga predniki žal le preradi uživali. Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja skoraj ni več govora o umnem sadjarstvu. Sele z ustanovitvijo Kmetijske družbe, ki je p-ičela med drugim ustanavljati tudi drevesnice, ie bi1 položen temelj novemu sad.' :r?'vu Mr.ogo sta za napredek slovenskega sadjarstva storila dopisna C-ana Kmetijske družbe Fr. Pintar, ki sta venomer v veselje do umnega sadjarstva. Sadjarstvo se je najprej poživilo po slovenskih krajih na Štajerskem, kjer so tudi ob cestah posadili mnogo sadnega drevja. Tudi Kranjska v tem pogledu ni zaostajala, saj je Kmetijska dražba leto za. letom oddajala članom na tisoče drevesc po prav nizki ceni. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je kranjski deželni odbor zelo pospeševal napredek sadjarstva. Sadjarstvo so pospeševale tudi šole, ki so ustanavljale krajevne drevesnice za gojitev kraju primernih sadnih vrst. Za napredek dolenjskega sadjarstva ie mnogo storila tudi kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Leta 1921. se je ustanovilo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, ki izdaia tudi društveno glasilo »Sadjar in vrtnar«. Podružnice, ki so ustanovljene povsod, kjerkoli je kaj za napredek sadjarstva vnetih gospodarjev, skrbe za nasaditev priporočljivih sadnih vrst in preskrbujejo članom letno mnogo sadnih drevesc. Tako je sadjarstvo na Dolenjskem v lepem razvoju, vendar je treba še mnogo storiti, da se dvigne na zadovoljivo višino. Sadjarstvo spada med najbolj plodne in donosne panoge našega gospodarstva. Lepo in zdravo sadje najde vedno kupca in ima tudi vedno primerno ceno. Poraba sadja, ki je v današnjem zdravilstvu nujno potreben činitelj v prehrani, je vedno večja, Kito mora biti tudi skrb sadjarjev, da za-doste splošnim potrebam. In ravno v tem pogledu ima Dolenjska v bližnji bodočnosti važno naloga Prostrana Dolenjska s primerno in Ugodno lego more biti tudi kos veliki nalogi, če se sadjarji poprimejo umnega sadjarstva, pomnože sadne nasade in jih skrbno in smiselno obdelujejo ter zatirajo številne škodljivce. Sadnih nasadov je po Dolenjskem še vedno premalo. Res je, da se je v zadnjem času nasadilo mnogo drevesc, vendar je vse to še premalo. Koliko je še za nasaditev sadnega drevja primernega prostora! Mnogo je strmih in kamenitih krajev, ki niso primerni za njive, bili pa bi prav primerni sadovnjaki. Tudi široki obmejni pasovi njiv naj bi bili zasajeni, dalje pašniki, ki jim sadmo drevje ne škoduje in tudi travnikom ne škodujejo sadna drevesa, če se dovolj narazen posade (20 m). Med trtnimi nasadi po vinogradih bi leihko sadili breskve, ki ne dajejo preveč sence. V marsikaterem primeru pa bi kazalo slab vinograd spremeniti v sadovnjak, ki bo bolj donosen. Nove prikolise Ljubljana, 13. novembra V zadnjem desetletju je ljubljanska cestna železnica doživela lep razvoj. Stare proge so bile obnovljene, tiri večji del podvojeni in zgrajene so bile tudi nove proge. Ljubljančani po stari navadi zabavljajo tudi čez tramvaj — in se ga pridno poslužujejo. Razumljivo, da so bili z razširitvijo tramvajskega omrežja potrebni tudi novi motorni in priklopni vozovi. Uprava cestne železnice je nabavila ves tramvajski park v Opatiji, kjer je bil tramvajski promet opuščen. Poleg motornih voz smo takrat dobili tudi nekaj odprtih priklopnih, ki se prav dobro obnesejo v pomladnem in poletnem času. Pozneje so bila v domačih, delavnicah v remizi izdelani motorni vozovi, nekoliko večji od ostalih. Primanjkovalo pa je zmeraj pravih priklopnih voz. Ljubljana je bila mogoče edmo mesto na svetu s tako velikim tramvajskim omrežjem, a brez priklopnih vozov. Pomanjkanje prikolic je bilo občutno in so naval na motorne vozove lajšali z rezervami, seveda tudi z motornimi vozovi. Za letošnje praznike umrlih pa sta bila končno izročena prometu dva sodobna priklopna voza. Izdelali so ju v domačih delavnicah v remizi z domačim materialom. Notranjost je udobnejša kakor v dosedanjih tramvajih. Sedeži so postavljeni ob stenah v smeri vožnje, da more na vsakem secieti samo en potnik. Zato sta vozova mnogo bolj prostorna. Cestna železnica je sredstvo za zmanjšanje razdalje, ne pa prostor, kjer bi se udobno usedli, razpravljali, brali časopise in ovirali tiste, ki se jim mudi po opravkih. Seveda ljubljanski tramvaj ne bo za zmirom imel le dveh priklopnih voz, temveč bodo v doglelnem času v domačih delavnicah ali kje drugje izdelali potrebno število novih. Novi prikol ci obratujeta na progi Sv. Križ—Moste. Poleg tega so na isti progi vpejali še nekaj prikolic, prenarejenih iz motornih voz. S tem je naš tramvajski promet zdaj znatno izboljšan. Morda bodo kmalu tudi po Ljubljani brzeli motorni vozovi z dvema ali celo tremi velikimi prikolicami, kakor je to v vseh večjih mestih. Anche in stagione non bnona 1'albero pud esser ornato di simili bellissime mele — Cel gozd mošančkov lahko '-rasi drevo tndi ob slabši sadni ini Lep, zdrav in dober sad more roditi le zdravo drevje, ki je obvarovano pred za- jedavej in škodljivci Te je treba zatirati z raznimi škropili in pripomočki, zato naj bi imel vsak sadjar ali vsaj sadjarski okoliš škropilnico, ki naj bi se je val sadjarji pridno posluževali. Vsak sadjar mora biti član sadjarskega in vrtnarskega društva in naročnik društvenega glasila »Sadjar in vrtnar«, ki daje potrebne nasvete. Velike važnosti za napredek sadjarstva je spoznavanje sadnih sort V zadnjih letih se je v tem pogledu obrnilo že mnogo na boljše, ker vsak naprednejši sadjar že dobro pozna posamezne vrste iz sadnega izbora ln mnoge domače vrste. Na Dolenjskem so najprimernejše sorte: kanadka, Baumannova reneta, ontario, jonatan in boskopski kosmač, prav dobro pa uspevajo tudi: šarlamovski, gdanski robač, lands-berška reneta, krivopecelj, londonski pe-ping in ponekod tudi zlata parmena. Pri novih sadnih nasadih bi morali sadjarji upoštevati pravilo, da sade kolikor mogoče malo vrst, ker le lepa in sortirana jabolka imajo dobro ceno. Mešano blago, čeprav je lepo in zdravo, nima take veljave. Večina naših sadjarjev ne upošteva tega važnega pravila, kar je le njim v škodo. Dolenjski sadjarji se bodo morali privaditi tudi pravilnemu spravljanju in sortiranju, zlasti pa vlaganju sadja v normalne transportne posode, da bodo lahko tudi glede zunanje opreme tekmovali z inozemsko robo. Tudi uporabo sadja za domače potrebe je treba upoštevati in se bolje zanimati za sušenje sadja. Vsak večji kraj naj bi imel skupno sušilnico ali naj bi jo imele vsaj vse sadjarske podružnice. Suho sadje je potrebno doma. se pa tudi zelo lahko nroda. Uro^o sadjarstvo obeta Dolenjcem bogat vir dohodkov. I »v A -i j r-t-i zč ■ Ljjubfiasia ij z&fiisn&so !<£ delo v ovinkih nad Vrhniko & -'> Vrhnika, 12. novembra Obširna cestna dela na odseku Postojna—Ljubljana, ki jih je začela vlada v Ljubljanski pokrajini, ne počivajo, čeprav leži sneg po naših hribih in dolinah. Delo moderna avtostrade je razdeljeno v odseke in oddano raznim tvrdkam, ki se trudijo, da kljub slabemu vremenu delo ne počiva. Največ opravka imajo delavci v velikih in številnih ovinkih med Logatcem in Vrhniko. Tu bodo nevarne serpentine izravnane, da se bo cesta spustila na nižji teren Ljubljanskega barja v velikih in preglednih lokuh. Tu prekepavajo ln sekajo griče in hribe. Teren je večinoma kraški, trd in skalnat. Ves dan se čujejo detonacije min, a z izkopanim materialom ravnajo doline in kraške kotanje. Največ opravka bodo imeli graditelji nad ^Lukanovo« gostilno nad Vrhniko, ker bo tu okoli cesta izpeljana z največjim lokom in bo premostila največjo razliko v višini. V samem trgu so naleteli graditelji na novo oviro. Vodovodne cevi so položene pod cestišče. Ob času, ko so Vrhnlčani gradili vodoved, gotovo niso mislili, da bo nekoč skozi Vrhniko peljala asfaltna cesta. Zato so sedaj morali prestaviti vodovodne cevi ob stran cestišča. Danes res nima ves severni del trga proti kolodvoru vodovodne vode, toda s časom bo tudi ta zadeva zadovoljivo rešena Poleg tega pa bodo sedaj lahko očistili in popravili vodovodne cevi, da ne bo manjkalo vode, kot jo je pred leti. Avtobusna nesreča Vrhnika, 12. novembra V soboto popoldne je veliki avtobus »Sat«, ki vozi dnevno na progi Trst—Ljubljana, za vozil predaleč kraj popravljajoče ceste, kjer so bile pred kratkim Izkopane vodovodne cevi in je jarek že zasut. Zaradi razmočenih tal in v jarku stoječe talne vode se je veliki avtobus nagnil v jarek. Razen malo strahu niso potniki utrpeli nobene škode. Poklican je bil takoj nadomestni avtobus iz Trsta in potniki so s triurno zamudo nadaljevali vožnjo proti Trstu. Precej opravila so imeli delavci vso nedeljo popoldne, da so dvignili avtobus iz jarka. Na pomoč poklicani cestni valjar ni mogel potegniti vozila na cesto. Sele ko so avtobus dvignili s škripci, so ga potegnili z vojaškim traktorjem na cesto. Avtobus nI utrpel nobene poškodbe in je ravno čez 24 ur nadaljeval, seveda prazen, vožnjo proti Trstu. ilpuraba odrezkov oblačilnih izkaznic v posameznih štirimesečjih Včeraj smo objavili navodila Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino za raci oniran o prodajo tekstilnih predmetov m obutve. Med drugim smo iz slovenskega besedila navodil, objavljenih v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« navedli, da smejo potrošniki v vsakem četrtletju veljavnosti izkaznice porabiti največ eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami in odrezkov z rimskimi številkami. V slovenskem besedilu navodil pa je pomotoma navedeno »četrtletje« namesto »štirimese-čje«, kakor to navaja italijansko besedilo, ki se smatra kot oficielni tekst (Službeni list objavlja slovensko besedilo kot neuradni prevod). Potrošniki smejo torej prvo tretjino odrezkov potrošiti v prvem štirimese-č j u, to je v času od 1. novembra t. L do 1. marca 1942 (v tem času se smejo od odrezkov z arabskimi številkami od oblačilne izkaznice za moške in ženske porabiti odrezki od 1 do 40, od oblačilne izkaznice za dečke in deklice odrezki od 1 do 32 in od oblačilne izkaznice za otroke odrezki od 1 do 24). V drugem štirimesečju, to je od 1. marca do 1. julija 1942 se sme uporabiti druga tretjina odrezkov, v tretjem štirimesečju, to je cd 1. julija do 1. novembra 1942 pa tretja tretjina odrezkov. Enako se uporabljajo odrezki z rimskimi številkami (za nakup hišnega perila), od odrezkov s črkami (za nakup pre-jice za šivanje) pa se smeta v prvem štirimesečju uporabiti odrezka A in B, v drugem štirimesečju odrezka C ln D in v tretjem štirimesečju odrezka E in F. Izdelki, ki niso vezani na izkaznice Iz navodil za racionirano prodajo tekstilnih Izdelkov ln obutve navajamo v naslednjem še seznam izdelkov, kl niso vezani na izkaznico. Izdelki, ki niso vezani na izkaznice Izdelki, ki niso vezani na izkaznice: mašni plašči, perilo in paramenti za cerkvene obrede: oblačila, Izdelana za novorojenčke; čepice in podbradniki za otroke; žalni narokavniki in trakovi; čipke tuli in vezenine (izvzete so vezenine iz tkanine); higienski servijetd do največje mere 60 X 60 cm; ovratniki, manšete ln kravate; stezniki; nedrci, intimni pasovi in pasovi kakršne koli vrste; naramnice, podveze za nogavice, nogavice za krčne žile, kolenke in potnice; pozamentarije; trakovi in trakci V širini pod 20 cm; ščitniki za nogavice; predmeti za ortopedične namene; aseptične obveze in gaze za zdravilne namene; rokavice; moški in ženski klobuki, kape in čepice; klobučevina za klobuke; dežniki in njihove prevleke; vsi predmeti drobne galanterije. tkani, pleteni ali zaviti, za okras obleke ali oprave, toda ne širši od 5 cm; gumbi, zalrge, kvačke, zaponke in podobno; zastavice, zastave, distinkcije; platno za zavijanje ln za tehnične predmete; gumira-no platno; gumirani izdelki in tkanine za zdravstvene namene; umivalniki in kadi 'Z gumirane tkanine in za kopanje; specialne gumirane tkanine za tipografične in lito-grafične stroje; povoščeno platno; povoščene namizne tkanine; tkanine in izdelki iz slame, papirja, celofana in iz oblanic; imitacije pergamenta in kože za torbarstvo; cokle, izdelane celotno Iz lesa ali samo z enim navadnim trakom iz kože ali tkanine v srednjem delu, za pritrditev na nogo; domači čevlji (copate) in obutev, če ni na njih koža ali usnje ali gumi; Športni predmeti (razen čevljev in oblačilnih predmetov); rabljeni oblačilni predmeti, ako jih prodajajo tvrdke, ki imajo od oblastva za javno varnost dovolilo za tako trgovino. Cenik za zelenjavo in sadje št. S veljaven od 1$. novembra Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941/XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve cene veljajo za kilogram blaga v prodaji na debelo, druge pa v prodaji na drobno. česen 7.05, 8.25. Korenje, rde« korenček 2.40, 3. Karfijola 2.85, 3.45. Čebula 2, 2.40. Glavnata solata I. vrste 3.30, 3.80. Solata II. vrste 1.90, 2.40. Zelena 2, 2.40 gpinača 2.85, 3.35. Paprika zelena 2.65, 3.25. Paradižniki 1.60, 2. Radič 3.05, 3.65. Fige suhe v celofanu 9.25, 10.30. Fige suhe v košaricah 8.50, 9.85. Jabolka I. vrste 4.55, 5.45. Jabolka n. vrste 4, 4.80. Hruške I. vrste 4.80, 5.75. Hruške H. vrste 3.85, 4.60. Grozdje 4.95, 6.50. Limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50, Limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45. Krompir demač (pri kmetu) 1, 1.30. Krompir za seme »Bintje« 1.50. Krompir za seme ostalih vrst 1.30. OPOMBE: 1. Jabolka I. vrste so: parmene, renetke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, De-liziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Abbondanza, Sergente, Annurche. Hruške L vrste so: William, Passagras-sana, Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spa-done, Sommer Citronen, Butlrre, Ardepont, Decana, Duchessa, Abate. 2. Pri o znački cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun t označbo blaga, vrste ln enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izveden v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — Izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo ln sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Visoki komisar: Emilio Grasloll Ameriški slikar Sargent sa je nekoč pogovarjal s gospodično, kl ga Je nad vse oboževala. »Mojster«, mu Je rekla, »zadnjič sens videla vašo fotografijo, kl vam Je bila tako podobna, da se nisem mogla vzdržati In sem Jo morala poljubiti!« — Ali vam Je slika poljub vrnila? — Ne. — Potem ml pa slika nI bila podobna, Je galantno odvrnil slikar. Sprememba voznega reda Dne 16. novembra t. 1. stopi v veljavo na progah Postumla Grotte—Ljubljana, Ljubljana—Vrhnika trg in Ljubljana—Zalog novi vozni red. Po tem novem voznem redu vozijo dnevno redno sledeči vlaki: Postojna-Ljubljana štev. odhod prihod Postojna Ljubljana Potn. vlak 710 5.25 655 Potn. vlak 712 7.00 8.30 Brzi vlak 608 8.35 9.50 Brzi vlak 704 10.52 12 00 Potn. vlak 716 13.00 14 30 Brzi vlak 706 16 56 18 11 Potn. vlak 718 19 50 21 20 Ljubljanu Pcstoina Potn. vlak 711 6.20 8.03 Brzi vlak 705 8.25 9.50 Potn. vlak 715 12.40 14 23 Potn. vlak 717 14.55 16 10 Brzi vlak 709 17.45 19 10 Potn. vlak 719 18.40 20 25 Brzi vlak 607 19.50 21.10 Ljubljana-Vrhnika trg Mešani vlak odhod prihod štev. Ljubljana Vrhnika tr 8031 8.13 8.48 8033 11.15 11.50 8035 14.13 14 48 S037 18 35 19.00 Vrhnika trg Liubljana 8032 6 02 6 10 S034 9.26 10 01 8036 12.20 13 55 8033 1C.45 17.20 Ljufe!jana°Z Tr^ff ■»"-"t? Potniški vlak odhod prihod štev. Ljubljana Zalog 622 6.00 6.15 624 7.02 7.17 624b 8.05 8.19 626 10.30 10.45 628 12.35 12.50 630b 15.20 15.35 614 17.33 17.44 632 18.43 18.58 Zalog Ljubljana 623 6.22 6.37 625 7.23 7.38 625b 8.26 8.41 627 10.55 11.10 629 13.10 13.25 631b 1547 16 05 633a 18.08 18.23 633 19.30 19.45 Pripominjamo, da ostane na dolenjskih progah vozni red nespremenjen. Naše gledališče DRAMA Petek 14. novembra: Nocoj bomo improvizirali. Red B. Začetek ob 17.30. Sobota 15. novembra: Hamlet. Izven. Znižano cene. Začetek ob 17. Nedelja, 16. novembra: Dopoldne ob 10 30 Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 17.30 Boter Andraž. Izven. Ponedeljek, 17. novembra: zaprto. V odrskem ln vsebinskem pogledu svojevrsten večer ima naslov »Nocoj bomo improvizirali«. V njem je dana pcisebno režiserju in Igralcem možnoet večjega razmaha, kajti predstava je improvizirana v slogu commedie delTarte. Igra pokaže, kako igrajo igralci brez naučenih vlog, če so domenjeni med seboj samo za približni potek dejanja Po globoko znižanih cenah bodo ponovili v soboto 15. t. m. ob 17. Shakespearjevo tragedijo »Hamlet« z Janom v naslovni vlogi. Na to izredno predstavo opozarjamo občinstvo. Mladini ln stariem! ▼ nedeljo dopoldne ob 10.80 bo v Drami prva mladinska igra v letošnji sezoni po znižanih cenah. Uprizorili bodo pravljično mladinsko igro Pavla Golle »Princeska in pastirček«, ki se odlikuje po pestrosti in zabavnosti dejanja, v katerem nastopajo gozdna bitja in živali, veseli veterani, razposajeni kuhar-ček, ter razni gostje na graščini. Ponovitev izredno zabavne komedije v staroslovenskem jeziku »Boter Andraž«, ki jo je napisal Marin Držič pod naslovom »Dundo Maroje«, bo v nedeljo zvečer ob 17.30 uri. OPERA Petek 14. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. Sobota 15. novembra: Grof Luksemburfiki. Izven. Začetek ob 17. Nedelja, 16. novembra: Rigoletto. Izven. Začetek ob 15. Ponedeljek, 17. novembra: zaprto. Leharjevo opereto »Grof Luksemburfiki« s Franclom v naslovni partiji, ki je imela v pretekli sezoni 21 repriz, bodo izvajali kot predstavo izven abonmaja. Melodioz-na Leharjeva glasba daje posebno nosilcema glavnih partij mnogo prilike za pevski razmah. Opozarjamo na predstavo Verdijeve opere »Rigoletto«, ld bo v nedeljo popoldne ob 15. uri. Namenjena je predvsem ljubiteljem opere iz Ljubljanske okolice, kl imajo samo ob nedeljah priliko za obisk predstav. Priporočamo, naj rezervirajo nT! kupijo vstopnice v predprodajl. Velik uspeh, kl ga je imela ta opera, gre na ro-vaš njene izredne melodioznosti in izvrstne podanih partij. Prekrški trgovcev Ljubljana, 12. novembra. Nadzorni oddelki Kr. Kvesture so pretekli teden zapisali tele trgovce, ker niso izstavili seznama cea: 1.) Pricnar Marijo, zelenjava. Češnjica 34; 2.) Jezeršek Ano, ženska ročna dela. Sv. Petra cesta 29; 3.) Vatovec Adolfa, cvetličarna, Tyrševa cesta 9; 4.) Šimenc Pavla, cvetličarna, Sv. Petra cesta 23; 5.) Polico Adolfa Slaščičarna, Wo4fova ulic« 14: 6.) Lesjak Marijo, zelenjava, Ježi ca 101; 7.) Jurčič Amalijo, starine. Sv. Jakoba trg 7; 8 ) Dovč Ivano, zelenjava, Spodnji Kašelj 16, 9.) Križ Jurija, gostilna, Tvrševa cesta 2; 10.) Remžgar Marijo, zelenjava, Brezovica 58: 11.) Fabjan Ano. gostilna, Vodnikov trg 2: 12.) Kuret Franca, zelenjava, Zaloška cesta it 3; 13.) Peternel FrančiSco. starine. Gallusovo nabrežje 7; 14.) Skumovec Frančižkc starine, Gallusovo nabrežje 23; 15) Šimenc Stanislava, cvetličarna, Tomačevska ces. 53: 16.) Kunaver Vartentina, cvetličarna Svet' Križ; 17.) Korsika Franca, vrtnariji Vrtača 3. I Dalje so nadzorni organi Kr. Kvesture pretekle dni zapisale ie tele trgovce zaradi nedopustnega zvišanja cen: 1.) Sever Marijo, poscstnico v Klečah 12; 2.) Seničar Franceta, mlekarna. Stari trg 30; 3.) Guštin Dragotu. trgovina s sadjem 'n zelenjavo. Streliška ulica 24; 4.) tvrdko L. M. Ecker kiparstvo. S;om?ko»va ulica 4; 5.) tvrdko »Sa!uM>, kemij ki proizvodi. Ci-galetova ulica 5: 6.) Skala Hu^ma. trgovina, Mir je 2; 7.) Lamberger Ano. zelenjava, Dobrunje 77; 8 ) Čeme Jerneja, restavracija Dalmatinova ir!'ca 15; 9.) Radonič Pija. trgovina. Ma'iškcva ulica 5; 10.) Aha-čič Antona, trgovskega potnika. Beograjska uhca 18; 11.) Tratnik Katarino trgovina. Sv. Petra cesta 33: 12.) Jevnikar Katarino, zelenjava, Vodmatski trg 6; 13.) Pipa Angelco, zelenjava. Livada 9 in 14.) Šerjak Mojzija mesarja. Stožice 44. Razen tega so bili prijavljeni sodni ob-iasti zaradi nedopustnega zvišanja cen: 1.) Reich Adolf. pralnica Poljanski nasip 4; 2 ) T'skama Blavrnk. Breg 10; 3.) Gu-stinčič Zora trgovina Stritarjeva uilica 6; 4.) Ko^in Ivana, zelenjava, vas. Kot 5: 5.) Mihe'ič Pavel. r>roda;a'ec. Rožn • do' ns. Ce- IT 'P: 6.) Nagode Gašper, prodajalec. Polen :ska cesta 20; 7.) Nato« Ivana sadje. So. •tr:> 27: S.) §U9ter-ič Anton, trgov na. Smcictova u!'ca: 9.) Vrečar Pav'a sadie, Ovta 29. oktobra 18; 10.) Jankovič Ceci'iia, zoleniava Ig 106; 11.) Resman Alojzija, trgrvina Cesta 2° oktobra 21: 12.) Martine Frančiška sadje B'eiw':'. slaščičarna \V<*!fova '.vliva 4: 20.) Lesjak Marija, zelenjava lužica št 101. Otroci v okrevališču V bivšem hoteflu Petrovem v Kranjski gori prebiva za krajšo dobo 28 dečkov v starosti od 10. do 14. leta. Preživeli bodo tu štiri tedne da si nekoliko opomorejo. Pretežno so z Jesenic Oskrbo vodijo upraviteljlca doma. tri otročke vrtnarice. od katerih s»ta bili dve izšolani v nedavnem tečaju na Bledu, ter dva voditelja Hitlerjeve mladine iz Beljaka. Razgovor je nemški. Žrtve vlaka. Na celovškerr kolodvoru so našli sledove krvi na lokcrrtotivi osebnega vlaka. Takoj je bila uvedena preiskava in so nedafleč od Celovca našli truplo uradniške vdove Neže Plazovniko-ve iz Celovca. Nadalje je postal žrtev vlaka 561etni drža-ni železničar Franc HSHermann. Ko je šel med tiri na progi v Selztallu, ga je zgrabila lokomotiva in ga na mostu usmrtila. Na kolodvoru v Retzu pa je nr šel 421etni pre-mikač Franc Holba, doma iz Znojma. pri premikanju med odbijače vagonov. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ga je smirt rešiila trpljenja. V Tržiču so se nedavno zbrali v hotelu »Pri pošti« krajevni voditelji in delovodie. To je bil prvi zbor, odkar je Tržič priključen radovljiškemu okraju. Krajevni vodja Putza je poročal o dosedanjem delu in dal navodila za bodoče čase. Na Jesenicah se shajajo vsako sredo voditelji celic in blokov Koroške ljudske zveze. Krajevni vodia organizacije je dr Klein, ki stalno poučuje voditelje manjših edinic, kako morajo delati za ponemčenje Jesenic. V okviru Koroške ljudske zveze je bil na Jesenicah tudi ustanovljen nemški pevski zbor, v katerem se je zbralo blizu 50 pevcev, ki so začeli prepevati nemške pesmi. Zanimiva najdba. Na poti proti Sv. Križu nad Jesenicami so našli veliko vrečo z različnim plenom. V vreči sta bili dve odeji, čevlji, nogavice, različen pribor in orodje. Jeseniški orožniki iščejo lastnika kakor tudi tistega, ki je vrečo izgubil. Nesreče. V jeseniški tovarni je težko naložen voziček zaMel delavca Rudolfa Koširja in ga hudo poškodoval na prsnem košu. Nadalje se je pri nekem stroju nevarno poškodoval delavec Anton Razin-ger. Delavec Janez Turšič pa je v temi padel v tovarni in se hudo poškodoval, žareča žlindra je ožgala delavcu Mirku Ci-kežu levo nogo. V Šenčurju pri Kranju je padel posestnik Janez Dalovec s strehe, je pa k sreči odnesel le lažje poškodbe. V Sent Vidu nad Ljubljano je umrla 30-letna šivilja Alojzija Potočnikova. Veliko število tolmačev potrebujejo v Nemčiji v okviru stranke, državnih uradov in gospodarstva. Zdaj bodo tudi v Celovcu upeljani tečaji, kl se bodo vršili enkrat tedensko po 90 minut na gospodarski višji šoli. Predvsem bodo uvedeni začetniški tečaji za angleščine, francoščino, italijanščino in ruščino. V Dravograd« so priredili 9. novembra spominsko svečanost, pri kateri je nastopila mladina ter oddelek brambovcev. Zbor je bil ob grobu padlih pionirjev. Tudi ženske so imele ta dan svoje zborovanje in je govorila okrožna voditeljica Jobstova. Po nesreči obstreljen. Trgovčev sin Primož Smeričnik se je podal iz okolice Celovca s flobertovko streljat vrabce. Ko je ravnokar ustrelil, je pridrvel mimo Žagar Fric Verdnik na smučeh. Smeričnik ga m videl ln je krogla zadela Verdnika v nogo. Pripeljati so ga morali z reševalnim vozom v celovško bolnišnico. Radio Ljubljana Petek, 14. novembra 1941-XX Ob 7.30: Poročila v*sloven5č:ni. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianista Maria Salema. 12.40: Koncert Preko-vega tria. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Godba Kr. karab;njerjev pod vodstvom mojstra Ciereneia. 14: Poročila v italijanščini 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D M Sijanca. 14.45: Porcč;fla v slovenščini. 17.15: Godalni oikester ljubljanske Glaisbe-ne Matice pod vodstvom L. M. Skerjanca. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30- Poročila v slovenščini. 19.45: Krmi orna glasba 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20- Komentar dnevnih dopodkov v slovenščini 20.45: Koncertna f»ezoPopotovanju iz iLtije do Čateža« in prvi opozarjal na značaj ln pomen kritike. Kot estetski kritik je bil bolj osebnost kakor pisec, zato je mnogo njegovih kritičnih pogledov ohranjenih v zasebni korespondenci in značaj njegove kritike je postal očiten stoprav po dr. Slodnjakovi izvaji Levstikovega dela in po študiju Vidmarja v »Ljubljanskem Zvonu«. Brez Levstikovega pionirskega dela in njegove žilave borbe za inteligentnejše in naprednejše pojmovanje literature bi bil komaj mogoč njegov mlajši rojak Josip Stritar, izraziti estet, eden izmed poznih zastopnikov literarnega romantizma in hkrati nekak »Schongeist« svojega časa in okolja. Z Levstikom se je slovenska literatura zakoreninila v naši zemlji in jela rasti v smer evropske višine, ljubeznivi vrtnar Stritar pa je preko svojih estetskih naukov obrezoval s škarjami svetovljanstva njeno nekoliko enostransko in še vedno preveč divje domačo rast. Brez Levstikove in Stritarjeve kritike in literarno-vzgojnega vpliva bi bil komaj mogoč slovenski realizem in naša literatura bi sc bila brez teh arbitrov kulturne odgovornosti in dobrega okusa najbrž še dolgo gibala na stranskem tiru ljudske utilitaristične literature. Iz Stritarjeve šole je izšel Fran Leveč, kritik ožjega formata, bolj literarni zgodovinar in biograf kakor estet, bolj ocenjevalec kakor kritik, vendar pa organi-zatoričen talent in posredovalec med starejšo in mlajšo generacijo slovenstvenih delavcev. ———— ■ 1 ■ 1 Janez Jalen, „Dom" Drama »Dom«, katere premiera je bila v sredo v našem Narodnem gledališču, je zgodnja literarna stvaritev avtorja »Tropa brez zvoncev« Janeza Jailena. Izšla je v knjigi že leta 1923. Razen nje je izdal pdeec Kronika * Državni podtajnik Putzolu na Siciliji. V messinskem pristanišču na Siciliji so predstavniki domačih oblastev pozdravili državnega podtajnika v ministrstvu pravde Eksc. Putzoluja, ki se mudi na inšpekcijskem potovanju. V torek je imel v Napulju konferenco s predstavniki apelacijskega sodišča za južno Italijo, zdaj pa se bo v MessJii sestal z vodilnimi šolniki apelaci-je za Sicilijo. Po svojem prihodu si je ogledal sodne ustanove v mestu, nato pa se je odpeljal v Catamo, kjer je prav tako inšpi-ciral sodišče m kaznilnico. * Za izboljšanje zemljišč je izdala vlada že velike denarje. Od leta 1922. pa do začetka letošnjega leta je italijanska vlada porabila 3,024.1 milijonov lir za izboljšanje zemljišč in izsuševanje močvirij. Za namakalne naprave in namakanje zemljišč je bilo izdanih 837 milijonov lir, 32y milijonov lir za izboljšavo zemljišč, 126 milijonov lir za vaške vodovode, 23 milijonov lir za izboljšavo vodnjakov, več ko milijardo lir pa so porabili za proučevanje in preiskavanje zemljišč. $ Madžarski finančni minister v Rimu. f sredo zjutraj je prispel v prestolnico dr. Alojz Remenyi Sehneller, finančni minister madžarske vlade, v spremstvu svojega osebnega tajnika in državnega podtajnika Cszika. Predstavnik madžarske vlade bo v ftimu, kjer ostane nekaj dni, imel več konferenc s finančnim ministrom Thaonom dl Revelom ter ministrom za valute Riccar-dijem. * Razpošiljanje knjig po pošti. Objavljena je nova določba, po kateri smejo poštni zavitki, ki vsebujejo knjige, do 30. novembra dosezati težo 20 kg. Izvzete so samo pošiljke, namenjene na Sardinijo. V skladu z načeli štednje, ki jo nalaga vojno stanje, smejo biti poštni zavitki zaprti tudi z nalepljenim papirjem. Ker pa se na pošti zavitki tudi odpirajo, mora vsak tak zavitek vsebovati tudi kos rezervnega gu-miranega papirja, da se lahko po pregledu vnovič zapre. ■■* Nov predsednik Nacionalnega sveta za znanstveno proučevanje. Za novega predsednika Nacionalnega sveta za znanstveno proučevanje je bil imenovan akalemik Giancarlo Vallavri. Takoj po imenovanju je bil sprejet pri Duceju, v čigar roke je položil prisego. * Dr. Conti je obiskal rimske bolnice. Nemški državni podtajnik dr. Conti, šef nemškega javnega zdravstva, je v sredo zjutraj obiskal biološki zavod rimske univerze. Pri tej priliki je dr. Conti pokazal živo zanimanje za probleme socialne biologije, ki jim zavod posveča največjo pozornost. Dr. Conti je prisostvoval tudi predvajanju znanstvenega filma, ki prikazuje delo rimskih biologov. Ob slovesu je ugledni gost izrekel direktorju zavoda prof. Viscu toplo pohvalo za dosežene uspehe. V teku dneva si je dr. Conti ogledal še delovanje drugih zdravstvenih zavodov v prestolnici. * Zatvoritev mlinov, ki so delali za zasebni konzum. Rimski »Uradni list« je objavil poseben odlok, s katerim se zatvarja-jo vsi mlini, ki so izdelovali mlevske izdelke zgolj za potrebe družine ali podjetja. * Pismena matura ob Veliki noči. Nemški državni minister za vzgojo je spričo vojnih razmer odredil, da bodo poslednje pismena naloge, napisane ob Veliki noči 1942, veljale za pismeno maturo. Zato jih bo treba napisati na posebne pole. Ustme-na matura bo opravljena v poslednjem tednu pred velikonočnimi počitnicami. Abi-turienti zapustijo šolske zavode s pričet-kom velikonočnih počitnic. Dijaki in dijakinje, ki bodo pri maturi zavrnjeni, morajo, v kolikor so voljni šolo nadaljevati, od Velike noči dalje prisostvovati pouku v 7. razredu. Letošnje božične počitnice na nemških ljudskih, glavnih in srednjih kakor tudi na višjih šolah se bodo pričela 22. decembra in bodo trajale do 4. januarja. Dne 5. januarja bo spet pouk. * Železo bo zamenjalo steklo. 2e del} časa delajo v Italiji uspele poskuse z novim gradbenim materialom, v katerem nadomešča železo zelo odporno steklo. Zmes je prav tako trdna kakor armirani beton. Odkritje je velikanskega pomena za italijansko gospodarstvo, ker se vse surovine za izdelavo stekla lahko proizvajajo doma. * Potres pri Sieni. Geodinamični observatorij, ki ga oskrbujejo očetje kapucini v Pcggiu al Vento, je v sredo ob 12.10 minut zabeležil kratek potres v okolici Siene. Po Marcallijevi lestvici je bil potres 3. stopnje. * Trgovci tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutev se obveščajo, da morajo imeti uradna navodila objavljena v Službenem listu štev. 90, o prodaji omenjenega blaga izobešena na vidnem mestu v svojih poslovnih lokalih. Ta navodila bodo drame »Bratje«, »Grobovi« in »Srenja« ter burko z naslovom »Lesena peč«, vsako izmed teh v samostojni knjigi. Avtor petih dramatskih del, ki — sodeč po »Domu« — gotovo niso brez vsake dramatske krvi, je moral potemtakem ddlgo čakati, preden so mu prav sedanji dnevi odprli pot na naš vodilni oder. Tako tudi ta pisec opozarja na neugnano aktualno vprašanje odnosa med našim dramskim gledališčem in domačo dramatsko produkcijo. V Zagrebu so službeno ustanovili aH vsaj nameravajo ustanoviti r.ek?.ko dramaturško delavnico, ki bo pripravljala sicer dobro nastavljene, z izvirnimi domisleki in zanimivimi pogledi na domača vprašanja obdarjena začetniška dela hrvatskih avtorjev, samo da jim pripomore do odrskega uspeha. Vsekako je škoda. če propadejo dobre zasnove domačih de' samo zaradi tega, ker potrebujejo roke izkušenega dramaturga, ki bo to ali ono izboljšal, črtal, trdneje povezal alli dal piscu nasvet, kako naj sam popravi in opili svoje delo. Prenekateri komad fc tujo izvozno znamko nas poučuje, da se celo pri uvoznem literarnem b'agu meriLa pri zanesljivejša kakor pri delu domačega začetnika, ki kaže poleg nekega talenta tudi že kaj tvorne zmogljivosti. (Prim. usodo vesele igre »Suzana v Genovi«.) * »Dom« Janeza J al ena (v Gledališkem listu ga pregiba jo: Jalna. S. Šaili v uvodu k »Tropu brez zvoncev« pi£e dosledno Jallena) ni delo. ki bi prinašalo kakšno snovno ali oblikovno razodetje, vzlic temu je po konfliktu. ki ga c.bravnava, in po dramatski zgradbi tolikanj zanimivo, da bi se bilo lahko že zdavnai pokazalo na odru naše Drame. Stiflno pripada Jalen tistemu krogu, ki ga na; vidne je predstavlja F S. Finžgar: s katoliškim idealističnim pogledom na živ- vsem interesentom na razpolago v pisarni Združenja trgovcev v petek, dne 14. t. m. popoldne. — Istočasno opozarja Združenje trgovcev prizadete člane, da bo Eksc. Visoki Komisar določil dan, od katerega dalje bodo smeli prodajati blago na nakaznice. * Nekaj nesreč. 33 letni delavec Franc Gričar iz Ljubljane je padel na cesti in si zlomil nogo. S kolesa je padel in se potolkel po glavi 511eini kleparski mojster Alojz Goršič iz Ljubljane. Žrtev kolesarske nesreče je bila tudi zasebnica Felica Petričeva iz Ljubljane. Prišla je pod kolo in dobila poškodbe na rokah in glavi. Pri delu se je ponesrečil 191etni ključavničar Gregor Gostič. Kos železa mu je odletel v oko. Zdravniško pomoč ie morala poiskati 421etna zasebnica Elizabeta Celln-škova iz Stožic, ker jo je nekdo udaril po glavi. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so jih obdržali v bolniški oskrbi. * Dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence«, IX. zvezek, je izšel in se dobi v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—) Dopolavoro za Kraljev rojstni dan V torek je Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino, odsek za Oborožene Sile, otvoril na glavnem kolodvoru okrepčilno postojanko za vojake, ki so na prehodu skozi Ljubljano. Novo postojanko si je ogledal divizijski general in poveljnik Šardinskih grenadirjev. Visokega gosta je sprejel pokrajinski podtajnik, zaupnica ženskega Fašija, tajnica društva kmečkih gospodinj in drugi. V spremstvu tajnika Pokrajinskega Dopolavora so si predstavniki oblasti ogledali novi Costo di ristoro. Za rojstni dan Kralja in Cesarja pa je Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino v sporazumu s poveljništvom Vojske organiziral predstavo za čete. V dvorani Dopolavora na Taboru je najprej pevski zbor obmejne straže brezhibno zapel nekaj pesmi, nakar je sledilo predvajanje doku-mentaričnega filma »Luce«. Predstavi so prisostvovali Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, poveljnik Šardinskih grenadirjev, poveljnik obmejne straže, mnogi častniki in vojaki raznih vrst orožja * u— Gledališko občinstvo opozarjamo na različni začetek predstav v operi in drami. Ker je potrebno, da se prično daljše predstave prej, prosimo, naj gledališki obiskovalci za sleherno predstavo zasledujejo z največjo pozornostjo naznačeni začetek, ki jo vselej priobčen v repertoarju ter se na ta način izognejo prezgodnjemu ali pre-kasnemu prihajanju na predstave. u— Na ponedeljkovem velikem koncertu naše Glasbene Matice, na katerem se bosta izvajala Sattnerjeva kantata »Jeftejeva prisega« in Arničeva simfonija »Te Deum«, bo nastopila kot solistka naša odlična so-pranistka operna pevka Valerija Heybalo-va. Zapela bo dva Lajpvčeva samospeva s spremljevanjem simfoničnega orkestra in sicer Lajovčevo »Pri zibeli«, ki jo štejemo med najlepše in najbolj občutne naše samospeve, in »Pesem o tkalcu«. Aranžma spremljevanja za simfonični orkester je napisal skladatelj L. M. škerjanc. Matični koncert bo prva velika simfonično-zborovska koncertna prireditev v letošnji sezoni. Taki koncerti pomenijo vedno velik glasben dogodek v našem koncertnem življenju, posebno ob prilikah, ko se izvajajo velika simfonična dela prvič v koncertni dvorani. Ob tej priliki bo krstna izvedba Arničeve simfonije »Te Deum«. Koncert bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani. Opozarjamo, da bo začetek točen, zato tudi konec nekaj minut pred 20. uro. Za koncert je izšla program-na knjižica z vsemi besedili. Dobite jo v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Naročniki na dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence« se opozarjajo, da dvignejo v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3, IX. zvezek, ki je danes izšel. (—) u— Po vsem svetu, še zlasti pa v vsej Evropi, se je zadnjih dvajset let zmagovito uveljavila harmonika. Saj pa tudi ni inštrumenta, ki bi bil ustrezen za vsakovrstne prilike: za koncertne nastope, za zabavno glasbo in za družinsko razvedrilo. Odraslim in mladini, fantom in dekletom se pravkar nudi prilika, da se v kratkem času nauče igranja na harmoniko pri prvovrstnem, izkušenem strokovnjaku, ki poučuje po lastni, najbolj uspešni metodi Prijave sprejema do nedelje 16. t m oglasna uprava »Jutra« pod značko »Mladinski zbor«. u— Novo grob. Po dolgi in mučni bolezni je za vedno zapustila svojce soproga zvaničnika drž. železnic v pokoju gospa Marija Kervinova. Zapušča globoko užaloščene soproga Franca, hčerko Mi-mico, uradnico, sina Franca, tipografa, ter številno sorodstvo. Pogreb drage rajnke bo v petek ob 15.30 iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Za oblačilne nakaznice je današnji petek še čas, da greste ponje v uradni prostor svojega okoliša. Opozarjamo vso javnost na važnost oblačilnih nakaznic, da brez njih ne bo mogoče dobiti prav nobenega blaga in nobenih potrebščin, ki so navedene v navodilu za racionirano prodajo oblačilnih predmetov, tja do 31. oktobra prihodnjega leta. Edino z oblačilnimi nakaznicami bomo letos in prihodnje leto do kraja oktobra lahko kupovali najpotrebnejše oblačilne predmete! u— Krompir, ki so ga stranke naročile pri naslednjih trgovcih; Bervar Mirko, Ciber Marija. Crniač Marija, Felber Antonija, Globelnik Ivan, Hert Gabrijela, Hrovatin P., Jeršek Josipina, Kapus Marija, Langus Ivanka. Mencinger Anton. Milič Stana, Mohar Franc. Možma Alojz. Novak Ivan, Pavčič Božidar. Pire Ivan. Pretner Stanko, Stuiar- Nežka. Urek Franjo, Vider Marija. Zaje Anton, naj pridejo takoj v Javna skladišča. Tvrševa cesta št. 33 k tvrdki Fran Pogačnik, da odpeljejo za niih rto7očene količine. u— Razstava M. Sedej — Zdenko Kalin v Jakopičevem paviljonu je podaljšana do vključno 16. t. m. j u— Nesreče. Pri sekanju drv si je odsekala palec levice 311etna služkinja Albina Jamarjeva iz Ljubljane. — 151etni sin upokojenega stražnika Boris Bavdaž se je po nesreči hudo obrezal s steklom po rokah. — Na poti v bolnišnico ,1e izkrvavela 601etna žena posestnika Marija Mlakarjeva iz Dobrepolja — Ponesrečene' so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Ie št, Jerneja šj— Nove uradne ure so določene na poštnem uradu. Pošta uraduje odslej vsak dan od 9 do 13. ure in od 15. do 18 ure, ob nedeljah im praznikih pa od 9. do 11. ure. šj— Letni sejem. V ponedeljek 10. t. m. j>e biil v Št. Jerneju redni letni sejem. Letošnji sejem je po svojem obsegu in po številu prignane živine daleč zaostajali za običajnimi šentjernejskimi sejmi. Včasih je biilo prignanih po 2000 in celo več glav živine, v ponedeljek pa niti polovico, kar je predvsem posledica tega, ker je bil vedno g'avnn dotok sejmarjev s Krškega polja. Skupno je billo na ta sejem prignane okrog 800 glav, in siicer 300 prašičev. 150 volov, 40 juncev, 90 krav, 30 tdlic in 30 telet izpod enega leta, dalje 140 konj in 20 žrebet. S prašiči je bila kupčija slaba, bodj živahno pa je bilo trgovanje s konji in govejo živino. Cene prašičem so bile: mladiči do 10 tednov 100 do 300 L, nad 10 tednov 300 do 500 L, pršutarji po 10 do 12 L kg, špe-harjev ni bilo. Cene goveji živina: voli 5 do 7 L za kg, krave mlekarice 6 do 8 L, krave za mesarje 4 do 5 L. telace 5 do 7 L za kg. Cena konj je bila različna in se je gibala med 4000 do 12.000 L. — Se manj prometa je bilo na blagovnem trgu in po trgovinah, ker še niso v prometu oblačilne nakaznice. šj— Ukinitev pasje zapore. Ker je od zadnjega primera stekline v novomeškem okraju preteMo štiri mesece, se za ta okraj ukinja pasja zapora. Vsi lastniki psov pa se morajo še nadalje ravnati natanko po določilih pravilnika o posesti psov in pasjem davku. Iz Trebnfega t— Vodnikove knjige Izidejo konec tega meseca. Na letošnji knjižni dar Vodnikove družbe opozarjamo in obveščamo, da je skrajni rok, da vsi, ki žele prejeti knjige, nemudoma vplačajo članarino. t— Gostovanje narodnega gledališča ln še nekaj. V soboto zvečer so igralci narodnega gledališča iz Ljubljane prvič gostovali v Trebnjem. Igrali so šurekovo komedijo z godbo ta petjem »Pesem s ceste«. Za prvo gostovanje poklicnih igralcev je bilo pri nas veliko zanimanje ta je bila dvorana razprodana. Igra je občinstvu ugajala ta so bili igralci deležni toplega sprejema. t— Občinski proračun. Občina je izdelala osnutek občinskega proračuna. Proračunski osnutki so občanom ta davkoplačevalcem do 15. t. m razgrnjeni na vpogled. Z Vrhnike v— Velikodušni dar. Mali harmonikarji so od svoje prireditve dne 26. oktobra pod vodstvom g. učitelja Gregorja Novaka, darovali ves čisti dobiček 1100 lir Rdečemu križu, in sicer 600 lir odseku za občino Vrhniko, ostanek 500 lir pa Osrednjemu odboru za socialno pomoč v Ljubljani. Za ta velikodušni dar najtoplejša zahvala! Iz Trsta Normalizacija prometa Trst—Koper. Pred dnevi smo poi očali da ie morolLa Koprska paroplovna družba zmanjšati promet na progi Trst—Koper. Zdaj pa so bili nedo-statki odpravljeni in plovejo ladje na tej progi sipet po starem urniku. Boj proti draginji. V zadnjih dneh je tržaška četa za pobijanje draginje pod vodstvom komisarja dr. Venuznja izsledila in prijavila večje število navijalcev cen: neko trgovko, ker je kopčilla marmelada, dalje dve miekarici in peke ter nekega mesarja, ker je prodajal prašičje ko6ti po visoki ceni. Tudi nekaj pekov iz Tržiča je bilo prijavljenih Umrli so v Trstu 671etni Andrej Uršič, 701etna Frančiškf Fabjanova vdova Bra-tuš, 471etna Marija Danev-Bradačeva :n 581etna Požar-Musitellijeva. — Na oklicih so pari delavec Angelo Stoka ln zasebnica Marija Sterpinova, kotla' Virgilo Vecchiet in zasebnica Natalija Lebanova, narednik vodnik Giulio Girotto in zasebnica Ivana Hrovatinova, zasebni nameščenec Sergio Scandola ln zasebnica A vreli ja Krulčeva, šofer Alfred Popp in zasebnica Antonija Rojčeva. Iz Garaške pokrajine Svečana proslava kraljevega rojstnega dne. Kakor po vsej Kraljevini so tudi v Gorici svečano proslavili 72. rojstni dan Kralja in Cesarja. Svečanosti so bile v stolnici, po vseh vojašnicah in drugod. Vršile so se tudi številne kinematografske predstave. Cene kostanja. Pokrajinski odbor za nadzorstvo cen je določil kostanju nove cene. veljavne od 12. t. m. dalje. Kostanj vrste »ciufia« in »canalutta« smejo prodajati: proizvajalci pc 220 lir stot. grosisti po 270 lir stot, na drobno pa po 3.40 lire kilogram. Dijaki klasične gimnazije na obisku v Trstu. Dijaki klasične gimnazije Viktorja Emanuela III. so pred dnevi napravili pod vodstvom svoje profesorice umetnostne zgodovine poučni izlet v Trst. Med drugim so se povzpeli na grad Sv. Justa, kjer so si ogledali bogastvo rimske tradicije starega mesta. Obiskali so tudi umetniško razstavo na korzu Viktorja Emanuela III. Cirkus Zavatta v Gorici. V Gorico je dospel dobro znani cirkus Zavatta, ki je na Goriškem, Tržaškem, Istri in drugod močno priljubljen. Cirkus predvaja spored, ki nudi mnogo zabave. Iz Spsdnfe štajerske Novi grobovL V Slovenjem Gradcu je umrla gospa Josipina Vanturjeva. V mariborski bolnišnici sta umrla 51etni Herman Jerič s Teznega ta 161etna Ivana Vu-herjeva od Sv. Duha. Nadalje sta umrla v Mariboru monterjeva hčerkica Avrelija Strohmaierjeva ta 15Ietni trgovčev sta Av-relij Pregrad, ki so ga pokopali v sredo popoldne. Hočevarjem, ld se poslavljajo od Ljubljanske pokrajine, je posvetil mariborski dnevnik daljši članek. Podatke je povzel iz knjige, ki jo je nedavno napisal dr. Her-bert Otterst&dt pod naslovom: »Kočevje, nemški narodni otok na jugovzhodu«. 80-letnico ptujskega veleposestnika Jožefa Orniga proslavlja mariborski dnevnik in pravi, da je bilo njegovo življenje posvečeno blaginji Spodnje štajerske. Zlasti ga slavi, ker je pričel pred vojno izdajati znani list »štajerc«, v katerem se m posluževal književne slovenščine, marveč štajerskega narečja z nemškimi besedami. Nemška voditeljica babic gospa Conti-jeva se je pripeljala iz Berlina v Maribor, kjer je bil pretekli četrtek na magistratu sklican poseben sestanek spodnještajerskih babic. Gospa Conti je predavala o nemškem zakonu o babicah ta o skrbstvu, ki ga morajo babice nuditi doječim materam. Nesreče. V nekem mariborskem velikem podjetju, je bil 41-letni Janez Bračič zaposlen pri popravljanju stroja. Izgubil je ravnotežje ta padel 6 metrov globoko. Hudo poškodovan je bil prepeljan v bolnišnico. V Jelencu pri št. Vidu je padel 51-letni posestnik Jože Drozg z lestve, ko se je vzpenjal na pod. Pri nekem podjetju na Teznem zaposleni delavec Jože Kolar je bil na cesti od mimovozečega avtomobila odbit ta se je hudo poškodoval na nogi. Tudi ta dva poškodovanca ležita v mariborski bolnišnici. Nedovoljena prodaja vina in mogla. V mariborskem dnevniku je uradno objavljeno, da v preselitvenem okraju Brežicah nI dovoljen nakup mošta in vina. Kupovati ne smejo ne vtaotržci ne gostilničarji aH drugi interesenti. Celotna količina vina in mošta je zaplenjena ta bo razprodana po določenem načrtu. Iz Hrvatske Nov min. podpredsednik. Poglavnik je imenoval voditelja bosenskih muslimanov dr. Džafera Kulenoviča za namestnika ministrskega predsednika. Dosedanji namestnik ministrskega predsednika dr. Osmar Kulenovič, ki je brat novo imenovanega, je bil v svojstvu poslanika ta opolnomo-čenega ministra stavljen na razpoloženje zunanjemu ministrstvu. Branimir Altgayer imenovan za državnega ravnatelja. Na osnovi ministrske odredbe je bil vodja nemške narodnostne skupine v nezavisni Jržavi Hrvatski Bran: mir Altgayer v smislu zakona od 30. oktobra imenovan za državnega ravnatelja pri ministrskem predsedniku. V tem položaju je vodja nemške narodnostne skupine Alt-gayer izenačen s položajem državnega tajnika in odgovoren samo poglavniku. Nov ustaški poveljnik. Ustaškega polkovnika Joco Rukavino je poglavnik imenoval za poveljnika ustaške milice. Državni tajnik za promet na potovanja v Nemčiji. Na poziv nemškega prometnega ministra je odpotoval v Nemčijo državni po l tajnik za promet g. Josip Markovič v spremstvu višjih uradnikov. Na potovanju bodo obiskali Dunaj, Berlin, Dre3den, Lipsko, Niirnberg, Monakovo, Innsbruek in Zeel am See. Ob tej priliki si bodo ogledali železniške naprave, predvsem pa moderne kolodvore v Lipskem in Dresdenu. Odhod ustaške mladine na tečaj v Italijo. V sredo je odpotovalo v Turin 50 mladeniče v, članov ustaške mladine, na tečaj, ki bo trajal dva meseca. Mel tečajniki so kmetje, delavci in dijaki. V tečaju bodo udeleženci dobili potrebno znanje za organizacijo ustaške mladine. Po končanem tečaju za mladeniče bo tečaj za dekleta. Nov mladinski zakon. Poglavnik je izdal zakon, s katerim je določena vzgoja hrvatske mla line, ki je vključena v ustaški po-kret. Clahstvo pri ustaški mladini je obvezno od 7. do 21. leta in se deli v štiri oddelke: v ustaške učenike, dečke in dekleta od 7. do 12. leta, v Junake od 12. do 15. leta in v pravo ustaško mladino od 15. do 21. leta. Četrti oddelek tvorijo dijaki in dijakinje hrvatskih visokih šol. Komisarič-ni vodja ustaške mladine je podrejen neposredno poglavniku. Z objavo tega mladinskega zakona so ukinjene vse določbe, ki se nanašajo na organizacijo mladine. Izšla je prva številka »Croatie«. Hrvatski bibliografski institut je začel izdajati reprezentativno revijo »Croatio«, ki bo izhajala dvomesečno. Časopis je tiskan v treh jezikih: nemškem, italijanskem in francoskem ter ima namen seznanjati prijatelje Hrvatske v inozemstvu s stremljenji in ustvarjanji mlade države na vseh področjih kulturnega, narodnega in političnega življenja. Glavni urednik »Croatie« je Pavao Tijan. Gradnja bolnice za duševne bolezni. Kakor znano, je bolnišnica v Vrapču prenapolnjena. Zato je država bivše posestvo grofa Erdedyja Stančič in štakorovac odstopila zdravstvenemu ministrstvu, ki bo zgradilo tu poiružnico bolnišnice v Vrapču. Dvoje gospodarskih poslopij bodo dvignili za eno nadstropje in jih zvezali z novim traktom. S tem bodo pridobili 1000 bolniških postelj. Lani so izplačali 36,806.556 kun zavarovalnine. V preteklem letu je bilo na področju nezavisne države Hrvatske prijavljenih delavskemu zavarovanju 10.787 nesreč, od katerih je bilo 250 smrtnih primerov. Preteklo leto je delavsko zavarovanje izplačalo delavcem in članom njihovih družin, ki so se pri delu ponesrečili in postali za delo nesposobni 36,806.556 kun zavarovalnine. Vedno manj nezaposlenih. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo septembra lani 3509 delavcev več zaposlenih, kakor prejšnji mesec. V vsej državi je bilo septembra zavarovanih 246.042 delavcev in nameščencev. Od tega 184.828 moških in 61.224 žensk. Vračunano je tudi članstvo Merkurja, ki je znašalo 14.243 nameščencev. Občine morajo skrbeti za svoje reveže. Da bi posamezne občine, zlasti mestne, dostojno skrbele za svoje reveže, je ministrstvo za korporacije izdalo odredbo, po kateri mora biti v vsakem občinskem proračunu določen primeren znesek za vzdrževanje občinskih revežev. ljenje in na človeka presvetljenemu realizmu. V dramatiki se očituje tako gledanje kot premišljena kontrola danega konflikta med interesi in strastmi; ves potek mora pokazati, da je razločevanje med dobrim in zlom siicer težavno, vendar pa vedno mogoče (kar so naturalisti zamika vali) im povsod se mora. čeprav v spretno zakriti obliki, pokazati možnost boljšega in moralno višjega življenja, nego poteka iz nasprotij razumsko postavljenih alli iz strasiti in karak-ternih slabosti izvirajočih osebnih interesov. Tako gledanje daje podobam iz življenja zadržanost in nujno osenčenje, značajem pa včasii večjo ideallizacijo, kakor jo dopušča realistično pojmovanje dramatskega prikazovan ja. Kakor Finžgar, se tudi njegov rojak in stanovski tovariš Janez Jalen najrajši giblje v kmečkem svetu in obravnava njegove ljudi im njih življenjske probleme. Kakor Finžgar v »Verigi« (prokiletstvo pravdaštva im trme) in v »Razvalinah življenja« (usodna vloga alkoholizma), ima tudi Jalen v »Domu«, ki stilno ni daleč zlasti od »Razvaline življenja«, določeno socialno-moralno tendenco: pokazati hoče, kam vodi »pogospo-denje« kmečke družine. Vprašanje vpliva meščanskega življenjskega stila, navad in , razvad ter bega s kmetov v mesto je bilo prav do zadnjih dni značilno vprašanje slovenske kmečke sredine. Zlasti v krajih, ki so bliže mestu ali ki jih je tujski promet seznanjal z možnostmi (na zunaj) bleščečega gosposkega življenja, se je očitno opažalo stremljenje po nekakem pomešoanje-nju vasi in je povzročalo zanimive konflikte med očeti in sinovi, med starim in novim duhom slovenske kmečke hiše. Janez Jalen je postavil dejanje svoje štiridejanske drame »Dom« na veliko gorenjsko posestvo Trata. Ka tej kmetiji, ki kaže tudi po hišni oprema značaj premožnega doma, gospodari vdova Ana, sama že malce pogospodema, denimo, pomehkužena žena, ki kaže temu primerno popustil j ivost nasproti otrokom. (Vzgojna veličina pravih kmečkih mater je v tem, da otroke ljubijo, ne da bi jim to neprestano kazalle, kakor delajo meščanske matere.) Kar štirje otroci z doma na Trati študirajo aH so študirali v mestu, samo Tine je ostal doma in z nevoljo gleda kako zaradi teh stroškov in posebej še zaradi zapravljivosti pogospode-ni'h otrok propada nekdaj premožna domačija. Osrednji konflikt tvori sipor med bratoma Mirkom, ki je študent prava a rajši zapravlja in veseljači, kakor študira, in nekoliko robustnim, vendar po čustvovanju in mišljenju zdravim Tinetom. ki ga podpira tudi gospodinjim bratranec Tonej. Ni to samo konflikt med pogospodenim in kmečkim bratom, marveč je še bofij borba za posest, za domačijo, za rešitev pred neizogibnim propadom, saj Mirko sam napeljuje vodo s Trate na mlin pohlepnega soseda Mihe Krčmarja. Mati občuti vso usodnost konflikta, ki zajema vse ostale otroke im se čedalje bolj odvrača od »gosposkih« eilljev, ki so bržčas tudi nji prijali, ter pomaga reševati dom na Trati. Absolventka gospodinjske šole Angela najizdatneje podpira Tineta, ko se sama poloti gospodinjstva, prekine znanje s suplentom Škrjancem in se naposled zbliža z bogatim posestnikom Lojzetom. Tine in Angela končno potegneta voz iz blata in rešita Trato. V odločilnem trenutke, ko se zdi, da pojde spet vse navzdol in po dogodku s krčmarjevo hčerjo spozna tudi Mirko, da se mora odločneje oprijeti študija in »i zagotoviti bodočnost. Draima se končuje s kar simbolnim poudarkom dela, pn katerem se združijo -»gosposki« in kmečki potomci doma na Trati. Tako je Jalen razrešil konflikt med meščanskimi in kmečkimi težnjami na slovenskih kmetijah v duhu družinske in delovne skupnosti. Le-ta združuje potomce iste rodbine okrog domačih tal, ki sc ljubljena in nepreklicna !last celih rodov, in okrog domače hiše, ki bodi enako sveta onim, kateri jo zapuščajo kakor tem ki nadaljujejo v nji življenje prejšnjih pokojem j, im okrog matere, ki predstavlja poosebljeno rodbinsiko tradicijo. Nje trpljenje v hipu, ko se znova im zadnjič zgosti konflikt im ko blisk oznanja nevihto nad polji, gane otrokom srce ter pomaga preko nasprotij k spravi. Drama je v glavnem dobro zgrajena. Osrednji konflikt bi bil še jasnejši in globlji, če bi bila dana materi aktivnejša vloga, kakor jo ima; spomnimo se, kako je na primer avtorica »Zen na Niskavuoriju« obdelala mater v konfliktu, ki ima nekaj sorodnosti z »Domom«. Če izvzamemo Tineta in Angelo, morda tudi Tcmeja, so ostale osebe s Trate gledame bolj pripovedno kakor pa dramatsko, zakaj dramatsko gledanje je vedno ostro, plastično in nujno. Toda domačih del, ki bi brla v tem pogledu na višku, je še vedno zelo malo. Dialogi kažejo, da Jalen pozna tvorno disciplino dramatika in da rad tehta besede im previdno odmerja stavke, vendar se v nekaterih prizorih preveč čuti ta njegova, sicer v glavnem potrebna lapidarnost. »Dom« je zrežirali Milan Skrbinšek. eden izmed zaslužnih učiteljev našega igralskega naraščaja im preizkušen odrski prikazovalec dram psihološkega im k mečko-real isti enega sloga. Da' je Jailemovemu delu kar moči verno im prepričljivo odrsko podobo in kolikor mogoče dosledno govorilno izenačenje. Posamezna skupinski prizori, »lasti v zadnjem dejanju, so bitli premišljeno postavljeni in zato tembolj učinkoviti. Dejanja so dihala ozračje naših tal, k čemer je tudi i scena inž. arh. Franza prispevala svoje, j Poleg matere, ki jo igra ga Marija Vera i tako1, kakor je spričo njenega posebno tankega čuta za materinsike vloge pričakovati j (da pa ne more ven iz avtorjevega malce pretesnega okvira, je umljivo) vzbuja posebno zanimanje vloga Timeta. Z njo se je pokazal v večji im važni vlogi Presetniik, ki je z znatnim vživetjem v življenjski format robustnega kmečkega sina, dober v maski in nepretiram v glasu jm v kretnjah, opravil svojo nalogo tako, da lahko z zanimanjem pričakujemo njegovih nadaljnjih večjih nastopov. O Mirku, ki ga igra Gregorim, bi bilo reči, da je takisto premalo dramatski izgrajen in je zato le v posameznih napetih trenutkih v zadostno ravnovesje svojemu glavnemu nasprotniku Tinetu, ki je bo'.j izdelam; to je kajpak zadeva avtorjeve koncepcije, ne pa krivda igralca, ki je bil sicer v polni meri kos svoji nalogi. Izmed ostalih vlog je treba posebej omeniti Miro Danilovo v vlogi pogospodeme Angele, ki se z delom im odločnostjo vrača v zdravi kmečki format; ta prehod je v igralkini igri psihološki dobro zajet in videti. M. Uk-mar-Boltarjeva je takisto posrečeno dojela značaj Ivanke, ki je sicer v konfliktu manj vidna, šele ob koncu pomembna vloga, a daje kar dober primer, kako je mogoče z majhnimi potezami začrtati astro individualiziran značaj zadržanega im poštenega kmečkega dekleta. Simčičeva in Tiran, Dre-novec in Skrbinšek, Bratima in Nakrst izpopolnjujejo vsak s svojim dovolj izdelanim deležem ugodno igralsko sliko uprizoritve; poleg njih nastopajo še nekateri v vlogi kmečkih delavk in delavcev. Premiera je bila simpatično sprejeta. V gledališču prisotnega avtorja je občinstvo nekajkrat poklicalo pred rampo. S POB T Dve mednarodni tekmi te nedelje F Draždanih Nemci ja-Danska, v Curihu Švica-Madžarska Bolj rediki so zdaj športni dogodki, ki segajo od ene države v drugo, im zato tudi presega zsuiiimanje za vsako mednarodno prireditev do zdaj običajne meje. Prihodnja nedeflja bo v tem pogledu dvakrat zanimiva, ker sta po čudnem naključju na sporedu kar dve mednarodni tekmi, in sdcei obe v nogometu, kar pomeni, da bosta potegnili pozornost največjega dela športnega občinstva ne samo doma, ampak tudi drugod. V Draždanih bosta igrali reprezentanci Nemčije in Danske. To bo enajsta ponovitev medsebojnih srečanj, ki bo to pot še posebno zanimivo zaradi tega, ker so se Danci v svoji zadnji mednarodni tekmi pokazali v prav dobri formi. Kakor znano, so zmagali nad Švedi na njihovih tleh, in sicer nad prav tistimi Švedi, ki so malo prej na svojem terenu priskrbelli prav neprijeten poraz skoraj kompletni nogometni efliti Nemčije. V zadnjih dveh tekmah, ki so jih imeli i Nemci in Danci, so obakrat zmagali prvi, in sii car leta 1939. v Kodanju z 2:0, lami pa v Hamburgu z 1:0. Po teh številkah sodeč bi moralo nemško moštvo, če bo kolličkaj zaigrallo, in še v prisotnosti domačega občinstva, zmagati brez posebnih težav. Drugo mednarodno srečanje in prvo te vršite v Švici siploh bo isti dan v Curihu med izbranima enajstoricama Švice in Madžarske. Dvoboj je važen za obe moštvi, za Madžare predvsem zaradi tega ker so pred 14 dnevi v sestavi mestne reprezentance za Budimpešto skoraj porazno izgubili na Dunaju (2:8), za Švicarje pa zaradi tega. ker se že precej časa niso pokazaili na mednarodnem terenu, čeprav sicer pridno igrajo nogomet. Gotovo je, da bosta obe moštvi •vfložilii v to igro vso svojo voljo in znanje, da bi jo odločili v svojo korist in prispevali svoj delež k letošnjim mednarodnim uspehom na zdi enem polju. Curiško tekmo bo vodil znani nemški sodnik dr. Bauwens. Od nedelje do nedelje... Od pomembnejših nedeljskih dogodkov beležimo še naslednje: V Beogradu sta BSK in SK 1913 igrala prijateljsko tekmo, to pot je zmagala prejšnja Jugoslavija po zanimivi igri s 4:2 (2:0). V madžarskem prvenstvu so bili zadnjo nedeljo doseženi prav tesni rezultati. Med udfsleženci je po novem, kakor smo že pisali, tudi novosadsko moštvo, ki je imelo ta dan za nasprotnika močno enajstorico Kispesta ln izgubilo z 1:3. Nemška reprezentanca v hokeju na travi je v nedeljo gostovala v madžarski prestolnici in tekmo dobila z 2:0. V soboto ln nedeljo 00 Imeti t berfinaM športni palači prve nastope na ledu, deloma pa hokejisti. Med nastopajočimi sta najbolj navdušila drsalca Baier ln pa brat in sestra Pausin. Tudi prijatelji hokeja so imeli ob gostovanju dveh odličnih Švicarjev Torrianija ln Cattinija mnogo užitka Jesensko prvenstvo v slovaškem najboljšem nogometnem razredu je letos pripadlo podeželskemu klubu Vrutkemu, medtem ko se je morala slavna Bratoslava zadovoljiti s ponižnejšim mestom. * • • Hrvatski igralci v hokeju na ledu so se že začeli pripravljati za bližnjo sezono. Nekateri zagrebški zastopniki te športne panoge bodo imeli letos celo to ugodnost, da bodo šli konec meseca na 15 dnevni trening v Prago. Tudi v Karlovcu se tamkajšnji klub Velebit zelo briga, da bi imel svoje hokejsko moštvo čim bolj pripravljeno za skorajšnje nast9pe. Kakor se zatrjuje, se resno bavi z mislijo, da bi nekaj svojih igraleev poslal na treninsr, bodisi v Milan ali pa v Budimpešto. Hrvatski hokejski igralci so pri nas dobro znani in zato vemo dobro, da jim bo ta trening zelo koristen. Državni vodja za telesno vzgojo in šport na Hrvatskem Miško Zebič je izdal v zadnjih dnevih spet številne odloke o razpustu raznih klubov in klubovih uprav, razen tega pa je dal tudi sedež nogometnega podsaveza v Hrvatski Mitrovici prenesti v Zemun. To je že druga njegova odločitev, ki kaže, da bo Zemun in vse njegovo športno življenje dobilo v novi Hrvatski čisto privilegiran položaj. Švicarji se marljivo pripravljajo na skorajšnjo otvoritev smučarske sezone, predvsem pa za nastope na največjih smučarskih tekmah prihodnje sezone v Garmisch-Partenckirchenu. Ze v teh dnevih so Izbra 11 60 moških in 20 žensk, razen tega -pa določili še 20 najboljših vojakov, da se bodo skupno pripravljali za ta tekmovanja. Glede na te številke je že zdaj gotovo, da bodo imeli Švicarji letos številčno najmočnejše zastopstvo, odkar se udeležujejo tekem za svetovno smučarsko prvenstvo. Kakor trdijo, bo to pot tudi Norveška prišla v Garmisch z zelo močno ekipo Letošnji prvaki v italijanskem kolesarskem prvenstvu so naslednji: v cestnih dirkah: Adolf Leoni, absolutni prvak, Oz-vald Bailo, prvak med neodvisnimi dirkači Enea Antolini, prvak med diletanti. Ar-mando De Lorenzi, prvak med juniorji Amedeo Sesenna, prvak med veterani, Giovanni Bianchi, prvak med starejšimi, An-tonio Lampitelli, prvak v kolesarskem teku čez drn in strn, Carlo Rebella. prvak GIL-a, Luigi Sgammato, prvak GIL-a v kolesarskem teku čez drn in strn, Andrej Giacometti, prvak Dopolavora ter v dirka-liščnih dirkah: Italo Astolfi. absolutni prvak v hitrosti, Lorenzo Nervi, prvak v hitrosti med diletanti, Gino Secondi, prvak v hitrosti med juniorji. Fausto Coppi. prvak v zasledovalnih dirkah, Franco Gior-getti, prvak na srednjih progah in Fioren zo Furini, prvak v hitrosti pri GIL-u. Mali oglasi Službo dobi Beseda L —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Brivskega pomočnika z tso oskrbo v hiši, sprejmem takoj. Verbič Alojzij, Zadvor 14, p. Dobrunje. 18909-1 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. šiška, Cernetova JI, 1. nadstr., vrata J. 18903-23 Sobo z dvema posteliama in kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18898-2} Kuharico ki zna sama voditi gospodinjstvo, pridno in varčno, starejšo, takoj sprejme boljša družina treh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna« do 16. tega meseca. 18906-1 Prodam beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Aparat za trajno ondulacijo fen in umivalno skledo, v dobrem stanju, proda ABC, Medvedova c. 8, poleg ko-dvora Šiška. 18915-6 Posest Ž i vila Beseda i. —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro I. J.—. 1000 kg črne redkve 5000 kg jesenske poldolge repe proda Posestvo Selo. p. št. Vid pri Stični. 18900-35 Izgubljeno Beseda L —.60. uksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. ' Izgubljena je bila v ponedeljek 10. t. m. črna listnica z nekaj gotovine in listinami. Naiditelia se naproša, da listnico z listinami, ki bodo za mega brezpomembne, odda v ogl. odd. Jutra, gotovino pa nai si obdrži kot nagrado. 18893-28 Mizni štedilnik na dve in pol plošči, rabljen, v dobrem stanju, prodam v kliučavničarski delavnici na Ježici 12. 18910-6 Vinska letina v Dalmaciji je zadovoljiva Trgovci in veleposestniki imajo v zalogi še okoli 300 vagonov starega vina 6kroem na minimum. Mali vinogradniki so svoje zaloge že pre; razprodali, pri vinskih trgovcih in večjih posestnikih pa Je v za- Split, 13. novembra- Letosnja trgatev grozdja v Dallmaciji je brk pred tedni končana. Najprej so pričeli s trgatvijo kakor navadno na otoku Pagu, potem v Neretvi, neposredni okolici Splita in v makarskem prtroorju. Splošna trgatev v Dalmaciji se je začela konec meseca septembra in je bila končana v prvi pollovioi oktobra. Zavlekla se je He na otoku Visu in na polotoku Pelješcu. Trta je letos na splošno dobro obrodila, le na nekaterih krajih je zaradi peronospo-re, pomanjkanja modre galice in ponekod tudi zaradi suše bili pridelek srednji. Računajo, da je Dalmacija dala letos okoli 650 tisoč hektolitrov vina. Od te količine odpade dobra polovica na kraje, ki so pripadli Italiji Trgovina s starim vinom je bila pred trgatvijo slaba. Izvoz v inozemstvo je bili Rostov na Donu Vojaške operacije in položaj na južnem odseku vzhodne fronte vzbujajo veliko pozornost in ugibanja o usodi največjega juž-no-ruskega mesta Rostova na Donu. Pokrajinsko glavno mesto Rostov leži že na desnem bregu Dona in ima dobro urejene in lepo sezidane mestne okraje. Mesto, ki je bilo že leta 1741 ustanovljeno kot trdnjava, se je kot posredovalec med Donsko kotlino ln Kavkazom hitro razvilo, število prebivalstva je od 119.000 v letu 1897. naraslo na 510.000 v letu 1939. Poljedelsko zaledje daje Rostovu pomen žitne prekla-da.Ine postaje največjega stila, gosto prometno omrežje pa značaj zelo važnega vozlišča morskih in suhozemnih poti. V zadnjem času zgrajeni prekop do Azovskega logi še okolli 250 do 300 vagonov starega vina. Pred trgatvijo so cene staremu vinu v Šibeniku in okolici bile naslednje: črnino so prodajali po 380 do 400 Idr, opoflo po 410 do 430, belo vino pa po 440 do 460 lir hektoliter. Na otoku Visu in v Kaštelih so se plačevaile nekaj višje cene, pelješka vina in vina iiz drugih dalmatinskih krajev pa so plačevalli še više. Letošnja kakovost mošta je srednja. Po vrsti in kraju vsebuje 15 do 18 odstotkov sladkorja. Na sončnejših krajih pa je dosegel mošt tudi čez 22 odstotkov sladkorja. Množina kisline se je na splošno gibala od 6 do 7 pro mile, v okolici Splita in Kaštelih kakor tudi ponekod v okoli ici Šibenika pa samo 3 do 4 pro mile. morja omogoča tudi morskim ladjam dostop v pristanišče Rostova. Najvažnejši železniški zvezi sta proga Rostov—Voron— Jesk—Moskva in proga Rostov—Grosij— kanal—Baku. Z Doneško kotlino je zvezan Rostov z gosto mrežo železniških prog. Kanal med Volgo in Donom omogoča ladijsko zvezo s severnimi in osrednjimi deli Sovjetske unije. Dve veliki letališči dajeta Rostovu pomen osrednjega letalskega pristanišča. Zelo pomembna je industrija v Rostovu. Tam sta dve ladjedelnici, 5 ladijskih dokov, tovarna letal, tovarna oklopnih voz, 6 mu-nicijskih tovarn, 2 tovarni za poljedelske stroje, med njima največja v Sovjetski uniji, tovarna vagonov, tovarna motornih koles, 3 kemične tovarne, železna in topilna industrija in prav dobro razvita industrija živil. Avto, moto beseua t — .ou, tatia —.ou, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Stavbno parcelo 705 m, prodam. Naslov v trgovini Bau, Smartinska cesta, nasproti šole. 18917-20 Revna služkinja je zgubila v sredo zvečer čenarnico s 70 lirami ter rokavico. Pošten naiditelj naj vrne v ogl. oddelku Jutra. 18922-28 Osebni avto kupim proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »No vejša tipa«. 18891-10 Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Posojilo dam podjetju proti soudeležbi. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Tehnik«. 18914-16 Pohištvo Beseda L —.60, uksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Dve omari iz trdega lesa, prodam. Na ogled so r skladišču pri Fi-govcu. 18908-12 Jedilnico dobro ohranjeno, hrastovo, ugodno prodam. Ogled od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18919-12 Oblačila Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Zimsko suknjo dobro ohranjeno, prodam. Koroška ul. 16, za Stadionom. 18907-13 Dopisi Beseda L 1.—. uksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Bele snežke. Bančni uradnik, Boljša hiša, Bilancist, Blagaina. Center, Dam nagrado. Dober zaslužek. Dobra plača 22, Dobra kuharica, Diskrecija, Delovodja, Grem za malo plačo. Gospodinja, Hišica, Harmonika, Kjerkoli, Kupim takoi, Konverzacija, Kavcija. Kom-panjon. Kavcije zmožna. Ljubljana in okolica, Maribor. Marljiva, Mesečni zaslužek 4000 lir. Marke. Malo rabljen, Menjava, Mladinski zbor. Nujno 3. Nujna pomoč. Nujna rešitev. Numizmatik, Orient, Originalna, Odsoten ves dan. Odrasli, Odkritost, Poštena, Parketirano, Poštenost, Pomoč brez sredstev, Prepariran proti moliem. Pridna in zanesljiva 10, Prijazna 500, Stalna, 100«/. sigurnost. Trije valovi. Skrbna gospodnija. Strokovnjak. Soliden, Stajerka 22, Točna plačnica 20, Takoj parcela. Trgovska hiša. Tudi reno- 1 viram. Takoj plačam. Trgovina, Točen plačnik 33, Urna in vestna. Uradnik, Vrtača, V vili. Varščina. Vilo kupim, V Ljubljani. Zanesljivo, Zima, 666, 777, 2000. Izgubila se je moška verižica, kromirana, od Livarske ulice do bežigrajske meščanske šole. Pošten najditelj nai jo odda proti nagradi v ogl. odd. (utra. 18921-28 Informacije Beseda L —.60. taksa —.60, za daianja naslova ali za šifro L 3.—. Kulovec Terezija nai blagovoli zaradi nuine informaciie takoi javiti svoj naslov na ogl. odd Tutra pod »J. M «. 18895-31 Vsakovrstni prevozi SEMENIč Telefon 36-92 ANEKDOTA Stari vojvoda Leopold Dessauski se je S svojimi vojaki dobro razumel. Znal je prav tako preklinjati kakor oni ali pa še bolje. Nekoč je ob poti zagledal vojaka, ki si je obiral uši. »Nepridiprav, kaj delaš tu?« se je zadri nad njim. »Uši nabiram,« je odgovoril oni osorno. Leopold, ki mu je ugajal ta ton, je segel v žep in dejal: »Prav delaš, sin moj! Vzemi tolar in si kupi novo srajco.« To je slišal drug vojak, ki se je hotel okoristiti z vojskovodievo dobro voljo. Vsedel se je ob pot. po kateri je moral vojvoda in si začel obirati uši. Toda vojvoda ga je spregledal. »Kai delaš tu?« pa je vprašal. »Uši iščem,« je odgovoril vojak in je že mislil, da bo dobil tolar. Vojvoda pa je dejal zateglo: »Tako? Kar stopi k onemu tam, tisti jih ima nekaj odveč!« t*A.fTE V .JUTRU"? # Po dolgi mučni bolezni nas je zapustila, pokrepčana s tolažili sv. vere. naša nadvse ljubljeaa, nenadomestljiva soproga, mama, sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa MARIJA KER VINA soproga zvaničnika drž. železnic v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 14. novembra 1941 ob 15.30 z 2al, kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Ljubljana, Scvnica, Ptujska gora, dne 12. novembra 1941. Globoko žalujoči: FRANC, soprog — MIMICA, hčerka — Franc, sin ter rodbine MLINARIC, TRAUN, HRASTNIK Novi naslon tTanrtškJinste« nI S ZAHVALA Za vse dokaze sočustvovanja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga oziroma papana, deda, pradeda, tasta, brata, strica in svaka, gospoda JOSIPA KATALANA se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljive žalostinke, iskrena hvala vsem številnim darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so na kakršen koli način izrazili svoje sočutje. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri. Ljubljana, dne 13. novembra 1941. Žalujoče rodbine: KATALAN, SMERKOLJ, TAVČAR Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Dvo- ali enosobno stanovanje tudi opremljeno, išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer, točno plačilo«. 18918-21a Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. ZAHVALA Vsem, Id ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše preljube soproge itd., gospe Tonete Terezife roj. Volk soproge kavarnarja jo obsnli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ld ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti, prisrčna zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo vsem številnim gostom za spremstvo, domačemu uslužbenstvu, ki je na prelep način počastilo spomin svoje gospodinje. Sveta maša zadušnica bo v petek, dne 14. novembra t. 1. ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Opremljen kabinet takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18905-23 LJUBLJANA, dne 13. novembra 1941. Sostanovalca v lepo sobo, iščem. Ilirska ulica 22-1., pri Novotny. 18897-23 Žalujoči ostali INSERIRAJ V „JUTRU"! iPt&^rr-.Z.iJ.. J. Marquand 58 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! »Tako je,« je dejal. »To, da jo čislate, je dokaz vaše bistroumnosti. Ko bi bili prišli semkaj v mlajših letih in ko bi bili imeli dobre učitelje, bi bili lahko do dna doumeli Kitajsko. Prav imate. Naše pr osvetljenosti je skoraj preveč. To, kar se vi šele zdaj učite, smo mi že pozabili.« »Po drugi strani,« sem dodal, puščaje vljudnost ob strani, »po drugi strani pa ste najbolj domišljavi ljudje na svetu.« »Res?« je zategnil knez. »Bojim se, da vas ne razumem. Da smo dosledni, ni dvoma. Tako na primer ne verjamem, da bi bil kdor koli mojih rojakov zmožen nespametnega dejanja, ki ga je storila gospodična Joyceova, ko je potegnila Vu Lo Fengu samokres izza pasu. To dejanje je bilo povsem neprikladno in po ničemer ni bilo moči pričakovati, da bo uspelo. Baš ti nerazsodni vzkipi so tisto, kar brani vašim rojakom, da nas ne razumejo.« »Da ni gospodična Joyceova storila, kar je storila. bi mi zdaj ne bili tu.« sem odvrnil. »Res je, toda po zdravi logiki imamo pravico biti tu,« je menil knez. »In potem je še nekaj drugega ... — pri teh besedah me je očitajoče pogledal — »namreč to, da ste mi nocoj tudi vi pripravili razočaranje in začudenje Tudi vi ste rav- nali nelogično, na način, ki se zanj ne morem ogreti. Tudi vi ste pokazali tisto nerazsodnost, ki je značilna za vaše pleme.« »A v čem je moja napaka?« sem vprašal. »Ali je mogoče, da se ne zavedate? Poslušajte: preden smo zapustili svetišče, kjer smo bili zaprti, ste imeli priložnost za dejanje, ki bi bilo vsem v korist. Orožje ste držali v roki. Zakaj ga niste uporabili? Vsak pameten človek bi ga bil. Morali bi bili ubiti Vu Lo Fenga, preden ste odšli. On sam bi bil vaše dejanje povsem razumel. Niti malo ne dvomim, da ga je celo pričakoval.« Knez Tung mi je s karajočim in zaničljivim obrazom zrl v oči. Izgubil sem bil njegovo spoštovanje in padel pri preizkušnji, ki mi jo je poslala usoda. Vedel sem, da bi bilo vsako pričkanje in dokazovanje bob v steno. Zato mu rajši nisem začel besedovati o človečanstvu, vedoč, da bi takšna razlaga presegala njegovo dovzetnost. »Nisem ga mogel ubiti,« sem oporekel. »Dal sam mu bil besedo, da mu bom skušal rešiti življenje.« Knez Tung si je položil roke na kolena. Zanič-ljivost njegovega pogleda name se je izpremenila v dobrohotno pomilovanje. »Nemogoče je...« — govoril je počasi, kakor bi se bal, da ga ne dohajam — »nemogoče je, da ne bi imeli toliko zdrave pameti in ne bi razumeli, da je bila takšna obljuba brez veljave v primeri s stvarnimi koristmi, ki bi jih bili dosegli s tem. če bi jo bili prelomili. Sam Vu Lo Feng ni prisojal vaši obljubi nikake vrednosti. Verjemite mi, da ne, zato bi ga bili morali ubiti. Prihranili bi si mnogo težav in mnogo nevarnosti. S tem, kar ste storili, ste Vu Lo Fenga samo vznemirili.« »Vznemiril?« sem ponovil. Nisem ga razumel, kaj misli. »Da, in še močno ste ga vznemirili,« je nadalje val knez Tung. »Zdaj ve, da niste zmožni logičnega ravnanja 2e to, da vobče živite, bo imel poslej za trajno nevarnost, ki mu grozi. Zaveda se. da ga boste dali prijeti, kakor hitro se vam ponudi prilika. Zdaj, ko ste mu pokazali usmiljenje, vas bo prav gotovo skušal umoriti.« Ob modrovanju kneza Tunga mi je nehote postalo nerodno, zakaj vedel sem, da je njegova sodba o značaju njegovih rojakov pravilna. Prišlo mi je na misel, da mora biti Vu Lo Feng ta mah že svoboden in da ga zame ni več varnega skrivališča ne v Pekingu ne zunaj njegovega obzidja. Tekoči in neosebni glas kneza Tunga me je navdajal z željo, zabrusiti mu oster odgovor. Spoznaval sem, kakor menda vsak tujec prej ali slej, da se z zamotano jutrovsko miselnostjo ne morem boriti. Razmišljanja kneza Tunga so me izprva zabavala, a zdaj so me pripravljala le še v ogorčenje. Moje lastne in njegove slabosti so mi bile to noč jasno pred očmi in razumel sem. da je med nama vsako razumevanje nemogoče. 2e sem mu hotel odgovoriti, ko se je vrnila Nora Joy-ceova. Pa sem bil kar zadovoljen, da morem goto-riti z njo. kajti vedel sem. da me bo razumela. »S kneeom Tungom sva imela majhno filozofsko prereko.« sera dejal. Ob vstopu v sobo me je bila Nora prijazno pogledala, a zdajci se ji je obraz stemnil. »Kaj se še niste dovolj nagovorili, Tom?« me je vprašala. »Se mar vračate tja, kjer ste začeli? Ali ne bo nikoli konca teh praznih besedi?« »Morda imate prav,« sem odvrnil, »toda mislil sem, da bi vas stvar utegnila zanimati. Knez Tung trdi, da ste storili nerazumno dejanje, ko ste iztrgali Vu Lo Fengu samokres.« Tedaj se je dekle nasmehnilo. Smehljaj se je lepo prilegal njenemu obrazu. »Vsekako sem vas pripravila do tega. da ste nekaj storili,« je odvrnila. »Morda je bilo to v zadnjih letih prvič, da ste se morali odločiti za dejanja. Še hvaležni ste mi lahko.« »Morebiti sem vam hvaležen,« sem zamrmral. »Zanesljivo ne vem.« Zdaj, ko je govorila z menoj, nisem ničesar več zanesljivo vedel; vedel sem le, da sem srečen, ker jo vidim pred seboj. Tista nekakšna borba, ki je bila prej med nama, je bila izginila, kakor bi jo čar odpihnil. Ne da bi točno vedel, zakaj, sem vendar čutil, da sva prijatelja ... najboljša prijatelja, kakor bi bil rekel gospod Moto. Nič takega ni bilo več v nji. da bi me bilo dražilo in jezilo. Vedel sem tudi, da sem se povzpel v njenem spoštovanju na višjo stopnjo, in ta zavest mi je dobro dela. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tikamo d. d. kot tisjearnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.