Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 19. novembra 2021, leto 6, šte­vil­ka 20 Kolesarska povezava vse do Ljubljane Obudili boksarsko tradicijo Začenja se gradnja kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana, ki bo končana v sedmih mesecih, zanjo pa bodo omenjene občine z znatno podporo države in Evropske unije plačale skoraj 2,5 milijona evrov. Aleš Senožetnik Jasna Paladin Kamnik – Župani občin Ka­ mnik, Mengeš in Trzin Ma­ tej Slapar, Franc Jerič in Pe­ ter Ložar, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin in direktor izvajalca, podje­ tja KPL, Radenko Ćubić so v četrtek, 11. novembra, v dvo­ rani Mekinjskega samosta­ na podpisali pogodbo za iz­ gradnjo regionalne kolesar­ ske povezave Kamnik–Men­ geš–Trzin–Ljubljana in s tem slovesno zaključili štiri leta trajajoča usklajevanja vseh deležnikov, ki so zdaj pripeljala do skorajšnjega začetka gradnje. Kolesarska povezava bo razbremenila ceste Levji delež vsega potrebnega dela, ki je pripeljalo do pod­ pisa pogodbe, je kot vodilni partner prevzela Občina Ka­ mnik, ki bo s kolesarsko po­ vezavo najverjetneje tudi največ pridobila. Prav Men­ geško polje med Podgorjem in občino Mengeš, kjer bodo zgradili največji odsek kole­ sarske steze, je bilo za kole­ sarje do sedaj najnevarnej­ še. »Ta pogodba je za našo občino zelo pomembna, saj bo že v prihodnje pol leta Minulo nedeljo je Boksarski klub Hayat po več kot tridesetih letih ponovno obudil tradicijo boksarskih tekmovanj v Kamniku. Kamnik – »Danes je prav po­ seben dan, saj domači Bo­ ksarski klub Hayat po več kot 30 letih ponovno gosti vseslovensko tekmovanje na domačih tleh,« je ob začetku boksarskega tekmovanja minulo nedeljo v športni dvorani Osnovne šole Toma Brejca zbrane pozdravil predsednik domačega kluba Boštjan Veinhandl. V ringu se je pomerilo štiri­ deset boksarjev iz dvanajstih slovenskih klubov, med nji­ mi tudi trije člani kamniške­ ga kluba. Poleg Žana Preda­ liča, ki se je boril v članski, sta v mlajši kategoriji v ring stopila še Haya Veinhandl Obaid in Stepan Kholodov. »Zadovoljen sem, da nam je uspelo izpeljati tekmovanje, saj so priprave na takšen spektakel precej zahtevne. Gre za peto kolo boksarske lige, ki hkrati šteje tudi za pokal Kamnika. Upamo, da bomo ponovno obudili pes­ tro boksarsko zgodovino v Kamniku in bo tekmovanje zopet postalo tradicional­ no,« nam je povedal Boštjan Veinhandl. Kot je dodal, bi tudi s takšnimi dogodki radi boks privedli na višji nivo: »Da nas ne bodo imeli za pretepače, saj je boks pleme­ nit šport, v katerem je vsak, ki ne igra po pravilih, tudi ustrezno sankcioniran.« 410. stran Tovarniška trgovina v Šmarci KAMNIK Pogodbo so podpisali: podžupan Aleš Čerin, direktor družbe KPL Radenko Ćubić in župani Matej Slapar, Franc Jerič in Peter Ložar. / Foto: Jasna Paladin našim občanom ponudila novo priložnost za drugačno obliko prevoza do prestolni­ ce. Dobro vemo, da se bodo naše potovalne navade slej ko prej morale spremeniti, in nova kolesarska povezava bo eden od projektov, ki nam bo to omogočil. S tem bomo razbremenili tudi naše ceste in s tem okolje, omenjena nova povezava pa bo priložnost tudi za razvoj turizma. Hvaležen sem vsem, ki sodelujete pri tem projektu, tudi ministrstvu za infrastrukturo, ki nam pomaga pri sofinanciranju. Verjamem, da se bomo dru­ go leto poleti skupaj zapelja­ li po kolesarski poti do Ljub­ ljane,« je pred podpisom pogodbe dejal kamniški žu­ pan Matej Slapar in dodal, da se bo občina v prihod­ njem letu lotila gradnje še ene kolesarske povezave, in sicer med Kamnikom in Go­ dičem, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za kolesar­ sko povezavo od Kamnika do Vranskega. PRODAJA PELETOV klasse A1 po ugodni ceni. N akup m ožen na vreče 1 5 kg ali celotne palete. N U D I M O VA M T U D I : Polietilenske folije za gradbeništvo, kmetijstvo UV obstojne folije Vrečke za zamrzovanje, nosilne vrečke, vreče različnih dimenzij Pelete klasse A1! P R O D A J A N A N A S LO V U : Prima plast Polovica povezave bo zgrajena na novo , Kamniška c.19, 1241 Kamnik-Šmarca, tel.: (01) 830 39 70 DELOVNI ČAS : ponedeljek–četrtek od 7. do 19. ure, petek od 7. do 15. ure, sobota od 7. do 12. ure. Trasa regionalne kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana Regionalna kolesarska pove­ zava od Kamnika do Ljublja­ ne bo namenjena dnevni migraciji prebivalcev na de­ lovno mesto ali v šolo, s či­ mer vse sodelujoče občine izpolnjujejo svoje zaveze o trajnostni mobilnosti. Po­ datki kažejo, da je potencial­ nih uporabnikov kolesarske steze iz Kamnika, torej tis­ tih, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano, kar enajst tisoč, še dva tisoč se jih v prestolnici šola. 43. stran OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ZANIMIVOSTI Potrjen osnutek proračunov za dve leti Branje tudi za ranljive Veronika kot fotografski izziv Igorjev svet maket Občinski svetniki so na novembrski seji med drugim obravnavali tretji rebalans letošnjega proračuna, predloga proračunov za leti 2022 in 2023 in osnutek strategije za mlade v občini. Knjižnice v dneh med 15. in 21. novembrom praznujejo Teden splošnih knjižnic Slovenije. Kamniška knjižnica ob tem opozarja, da svoje poslanstvo izvajajo tudi za ranljive skupine, torej vse tiste, ki do knjig iz različnih razlogov ne morejo. stran 2 stran 5 Na Glavnem trgu je na ogled razstava članov Foto kluba Kamnik, ki so v objektiv poskušali ujeti mit o malograjski Veroniki. stran 7 Kamničan Igor Grabnar se že vse življenje ukvarja z maketami, v zadnjih letih pa se je osredotočil na izdelavo maket, ki prikazujejo ključne zgodovinske trenutke na slovenskem ozemlju od koliščarjev do današnjega časa. stran 12 z vami strokovna in prijazna ekipa Elektrocenter, d. o. o., PE Kamnik Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik kamnik@elektro-center.si M: 031 646- 151, T: 01 83 12 546 Široka ponudba elektroinštalacijskega materiala. Naprave za obrt, industrijo in široko potrošnjo znanih blagovnih znamk. doma. a g še a v j ja si i n ič zn ra Za p no-novoletnih lučk Bogata ponudba božič Nadaljujemo dolgoletno tradicijo. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. 2 petek, 19. novembra 2021 Občinske novice Podporni zid (najverjetneje) ni ustrezen V pastirskem naselju na Veliki planini je zrasel podporni zid, ki pa ne ustreza pravilom. Občina je zato oddala prijavo pristojnim institucijam. Jasna Paladin Velika planina – Več pohodnikov in obiskovalcev Velike planine nas je v dneh po koncu letošnje pašne sezone opozorilo, da v pastirskem naselju na Veliki planini pri eni od pastirskih hiš gradijo podporni zid, in se spraševalo, ali je to dovoljeno. objekta, in če bodo za to obstajali pogoji, tudi ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi. Za vsak poseg gradnje je treba pridobiti pogoje in soglasje ali mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Za enostavne objekte, ki so grajeni izven območja vplivnih pasov občinskih cest, Občina Dvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Potrjen osnutek proračunov za dve leti Občinski svetniki so na novembrski seji obravnavali tretji rebalans letošnjega proračuna, predloga proračunov za leti 2022 in 2023 in osnutek strategije za mlade v občini. Jasna Paladin Kamnik – Novembrska seja občinskega sveta je znova potekala po videokonferenci, in čeprav so imeli svetniki na dnevnem redu le sedem točk, je seja trajala več kot šest ur. Volitve in imenovanja Ali je novozgrajeni podporni zid na Veliki planini skladen s pravili, bo ugotavljala inšpekcija. / Foto: Jasna Paladin Kot nam je povedal Janez Koželj, predsednik Pašne skupnosti Velika planina, podporni zid gradi lastnik pastirske hiše, z njim pa želi nadomestiti podporni zid, ki je pod objektom nekdaj že stal, a se je sčasoma porušil. Ker prejšnji zid najverjetneje ni bil betoniran niti tako visok, smo se z vprašanji, ali je tovrstni gradbeni poseg na Veliki planini dovoljen ali ne, obrnili na Občino Kamnik. »Občinske službe bodo opravile ogled omenjenega Kamnik ne izdaja soglasij,« so nam odgovorili. Podporni zid je višji od enega metra Nekaj dni kasneje so sporočili še, da je bilo po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da je podporni zid v Velikem stanu višji od enega metra, zato je bila zadeva posredovana v odstop gradbeni inšpekciji in zaradi kulturne dediščine tudi Inšpektoratu RS za kulturo in medije. Popolna zapora ceste na Trebelno pri Palovčah Trebelno pri Palovčah – Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo zaradi sanacije ceste med 19. novembrom in 20. decembrom v delovnem času med 7. in 15. uro veljala popolna zapora ceste Kamnik–Vranja Peč, in sicer med odcepom za Stari Grad in Trebelno pri Palovčah. V času popolne zapore bo za dvosmerni promet urejen obvoz v smeri Kamnik–Vaseno v Tuhinjski dolini–Velika Lašna–Vranja Peč– Zgornje Palovče–Kratna–Trebelno in obratno. J. P. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 3. decembra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 25. novembra 2021. Razprava se je razvnela že pri prvi točki Volitve in imenovanja, na kateri so obravnavali imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Zavoda za turizem in šport Kamnik. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Jožeta Korošca, Mihaela Resnika, Matijo Sitarja Močnika in Matjaža Šporarja, kar je bilo na koncu za las tudi sprejeto, a opozicija je opozorila, da so bili vsi njihovi predlogi preslišani, prav tako so posebej omenili direktorja Roka Jarca, s katerim niso zadovoljni, zato se jim zdi sestava sveta tega zavoda še toliko pomembnejša. Potrdili so tudi predstavnike ustanovitelja v Svetu Osnovne šole Marije Vere Anjo Grašič, Dragico Požek in Roberta Prosena. Že tretji rebalans letošnjega proračuna Opozicija je bila aktivna tudi pri obravnavi rebalansa proračuna, a ne pri glasovanju, saj so se svetniki LDP in LMŠ pri tej točki vzdržali. Po besedah župana Mateja Slaparja do večjih sprememb ni prišlo, saj ni izpadel noben večji projekt, so pa tovrstna usklajevanja potrebna zaradi konservativnejše priprave proračuna in sprememb, do katerih prihaja med letom. Prav to so mu očitali v opoziciji. »Na ta način v proračun spravite več projektov, kot bi bilo realno, nato pa med letom jemljete ven naše predloge, saj načrtovane postavke dejanskega stanja ne zdržijo. To je slab pristop, saj med občane prinaša razočaranja, prav tako pa nekdo v občinski upravi svojega dela očitno ne dela dobro, saj sicer toliko popravkov ne bi bilo potrebnih,« je denimo dejal Igor Žavbi (LMŠ). V sprejetem rebalansu so skupni izdatki občine za 3,3 odstotka nižji kot v sprejetem proračunu. Med večjimi spremembami je soglasje občine, da se družba Veli- Občinski svetniki so imeli novembrsko sejo znova po videokonferenci. ka planina lahko zadolži za 400 tisoč evrov za dokončanje rekonstrukcije ceste do Rakovih ravni. Prav tako je nižji znesek kredita občine, potreben za gradnjo OŠ Frana Albrehta; namesto 12,2 milijona evrov se bodo letos zadolžili za 10,4 milijona. Med drugim so se zvišale postavke za že izvedene projekte: cesto skozi Podgorje, pločnik v Volčjem Potoku, oživitev trškega jedra v Motniku, ureditev parka v Šmarci in prenovo atletske steze pri OŠ Marije Vere. Poskočili so tudi stroški plač zaposlenih na občini, precej višja pa so tudi plačila oskrbnih stroškov v kamniških vrtcih. Predloga proračunov za leto 2022 in 2023 Župan Matej Slapar je z občinsko upravo pripravil predloga proračunov za dve leti, kar sicer priporoča tudi ministrstvo za finance, a nekatere svetnike je zmotilo dejstvo, da so naslednje leto volitve, zaradi česar naj ta poteza po njihovem mnenju evrov (Občina 28.078.200 evrov in krajevne skupnosti 264.819 evrov), prenos sredstev iz leta 2021 v leto 2022 je ocenjen na 1.160.820 evrov, odhodki za leto 2022 pa so ocenjeni v višini 29.503.839 evrov (Občina 28.878.200 evrov in krajevne skupnosti 625.639 evrov). Za investicije bo namenjenih približno osem milijonov, od tega za obnovo cest 1,7 milijona evrov, 250 tisočakov bodo znova namenili za dokapitalizacijo družbe Velika planina. Poglejmo, katere bodo večje investicije: sanacija stražnega stolpa na Malem gradu, pločnik Soteska–Poreber, nadaljevanje obnove ceste v Podgorju, obnova ceste Nevlje–Oševek–Briše– Soteska, posodobitev uvoza v Cirius, javna razsvetljava v KS Tuhinj, gradnja vodovoda za GRS Kamnik, izvedba globoke vrtine pri zajetju Iverje, izvedba vodovoda Zduša, ureditev parka pred nekdanjo smodnišnico, prenova fasade stavbe, kjer deluje Galerija Miha Maleš, Proračuna za leti 2022 in 2023 bodo svetniki v drugem branju obravnavali in sprejemali že na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma 15. decembra. ne bi bila higienična. Kot je pojasnil župan, bo dvoletni proračun v veliko pomoč županu, kdorkoli že pač bo izvoljen na to mesto, novoizvoljeni občinski svet pa bo svoje delo lahko začel v miru. Prav tako bo lahko nemoteno delala občinska uprava, saj v proračunu več kot polovico izdatkov predstavljajo zakonske obveznosti občine. V predlogu proračuna za leto 2022 skupni načrtovani prihodki znašajo 28.343.019 ureditev trga pri avtobusni postaji in postavitev mamuta, športno igrišče na Vrhpoljah … Več denarja bo namenjenega prireditvam, ki jih organizira Zavod za turizem in šport Kamnik, 150 tisočakov bodo predvidoma vložili tudi v obnovo knjižnice. Sledila sta še obravnava in sprejem predloga proračuna za leto 2023, v katerem skupni načrtovani prihodki znašajo 26.770.649 evrov (Občina 26.505.830 evrov in krajevne skupnosti 264.819 evrov), prenos sredstev iz leta 2022 v leto 2023 je ocenjen v višini 1.160.820 evrov, odhodki za leto 2023 pa so ocenjeni v višini 27.931.469 evrov (Občina 27.305.830 evrov in krajevne skupnosti 625.639 evrov). Tam lahko med drugim najdemo postavke za ureditev Tunjiške in Medvedove ulice, kanalizacijo v Bistričici (2. faza), še eno vrtino pri zajetju Iverje, povezavo vodovodnega sistema Potok– Velika Lašna, žalno vežico v Nevljah, obnovo kamniške knjižnice … Svetniki so imeli v razpravi vrsto pripomb pa tudi predlogov, ali bodo upoštevani, bo znano pri drugem branju in sprejetju obeh dokumentov na naslednji seji. Strategija za mlade v občini Kamnik 2022–2026 Svetniki so obravnavali tudi predlog strategije za mlade – druge po vrsti. Prvo so namreč sprejeli leta 2014 in je zajemala obdobje do leta 2018. »Občina Kamnik se je z Mladinskim svetom Kamnik, Mladinskim centrom Kotlovnica, Centrom za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Kamnik, ter drugimi deležniki, ki delujejo na področju mladih, dogovorila o skupni pripravi lokalne strategije za mlade, ki bo za čas naslednjih štirih let (2022–2026) strukturirano vsebinsko začrtala delovanje občine na področju mladine. Namen strategije je vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti v občini Kamnik ter s tem zagotoviti pogoje za uspešno integracijo mladih in njihovo aktivno družbeno participacijo v lokalnem okolju,« je povedala višja svetovalka za družbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa, pri predstavitvi dokumenta pa se ji je pridružil tudi podžupan Sandi Uršič. Svetniki so v razpravi opozorili, da strategija nima finančnega okvira, da je obdobje štirih let prekratko, nekateri pa tudi, da se programi nanašajo le na mesto, ne pa tudi na podeželje. Strategija sicer obravnava osem področij, med predlogi pa najdemo tudi ustanovitev komisije za mladinska vprašanja, ki bi bila posvetovalni organ občinske uprave. 3 petek, 19. novembra 2021 Občinske novice Kolesarska povezava vse do Ljubljane Vabilo k ogledu slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Spoštovane občanke, spoštovani občani, tudi letošnje leto bomo 23. november, državni praznik, dan Rudolfa Maistra, zaznamovali na drugačen način kot običajno, a vendarle nič manj s ponosom in spoštovanjem do dejanj generala Maistra in njegovih borcev. Glede na trenutno epidemiološko situacijo in navodila ter priporočila pristojnih institucij žal ne bomo mogli izpeljati osrednje slovesnosti na način, da bi si jo ogledala širša javnost. Ob tej priložnosti bomo tako v sodelovanju z Zavodom za kulturo Kamnik s pomočjo video vsebine zaznamovali ta pomembni dan za Kamničanke in Kamničane, za Slovenke in Slovence. 31. stran Projekt, ki je ocenjen na 2,4 milijona evrov, vodi Evropska projektna pisarna Občine Kamnik, ki ji je uspelo dobiti tudi zajeten del nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna. Iz tega naslova bo za projekt namenjenih 2,2 milijona evrov, preostanek pa površine na pločniku v dolžini 0,29 kilometra in kolesarske površine na prometnih pasovih v dolžini 3,06 kilometra. Kolesarska pot od ceste odmaknjena pet metrov V občini Kamnik se bo kolesarska povezava začela v naselju Podgorje, kjer se bo kolesarska pot usmerila čez Dupliško polje po obstoječi poljski poti proti vzhodu do železniške proge, od koder bo zavila proti jugu do Korenove ceste. V bližini ob- Na predvideni trasi v občini Kamnik trenutno ni površin za kolesarje, zato bo kolesarska povezava v celoti zgrajena na novo in bo predstavljala povsem nove priložnosti za trajnostno mobilnost občanov. stoječega nivojskega prehoda čez železniško progo bo pot prečkala Korenovo cesto in se nadaljevala proti jugu zahodno od železniške proge. Ko železniška proga zavije v smeri vzhoda, bo trasa potekala vzporedno z regionalno cesto Mengeš– Duplica vse do meje z občino Mengeš. Kolesarska pot bo od vozišča umaknjena pet metrov. Na predvideni trasi v občini Kamnik trenutno ni obstoječih površin za kolesarje, zato bo kolesarska povezava v celoti zgrajena na novo. Na mestu nove šole je že gradbišče Obnova fasade policijske postaje je končana Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik – Stavba Policijske postaje Kamnik je prenovljena. Obnova fasade in zamenjava strehe sta bili del energetske sanacije objekta, ki jo je občina izvedla ob 49-odstotnem sofinanciranju ministrstva za infrastrukturo. Občina Kamnik bo iz kohezijskega sklada za obnovo tega objekta tako pridobila 82.400 evrov, pogodbena vrednost del pa je bila 159.480 evrov. Spomnimo, da ima policijska postaja od poletja naprej Foto: Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Kamnik – Izvajalec za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta je bil v delo uveden v ponedeljek, 8. novembra, in po izpolnitvi pogodbenih določil in pripravi dokumentacije je že začel pripravljalna gradbena dela, ki so zdaj že dobro vidna. Najprej so izvedli sondažni izkop in zakoličbo, nato pa začeli čistiti celotno površino, na kateri bo v prihodnjih mesecih potekala gradnja, tako da so odstranili vsa drevesa in grmovje. V tem tednu se je začela rušitev povezovalnega hodnika med obstoječo osnovno šolo in športno dvorano, uredili pa bodo tudi začasno dovozno cesto za tamkajšnje stanovalce in površine, kjer bodo starši lahko varno odlagali in prevzemali svoje otroke. Pogodbeni rok za dokončanje gradnje, ki se ga morajo držati izvajalci, je osemnajst mesecev od podpisa pogodbe, o poteku del pa bo občina občane tedensko obveščala tudi na svoji spletni strani. Vljudno vabljeni k ogledu slovesnosti, ki bo na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si potekala v torek, 23. novembra 2021, ob 18. uri, ogledali pa si jo boste lahko tudi na YouTube kanalu Občine Kamnik. Slavnostni govornik bo načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. Iskrene čestitke, spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. www.kamnik.si bodo občine zagotovile same. Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana bo dolga 13,74 kilometra, od tega bo 6,5 kilometra novozgrajene oziroma rekonstruirane. Ali natančneje: sestavljena bo iz petih tipov kolesarskih površin – kolesarske poti v dolžini 4,87 kilometra, kolesarske steze v dolžini 2,15 kilometra, kolesarskega pasu na vozišču v dolžini 3,36 kilometra, kolesarske Radenko Ćubić, Aleš Čerin in Matej Slapar / Foto: Jasna Paladin Srečno, Kamnik – Maistrovo mesto. Vaš župan Matej Slapar Zapore zaradi del v Tuhinjski dolini Kamnik – Zaradi obnove odsekov vozišča na državni cesti Kamnik–Ločica (dela vodi Direkcija RS za infrastrukturo), so v času med 15. in 24. novembrom predvidene delne zapore na treh odsekih na Podhruški in v Srednji vasi, kjer bo promet potekal izmenično enosmerno in bo urejen s semaforjem, od 19. novembra od 17. ure in do 21. novembra do 19. ure pa bo med Podhruško in Srednjo vasjo veljala popolna zapora. Obvoz bo potekal v smeri Snovik–Ločica–Trojane– Domžale–Kamnik–Podhruška in obratno. J. P. tudi nov vhod, in sicer s strani parkirišča. Vhod je po obnovi fasade urejen z nadstreškom in primerno označen. Pri koncu je tudi energetska sanacija Doma kulture Kamnik. Toplotni izolacijski sloj je izveden, sledi še zaključni sloj fasade. Dela v notranjosti so po večini zaključena in uporabniki svoje prostore že lahko uporabljajo, na omrežje pa je bila tudi že priključena sončna elektrarna, ki je nameščena na strehi in bo proizvajala elektriko za potrebe objekta. Kamnik v pričakovanju decembrskega vzdušja Tudi letošnje leto nam čas in razmere niso naklonjene, da bi se družili v velikem številu. Trenutna epidemiološka slika države in tudi naše lokalne skupnosti je takšna, da se v večjem številu žal ne moremo srečevati, kljub temu pa smo se odločili, da praznično okrasimo mestno jedro in druge kamniške ulice ter s tem pričaramo delček decembrskega vzdušja. Prižig novoletne okrasitve bomo imeli 3. decembra, od takrat dalje pa boste lahko tudi drsali na Glavnem trgu. Javni zavod za kulturo Kamnik na »Ta veseli dan kulture« v petek, 3. decembra 2021, ob 19. uri vabi na odprtje prenovljenega Doma kulture Kamnik, ki bo v nadaljevanju meseca že ponujal abonmajske predstave in druge prireditve. Miklavž pa se bo skupaj s svojim spremstvom letošnje leto ustavil tudi v Kamniku, a tokrat bo počakal na takrat veljavne ukrepe in navodila pristojnih institucij. Vse prireditve se bodo izvedle v skladu s takrat veljavnimi ukrepi pristojnih institucij. www.kamnik.si Kolesarska povezava bo končana v sedmih mesecih od podpisa pogodbe, tako da se bo do prestolnice na varen in okolju prijazen način mogoče peljati že pred poletjem. Ostanite zdravi! Vaš župan Matej Slapar 4 petek, 19. novembra 2021 Občinske novice, mnenja Začenjajo se dela na Vrhpoljah Komunalno infrastrukturo bodo prenovili na štirih ulicah. Vrhpolje pri Kamniku – Občina Kamnik je z javnim naročilom za prenovo komunalne infrastrukture na štirih ulicah na zahodnem delu Vrhpolj minuli teden izbrala podjetje Euro grad iz Ljubljane, končna pogodbena cena pa se je po pogajanjih ustavila pri dobrih 437 tisočakih. »Vodovod je bil na tem delu zgrajen v šestdesetih letih (gre še za pocinkano železo), kanalizacija pa nekoliko kasneje. Ker so kanalizacijske cevi betonske in ker gre za mešan sistem, že vrsto let prihaja do posedanj cevi ter vdorov zalednih meteornih voda, kar pa se odraža tudi na cestni infrastrukturi, pri večjih količinah odpadnih in meteornih vod pa večkrat zaznavamo izliv odpadnih voda v Kamniško Bistrico prek razbremenilnika visokih voda na Vrhpoljah pri Kamniku,« so nam razloge za prenovo komunalne infrastrukture na tem delu pojasnili na občini. Sanacija bo zajela obnovo mešanega kanala za padavinske in odpadne komunalne vode ter sanacijo vodovoda in obnovo hidrantnega omrežja. Celotna dolžina kanalizacije za odpadne vode znaša 385,75 metra, dolžina meteorne kanalizacije 403,4 metra, dolžina vodovoda pa 410 metrov. Hkrati se bodo obnovili tudi omenjeni odseki javnih poti. Začetek del je predviden še v tem letu, zaključek pa, odvisno od vremenskih razmer, v prvi polovici naslednjega leta. Žan Potočnik, svetnik LMŠ Kot športnik in ljubitelj kolesarstva z veseljem ugotavljam, da se nam obetajo boljši časi. Tik pred vrati je namreč izgradnja nove kolesarske poti v dolžini približno 3,5 kilometra, ki bo povezovala mesto Kamnik in Godič. Za izgradnjo bo Občina Kamnik pridobila nepovratna sredstva, tako iz Evropskega sklada za regionalni razvoj kakor tudi iz državnega proračuna, in sicer v vrednosti 80 : 20 odstotkov. Kolesarske površine bodo urejene ob strugi Kamniške Bistrice, nekaj pa tudi po obstoječih poljskih poteh. Začetek gradnje kolesarske poti je predviden v letu 2022, končana pa naj bi bila v letu 2023. Kmalu pa se nam obeta tudi kolesarska povezava med Ljubljano in Kamnikom. Tudi ta projekt bo zaživel s pomočjo evropskih in državnih sredstev. Kolesarska pot bo potekala od Kamnika skozi Mengeš in Trzin do Ljubljane, v celoti bo dolga približno 14 kilometrov. Zaradi dolgotrajnih postopkov, vezanih na sofinancira- Ena ključnih nalog lokalne samouprave je urejanje in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo (ceste, vodovod, kanalizacija, varne poti ...). Vsega ni mogoče postoriti naenkrat, zato je še bolj pomemben jasen seznam obnov npr. lokalnih cest. Na ta način bi se izognili slabi volji občanov, ki imajo velikokrat občutek, da prenove cest niso v odvisnosti od prioritet. Ta mandat so po mojem mnenju v izraziti prednosti obnove cest na podeželju, medtem ko urbani del občine v tem smislu ostaja zanemarjen. Proračunske postavke sicer obljubljajo nadaljevanje urejanja mestnega jedra in drugih urbanih območij OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LDP Ivanka Učakar, občinska svetnica NSi Kamnik Nove kolesarske poti Robert Prosen, svetnik LSU staviti svoj »piskrček«, ker že dolgo vemo, kakšni so demografski trendi. Predvsem pa se kot mlad občinski svetnik čutim dolžnega, da poskrbim za generacije, ki so zaslužne, da smo mi danes tukaj, in za generacije, ki so pred nami toliko ustvarile – najmanj, kar si zaslužijo, je, da živijo dostojno, so spoštovani in jim niso kršene njihove pravice. Mladi in starejši smo pogostokrat izpostavljeni tako v političnih programih, medijih … Kmalu po volitvah pa se na nas pozabi, tako upokojenci še danes nimajo tisoč evrov pokojnine, mladi pa ne stanovanj. Pozdravljam novo strategijo na področju mladih, kot napredna, z mladimi bogata občina si jo zagotovo zaslužimo. Bil pa sem razočaran, da je strategija napisana brez finančnega okvirja. Finančni okvir bi strategiji postavil večjo težo in mladi bi lahko dejansko videli, koliko se jo spoštuje in upošteva. Vsi veste, da smo Slovenci idealni za pisanje strategij, ki so res dobro zastavljene, a kaj ko kasneje namesto nadobudnih mladih lovijo le prašne delce v predalih. v Kamniku, vendar do realizacije ne pride. Očitno je, da trenutni oblasti mestno jedro in urejanje cest in ulic v mestu niso prioriteta, kar pa je najmanj nekorektno do tam živečih občanov. Nedavno je bila delno urejena kamniška obvoznica, vendar je cesto obnavljala država. Pri takšnih razpravah je vedno izgovor, da so bile ceste na podeželju zanemarjene, vendar to ne sme biti razlog, da se cestišča v mestnih naseljih pustijo propadati. Ker ostajajo dolgo zanemarjena, je treba na koncu za obnove nameniti več denarja, kot če bi jih obnavljali sproti. Pred leti sem predlagal in ponavljam, da mora imeti občina seznam prioritet obnov cest, ki temeljijo tudi na aktualni analizi poškodovanosti cestišč, in z upoštevanjem tega seznama bi bila pri obnovah cest vzpostavljena večja preglednost. Edis Rujović, vodja svetniške skupine LDP nje, se je rok izgradnje zamaknil za šest mesecev. Začetek gradnje je predviden v tem mesecu, projekt pa naj bi bil končan v letu 2022. Pričakujemo lahko tudi gradnjo poti za pešce in kolesarje na južnem delu občine, in sicer v sklopu izboljšanja poplavne varnosti Kamniške Bistrice. V ta namen sta predvideni rušitev mostu v Šmarci ob igrišču Virtus in izgradnja nove lesene brvi za pešce in kolesarje. Nadalje pa se bo zgradila pot ob novem protipoplavnem nasipu skozi Šmarco in Nožice. Vesel sem, da bomo kolesarji in pešci lahko kmalu varno uživali na poti vse do Domžal in Ljubljane. Strategija razvoja predšolske vzgoje v občini Kamnik – Občina se je lotila priprave še ene strategije, tokratna bo podlaga za razvoj področja predšolske vzgoje. Na podlagi ogledov enot vseh kamniških vrtcev bo pripravljena analiza stanja predšolske vzgoje na območju občine Kamnik, kjer bodo zajeti objekti, v katerih se izvaja predšolska vzgoja. Popisano bo obstoječe stanje vrtcev, potrebna investicijsko-vzdrževalna dela, preverjena skladnost objektov z aktualno zakonodajo. »Končna analiza bo skupaj z vsemi drugimi podatki in pregledom stanja predstavljala podlago za končni strateški dokument, ki bo služil kot osnova za nadaljnjo organizacijo predšolske vzgoje v občini,« sporočajo z občinske uprave. J. P. Dvoletni proračun Tudi ceste v urbanem delu občine so potrebne obnove NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA »Kultura in prosveta, to naša bo osveta.« Najbrž nas je malo, ki se spominjamo te parole. A nas je mnogo, ki se zavedamo pomena kulture, umetnosti. Kaj nam dviga razpoloženje, kaj nas opogumlja in povezuje, se je izkazalo v času zapiranja javnega življenja. Kot knjižničarka in pripovedovalka vsak predlog proračuna pozorno pregledam glede na ključne besede: kulturni dom, obnova, razpisi ... Ugotavljam, da je občinska politika na tem področju ustrezna: pozorna je do urbane sredine in podeželja, vlaga v infrastrukturo in namenja sredstva vsebinam. V letu 2021 je z reorganizacijo nastal samostojen Zavod za kulturo, ki domuje v dveh stavbah. Mekinjskemu samostanu se z novo podobo pri­družuje Dom kulture. Ko bo decembra energetska prenova, financirana z nepovratnimi EU-sredstvi v višini 231.334 evrov, končana, bo stavba energetsko varčna; delovanje odra pa bo z novimi lučnimi vleki varno, omogočena bo kreativnost scenskih mojstrov. MK 106.557 evrov nepovratnih sred­stev, Občina 169.643 evrov. Medgeneracijska solidarnost V sredo, 10. novembra, smo kamniški svetniki zasedali na 20. redni seji, ki je zaradi epidemioloških razmer (ponovno) potekala na daljavo. Na seji smo med drugim obravnavali rebalans (ti so v Kamniku v zadnjem času stalnica), proračuna za leti 2022 in 2023 in pa strategijo na področju mladih. Občinski upravi sem zastavil vprašanje v povezavi z našim Domom starejših občanov, ker sem dobil kar nekaj pobud in vprašanj s strani občank in občanov naše občine. Po nekaterih (neuradnih) podatkih naj bi v dom sprejemali le oskrbovance, ki so popolnoma nezmožni skrbeti sami zase (nepokretne, dementne), ne pa zmerno čilih občanov, ki jim je dom v prvi vrsti namenjen. V DSO Kamnik se srečujejo tudi z veliko fluktuacijo zaposlenih, ki je vprašljiva. Na seji sem podal pobudo, da se o tej problematiki opravi širša razprava s prisotnostjo direktorice, ki nam lahko iz prve roke poda relevantne, iskrene odgovore. Z vsem spoštovanjem do osebja, ki se trudi po svojih najboljših močeh, jim javno izrekam zahvalo za srčno opravljeno delo. Medgeneracijska solidarnost in skrb drug za drugega bi moralo biti gonilo naše družbe, pa je? Se zavedamo, da ljudje na »jesen« življenja pogosto nimajo ponujene dovolj bližine, nege, pomoči v razmerju s ceno, ki jo morajo plačati za bivanje v domovih za starejše? Razlogi za to pa seveda tičijo marsikje, tudi država bo tu morala pri- Razvojno naravnan predlog proračuna 2022 – tudi za kulturo Pripravljavci se zavedajo, da Občina Kamnik ni samo me­ sto, je tudi podeželje. Že v 2021 je bilo v proračunu za KD Godič, Vegrad, Srednja vas in Šmartno zagotovljenih skupaj 85.000 evrov. Predlog za leto 2022: sredstva v skupni višini 100.000 evrov. Na Gozdu je iniciativnost gasilcev in sveta KS našla rešitev – podstrešje bodo s sredstvi občine in lastnim delom spremenili v večnamensko dvoranico. V Motniku se je KD 2021 pridružila obnovljena »občinska hiša«, 2022 pa se bo osrednji prireditveni prostor na trgu. Povsod, kjer ljudje pokažejo voljo in sodelujejo s prostovoljnim delom, občina in župan namenjajo sredstva. Tako se že v fazi prenove ljudje povezujejo, ustvarijo prostor skupnosti, ki ni samo zid, je dom. S podeželja pa nazaj v mesto. Občina je lastnica južnega dela Smodnišnice, za leto 2022 se načrtuje priprava projektne dokumentacije za obnovo Šlosarije in KIKštarterju se bodo v naslednjih letih pridružile kreativne industrije, tudi tu z mnogo samoiniciativnosti, s pridobivanjem evropskih sredstev. Za vsebine – delovanje kulturnih društev in društev podeželske mladine – tudi v letu 2022 proračun namenja primerna sredstva. Spremljajmo razpise, ustvarjajmo, nastopajmo, prispevajmo v zakladnico duha, ne pustimo se malodušju. Mnenje občinskega svetnika OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA Jasna Paladin Mnenje občinskega svetnika Dvoletni občinski proračun ni nič nenavadnega. V mnogih občinah to prakticirajo. V začetku mandata se sprejme za 1. in 2. leto mandata, na sredini pa še za zadnji dve. V Kamniku je župan Slapar le na začetku mandata predlagal dva proračuna hkrati. A je že pred prvo obravnavo tistega za leto 2020 umaknil, saj ni bil usklajen z zakonskimi zahtevami. Vse do leta pred volitvami torej nismo obravnavali dveh proračunov hkrati. Predlaganje proračuna za leto po volitvah jem­ ljem kot napoved kandidature in predstavitev volilnega programa za prihodnji mandat. V proračunu za leto 2023 najdemo kup investicij, ki jih trenutno vodstvo občine prelaga iz leta v leto. V času po volitvah pa obljublja, da bo zgrajeno vse, kar jim ni uspelo v tem mandatu. V svetniški skupini LMŠ smo v prvem branju podprli oba proračuna. Z jasnim navodilom županu, naj pri pripravi proračunov za naslednjo obravnavo upošteva naše pripombe in zakonske določbe, ki v predlogih za prvo branje niso bile upoštevane. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da bo na izvajanje prihodnjih proračunov močno vplivala tudi finančna situacija v državi. Trenutna oblast je namreč pridelala precejšen primanjkljaj v državni blagajni, iz katere prihaja tudi večina sredstev, ki jih občine potrebujejo za svoje delovanje. Bojim se, da državni proračun tako visokih izdatkov dolgo ne bo vzdržal in da se bo to odrazilo tudi na občinski prihodkovni strani. Igor Žavbi, vodja svetniške skupine LMŠ 5 petek, 19. novembra 2021 Aktualno Prejeli smo Leseni odpadki Ne vem, koliko občanov se je že srečalo z odločitvijo podjetja Publikus, da ne sprejemajo lesenih odpadkov (narejenih iz lesa, ne iverne plošče), zato javno sprašujem, kam sodijo ti odpadki in kdo bo kriv za nastajanje črnih odlagališč. Zanima me, ali je to v soglasju z Občino Kamnik. Agata Sankovič, Kamnik Leseni odpadki – odgovor Kar se tiče prevzemanja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, imajo naši sodelavci navodilo, da ne odpeljejo odpadkov, ki glede na vrsto in količino ne sodijo v skupino kosovnih odpadkov. Najbolj problematični odpadki so tisti, ki so posledica odstranjevanja/rušenja stavbnega pohištva (podboji vrat, okna …) in večjih talnih površin (parket …), kjer so odpadki med seboj pomešani in jih lahko tretiramo zgolj kot mešane gradbene odpadke ali mešane komunalne odpadke. Vse pogosteje uporabniki kot kosovni odpadek skušajo oddati tudi odpadne gume, odpadna oblačila in različne vrste stekel (pleksi, barvno …). Uporabnike skušamo navaditi, da nam pri oddaji naročila raje odkrito povedo, kaj bi še oddali in ne spada v nobeno rubriko kosovnih odpadkov oziroma v rubriko drugo, da skupaj najdemo najhitrejši način oddaje (npr. lasten dovoz v zbirni center). Samo na ta način smo lahko učinkoviti pri nadaljnjem razvrščanju odpadkov v zbirnem centru oziroma po nepotrebnem ne ustvarjamo mešanih komunalnih odpadkov, ki stroškovno najbolj bremenijo gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. V primeru, da določenih odpadkov nismo prevzeli, je najbolje, da stranka to javi administratorju v OC Kamnik, ki bo lahko nepristransko preveril zadevo oziroma od delavcev, ki so izvedli prevzem, zahteval dodatna pojasnila. Gregor Kranjec, Publikus, d. o. o. Usoda »ta nove« šole Pred kratkim sem na naslovnici našega časopisa zagledal lepo fotografijo meni ljube stavbe – »ta nove« šole (OŠ Frana Albrehta), ki mi je nekoč dajala kruh, ne pa strehe, ki sem jo takrat tako potreboval. Spomini na tiste čase pa so vseeno lepi. Upam le, da nova stavba ne bo kmalu postala premajhna. Svoje službovanje kot učitelj sem pravzaprav začel nad pošto, kjer so bili po vojni dolgo časa osnovnošolski prostori. Gimnazijski so bili v današnji OŠ Toma Brejca. Spominjam se vesele in delovne zbornice, dobrega, nezahtevnega ravnatelja Iva Miheliča in seveda učencev, ki so bili hvaležni za vsako ponujeno znanje. Bili smo mladi, a tudi kritični. Zadnje leto v prostorih nad pošto (1959) se nam je pridružil Slavko Ferbežar, ki so ga takoj vključili v projekt gradnje nove šole, te, ki te dni še stoji na tej lokaciji. Veselili smo se dne, ko bomo pobrali dnevnike in zastavili delo v novi šoli. Opazili pa smo, da stavbo gradijo v neke nevarne višave – v višja nadstropja bodo očitno namestili gimnazijo. Slavko Ferbežar, zagnan človek, je bil vedno bolj zaskrbljen. Po zdravi pameti smo vedeli, da je bila statično stavba načrtovana drugače in da nikoli ne bo dovolj varna. Na pripombe pa so oblasti Ferbežarju dale jasno vedeti, naj umolkne ali pa ne bo ravnatelj. Nekaj vrstic pa bi namenil tudi omenjenemu ravnatelju Miheliču. Njegovo domoljubje je bilo veliko, študij prava je opustil, leta 1920 pa je postal aktivist na Koroškem, kjer naj bi Slovence pripravljal na prihajajoči plebiscit. Glede teh dogajanj mi je marsikaj zaupal: prave podpore tedanjih beograjskih oblastnikov ni imel, saj so se ukvarjali le sami s seboj in s političnimi problemi, sam pa je hodil od hiše do hiše in ljudi prepričeval. Ni mu bilo lahko, saj so povsod viseli plakati, ki so ljudi le begali – veliko jih je glasovalo za Avstrijo, a o tem se danes ne govori. Ko bodo podirali našo »alma mater«, bodo mnogi obstali, obudili bodo spomine; na žalost pa iz šole nad pošto verjetno nikogar ne bo, tudi mene ne. Tempus fugit. Mirko Mrčela, Kamnik France Balantič tudi na znamki Kamnik – Zavod za turizem in šport Kamnik je v sklopu predstavitev Kamnika in njegovih znamenitosti izdal novo v seriji tematskih spominskih znamk tarifnega razreda B. Tokrat so z znamko zaznamovali stoto obletnico rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki se je v Kamniku rodil 29. novembra 1921. Ta dan bo na osrednji kamniški pošti za zbiratelje na voljo tudi priložnostni žig. Znamka, ki je veljavna v notranjem poštnem prometu in je namenjena pošiljkam do teže petdeset gramov, je že na voljo v kamniški turistični pisarni na Glavnem trgu. J. P. Branje tudi za ranljive Knjižnice v dneh med 15. in 21. novembrom praznujejo teden splošnih knjižnic Slovenije. Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ob tem opozarja, da svoje poslanstvo izvajajo tudi za ranljive skupine, torej vse tiste, ki do knjig iz različnih razlogov ne morejo. Jasna Paladin Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik že vrsto let izvajajo projekt Srečanja s knjigo. Gre za pogovore o knjigah v bralnih skupinah, ki jih enkrat mesečno med oktobrom in majem na različnih lokacijah v kamniški enoti knjižnice ali zunaj nje vodijo Danijel Bezek, Barbara Božič, Ivanka Učakar, Mateja Keber in Vika Gujtman. A med ljubitelji knjig je tudi več občanov, ki brati samo ne zmorejo (več), pa jim knjiga še vedno zelo veliko pomeni. Za takšne od decembra 2019 pripravljajo Srečanja s knjigo za ranljive skupine, kar pomeni, da knjižničarka Vika Gujtman enkrat mesečno pripravi srečanje v Domu starejših občanov Kamnik, Dnevnem centru za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon, v prostorih knjižnice pa tudi za Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet. »V naši knjižnici smo opazili potrebo po tem, da bi pripravili redna Srečanja s knjigo tudi za ranljive skupine. Ne nazadnje je naše poslanstvo v tem, da širimo bralno kulturo na vse in med vsemi, torej na ljudi, ki lahko sami pridejo v našo knjižnico, in na tiste, ki tega ne zmorejo – ker težko berejo, ne vidijo več dobro, so gibalno ovirani, se na knjižnico morda niti ne spomnijo … Takšnim zelo veliko pomeni, če jim kdo knjigo bere in preprosto le poslušajo zgodbo, se druži- Srečanja s knjigo za ranljive skupine vodi knjižničarka Vika Gujtman. / Foto: Jasna Paladin jo in o slišanem pogovarjajo. Tudi to je širjenje bralne kulture. Če bralci ne zmorejo sami do knjige, se potrudimo knjigo in zgodbe pripeljati do njih,« nam pove Vika Gujtman, ki na omenjenih srečanjih opaža, kako zelo veliko jim knjige pomenijo. »Sploh takšne, ki so kakorkoli povezane s Kamnikom, saj jim to zbuja veliko spominov, pogovori po tem so zelo živahni, marsičesa se ti starejši ljudje spomnijo in takšna srečanja obogatijo prav vse udeležence. Skupine so majhne, da udeleženci lažje slišijo, zato je epidemija naša druženja precej prizadela, saj moramo sedeti dovolj narazen. Klasična Srečanja s knjigo so se med epidemijo preselila na splet, a kaj bi to pomenilo neki gospe v domu starejših občanov, ki je osamljena, pogreša druženje, branje, se razveseli vsakega obiska … Ta srečanja zato morajo potekati v živo, če zaradi ukrepov to ni možno, srečanja žal odpadejo. Najpomembnejše pri vsem je druženje,« še pove naša sogovornica, ki seznam knjig pripravi za celo sezono vnaprej. Za zdaj so srečanja namenjena le zaprtim oz. organiziranim skupinam, a če niste v Domu starejših občanov, v Štacjonu ali Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet, ne zmorete brati, pa vseeno pogrešate knjige, zgodbe in druženje ob njih, se lahko pridružite skupini, ki se vsako drugo sredo v mesecu ob 14. uri sestane v prostorih knjižnice v Kamniku. Izposodite si lahko tudi zvočne knjige Za tiste, ki ne morejo brati sami, pa v knjižnici priporočajo tudi zvočne knjige. Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik razpolaga s petdesetimi naslovi zvočnic na zgoščenkah in dvestotimi naslovi zvočnic iz spletne zbirke Audiobook, ki jih lahko poslušamo s pametnimi telefoni. »Svojcem in drugim priporočamo, da tako polepšajo trenutke samote svojim bližnjim, ki se sami težko znajdejo,« sklene Vika Gujtman. Panoramska pot bo betonirana V Arboretumu bodo novi vhod in načrtovano oranžerijo povezali s potjo, ki bo prijazna tudi uporabnikom na vozičkih. Jasna Paladin Volčji Potok – Arboretum Volčji Potok skupaj z ustanoviteljem, ministrstvom za kulturo, in ob podpori Zavoda za varstvo kulturne dediščine te dni zaključuje prvi sklop ureditve t. i. novega Arboretuma – panoramsko pot, s katero bodo povezali vhod v park in območje stare uprave. »Pot v dolžini približno šeststo metrov bomo utrdili z betonom, z njo pa povezali vhod in načrtovani rastlinjak oziroma oranžerijo, ki jo bomo prihodnje leto postavili ob stavbi stare uprave. Tam bomo uredili tudi nekakšen trg. Na tem območju nameravamo uvesti nekoliko sodobnejše programe za naše obiskovalce, betonska pot, ki bo tudi primerno osvetljena, bo bistveno prijaznejša tudi invalidom, prav tako nam bodo nove površine omogočale izvedbo Panoramska pot bo dokončana v teh dneh, uradno pa jo bodo odprli spomladi. / Foto: Jasna Paladin prireditev skozi vse leto in v vseh vremenskih pogojih,« nam je povedal direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in dodal, da je vrednost ureditve poti 115 tisoč evrov, strošek pa bo v celoti plačalo ministrstvo. Poudaril je še, da bo to tudi edina betonirana pot v parku in da druge ostajajo peščene. Del levo od drevoreda se bo tako postopno razvil v novi del parka, desna stran pa bo v celoti ostala zgodovinska, poudarjajo v Arboretumu, kjer se te dni intenzivno pripravljajo na prižig lučk in pripravo decembrskih vsebin v parku, ki bodo razveselile predvsem najmlajše. 6 petek, 19. novembra 2021 Zanimivosti Lovimo trenutke Smučarji po starem zborovali v Bočni Lansko pomlad smo v svetu Krajevne skupnosti Kamnik-center zaradi ustavitve javnega življenja opustili skoraj vse naše dejavnosti, izvajale so se le občinske investicije v infrastrukturo, letos smo se opogumili in iskali možnosti povezovanja krajanov. Marjan Schnabl Krajani so se septembra zbrali na Trgu talcev, se sprehodili po krajevni skupnosti in izvedeli veliko zanimivih zgodb. Foto: Breda Griljc Kamnik – Marca smo v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik v okviru projekta Kamniška literarna transverzala posneli film in napisali vodnik Po kamniških predmestjih Podgora, Graben in Šutna. Če se ne moremo potepati skupaj, vsaj pripravimo spodbude za sprehode v mehurčkih, počastimo občinski praznik, ponudimo informacije o osebnostih in zgodovini, obudimo osebne spomine. Na YouTubu ima film trenutno 1024 ogledov, brošuro je v knjižnici in na dogodkih prejelo čez dvesto Kamničanov, 714 pa je ogledov v digitalni obliki. O projektu je Kamničan-ka 2. aprila objavila članek Po Podgori, Grabnu in Šutni, ki je prav tako spletno dostopen v arhivu časopisa. Aprila smo razpisali natečaj za polepšanje in ureditev krajevne skupnosti Naj cveti povsod, se povezali z Občino Kamnik in Arboretumom Volčji Potok. S kuponom je med 22. in 24. aprilom okroglo dvesto prebivalcev dvignilo sadike balkonskega cvetja. Najlepšim zasaditvam posameznikov in trgovin ter gostincev smo septembra na krajevnem prazniku podelili zahvale za vztrajnost in estetski čut. Za ta projekt smo porabili 2.300 evrov. Mestno jedro je letos zažarelo v zasaditvah, za katere so skrbeli javni delavci, financirala pa jih je občina. Pohvalno. Preko poletja sta bili v KS Kamnik-center izvedeni dve rekonstrukciji cest. V delu naselja Žale je bila najprej položena kanalizacija, obnovljen vodovod in pripravljeni vodi za razsvetljavo ter optično omrežje, nato pa asfaltirano 200 metrov ceste, na Ekslerjevi ulici se je preplastilo sto metrov cestišča v sklopu so- Foto: Breda Griljc Ivanka Učakar Navdušila nas je tudi prenovljena Rautarjeva vila in njen vrt, od koder se odpirajo lepi pogledi na mesto. Ljubitelji smučanja in kolesarjenja po starem se še pred uradnim začetkom zimske sezone zberemo z namenom, da pregledamo delo pretekle sezone in pripravimo koledar srečanj in tekmovanj za prihodnjo sezono. časnih del z Adriaplinom. Ocenjena vrednost investicij je 200 tisoč evrov. Septembra smo se spraševali, ali izvesti tradicionalno krajevno srečanje. Lovili smo zadnje dneve, ko še ni bilo veliko okužb, upoštevali vse ukrepe, se dogovorili s posamezniki za oglede in predstavitve. Še vreme nam je bilo naklonjeno. V petek, 17. septembra, se je ob 17. uri na Trgu talcev zbralo štirideset ljudi. Tu je svoje spomine na otroštvo pripovedoval Dare Gole. Sprehod smo nadaljevali proti Žalam do igrišča, ki je v upravljanju KS Kamnik-center. Pozdravil nas je podžupan Bogdan Pogačar ter prisluhnil živahni razpravi, kaj vse je še treba obnoviti, sezidati, česa si želimo, kaj potrebujemo. Vrhunec spre- hoda pa je bil obisk malo skrivnostno obnovljene Rautarjeve vile (Truzturn). Hvala lastnikoma, da sta z nami delila zgodbe o rovih med Malim gradom in Žalami. Spustili smo se do železniške postaje Kamnik Mesto. Strokovno razlago in veliko zanimivega je podala umetnostna zgodovinarka Saša Lavrinc. Pokazala nam je filigransko izrisane načrte za fasado. Druženje smo zaključili že v mraku pri Marjanci s podelitvijo priznanj in pogostitvijo. Kako smo uspešni na pogajanjih za realizacijo potreb krajanov, preverite v predlogu proračuna za leto 2022. Kmalu izveste tudi, kateremu znamenitemu Kamničanu bomo postavili doprsni kip v propilejah na Malem gradu. Bočna – Kraj zborovanja se vsako leto menja, tokrat so bili gostitelji člani društva Podmeninski gadi, ki so zbor sklicali za soboto, 6. novembra, v Bočni. Naj spomnimo, da je omenjeno društvo v preteklosti delovalo kot sekcija v Društvu učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, enako kot še vedno deluje sekcija Kamniške grče z enakimi vsebinami. Zadnje čase je tudi med starodobnimi smučarji in kolesarji pandemija covida-19 preprečila nekaj srečanj in tekmovanj. Predsednica Podmeninskih gadov Minka Rezoničnik je v uvodu pozdravila predstavnike društev, in sicer Rovtarje iz Škofje Loke, Kamniške grče iz Kamnika, GSK Veseli Savinjčani iz Mozirja, ŠD Juršinci, Kulturnica Gaberke in Podmeninske gade iz Bočne, medtem ko so se člani iz TD Logatec, Gora Predmeja, Emaus iz Bovca, Ta leseni iz Krope, Novaški lok smučarji iz Cerknega in predstavniki iz Tržiča in Bohinja opravičili. Z minuto molka smo se poklonili spominu na preminule kolege, ki so v preteklosti sodelovali na naših srečanjih kot tekmovalci, ocenjevalci ali organizatorji, med njimi tudi Kamničani Aleksander Sarnavsky, Gregor Poličnik, Janez Škorjanc, Bojan Rode, Janez Baloh, Jože Škorjanc, Tone Podjed in Marijan Stele. V nadaljevanju je predsedujoča povzela sklepe zadnjega zbora, med katerimi so na novo opredeljene starostne kategorije tekmovalcev, vpeljana je nova kategorija, in sicer pri ženskah so super veteranke nad 60 let in pri moških super veterani nad 70 let. Prisotni so se seznanili z okvirnimi datumi srečanj in tekmovanj ljubiteljev smučanja po starem v sezoni 2021/2022, in sicer v Bočni, Kropi, Juršincih, Cerknem, Bovcu – Kaninu, Škofji Loki, na Predmeji, Golteh, Logatcu, Gaberkah ali na Kopah in Voglu. Iz tujine še niso določeni vsi datumi, nedvomno pa ostajajo kraji dogodkov, kot so Zell am See, Feuerkogel, Wagrain – Flachaun Berhtesgaden, Leogang. Za kolesarjenje po starem so predvideni Stara Gora, Beltinci, Škofja Loka, Šentjur, Duplek, Velika Polana, Gabrke, Bela krajina, Juršinci, Šmartno ob Paki, Dobrna - Vojnik, Koprivnica na Hrvaškem in Nagikaniža na Madžarskem. Vse bo odvisno od trenutnih razmer. V razpravi je bilo v postavljeno vprašanje, zakaj ni več priljubljenih tovrstnih srečanj v Kamniku in na Veliki planini za Pokal šinkel, ki so bila vedno dobro organizirana in množično obiskana. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da so največji problem finance, premajhna zainteresiranost in osip med člani, pomanjkanje snega ter primernih terenov v dolini, čeprav je Velika planina kot nalašč primerna za tovrstna srečanja glede na tradicijo smučanja še iz časov Drenovcev, prvih najemnikov pastirskih koč kot smučarjev pozimi po letu 1930, izjemne naravne kulise, ne nazadnje pa tudi sedanje vodstvo Zavoda za turizem in šport v Kamniku ne kaže posebnega zanimanja za tovrstno prireditev. Kljub vsemu smo v preteklosti med letoma 2000 in 2011 uspeli organizirati deset teh srečanj in sedaj samo še upamo na boljše čase. Podelili nove certifikate kakovosti Srce Slovenije Kamnik – Razvojni center Srca Slovenije je kot upravljavec Kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije v oktobru organiziral že peto ocenjevanje rokodelskih in prehranskih izdelkov Srca Slovenije, pri katerem so kot ocenjevalci sodelovali mag. Marlena Skvarča, dr. Tanja Lešnik Štuhec, prof. dr. Janez Bogataj in Matej Zupančič s predstavnicami Razvojnega centra Srca Slovenije direktorico Mojco Štepic, Mijo Bokal, Tino Vatovec in Tino Pregel. Med letošnjimi prejemniki certifikatov kakovosti je sedemnajst ponudnikov (deset rokodelcev in sedem proizvajalcev prehranskih izdelkov) iz občin Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče in Šentrupert s skupaj 39 izdelki, od tega je osemnajst prehranskih in enaindvajset rokodelskih izdelkov. Kot so sporočili iz Razvojnega centra Srca Slovenije, so med rokodelskimi izdelki na letošnjem izboru prevladovali lončarski in leseni izdelki, med prehranskimi pa so bili najbolje ocenjeni mlečni in mesni izdelki in rezanci, izstopali pa so tudi piškoti. Po novem se tako s certifikatom kakovosti ponaša že 259 prehranskih in rokodelskih izdelkov iz občin z območja Srce Slovenije. J. P. PIKA NA i Ob nakupu vozila Peugeot prejmete bon za zimske pnevmatike s premontažo peugeot.si *Vrednost bona ob nakupu in dobavi novega vozila Peugeot 3008, Peugeot 5008, Peugeot 508 in Peugeot Traveller je 500 EUR, ob nakupu in dobavi ostalih novih osebnih vozil Peugeot je vrednost bona 300 EUR. Bon je možno vnovčiti le za nakup in premontažo pnevmatik, ki so kupljene pri pooblaščenih prodajalcih in serviserjih Peugeot v Sloveniji ob nakupu in dobavi novega osebnega vozila v času od 11.10. do 30 .11.2021 in sicer pri pooblaščenem prodajalcu, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Bona ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek. Bon ni prenosljiv na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja od vrednosti bona, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša od vrednosti bona, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati za drug izdelek. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 722 70 10, www.rodex.si Peugeot_Pika-na-i_Letak_A5_v04_nve.indd 1 08/10/2021 12:14 7 petek, 19. novembra 2021 Kultura Veronika kot fotografski izziv Trofaiach gostil kamniškega umetnika V sklopu regionalne razstave Erzbiennale 3.0 je bil kot gostujoči ilustrator iz pobratenega mesta povabljen Dejvid Knežević. Simona Kočar Na Glavnem trgu je na ogled razstava članov Foto kluba Kamnik, ki so v objektiv poskušali ujeti mit o malograjski Veroniki. Aleš Senožetnik »Usenčiti« neulovljivo Ideja Veronike se je izkazala za izmuzljivo, v procesu raziskovanja, ki je bil preplet skupinskega in individualnega, pa se je sodelujočim ves čas oddaljeval. »Z njegovim oddaljevanjem so nam ostajale sence, na katere smo bili potem bolj pozorni in iskali kreativni potencial prav v njih. Tako smo dopuščali, da se nam neulovljivo vsaj 'usenči',« je še zapisal Rudi Kotnik, ki poudarja, da so fotografi tematizirali vse strukturne elemente mita, Dejvidova ilustracija 3 bears be, ki zajemajo njegove misli, kritike sveta in eksistenco posameznika. Dela na razstavi so bila na ogled do 14. novembra. Razstava na velikoformatnih panojih je na ogled v središču Kamnika. / Foto: Aleš Senožetnik Veroniko, zaklad, Mali grad, jezero in zmaja, na razstavi pa opazimo tudi nove verzije mita kot celote. »Ta sodobna verzija, kjer mit ni nasprotje resnice, ampak resnica naše realnosti, je seveda vezana na specifiko današnjega časa. Nekoč je izkazalo, da skupinsko delo med člani dobro funkcionira in da je najbolje, da same izvedbe z različnimi omejitvami ne zapletemo že na samem začetku, ampak se prepustimo toku dela. Tako ima vsak sodelujoči možnost, da ta tok spreminja in Kot je povedala predsednica kluba Ana Stanovnik Perčič, ima Foto klub Kamnik že dolgo tradicijo postavljanja razstav na prostem, s čimer želijo fotografijo približati občanom in drugim obiskovalcem. Že od ustanovitve kluba namreč postavljajo razstave na različnih lokacijah v Kamniku. Sprva je šlo za cikel razstav iz serije Oko Kamnika, kjer je glavno tematiko predstavljalo mesto z okolico, nato pa so se predstavili tudi z drugimi motivi. zgodba kot mit imela svojo funkcijo v konkretnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu, da je družba delovala na določen način. Tako kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevzela, osupnila poslušalstvo, tako danes podobe virtualne realnosti fascinirajo ljudi na podoben način. Virtualni miti imajo dandanes funkcijo, da podobe nasmejanih obrazov na spletu ljudi prevzamejo, da so fascinirani z bleščavostjo spektakularnih fotografij in temu ustrezno delujejo – razmišljajo, volijo in seveda kupujejo,« je sklenil Kotnik. Prepuščajo se toku dela O Veroniki je spregovoril tudi član Bojan Mijatović, ki je razstavo tudi kuriral. »Že leta 2019, ko smo sodelovali pri razstavi FKK OFF!, se je nanj vpliva. Pri marsikom se je videlo, da ga je projekt spodbudil, da je vzporedno delal še kakšno serijo in raziskovati druge reči,« je povedal Bojan Mijatović, sicer diplomirani fotograf na ljubljanskem Vistu, ki zaključuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter pedagoško-andragoške izpite na Filozofski fakulteti. Kot še dodaja, pri samem procesu ustvarjanja ni toliko pomembno, kaj je predmet zanimanja, temveč da se do dela resno pristopi – in to ne le v fazi ustvarjanja, temveč tudi ob pogovorih, gledanju in oblikovanju končnega izbora. »Vse to vpliva na sam proces in tudi končni rezultat, ki ni edini možen. Če bi cel projekt ponovili, bi na koncu zagotovo prišli do drugačnih rezultatov.« Vrsto let postavljajo razstave na prostem Kot je povedala predsednica kluba Ana Stanovnik Perčič, ima Foto klub Kamnik že dolgo tradicijo postavljanja razstav na prostem, s čimer želijo fotografijo približati občanom in drugim obiskovalcem. Že od ustanovitve kluba namreč postavljajo razstave na različnih lokacijah v Kamniku. Sprva je šlo za cikel razstav iz serije Oko Kamnika, kjer je glavno tematiko predstavljalo mesto z okolico, nato pa so se predstavili tudi z drugimi motivi. »Čeprav smo se pri razstavah na prostem v zadnjih letih odmaknili od Kamnika, pa smo prav z Veroniko znova posegli v njegovo srž in pripravili po mojem mnenju eno naših najbolj dovršenih razstav,« pravi predsednica fotografskega kluba in dodaja, da so Veroniko začeli snovati že v lanskem letu. K dejstvu, da je bil projekt dokončan šele ob koncu letošnjega leta, pa je poleg tega, da je tematika zahtevala svoj čas, prispevala tudi epidemija covida-19, med katero se člani dlje časa niso mogli sestati, sestanki po spletu pa niso odtehtali tistih v živo. Ob tem jo veseli, da se je klubu kljub trenutni situaciji v zadnjem letu in pol pridružilo več novih članov, medse pa vabijo tudi druge navdušence nad fotografijo. Razstava je na ogled na Glavnem trgu, v prihodnjih dneh pa jo bodo prenesli na razgledni plato na poti na Mali grad, kjer si jo bodo obiskovalci lahko ogledali še do 5. decembra. Dejvid Knežević in Albert Eckert V knjigi je več kot 100 receptov in zanimivosti o čokoladi v poglavjih: o kakavovcu in kakavovem zrnu, od kakavovega zrna do čokolade, čokoladne torte in kolači, čokoladni deserti in strjenke, čokoladni fondiji, čokoladni okraski, pralineji in slane jedi s čokolado. www.gorenjskiglas.si Kamnik – V središču Kamnika je na ogled razstava na prostem članov Foto kluba Kamnik z naslovom Veronika. Gre za rezultat dlje časa trajajočega projekta kamniških fotografov, ki so skozi fotografijo raziskovali pripoved o malograjski Veroniki, ki domišljijo Kamničanov buri že več stoletij. Kako fotografirati nekaj, česar ni oz. je zgolj mit? »Že skoraj tri četrt stoletja je minilo, odkar je dr. Emilijan Cevc v Kamniškem zborniku zbral in predstavil deset teh zgodb ter jih poskušal pojasniti na svoj način. V tem času so ob proučevanju mita nastali številni različni teoretski pristopi,« je v spremnem tekstu ob razstavi zapisal član kluba Rudi Kotnik, ki nato nadaljuje svojo misel: »Za nas je bil iz dveh razlogov zanimiv raziskovalec Claude Lévi-Strauss, ki je svoje temeljne ugotovitve objavil (Anthropologie structurale, 1958) približno v času, ko je bila objavljena Cevčeva razprava v Kamniškem zborniku. Prvi razlog je njegova teza, da ni 'prave' verzije mita in so tako vse njegove verzije 'pravilne'. Tako se tudi teza o nasprotju med mitom in resnico izkaže kot neproduktivna. Drugi razlog je v paradigmatsko drugačnem (novem) načinu branja različnih verzij mitov. Namesto ujetosti v zgolj zaporedno (diahronično) postavitev in branje zgodb ene za drugo nam poleg diahronega branja ponudi tudi hkratno (sinhrono) 'branje' zgodb – tako kot se na primer pravilno bere orkestrska partitura. To nam lahko omogoči nov, primerjalni vpogled v tiste strukturne elemente mita, ki se ponavljajo in so skupni, ter tiste, ki se razlikujejo in so specifični. Ta dva razloga sta nam bila tudi vodilo našega projekta o Veroniki.« Kamnik – Nekoč elektrarna sedaj Museumsdepot v avstrijskem Trofaiachu je 20. oktobra na odprtju razstave, ki bi sicer morala biti že leto prej, med desetimi ustvarjalci gostila kamniškega umetnika Dejvida Kneževića. Zaradi težavne tehnike, s katero se ukvarja, in njene precizne izvedbe, je navdušil akademskega profesorja in organizatorja Erzbiennala 3.0 Alberta Eckerja. Dejvid ustvarja v tehniki pointilizma, kar v praksi pomeni, da so podobe sestavljene iz več tisočih pik. Ideje črpa iz vsakdanjih motivov, ki se pod njegovimi prsti sestavljajo v nadrealistične podo- Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 160 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a 8 petek, 19. novembra 2021 Delamo na b(olje)! LOČENO ZBIRANJE LOČENO ZBIRANJE LOČENO ZBIRANJE LOČENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA Operativni center Kamnik Operativni Operativni Operativni center Kamnik center Kamnik center Kamnik Suhadole 101 ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA Publikus d.o.o. in Občina Kamnik občanom omogočata ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj. Publikus d.o.o. in in Občina Kamnik občanom Publikus d.o.o. in Občina Kamnik občanom Publikus d.o.o. Občina Kamnik občanom V omogočata taomogočata namenločeno smo postavili 20odpadnih tipskih zbiralnikov, ki ločeno zbiranje jedilnih omogočata zbiranje odpadnih jedilnih olj.olj.olj. ločeno zbiranje odpadnih jedilnih na super ekoloških otokih. Vnameščeni tata namen smo postavili tipskih zbiralnikov, Vso ta namen smo postavili 20 20 tipskih zbiralnikov, ki ki ki V namen smo postavili 20 tipskih zbiralnikov, nameščeni super ekoloških otokih. so so nameščeni na na super ekoloških otokih. so nameščeni na super ekoloških otokih. 1218 Komenda Suhadole Suhadole 101101101 Suhadole T:Komenda 01Komenda 723 82 42 1218 1218 1218 Komenda oc.kamnik@publikus.si T:E:01 82 T: 01 723 42 42 T: 723 0182723 82 42 E: oc.kamnik@publikus.si E: oc.kamnik@publikus.si E: oc.kamnik@publikus.si Katera olja so primerna za oddajo? Katera olja Katera olja soso primerna zaza oddajo? Katera olja soprimerna primerna zaoddajo? oddajo? ODPADNA RASTLINSKA OLJA: ODPADNA RASTLINSKA OLJA: ODPADNA RASTLINSKA RASTLINSKA OLJA: ODPADNA sončnično olje, OLJA: olje,   sončnično olje, olivno olje in  sončnično sončnično olje, olje  olivno olje in druga olja izinrazličnih semen.  olivno olivno olje in iz različnih semen.  druga oljaolja izolja različnih semen.  druga druga iz različnih semen. ALI STE VEDELI? ALI STE VEDELI? ALI STE VEDELI? ALI STE VEDELI? 1 LITER BIODIZLA PROIZVEDE 1 LITER BIODIZLA PROIZVEDE 91% MANJ 1 LITER BIODIZLA PROIZVEDE 1 LITER BIODIZLA PROIZVEDE 91% MANJ 91% MANJ TOPLOGREDNIH PLINOV KOT 91% MANJ TOPLOGREDNIH PLINOV KOTKOT TOPLOGREDNIH PLINOV KOT 1TOPLOGREDNIH LITER FOSILNEGA GORIVA PLINOV 1 LITER FOSILNEGA GORIVA 1 LITER FOSILNEGA GORIVA 1 LITER FOSILNEGA GORIVA Katerih olj in maščob se ne sme oddajati? Katerih sme oddajati? Katerih oljolj inoljin maščob sese ne sme oddajati? inmaščob maščob sene ne oddajati?  Katerih Mineralniholj (npr. avtomobilsko), kersme se s tem onemogoči nadaljnji postopek Mineralnih (npr. avtomobilsko), se s tem onemogoči nadaljnji postopek  Mineralnih olj olj (npr. avtomobilsko), kerker seker s tem nadaljnji postopek reciklaže!!! Mineralnih olj (npr. avtomobilsko), se s onemogoči tem onemogoči nadaljnji postopek reciklaže!!! reciklaže!!! reciklaže!!!  Rastlinskih in živalskih maščob (margarina, maslo, mast), ki ostanejo od  Rastlinskih in živalskih maščob (margarina, maslo, mast), ostanejo  Rastlinskih živalskih maščob (margarina, maslo, mast), ki ki ostanejo od odjeod in in cvrtja, povzročajo zamašitev zbiralnika in razlivanje. Pravilna kuhanja Rastlinskih in ker živalskih maščob (margarina, maslo, mast), ki ostanejo kuhanja inZbirni cvrtja, ker povzročajo zamašitev zbiralnika inokviru razlivanje. Pravilna kuhanja inv cvrtja, ker povzročajo zamašitev zbiralnika in vrazlivanje. Pravilna je je je oddaja center Suhadole oziroma oddaja akcije zbiranja kuhanja in cvrtja, ker povzročajo zamašitev zbiralnika in razlivanje. Pravilna oddaja vodpadkov Zbirni center Suhadole oziroma oddaja v okviru akcije zbiranja oddaja v Zbirni center Suhadole oziroma oddaja v okviru akcije zbiranja nevarnih scenter premično zbiralnico. oddaja v Zbirni Suhadole oziroma oddaja v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Zakaj jejeločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj oljsmiselno? smiselno? Zakaj ločeno zbiranje odpadnih jedilnih Zakaj je ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj smiselno? Zakaj je ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj smiselno?  Ker z zlivanjem odpadnega olja v kuhinjsko korito ali straniščno školjko z zlivanjem odpadnega v kuhinjsko korito straniščno školjko  KerKer z zlivanjem odpadnega oljaolja v kuhinjsko korito ali ali straniščno školjko povzročamo Ker z zlivanjem odpadnega olja v kuhinjsko korito ali straniščno školjko okvare na kanalizacijskem sistemu (zamašitve, poplavljanje povzročamookvare okvarena nakanalizacijskem kanalizacijskemsistemu sistemu(zamašitve, (zamašitve,poplavljanje poplavljanje povzročamo povzročamo okolice, smrad). okvare na kanalizacijskem sistemu (zamašitve, poplavljanje okolice, smrad). okolice, smrad). okolice, smrad).  Ker se, zaradi nalaganja odpadnega olja na stene kanalizacijskih kanalizacijskihcevi, cevi,otežuje otežuje zaradi nalaganja odpadnega stene otežuje  KerKer se,se, zaradi nalaganja odpadnega oljaolja na na stene kanalizacijskih cevi, prehod Ker se, zaradi nalaganja odpadnega oljazana stene kanalizacijskih cevi, otežuje ostalih odplak, idealna hrana glodavce. prehod ostalih odplak, kiso so idealna hrana glodavce. prehod ostalih odplak, ki ki so idealna hrana za za glodavce. prehod ostalih odplak, ki so idealna hrana za glodavce.  Ker pravilno zbrano odpadno mogoče predelati nove koristne pravilno zbrano odpadno olje mogoče predelati vv nove koristne  KerKer jejeje pravilno zbrano odpadno oljeolje mogoče predelati v nove koristne produkte Ker je(biodizel, pravilno milo, zbrano odpadno olje mogoče predelati v nove koristne gnojila, glicerin). produkte (biodizel, milo, gnojila, glicerin). produkte (biodizel, milo, gnojila, glicerin). produkte (biodizel, milo, gnojila, glicerin). Koraki pravilno ločevanje odpadnega jedilnega olja Koraki za pravilno ločevanje odpadnega jedilnega olja Koraki zaza pravilno ločevanje odpadnega jedilnega olja Koraki za pravilno ločevanje odpadnega jedilnega olja Uporabljenega Uporabljenega Uporabljenega Uporabljenega jedilnega olja jedilnega olja jedilnega olja jedilnega olja zavrzimo odtok. ne zavrzimo v odtok. nene zavrzimo vvodtok. ne zavrzimo v odtok. Posodo odnesemo Posodo odnesemo na nana Posodo odnesemo Posodo odnesemo super ekološki otok, super ekološki otok, super ekološki otok,na Hladno Hladno jedilno oljeolje Hladno jedilno super ekološki otok, Hladno jedilno olje v Zbirni vvZbirni center Suhadole center Suhadole ali aliali zlijemo plastično zlijemo v plastično Zbirni center Suhadole zlijemo vv plastično v Zbirni center Suhadole ali zlijemo vposodo. plastično na na ali stekleno stekleno posodo. ali ali stekleno posodo. zbiranja nevarnih akcijo zbiranja nevarnih naakcijo akcijo zbiranja nevarnih ali stekleno posodo. naodpadkov. akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. odpadkov. odpadkov. zlijemo OljeOlje zlijemo v v v Olje zlijemo Olje zlijemo v tipski zbiralnik. tipski zbiralnik. tipski zbiralnik. tipski zbiralnik. 9 petek, 19. novembra 2021 Delamo na b(olje)! LOKACIJE ZBIRALNIKOV ZA ODPADNO JEDILNO OLJE Mesto Kamnik Naselja izven Kamnika LOKACIJE ZBIRALNIKOV ZAGodič ODPADNO JEDILNO OLJE - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI* Avtobusna postaja - CENTER Mesto Kamnik Zbiralnik bomo namestili končani Naseljapo izven Kamnika obnovi doma krajevne skupnosti. Godič - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI* Avtobusna postaja - CENTER Zbiralnik bomo namestili po končani Motnikdoma - PRI krajevne TRGOVINI* obnovi skupnosti. Frančiškanski trg - PARKIRIŠČE Motnik - PRI TRGOVINI* Frančiškanski trg - PARKIRIŠČE Jakopičeva ulica - KULTURNI DOM Jakopičeva ulica - KULTURNI DOM Kamniška obvoznica - BAR COPRNICA Kamniška obvoznica - BAR COPRNICA Klavčičeva ulica - PARKIRIŠČE Klavčičeva ulica - PARKIRIŠČE Ljubljanska cesta - OŠ MARIJE VERE Ljubljanska cesta - OŠ MARIJE VERE Molkova pot - PRI PODJETJU ZARJA* Molkova pot - PRI PODJETJU ZARJA* Podgorje - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI* Podgorje - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI* Srednja vas - PRI TRGOVINI TUŠ* Srednja vas - PRI TRGOVINI TUŠ* Zgornje Stranje - PRI OŠ STRANJE* Zbiralnik bomo namestili do konca Zgornje - PRI OŠ STRANJE* mesecaStranje novembra. Zbiralnik bomo namestili do konca meseca novembra. Šmartno - PRI ČISTILNI NAPRAVI* Šmartno - PRI ČISTILNI NAPRAVI* Tunjice - PARKIRIŠČE PRI CERKVI* Tunjice - PARKIRIŠČE PRI CERKVI* Volčji Potok - PRI DOMU KS* Šmarca - PRED PODJETJEM MENINA* Šmarca - PRED PODJETJEM MENINA* Tunjiška cesta - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Tunjiška cesta - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Ul.F.M. Paglovca - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Ul.F.M. Paglovca - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Zikova ulicaulica - MED BLOKI 1 1 Zikova - MED BLOKI Župančičeva ulicaulica - Kranjska cesta Župančičeva - Kranjska cesta Volčji Potok - PRInamestili, DOMU KS*ko bo urejen Zbiralnik bomo nov ekološki Zbiralnik bomootok. namestili, ko bo urejen nov ekološki otok. Vsakemu gospodinjstvu bomo Vsakemu bomo podariligospodinjstvu priročno posodo za podarili priročno posodo za zbiranje odpadnega jedilnega zbiranje odpadnega jedilnega olja prostornine 3,5 litra. olja prostornine 3,5 litra. Posode bomo razdeljevali Posode bomo razdeljevali konec meseca novembra in v konec meseca novembra in v začetku decembra. začetku decembra. Če posode slučajno ne boste Če posode slučajno ne boste prejeli,jojoboste bostelahko lahko prejeli, naknadnoprevzeli prevzeliv vZbirnem Zbirnem naknadno centruSuhadole Suhadolev času v času centru obratovanja. obratovanja. 10 zbiralnikov (zgornje lokacije označenez z*)*)jejebilo bilonameščenih nameščenih vv okviru na na b(olje)!, ki gakisofinancirata 10 zbiralnikov (zgornje lokacije označene okviru izvajanja izvajanjaprojekta projektaDelamo Delamo b(olje)!, ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS RS Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja - 2020. Glavni projekta 20142014 - 2020. Glavni ciljicilji projekta so:so:     vzpostaviti organizirano in sistematično zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev izven naselja Kamnik, vzpostaviti organizirano in sistematično zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev izven naselja Kamnik,  preprečiti zlivanje odpadnega jedilnega olja v odtoke in straniščne školjke ter preprečiti zlivanje odpadnega jedilnega olja v odtoke in straniščne školjke ter  zmanjšati obremenjevanje kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave. zmanjšati obremenjevanje kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave. 10 petek, 19. novembra 2021 Šport Štefan Flerin Kamnik – Razen nekaj sprememb v zasedbi posameznih ekip vse ostaja enako kot v prejšnji sezoni, ki se je žal končala že po nepopolnem drugem krogu. Glavni kandidati za naslov so ekipe ŠD Policist, ŠD Soteska, Ambrož team in Mesi Sports. Vendar tudi ekip DU Kamnik in Calcit ne smemo podcenjevati. Sezono sta odprli ekipi DU Kamnik in Ambrož Team. Ambroži niso dovolili presenečenja in so zanesljivo zmagali z rezultatom 7 : 1. V ekipi DU Kamnik so bili najboljši Rudi Vidic s 567 podrtimi keglji, Miro Homar (564) in Pavel Serša (554), pri Ambrož Team pa: Boris Benedik (587), Marko Oman (583) in Štefan Flerin (575 podrtih kegljev). Druga tekma je bila med ekipama Calcit in ŠD Policist. Ekipa Calcita, ki jo je zapustil Matej Turk, ni nudila resnega odpora in ŠD Policist je gladko zmagal s 7 : 1. Najboljši so bili: Primož Pintarič (631) in Janže Lužan (588), pri Calcitu pa Albin Grubar (554) in Samo Podjed (548). V zadnji tekmi sta se pomerili ekipi ŠD Soteska in Mesi Sports. Tekma se je končala s 7 : 1 za ŠD Soteska, kjer so bili najboljši: Peter Jantol (610), Grega Bajželj (594) ter Matej Turk in Gašper Burkeljca (oba 579). V drugem krogu sta se najprej pomerili ekipi Mesi Sports in Calcit. Presenetljivo je slavil Calcit s 5 : 3. Zelo dobro je odigral Branko Progar (568), sledila sta Aleš Prosen (541) in Samo Podjed (534). Pri Mesi Sports je bila najboljša Lea Drnovšek (539), Andraž in Matic Babnik pa sta podrla 538 kegljev. Tekma med ŠD Policist in DU Kamnik je bila preložena, zadnjo tekmo pa je dobil ŠD Soteska, ki je s 6 : 2 premagal Ambrož Team. Pri ŠD Soteska je vrhunsko odigrala Lidija Pirman, ki je dosegla osebni rekord (612), Matej Turk in Gašper Burkeljca pa sta podrla 590 kegljev. Pri Ambrožih je bil najboljši Boris Benedik (602). 31. stran Kamnik je mesto z bogato boksarsko zgodovino, o kateri pripoveduje tudi dokumentarec Dušana Moravca in Leona Matka Stisnjeni v kotu: Zgodba o kamniškem boksu. »To je pripoved o borcih, trenerjih, ljubiteljih in bolj ali manj naključnih udeležencih tega športa; je pripoved o Janezu Galetu, trenerju in promotorju ter avtorju knjige o boksu, človeku, ki je svoje življenje posvetil boksu; je pripoved o bratih Barakovič iz Kamnika, uspešnih tekmovalcih, ki so nizali rezultate tudi v tujini; je barva krvi in vonj znoja na slikah Marjana Skumavca, slikarja, novinarja in boksarja; so pesmi Vitomila Boštjan Erjavšek zmagal na Obala Ultra Trailu Kamnik – Kamniški tekač Boštjan Erjavšek - Beli se je v petek, 5. novembra, udeležil tekme Obala Ultra Trail, kjer je bilo na izbiro pet različnih poti, sam pa je izbral najdaljšo od Dekanov do Kopra, dolgo 87 kilometrov s 3400 višinskimi metri vzpona in prav toliko spusta. S startne črte so se tekači podali ob 23. uri, od samega začetka pa jim je tek oteževala močna burja, ki ni ponehala vse do cilja in je s poti odnašala tudi oznake, zaradi česar je s poti trikrat tudi zašel. »Tok- Boštjan Erjavšek - Beli je rat sem res občutil, kaj je to skozi ciljno črto v Kopru močan veter, ker ni popustil pritekel prvi. / Foto: osebni arhiv niti malo. Pihalo je tako močno, da sem med tekom samo kontrolirano gledal pod noge, da mi jih veter ne bi prekrižal,« nam je povedal Boštjan, ki je tekmo vseskozi dobro kontroliral in v cilj pritekel kot prvi, kar pol ure pred drugouvrščenim tekačem. J. P. Priprave kamniških plavalcev v Pulju Kamnik – Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so se med jesenskimi počitnicami udeležili priprav v Pulju. Trenerja Miha Potočnik in Emil Tahirović sta plavalcem pripravila intenzivne treninge v bazenu. Ti so potekali dvakrat na dan. Poleg mokrih so bili na urniku tudi suhi treningi. Želeli so izkoristiti čas v pokritem bazenu, ker takih možnosti med letom v Kamniku nimajo. V času priprav jim je dobro služilo vreme, s tem pa so pridobili veliko naravnega D-vitamina. Tako jih je med časom za počitek sonce zvabilo na plan. Sprehodili so se skozi staro mestno jedro, mimo amfiteatra in ostalih znamenitosti ter obnovili znanje zgodovine. Prosti čas so izkoristili tudi za odbojko, košarko ali nogomet. Najpogumnejši so opravili še dodaten 'trening' v morju. Plavalci so se vrnili, res da utrujeni, a zagotovo bogatejši za nekaj življenjskih izkušenj. Ena je izkušnja dobrega treninga, druga kvalitetno druženje v dobri družbi. In ker so v navihanih najstniških letih, so prav gotovo doživeli še kakšno prijetno izkušnjo, za katero nikoli ne bomo izvedeli. M. S. Zbrane je pozdravil tudi Bojan Galin. Zupana in pesti neskončnih dvobojev; je pripoved o borcih, ki o svojih porazih govorijo skozi zmage,« je na pestro kamniško boksarsko tradicijo spomnil Veinhandl. Zbrane mlade boksarske upe je na prireditvi pozdravil tudi Bojan Galin, nekdaj zelo uspešen kamniški boksar. Med njegovimi uspehi velja posebej omeniti naslov državnega prvaka leta 1978 ter profesionalne nastope v Avstriji in Nemčiji. Bil je član Boksarskega kluba Kamnik, ki sta ga leta 1968 ustanovila Janez Gale in Blaž Podgoršek, kasneje pa je opravljal tudi funkcijo trenerja. Vse dokler ni bil primoran kluba razpustiti, je organiziral tudi več boksarskih tekmovanj. »Že dolgo se ne ukvarjam več z boksom, a mi vsaka takšna prireditev vzbudi spomine in me ima, da bi si nataknil rokavice in šel v ring. Čeprav v boks nisem več vpet tako kot nekoč, pa rad pogledam kakšen trening ali borbo in upam, da se bo z obuditvijo boksarskih tekmovanj kamniška tradicija nadaljevala, saj je preteklo res že veliko časa, odkar sem sam nazadnje organiziral tekmo. Kamnik je imel namreč vedno dobre boksarje, žal pa smo imeli ves čas tudi težave s financa- V Kamniku se je v nedeljo pomerilo štirideset boksarjev različnih kategorij in starosti. / Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik S tekmami prvega in drugega kroga se je začela že 17. sezona Občinske trim lige. Obudili boksarsko tradicijo Foto: Aleš Senožetnik Občinska liga v kegljanju Skupaj s predsednikom kluba Boštjanom Veinhandlom si je borbe ogledal tudi kamniški župan Matej Slapar. mi in prostorom,« nam je povedal Bojan Galin, ki danes uspešno nastopa predvsem v gorskih tekih, a pra- vi, da boks ostaja njegov šport številka ena. »Zame je boks bil in bo ostal najlepši in najplemenitejši šport.« Strelski veterani odlični na državnem prvenstvu Zaradi korone je bilo tudi letos državno prvenstvo veteranov in veterank v streljanju z zračnim orožjem prestavljeno s spomladanskega na jesenski termin. Prvenstvo je bilo 9. oktobra v Ljubljani. Roman Radej Kamnik – Kljub jesenskemu terminu je bila motivacija dovolj velika, da se je obdržal visok nivo streljanja. Uspelo nam je sestaviti ekipe v treh disciplinah, in sicer pištola veterani nad 60 let, puška veterani nad 60 let ter puška veteranke nad 60 let. V posamični konkurenci smo imeli tudi predstavnico med veterankami nad 50 let ter veterana v kategoriji nad 80 let. Ekipno (Roman Radej, Marjan Repič, Franc Zore) smo postali državni prvaki v moški konkurenci – pištola. Tudi posamično je postal državni prvak Roman Radej. Marjan Repič je zasedel deseto mesto in Franc Zore trinajsto mesto. V moški konkurenci – puška smo ravno tako postali ekipni (Marjan Repič, Roman Radej, Pavel Serša) državni prvaki. Posamično je Marjan Repič osvojil drugo mesto, Roman Radej je zasedel četrto mesto, Pavel Serša osmo mesto, Franc Spruk dvajseto mesto in Andrej Baloh 22. mesto. V ženski konkurenci – puška, smo ekipno (Irena Radej, Marija Hribar, Irena Pogačar) zasedli drugo mesto. Posamično je drugo mesto osvojila Irena Radej, Marija Hribar četrto mesto in Irena Pogačar sedmo mesto. V kategoriji ženske nad 50 let smo imeli samo eno predstavnico, in sicer Jano Smrekar, ki je osvojila tretje mesto. In še naš ponos med moškimi nad 80 let Jožef Baronik, ki je osvojil nehvaležno četrto mesto. Spodnja vrsta od leve proti desni: Jožef Baronik, Marjan Repič, Pavel Serša, Jana Smrekar, Irena Radej, Roman Radej; zgornja vrsta od leve proti desni: Andrej Baloh, Franc Spruk, Irena Pogačar in Marija Hribar 11 petek, 19. novembra 2021 Šport Uspešni tudi v mlajših selekcijah Obe prvi ekipi Calcita Volleyja v domačem prvenstvu nadaljujeta uspešne predstave, med tednom pa sta nastopili tudi v pokalu CEV. V njuni senci uspešno nastopajo tudi mlajše klubske selekcije, ki za razliko od lanske sezone, ko so bila zaradi epidemije covida-19 tekmovanja nekoliko okrnjena, v letošnji sezoni nastopajo bolj ali manj nemoteno. Kamnik – Varovanke Gregorja Rozmana v Sportklub prvi odbojkarski ligi za ženske s tekmo manj trenutno zasedajo drugo mesto, že prihodnjo soboto pa se bodo v Mariboru pomerile s trenutno vodilno Novo KBM Branikom. Zato pa so Kamničanke brez poraza v srednjeevropski ligi, v kateri so si s petimi zmagami praktično že zagotovile nastop na zaključnem turnirju najboljše četverice. V nekaj slabšem položaju je kamniška prva moška ekipa, ki je v domačem prvenstvu po prvi tretjini rednega dela prvenstva tretja, v srednjeevropski ligi pa je za zdaj na petem mestu. Tako moška kot ženska ekipa sta se tudi že uvrstili v četrtfinale domačega pokalnega tekmovanja. Vendar pa v kamniškem odbojkarskem klubu veliko pozornosti namenjajo tudi mlajšim selekcijam, kjer imajo od vseh slovenskih klubov največ svojih ekip. Mladinski se odkrito spogledujeta z naslovom državnih prvakov, zanimivo pa je, da sta obe celo močnejši, kot sta drugi članski kamniški ekipi. Predvsem to velja za mladinke, ki jih vodi Tjaša Gadža, zanje pa igrajo tudi Naja Boisa, Maja Šiftar, Neja Čižman in Živa Javornik, ki se vse bolj uveljavljajo že v prvi ekipi. »Medtem ko pri drugi članski ekipi rezultat ne bo v ospredju, pač pa predvsem osebni razvoj in napredek igralk ter seveda ekipe kot celote, je v mladinskem prvenstvu naš cilj tudi rezultatski. S kar štirimi igralkami iz naše prve članske ekipe smo zagotovo konkurenčne za najvišja mesta,« je prepričana Gadža, ki je s svojimi varovankami v prvi ligi že zabeležila dve zmagi, že to nedeljo pa jih čakata dve novi preizkušnji. Tako kot tudi kamniške mladince, ki so bili tudi neposredno uvrščeni v prvo ligo, prav tako pa so jo začeli z dvema zmagama. Vodi jih Andrej Flajs, ki je tudi tre- ner druge članske ekipe. Prvo ime kamniških mladincev je še ne sedemnajstletni Nik Mujanović, ki je bil minulo soboto eden od junakov prve kamniške članske ekipe ob zmagi v Črnučah. »Veliko pozornosti namenjamo tudi psihološki pripravljenosti, da bodo fantje navajeni na stresne situacije na tekmah. Prav o tem sva se z Gašperjem Ribičem, ki je ekipo vodil lani, veliko pogovarjala in to je ena od stvari, ki jih bomo v vsakem primeru skušali popraviti. Toda po drugi strani ne smemo pozabiti, da je bila lanska sezona specifična, saj fantje med njo kar mesec dni in pol niso mogli trenirati, zato je bilo težko držati konstanto. Letos teh lukenj v treningu ni in verjamem, da se bo to poznalo tudi na tekmah,« je prepričan Andrej Flajs. Uspešno so kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo končali kamniški kadeti, le niz pa so od nje oddaljeni starejši dečki, ki v nedeljo na zadnjem Neja Čižman in Živa Javornik / Foto: Klemen Brumec kvalifikacijskem turnirju v Stranjah potrebujejo le še niz. Obe ekipi vodi Kristjan Krt, nekdanji mladi obetavni kamniški libero, ki je še pred tremi leti z mladinci Calcita Volleyja osvojil drugo mesto v državnem prvenstvu. Predlani je svojo tre- Kegljanje v državnih ligah Pretekli konec tedna se je s 5. krogom nadaljevalo tekmovanje v državnih ligah. Obe prvi ekipi Kegljaškega kluba Calcit sta na domačem kegljišču prepričljivo osvojili novi točki, druga moška ekipa je remizirala v Kranju, druga ženska in tretja moška ekipa pa sta bili poraženi v Novem mestu. Štefan Flerin Kamnik – Prva moška ekipa je pričakala ekipo Ograjca iz Ljubljane. Franci Spruk ni mogel računati na obolelega Marka Omana, gostje pa so prispeli brez poškodovanega Pintariča. Zaradi okvare ene steze je bila tekma odigrana na štirih stezah. Tekmo sta za Calcit odprla Štefan Flerin in Gašper Burkeljca. Gašper je igral odlično, dobil vse štiri sete in s 609 podrtimi keglji prepričljivo osvojil ekipno točko. Štefan je prav tako igral zelo dobro in po vodstvu nasprotnika z 2 : 1 je zadnji set Štefan dobil in z osebnim ligaškim rekordom (601) dosegel drugo ekipno točko za Calcit. V drugem bloku sta za Calcit nastopila Matej Turk in Igor Zamljen. Oba sta začela odlično, dobila oba prva seta in napravila lepo prednost, ki sta jo obdržala do konca. Matej se je ustavil pri 603, Igor pa pri 579 podrtih kegljih. V zadnjem bloku sta nastopila še Peter Jantol in Damjan Hafnar. Čeprav je bila tekma praktično že odločena, sta se potrudila in oba osvojila eki- pni točki. Damjan (577) ni imel težkega dela, medtem ko se je moral Peter (590) pošteno potruditi in je šele v zadnjih metih zagotovil točko. Nepričakovanih, a zasluženih 8 : 0 za Calcit in ponovno so na vrhu prvenstvene lestvice. Prva ženska ekipa je gostila ekipo Remoplast. Dekleta so odigrala zelo zavzeto in dosegla lepe rezultate. Začeli sta Irena Koprivc in Tamara Pevec. Obe sta svoja dvoboja dobili brez izgubljene točke. Irena je podrla 576, Tamara pa 566 kegljev. V drugem paru sta nastopili Lea Drnovšek in Tea Repnik. Po 60 lučajih je Franci Grubar dal priložnost veteranki Majdi Lužar in povratnici po poškodbi Tii Schatz. Majdi ni uspelo obdržati prednosti in je edina izgubila ekipno točko, medtem ko je Tia odigrala bolje in osvojila ekipno točko. Tadeja Kokalj in Noemi Živković sta le še dodali piko na i h končni zmagi s 7 : 1. Tadeja se je ustavila pri odličnih 588 podrtih kegljih, Noemi pa pri 574. Druga ženska ekipa je gostovala v Novem mestu pri ekipi Trebnje. Žal zaradi sobotnega termina niso mogla nastopiti v najmočnejši postavi, zato je bil poraz pričakovan. Na koncu je bilo 1 : 7, edino točko pa je osvojila Tatjana Hace, ki je bila s 519 podrtimi keglji najboljša pri Calcitu. Prvič je bil z njimi Mirjan Mlinarič, kot pomočnik vodje ekipe Marije Ravnikar. Upamo, da se bo to sodelovanje kmalu odrazilo na rezultatih. Druga moška ekipa je gostovala v Kranju pri ekipi Adergas, ki je v ožjem krogu za prvaka. Tekmo sta odprla Andraž Babnik in Tone Klemenc, za katerega je bil to debi v drugi ekipi. Tone je pozitivno presenetil in z osebnim ligaškim rekordom 560 podrtih kegljev osvojil točko. Andraž (541) je imel precej težjega nasprotnika in je kljub solidni igri moral priznati poraz. V drugem bloku sta nato nastopila Miha Uršič in Rok Jantol. Miha (534) je odigral pod svojimi zmožnostmi in izgubil točko, medtem ko je Rok po negotovem začetku odlično nadaljeval ter z najboljšim rezultatom pri Cal- citu (581) osvojil točko. V odločilni boj sta krenila Franci Grubar (553) in Matic Babnik (556). Za zmago sta potrebovala eno točko, a žal jima to kljub solidni igri ni uspelo. Bilo je 4 : 4, a Calcit še naprej ostaja edina neporažena ekipa v ligi. Tretja moška ekipa je tudi igrala v Novem mestu, le da pri ekipi Vodnjak, ki je resni konkurent za prvo mesto. Začela sta Gašper Pirman in Branko Progar. Gašper (536) je moral priznati poraz, a Branko (558) je kljub slabšemu rezultatu zaradi boljših set točk dobil dvoboj. Tudi v drugem bloku, v katerem sta nastopila Mirjan Mlinarič in Franci Poljanšek, je vsaki ekipi pripadla po ena točka. Franci (580) je prepričljivo dobil dvoboj, Mirjana pa je zamenjal Pavel Serša, a sta skupaj pridelala kar 76 kegljev zaostanka. V odločilni boj sta krenila Marjan Dolinšek in Rudi Vidic. Za neodločen izid bi morala oba osvojiti točki. Žal je to uspelo le Marjanu (577), medtem ko je Rudiju (530) zmanjkalo pet kegljev in zmaga (5 : 3) je ostala doma. nersko pot začel kot pomočnik Gašperja Ribiča v drugi članski kamniški ekipi, za katero je navkljub mladosti igral kar nekaj let. »Glede na to, da prvič samostojno vodim ekipo, je ta situacija zame zagotovo nekaj posebnega. Mi pa ta izziv predstavlja še dodatno motivacijo za delo. Vesel sem, da je v klubu dovolj izkušenih trenerjev, ki so mi vedno na voljo, ko potrebujem pomoč ali jih vprašam za mnenje in nasvet,« Krt ne skriva, da se uči tudi od izkušenejših trenerjev. Žal so bile dodatne kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo usodne za kamniške kadetinje, ki bodo sezono nadaljevale v drugi ligi. »Pridno smo trenirale, odigrale še trening tekme, a smo na koncu v veliki želji pregorele. Dekletom sicer ne morem ničesar očitati, žal ni šlo. V športu pride tudi kakšen tak dan, toda že jutri bomo na treningu lahko popravljale napake,« se je v pridnost ozrla njihova trenerka Katarina Vraber, ki je več uspeha imela s starejšimi deklicami Calcita Volleyja, saj so se brez poraza uvrstile v prvo ligo. Tekmovanje so začeli tudi v mali odbojki, kjer so se kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo šele dobro začele. Timotej Bečan tretji na Pokalu narodov Kamnik – Zaradi epidemije sta bila odpovedana svetovno in evropsko prvenstvo v gorskih tekih, zato je Svetovna zveza za gorske teke kot nadomestilo priredila tekmo Pokal narodov. Potekal je v Chiavenni v italiji. Nastopilo je štirinajst reprezentanc s sto nastopajočimi. Timotej Bečan (KGT Papež) je ob zaključku sezone dokazal svojo odličnost, saj mu je uspel izjemen podvig – 19 km s 600 m vzpona in 1000 m spusta je v močni konkurenci pretekel v 1;22,10 in zasedel 3. mesto. Klubski kolega Miran Cvet je bil 38., Matic Plaznik pa 60. Na finalu Skyrunner Word series v Italiji je Mojca Koligar na tri kilometre s 1090 višinske razlike dosegla drugo mesto s časom 47:47, Luka Kovačič je bil četrti (39:41). M. P. Zbranih je 140 najboljših receptov slovenskih gospodinjstev, ki nam lahko popestrijo jedilnike. Razdeljeni so na skupine jedi: juhe, predjedi, enolončnice, mesne jedi, ribe, zelenjavne jedi, solate, krompirjeve jedi, močnate jedi, testenine in sladice. www.gorenjskiglas.si Miha Štamcar Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 170 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a 12 petek, 19. novembra 2021 Zanimivosti Upokojenci tekmovali v pikadu Člani Društva upokojencev Kamnik so se zelo uspešno udeležili pokrajinskih športnih iger upokojencev Gorenjske v pikadu. Miha Prosen Kamnik – Žal je strašna pandemija življenje obrnila na glavo. Hude mesece je pomenila za celotno gospodarstvo, pojavilo se je izobraževanje na daljavo, srečali smo se s preobremenjenim zdravstvenim sistemom in še bi lahko naštevali. Vlada radodarno deli dodatke za preobremenjene skupine po svojih pravilih. Žal bodo posledice čutili naši zanamci še mnogo let, ko bodo krpali nastajajočo finančno luknjo. V tej praznini so se znašli tudi upokojenci. Vedno smo rovnici, ki jih je organizirala Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske. Na tekmovanje se je prijavilo enajst društev v ženski in enajst v moški konkurenci. Tekmovanje je potekalo po pravilih Pikado zveze Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Malo moram okrcati organizatorja, ki se je sicer zelo trudil, vendar je tekmovalce strpal v zelo majhen in neprimeren prostor. Vsaka ekipa je nastopila s petimi tekmovalci, ki so nastopili v dveh serijah; po drugi seriji so bili rezultati naslednji: med ženskami je Igorjev svet maket Kamničan Igor Grabnar se že vse življenje ukvarja z maketami, v zadnjih letih pa se je osredotočil na izdelavo maket, ki prikazujejo ključne zgodovinske trenutke na slovenskem ozemlju od koliščarjev do današnjega časa. Aleš Senožetnik Milje – Največ maket Igorja Grabnarja je mogoče videti v Hiši čez cesto na Miljah, kjer smo se s kamniškim navdušencem nad izdelovanjem tovrstnih miniatur tudi srečali. Kot pravi, se z maketami ukvarja že od malih nog. Sprva so ga privlačile miniaturne železnice, v zadnjih letih pa se posveča izdelovanju celega cikla maket z motivi vse od koliščarjev 3500 let pred našim štetjem do današnjega časa. Ena zadnjih, ki je v trenutno razstavljena v prostorih državnega zbora, prikazuje razglasitev slovenske samostojnosti 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani. Maketa v merilu 1 : 100 v podrobnostih prikazuje dogajanje na ta zgodovinski dan. Za izdelavo makete je Igor Grabnar potreboval tri mesece, približno mesec dni mu je vzelo le njeno načrtovanje in zbiranje podatkov, ki so mu omogočili čim bolj natančen posnetek dogodka. Z občutkom za podrobnosti Kamniške upokojenke so med gorenjskimi ekipami v pikadu osvojile prvo mesto. jih spodbujali, nas se gibajo, rekreirajo in tako izboljšujejo svojo zdravstveno sliko. Tako skrbijo za svoje zdravje in posledično ne obremenjujejo zdravstvene blagajne. Da so bili prikrajšani za tekmovanja na pokrajinskem in državnem nivoju, je nekako razumljivo, so bili pa oropani tudi osnovne ideje športne rekreacije – prijetnega druženja s prijatelji. Tako so bili skoraj prepovedani treningi in to se je poznalo tudi pri rezultatih. Tudi člani Društva upokojencev Kamnik so se srečevali s pomanjkanjem treningov, pa so kljub vsemu nekako skrpali žensko in moško ekipo in se udeležili pokrajinskih športnih iger v pikadu v Ži- slavila ekipa Kamničank, ki je za las prehitela ekipo DU Rateče - Planica, na tretjem mestu so končale Škofjeločanke. Med moškimi so zmagali igralci iz DU Rateče - Planica, sledili so jim Kamničani in Škofjeločani. Ženska ekipa DU Kamnik je nastopila v postavi Joži Baronik, Dragi Virient, Marija Vrhovnik, Zinka Slatnar in Dragi Graora, moška pa v postavi Miha Grašič, Marjan Dokl, Pavle Serša, Jožef Baronik in Franc Schnabl. V seštevku ženskih in moških ekip je prvo mesto zasedla ekipa DU Rateče - Planica, ki je tako osvojila tudi prehodni pokal za leto 2021, Kamničani so končali na drugem mestu. Nagrada Maks Fabiani 2021 za delo Velika planina, velik izziv Ljubljana – Posebna komisija Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je za bienalno nagrado Maks Fabiani 2021 obravnavala deset del za nagrado in pet del za študentsko priznanje. Pri ocenjevanju jih je vodila misel, da morajo biti nagrajena dela primeri izjemno kakovostne planerske in urbanistične prakse, kot taka pa zgled za izdelovalce, pripravljavce in naročnike, in to predvsem na področjih, ki predstavljajo najpomembnejše planerske in urbanistične izzive sodobnega časa. Nagrado Maks Fabiani 2021 ter nominacijo in predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP so podelili delu z naslovom Velika planina, velik izziv, pod katerega se podpisuje več avtorjev: Nuša Britovšek, Leon Kobetič, Tomaž Kmet, Manca Jug in Nina Lipušček (podjetje Locus), Sabina Cepuš, Matjaž Harmel, Eva Harmel, Matevž Premelč, Sašo Weldt, Klemen Strmšnik in Aleksandra Krajnc (podjetje ZaVita) in Špela Polak Bizjak. J. P. »Vse smo poskušali narediti čim bolj tako, kot je bilo leta 1991. Tako je tudi reflektorska luč, ki je osvetljevala dogajanje, takšna, kot je bila takrat, trg republike pa je tudi na maketi še parkirišče, kot je bilo nekoč. Na srečo je bilo narejenih veliko fotografij, ki so nam bile v pomoč,« nam je povedal sogovornik. Kot pravi, je bilo več težav s samo sceno prireditve, saj se z videoposnetkov in ostale zbrane dokumenta- Igor Grabnar ob enem od svojih izdelkov / Foto: Aleš Senožetnik cije marsičesa ne da razbrati. »V tem delu mi je bil v pomoč eden od glavnih organizatorjev dogodka, ki mi je povedal, kje na trgu je stala vojska, kje so bili politiki in drugi gostje, pa tudi, kje so stali snemalci, fotografi, novinarji in drugi. Ob pripravi na izdelavo makete sem izvedel toliko podatkov o tej prireditvi, kot jih zagotovo sicer ne bi nikoli, če se je ne bi lotil.« Na maketo je umestil okoli dva tisoč figuric, ki prikazujejo zbrane na trgu, še enkrat toliko pa jih namerava v kratkem dodati, s čimer se bo povsem približal dejanskemu številu ljudi, ki so se takrat zbrali pred slovenskim parlamentom. V pomoč tudi sodobna tehnologija Za izdelavo maket uporablja različne materiale, od plastike, lesa, kovin do finega prahu z makadamskih cest, ki mu služi za poti na maketah. V pomoč mu je tudi so- dobna tehnologija, predvsem laserski razrez, ki mu omogoča natančno izdelavo različnih objektov, posamezne elemente pa tudi natisne s 3D-tiskalnikom. Predvsem figure in druge predmete kupi, marsikaj pa izdela tudi sam. Skupno je izdelal že 13 maket zgodovinskih dogodkov oz. slovenske zgodovine. Tako je v miniature ujel tudi čas ilirskih provinc, pa Prešerna in Cankarja. Ena izmed maket prikazuje tudi gasilstvo, kot je bilo nekoč in danes. Lotil se je tudi dogodkov druge svetovne vojne. Izdelal je denimo maketo partizanske bolnice Franja ter taborišča na Ljubelju. V načrtu pa ima še druge projekte. Tako bi se rad lotil makete Emone, saj ga zanima zgodovina iz časa rimske dobe, slovenske običaje in navade pa bo umestil v maketo, za katero bo izdelal miniature treh znanih slovenskih toplarjev, med nji- mi tudi Vrbančevega v Motniku. Zadnje čase pa se posveča izdelavi makete, ki prikazuje preboj na Kolovrat v času prve svetovne vojne. »Maketa bo v dolžino merila skoraj tri metre, šlo pa bo za točno rekonstrukcijo takratnega napada nemške vojske. Da bo maketa zgodovinsko pravilna, so mi na pomoč priskočili v kobariškem muzeju,« pravi sogovornik, ki tudi sicer veliko pozornosti posveča temu, da so njegovi izdelki točni in zgodovinsko pravilni. Prav zato sodeluje tudi s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, pri izdelavi pa mu pomagajo še Avgust Starovašnik, Andrej Beranek, Miha Mav, Tjaša Mrhar, Helena Dobrovoljc in Dragica Markun. Kot še dodaja, so takšne makete zanimive tako za otroke in učence kot tudi starejše, ki se preko njih na zanimiv način spoznavajo z različnimi zgodovinskimi obdobji. Koncentracijsko taborišče / Foto: Aleš Senožetnik Prizori iz življenja gasilcev nekoč / Foto: Aleš Senožetnik Partizanska bolnica Franja Kmečka opravila / Foto: Aleš Senožetnik 13 petek, 19. novembra 2021 Zanimivosti Doživljajski duet Kreiranje vsebin Alenka Brun Ljubljana je gostila Evropski simpozij hrane, istočasno pa so znotraj festivala November Gourmet Ljubljana ustvarjali znani kuharji v duetih. Tokrat sta razvajala Igor Jagodic in domačin Janez Bratovž. Alenka Brun Ljubljana – Slovenija je med 6. in 8. novembrom 2021 gostila Evropski simpozij hrane, enega pomembnejših evropskih kulinaričnih dogodkov, istočasno pa se je v slovenski prestolnici začel še festival November Gourmet Ljubljana. Ljubljano so v tem času obiskali tudi ugledni tuji novinarji in se na dnevnih izletih I Feel Slovenia prepustili unikatnim zgodbam navdihujočih posameznikov. Mi smo jih na prvo novembrsko nedeljo srečali na kosilu na Jezerskem, zvečer pa še v Ljubljani, v Restavraciji JB, kjer sta se kulina- rične avanture lotila v doživljajskem dejanju Ljubljana Soul Chefs Janez Bratovž (iz omenjene restavracije) ter Igor Jagodic (Restavracija Strelec). Tokrat sta Gorenjca, ki sicer oba kulinarično ustvarjata v Ljubljani, kot duet nastopila prvič. Bratovž je v bistvu Kamničan, medtem ko Jagodic prihaja z Visokega pri Kranju. Bratovž občudovanja dela svojega mlajšega kolega in njegovega talenta ni nikoli skrival; sta pa ime Janez Bratovž in Restavracija JB že dalj časa prepoznavna tudi zunaj slovenskih meja. Meni dueta je bil v osnovi šesthodni, nadgradila sta ga Bučna krema, sladoled iz kozjega mleka in bučnih semen, bučni biskvit Strelec V kuhinji restavracije JB sta združili moči ekipi Janeza Bratovža in pa Restavracije Strelca, kjer je glavna kuhalnica Igor Jagodic. Na fotografiji: Julijana Krapež, Tomaž Bratovž, Igor Jagodic, Janez Bratovž in Žan Kuhar. še dva pozdrava iz kuhinje. Potem je sledil prvi krožnik, pod katerega se je podpisal Janez Bratovž. Na mizo je prispela tuna z ožganim jajčevcem, morskimi šparglji in mariniranimi algami. Drugi hod je bil Jagodičev: pripravil je srnin »tatarec« z rdečim zeljem, lešniki in malinami – eno boljših jedi večera. Sledila je Bratovževa hladna prekajena postrv na stročjem fižolu in ohrovtu. Hobotnica, pena belega fižola in morskega ježka z algami – krožnik Igorja Jagodica – je bila poslastica za ljubitelje morskega ježka. Da je bilo čutiti pridih bližajočega praznika vina, je s Nacrtovane prometne investicije za naslednje leto obvoznica mimo Gozda dodaten pas na cesti čez Laniše predzadnjim hodom poskrbel Bratovž z izvrstnimi račjimi prsi z mlinci in marelično marmelado; sladica pa je bila ponovno Jagodičevo delo. Pravi pozdrav bučevkam. Krožnik so sestavljali bučna krema, sladoled kozjega mleka in bučnih semen ter bučni biskvit Strelec. Edino, kar se okusa tiče, se gostje nismo mogli zediniti, saj nas je večina trdila, da je sladoled mandarinin, na meniju pa je pisalo bučni. Chef je pritrdil, da je dejansko bučni, omenil, kako je nastajal, in na koncu smo sklepali, da je dodani citrus pač »povozil« okus buč. Ni bil pa zato nič manj okusen. piše in riše Ivan Mitrevski krožišče v Nevljah s kipom mamuta Kamnik – Zadruga KIKštarter je nedavno organizirala delavnico fotografiranja s telefonom, ki jo je vodila Kristina Smodila. Sicer Kranjčanka Kristina Smodila je fotografinja, grafična obliko- na njenem osebnem Instagram profilu, še bolj pa vse našteto pride do izraza na njenem profesionalnem profilu Story on a plate. Na delavnici je Kristina Smodila slušatelje seznanila z osnovnim znanjem o fotografiji in stiliranju, s fotogra- Kristina Smodila valka, ukvarja pa se še s stiliranjem hrane. Zadnjih nekaj let vodi butično agencijo Zgodbe na krožniku, kjer svojim strankam nudi raznovrstno paleto storitev – od stiliranja in fotografiranja hrane, razvoja receptov, pisanja besedil, skrbi za socialna omrežja poslovnih strank ... Med njene stranke spadajo znana velika trgovska podjetja, podjetniki in ponudniki hrane kot tudi hoteli, ki cenijo njen osebni pristop. Njen čut za estetiko, avtentičnost in smisel za fotografijo lahko občudujemo sicer firanjem in urejanjem slik na telefonu, jim svetovala, kako sestaviti in si urediti lep »feed«, jih seznanila z uporabnimi aplikacijami pri načrtovanju in urejanju objav, z učinkovitostjo vodenja socialnih omrežij, med drugim pa je beseda nanesla tudi na to, od kod črpati inspiracijo. In kaj je najbolj zanimalo slušatelje? Smodilova pravi, da t. i. » workflow« (potek dela) v kombinaciji z aplikacijo Instagram. Kako se kreirajo vsebine, kako najti čas za omrežja in kako se organizirati, je še dodala. Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_21_20 NALOGA LAŽJI SUDOKU 3 6 4 5 2 7 9 8 6 2 1 3 7 4 8 3 4 9 8 6 1 Rešitev: 2 9 8 1 1 4 7 6 5 5 2 7 5 1 7 3 3 2 5 6 1 4 7 9 8 6 1 8 9 3 7 4 2 5 4 7 9 8 2 5 1 3 6 1 9 6 5 7 8 3 4 2 5 4 7 2 9 3 8 6 1 8 3 2 1 4 6 5 7 9 2 6 4 3 8 1 9 5 7 7 5 1 4 6 9 2 8 3 9 8 3 7 5 2 6 1 4 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_20 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_21_20 sudoku_LAZJI_kam_21_20 6 4 1 5 2 7 5 1 7 3 9 8 6 4 3 4 1 5 8 2 7 7 9 3 6 7 4 4 3 9 6 5 8 2 1 7 9 6 6 1 7 2 8 4 9 1 3 5 8 9 5 9 8 5 2 1 3 4 7 8 6 3 7 5 9 4 2 8 4 6 5 1 3 2 8 3 7 6 5 1 9 2 4 7 5 8 6 1 3 8 5 9 2 9 6 7 4 7 2 5 3 4 6 7 5 8 8 1 2 9 Navodilo za reševanje: v kvadrate 8 5 6 vpišite 2 1števila9 od 71 do 93tako,4da sudoku_TEZJI_kam_21_20 3 6 4 5 2 9 2 7 9 8 8 6 1 2 1 7 7 4 6 5 8 3 cestno vozlišče Vrhpolje II 1 3 4 sudoku_LAZJI_kam_21_20 NALOGA Avtocesto v vsako slovensko vas! Rešitev: 8 3 1 4 9 7 2 6 5 7 2 5 6 1 3 9 8 4 2 6 7 1 4 5 8 3 9 5 8 4 3 6 9 7 2 1 3 1 9 8 7 2 5 4 6 1 5 8 9 2 4 6 7 3 6 7 2 5 3 1 4 9 8 4 9 3 7 8 6 1 5 2 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_20 6 7 5 9 8 2 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 3 5 2 4 8 7 5 5 8 7 4 9 6 1 8 9 9 8 3 sudoku_TEZJI_kam_21_20 NALOGA 6 4 7 Pločnik na Medvedovi pa kdaj drugič. 9 4 6 2 5 8 3 1 7 viadukt čez Tuhinjsko dolino 9 8 TEŽJI SUDOKU REŠITEV 9 4 6 2 5 8 3 1 4 9 7 2 5 6 1 2 6 7 1 4 5 8 4 3 6 3 1 9 8 7 1 5 8 9 2 6 7 2 5 3 4 9 3 7 8 Prireditve v novembru in decembru Muzej jaslic Brezje bogati zbirka preko 450 jaslic iz 67 držav celega sveta, ki je edinstvena ne samo na območju Slovenije, ampak tudi širše. Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Katalog obsega 302 strani, v njem je z barvnimi fotografijami in teksti predstavljenih 100 jaslic, ob tem je opisana zgodovina nastanka jaslic ter značilnosti različnih območij. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 14 + po DOM KULTURE KAMNIK Petek, 19. novembra, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD Oksimoron: Lucifer, tisti, ki prinaša luč. Glasbeno-igrana pripoved Predstava je primerna za publiko od 16. leta starosti naprej. Nastopajoči: Ajda Špacapan, Dejvid Knežević, Anže Slana 50 EUR Cena vstopnice: 10 evrov Torek, 23. novembra, ob 19.30, Klub Kino dom Glasba z okusom: Chris Eckman, ameriški večer št ni n a Večerjo obiskovalci dobijo za s seboj. Cena vstopnice: 10 evrov, na dan dogodka 15 evrov www.gorenjskiglas.si Ptičja gnezda že ršne ste morda jih gnezd, kak pozimi, ko eri različnih ptič so najbolj opazna Spodaj so prim em vrtu. Gnezda avanje tudi kdaj videli na svoj ov ni olistana. Vendar prepozn grm e mladiče so večina dreves in i teh izbic za svoj ta o, kajti graditelj u bi torej pripisali takrat ni preprost Kateremu ptič knili drugam. se že prej uma Ponedeljek, 29. novembra, ob 18.30, Klub Kino dom Če na vaše rolete Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? – KLARISAX in okenske police Nastop klarinetistov in saksofonistov različni zda? gnesedajo ptički, ki iščejo Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic, število mest je zavetje pred omejeno! mrazom, boste s ek do, strž tem priročnikom kupolasto gnez do, severni str. 23 kupolasto gnez ček str. 24 kova lahko natančno ARBORETUM VOLJČI POTOK določili, za Petek, 26. november, ob 17. uri katerega ptička Praznični Arboretum gre. Pernati do, dolgorepka kroglasto gnez i Park se bo konec novembra odel v milijon lučk. do v polodprt obiskovalci str. 50 eličasto gnez skod 40 str. ica gnezdilnici, tašč so prikazani v naravni velikosti, zato pri MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK prepoznavanju gnezdo, kos sto Petek, 19. novembra, ob 20. uri, Mladinski center eliča grobo skod skoraj ne more str. 70 / 71 priti do pomot. Kotlovnica do iz vni velikosti Vr tni ptiči v nara a petek, 19. novembra 2021 Prireditve Strauß ejše. m 14 Četrtek, 25. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Glas(be)ne urice: Reaper Serija glasbenih popoldnevov namenjena glasbenim ustvarjalcem. Na čelu s tonskim mojstrom Blažem Flerinom se bomo posvetili osnovam programa Reaper. Obvezne prijave na info@kotlovnica.si. Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT. Torek, 30. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Predavanja za starše – Družinska e-pravila Spletno predavanje poteka v organizaciji LAS Občine Kamnik in v sodelovanju z Logout (Špela Reš, psihologinja) na aplikaciji Zoom, zato je obvezna predhodna prijava na info@kotlovnica.si. Torek, 30. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Glas(be)ne urice: Delavnica loopanja in odprta debata o produkciji glasbe Obvezne prijave na info@kotlovnica.si. Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT. Sreda, 1. decembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Video produkcija (za začetnike) Obvezne prijave na info@kotlovnica.si. Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT. ATELJE NAROBE SVET Četrtek, 25. novembra, ob 17. uri Naredi svoj potičnik Delali bomo pekač za potico – potičnik, izmenjali izkušnje s peko potice, si zaupali skrivnosti dobre slovenske potice. Na delavnici vsak izdela dva potičnika. Zaradi narave materiala gline jih prevzamete 14 dni po delavnici. Delavnica bo tudi 30. novembra. Cena: 35 evrov → → Daniela Strauß Vrtnraivnpi tiči → v na velikosti → → o gnez veliko kroglast treškom, suhljadi in z nads 94 / 95 sraka → str. Sv. Pavel in Nikoleta A AKCIJ do iz suhljadi, neobloženo gnez 84 / 85 griv ar → str. Cena knjige, ki je lahko tudi lepo darilo, je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Zvočno-pesniški performans mlade kamniške pesnice Pavle Zabret in glasbenika Nilsa Roškerja njem zavihNa zunanjem zad erov naravnih ku je nekaj prim zdilnih votlin. in umetnih gne 990 EUR Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT Sreda, 24. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Video produkcija (za začetnike) Druženje ob osnovah video produkcije – uporaba kamere Blackmagic, snemanje kadrov, montaža. Obvezne rezervacije na info@kotlovnica. si. Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT. www.gorenjskiglas.si Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Sobota, 27. novembra, ob 19. uri, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju 4. Celovečerni koncert Godbe Tuhinjska dolina Vstopnina: prostovoljni prispevki Policijska kronika Najdeno ukradeno vozilo Policista sta pri kontroli prometa na Ljubljanski cesti zaznala sumljivo vozilo znamke Rover 75, v katerem sta bili dve sumljivi osebi, ki nista upoštevali ukazov policistov. Kljub uporabi svetlobnih in zvočnih signalov je voznik pospešil in se odpeljal. Po najdbi vozila je bilo odkrito, da je vozilo po vsej verjetnosti ukradeno, na njem pa pritrjene ukradene registrske tablice. Sledi ogled vozila, zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na pristojno sodišče. Zaseg neznane rastline Policistka je na Ljubljanski cesti kršitelju zasegla plastificirano vrečko z vršički neznane zelene rastline, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden hitri postopek. Vlom v zabojnike Neznani storilec je ponoči preverjal svoje ročne sposobnosti in vstopil na gradbišče skozi ograjeno žičnato ograjo. Z neznanim predmetom na vzvod je vlomil v tri pisarniške zabojnike in iz njih odtujil električno orodje in ostale predmete ter povzročil večjo materialno škodo. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Najdeno eksplozivno telo Med nabiranjem divjega kostanja je občan na območju Zakala našel pirotehnično sredstvo domače izdelave, ki je bilo delno zapolnjeno z neznano črno snovjo, za katero se sumi, da je črni smodnik. Za detonacijo sta poskrbela bombna pirotehnika. Občane prosimo, da če naletijo na podobne predmete v hiši, gozdu v naravnem okolju, kjerkoli, naj jih NE prijemajo in NE prevažajo sami, ker s tem dejanjem ogrožajo sebe in ostale. Pokličite policijo na telefonsko številko 113. Tatvina akumulatorja Neznani storilec je ponoči pristopil do gradbišča in iz premičnega semaforja odtujil akumulator ter tako oškodoval Gorenjsko gradbeno družbo. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. 15 petek, 19. novembra 2021 Zahvale Časopis ZAHVALA občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna V 83. letu starosti nas je zapustila nov vlak Marinka Slevec Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Žebovčeva mama iz Volčjega Potoka Časopis Kamničan-ka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni šte vilka 1 zd Kavči č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva Foto: Gora v občini Kamnik. POGREBNE STORITVE Testiranje v Kamnikutudi Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj V SLOVO stran 5 Kar je dragoceno, nikoli ne umre. V 96. letu starosti je odšla naša ljubljena mama Ana Cvirn iz Kamnika, Vegova 1 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki z nami delite neizmerno bolečino in v katerih spominu bo živela še naprej. Vsi njeni Kamnik, november 2021 ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti 31. oktobra 2021 sklenila naša ljubljena žena, mati in babica Marija Hribovšek upokojena tajnica podjetja Svilanit Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Svilanita ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše, župniku g. Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogreb, ge. Olgi Kemprle za prelepo petje, organistki ge. Mariji Holcar, citrarju g. Tomažu Plahutniku, govorki ge. Mošnik, pogrebni službi Ropotar za sočutje in spoštljivost ter zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka UKC Ljubljana za izkazano nego. Iz srca hvala vsem za vse izraze sočustvovanja, sožalja in molitve. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli skupaj z našo ljubljeno ženo, mamo in babico. Naj počiva v miru! Žalujoči: mož Miha, hčerka Andreja, sin Janez z družino stran 9 Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik stran 16 ZAHVALA ZAHVALA Tiho sedaj si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le lepe spomine. Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat, stric in bratranec Draga naša mami, draga mama, najlepša hvala za vse. Radi te imamo. Počivaj v miru. Stane Škulj iz Malega Hriba v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja Eta Kamnik za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in ostale darove. Zahvala g. župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala še enkrat vsem, posebej družini Bajde za pomoč, in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Oktober 2021 V 86. letu se je od nas poslovila naša draga mami, mama, tašča, sestra, teta in svakinja Slavka Bitenc iz Mekinj, rojena Dovič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm za zapete žalostinke in KPK. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Oktober 2021 ZAHVALA Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na naša srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi Jožef Menčak iz Kettejeve ulice v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa njegovi Lovski družini Gornji Grad. Vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti se je od nas dokončno poslovila mama, babica in prababica Alojzija Zver rojena Trebušak, z Žubejevega pri Kamniku Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in druge darove. Hvala tudi pevcem, ki so zapeli njej ljube pesmi, in župniku ter zaposlenim v KPK Kamnik za njihovo prijaznost. Posebno pa se zahvaljujem zaposlenim v DSO Kamnik, ki so jo dvanajst let skrbno negovali zaradi njene dolgoletne telesne prizadetosti. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se ji za slovo poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Jože z družino Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki www.gorenjskiglas.si pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. stran 7 041 634 948 16 petek, 19. novembra 2021 Visoki robniki, preozki pločniki … Predstavniki Geodetskega inštituta Slovenije, ki po občinah izvajajo popise arhitektonskih ovir, ki onemogočajo dostop osebam z različnimi oviranostmi, so se nedavno v družbi Antona Iskre sprehodili tudi po Kamniku. Njihove ugotovitve za Kamnik so pozitivne, a narediti bi se dalo še marsikaj, ugotavljajo. Jasna Paladin Kamnik – »Nam, ki smo gibalno ovirani, bo v veliko pomoč digitalni seznam arhitektonskih ovir po občinah; nekatere imajo to že narejeno, zdaj pa smo se projektu pridružili še v Kamniku. Sam mesto zelo dobro poznam, ne nazadnje sem se tudi v lokalno politiko vključil zato, da bi na tem področju delali premike v pravo smer, zato sem se so- dveh letih. Kot pravi, se v Kamniku spopada z vrsto ovir – občinska stavba nima dvigala, vstop v cerkev pri frančiškanih ima previsok prag, stopnice na oder Doma kulture Kamnik nimajo ograje … A vse vendarle ni slabo. Za višjo kakovost življenja ranljivih oseb »Glavni cilj projekta je izboljšati mobilnost slepih in slabovidnih, gibalno ovira- Ugotovitve projekta z vsemi praktičnimi podatki za invalide in starejše so objavljene na spletni strani dostopnost-prostora.si. delavcem Geodetskega inštituta Slovenije z veseljem pridružil na terenu in jim pomagal po svojih močeh,« nam je povedal Anton Iskra, občinski svetnik, ki je gibalno oviran zaradi otroške paralize, ki jo je prebolel pri nih, starejših ter gluhih in naglušnih, ki se uvrščajo med najranljivejše udeležence v prometu. To je mogoče doseči s pomočjo kakovostnih prostorskih podatkov o dostopnosti, vključitvijo inovativnih tehnologij, iz- vedbo izobraževanj za samostojnejšo in varnejšo mobilnost invalidov in starejših. Pomembna sta tudi uspešno informiranje in promocija na več nivojih: na ravni države, regij in občin. S projektom želimo omogočiti dvig kakovosti življenja in mobilnosti ranljivih oseb tako, da se jim omogoči enakovredna dostopnost in varno gibanje v prometu, kot tudi večjo integracijo posameznih ranljivih skupin v družbo,« nam je projekt z naslovom Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga ob pomoči ministrstva za infrastrukturo že vse od leta 2016 izvaja Geodetski inštitut Slovenije pod vodstvom mag. Romana Renerja, opisal sodelavec pri projektu Jani Demšar, ki je tudi delal popis ovir po Kamniku. »Z Antonom Iskro smo si ogledali fizično dostopnost cestne infrastrukture, torej kako je dostopno mesto na peščevih površinah. Med ovire štejemo previsoke robnike, preozke pločnike, ovire na pločniku, kot so cvetlična korita, reklamni oglasi ali poškodbe na pločniku,« nam je še dejal Demšar in dodal, da so podatke o poteh zabeležili ter fotografirali tako dobre kot slabe ureditve, vse te podatke pa bodo pretočili v bazo podatkov, kjer bo na voljo širši javnosti, in sicer na spletni strani dostopnost-prostora.si. Podatkovno bazo bodo vsakoletno postopoma dopolnjevali, zato en sprehod po mestu ni bil dovolj. Mesto Kamnik je v veliki meri dovolj dostopno In kakšne so njihove ugotovitve? »Naše ugotovitve za mesto Kamnik so pozitivne. Mesto je v veliki meri dostopno, kot so dostopni tudi objekti v javni rabi ter servisne storitve. Nove ulične ureditve so izvedene tako, da omogočajo varno mobil- V mestu je tudi kar nekaj dobrih rešitev, med drugim tudi tale prehod za pešce pri občinski stavbi. Prečkanje ceste brez robnikov omogoča prehod uporabnikom na vozičkih, tlakovana tekstura pa na spremembo cestnega režima opozarja tudi slepe in slabovidne. nost in dostopnost v mestu. Seveda je tudi še prostor za izboljšave, na katere opozarjamo s projektom pri zajemu in beleženju ovir.« Eden od ciljev projekta je spodbuditi občine, da kot načrtovalke prostora ovire postopno odpravijo. Predvsem pa z bazo podatkov želijo invalidom in starejšim ponuditi potrebne informacije o dostopnosti za samostojno mobilnost v mestih. za lepoto vaših las Prehransko dopolnilo za mocnejše, gostejše in bolj ˇ sijoce nohte* ˇ lase ter cvrste ˇ št.1 v Franciji Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah Spletna trgovina www.sophia.si *Vsebuje cink, ki prispeva k ohranjanju zdravih las, nohtov in koze. Vsebuje biotin, ki prispeva k ohranjanju zdravih las in koze. SABEX d.o.o., Poslovna cona A 18, 4208 Šenčur Slike so simbolične. FORTIFIANT za goste in sijoce lase KÉRATINE + za poskodovane lase ANTI-CHUTE proti izpadanju las SHAMPOOING FORTIFIANT sampon za krepitev in zascito las