PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 IlAt> Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 52 Maribor, petek 22.9.2023 OBČINA GORJE 1131. Sklep o načinu priprave in določitvi višine sredstev participativnega proračuna v Občini Gorje za leti 2024 in 2025 Na podlagi 33. in 48. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) in Pravilnika o postopku izvedbe participativnega proračuna v Občini Gorje je Občinski svet Občine Gorje na 6. redni seji dne 13. 9. 2023 sprejel SKLEP O NAČINU PRIPRAVE IN DOLOČITVI VIŠINE SREDSTEV PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA V OBČINI GORJE ZA LETI 2024 IN 2025 1. V Občini Gorje se v postopku priprave predloga proračuna za leto 2024 in 2025 določi sredstva v višini 31.500,00 EUR v letu 2024 in 31.500,00 EUR v letu 2025 za financiranje projektov, ki jih predlagajo občani Občine Gorje. 2. Območja Občine Gorje se za potrebe izvedbe participativnega proračuna razdeli na sedem območij, skladno z območji vaških odborov Občine Gorje: • Območje 1: Vaški odbor Krnica in Radovna • Območje 2: Vaški odbor Perniki, Spodnje Laze in Zgornje Laze • Območje 3: Vaški odbor Mevkuž, Višelnica, Grabče in Poljšica • Območje 4: Vaški odbor Podhom • Območje 5: Vaški odbor Spodnje Gorje • Območje 6: Vaški odbor Zatrnik • Območje 7: Vaški odbor Zgornje Gorje Za vsako območje se za leto 2024 in leto 2025 nameni sredstva v višini 4.500,00 EUR iz prve točke tega sklepa. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX 3. Za izvedbo postopka participativnega proračuna v Občini Gorje župan imenuje petčlansko strokovno komisijo, ki ima v postopku priprave participativnega proračuna naslednje naloge: • sprejem meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati predlogi projektov občanov, • dokončna presoja in potrditev prejetih predlogov projektov, pregledanih s strani uprave v skladu s sprejetimi merili, • priprava nabora (seznama) izvedljivih projektov po območjih iz druge točke tega sklepa za namen izvedbe glasovanja, • potrditev izglasovanih projektov glede na število glasov in razpoložljiva sredstva, • priprava dokumentacije v zvezi z izvedbo izglasovanih projektov za uvrstitev v proračun Občine Gorje, • priprava končnega poročila o pripravi participativnega proračuna. 4. Župan pripravi poziv občanom za oddajo predlogov, ki vsebuje namen in cilje poziva, postopek izvedbe poziva, razdelitev Občine Gorje na območja iz druge točke tega sklepa, merila in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati predlogi projektov, razpoložljiva sredstva po območjih in druge potrebne informacije. Poziv se objavi v medijih in na spletni strani Občine Gorje. Po določitvi predlogov projektov, ki se uvrstijo v glasovanje, župan pripravi javni poziv občanom Občine Gorje na glasovanje po posame znih območjih. Javni poziv vsebuje: • seznam, opis in oceno vrednosti projektnih predlogov, ki so uvrščeni v glasovanje na posameznem območju, • določitev načina in navodilo o načinu glasovanja, • datum in uro glasovanja, • upravičence do glasovanja, • druge potrebne informacije. Javni poziv se objavi v medijih in na spletni strani Občine Gorje. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1622 Strokovna in administrativna opravila v zvezi s pripravo participativnega proračuna zagotavlja občinska uprava. 5. Župan pripravi predlog proračuna Občine Gorje za leto 2024 in 2025 z upoštevanjem potrjenih izglasovanih predlogov projektov v skladu s tem sklepom. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu. Številka: 032-11/2023 Datum: 13. 9. 2023 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA KOBILJE 1132. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Kobilje Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ in 101/13 - ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 60. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 150/22, 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 27/17 - ZPro, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 - odl. US, 15/21 -ZDUOP, 123/21 - ZPrCP-F) ter na podlagi 13. člena statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na 6. redni seji dne 21.9.2023 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOBILJE Splošna določila 1. člen S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: • območje za plačilo nadomestila, • vrste zemljišč, • zavezance za plačilo nadomestila, • merila za določitev višine nadomestila, • merila za oprostitev plačila nadomestila, • kazni za neupoštevanja določil tega odloka. Območje za plačilo nadomestila 2. člen Nadomestilo se plačuje za stavbna zemljišča na celotnem območju Občine kobilje, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • dostop do zemljišča po javni cesti, • možnost priključitve na električno energijo, • možnost priključitve na javni vodovod, • možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Vrsta zemljišč za katera se plačuje nadomestilo 3. člen (1) Zazidana stavbna zemljišča Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena, oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katerakoli vrsta stavbe ali gradbeno inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave Rs (v nadaljevanju: GURS), ki se nanašajo na dele stavb (kataster nepremičnin - površina dela stavbe zmanjšana za odprte površine). Dejansko rabo (namembnost) dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na del stavbe. Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na določila tega člena, ali je le -ta pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec za plačilo nadomestila o tem obvesti pristojno enoto GURS, da leta pridobi prave podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetek). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. (2) Nelegalne gradnje V primeru nelegalne g radnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje. (3) Nezazidana stavbna zemljišča Za nezazidana stavbna zemljišča se šteje tista parcela ali del parcele, za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njej dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1623 šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradb enih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjuje vse zahteve prvega odstavka tega člena. Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če: • je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo, • je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; • se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zem ljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena. Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena. Nezazidana stavbna zemljišča so tista, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov se šteje, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Zavezanec za plačilo nadomestila 4. člen Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta (imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). V primeru solastništva se lahko solastniki medsebojno dogovorijo, kdo je zavezanec za plačilo nadomestila in o tem pisno obvestijo Občino Kobilje. V primeru da do dogovora med solastniki ne pride, se nadomestilo odmeri vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem . Območja, na katerih se plačuje nadomestilo 5. člen NUSZ se odmeri za celotno območje Občine Kobilje. Merila za določitev višine nadomestila 6. člen Merila za določitev višine nadomestila so: • Lega stavbnega zemljišča, ki je opredeljeno v 5 členu Odloka, • Dejanska raba zemljišča, ki je opredeljena v 7 in 8 členu Odloka, • Opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo, ki je opredeljena v 8 členu tega Odloka . 7. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od dejanske rabe delov stavb za zazidana stavbna zemljišča in od površine nezazidanih stavbnih zemljišč. Pri zazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva neto tlorisna površina dela stavbe zmanjšana za površino odprtih prostorov (odprti balkoni, odprte lože, odprte terase, in podobno), pri nezazidanih stavbnih zemljiščih pa se upošteva površina dela parcele na katere m je dejansko mogoče graditi objekte. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture, nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, ter vsi ostali infrastrukturni objekti in površine, ki služijo za opravljanje poslovnih dejavnosti in niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva celotna površina parcele, del parcele, ki izpolnjuje pogoje iz 3 odstavka 3. člena, oziroma tisti del parcele na katerem je mogoče zgraditi objekt, kot to določa občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrt ali državni prostorski načrt. 8. člen Dejanska raba delov stavb Glede na namembnost oziroma vrsto dejanske rabe delov stavb se zazidana stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk: Dejanska raba dela stavbe Število točk Stanovanjski namen 55 Poslovni namen 125 Nezazidana stavbna zemljišča Število točk Za stanovanjsko gradnjo 5 Za poslovni namen 60 Pri določanju višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se komunalna oprema ne točkuje. Opremljenost stavbnega zemljišča 9. člen Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se ovrednoti z naslednjimi točkami: Opis opremljenosti Število točk 1. Cesta (protiprašna cestna površina) 15 2. Cesta (makadamska izvedba) 10 3. Kanalizacija 10 4. Vodovodno omrežje 5 5. Električno omrežje 5 Določanje višine nadomestila Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1624 10. člen Višina nadomestila se določi po naslednji formuli: Nadomestilo = površina dela stavbe x število točk (seštevek točk za dejansko rabo dela stavbe glede na območje in komunalne opreme) x vrednost točke. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je določena posebej za m2 zazidanih stavbnih zemljišč in posebej za m2 nezazidanih stavbnih zemljišč. Vrednost točke za zemljišča v letu 2024 znaša 0,0022. Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu RS V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Kobilje, na predlog župana. Način plačevanja 11. člen Odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda zavezancu pristojni organ v Finančni upravi RS, ki tudi vodi postopek odmere, pobiranja in vračanja, izterjave, odpisa nadomestila zaradi neizterljivosti, zastaranja, plačila obresti in druge postopke v skladu s predpisi s tega področja. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo zavezanci - fizične osebe glede na višino nadomestila v enem do štiri obrokih, zavezanci - pravne osebe pa v 12 mesečnih obrokih. Pridobivanje podatkov za odmero nadomestila 12. člen (1) Podatke o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih za izračun nadomestila se pridobijo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS, prostorskih aktov, ki veljajo na območju Občine Kobilje in pristojnih organizacijah, ki vodijo katastre infrastrukturnih vodov, ki vplivajo na viš ino nadomestila. (2) Občina Kobilje lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da potrdijo pravilnost podatkov, ki jih je Občina Kobilje pridobila iz uradnih evidenc. Če se z njimi ne strinjajo, morajo podatke spremeniti pri pristojnem organu in spremembe sporočiti Občini Kobilje. (3) Zavezanec mora sporočiti pristojnemu občinskemu organu, podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila -če ti podatki še niso v evidenci GURS, Če nastane oziroma preneha obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku, ali pride do sprememb v podatkih, ki vplivajo na izračun nadomestila med letom, mora zavezanec prijaviti spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od nastanka spremembe . Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 31.12. preteklega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu. Oprostitve plačila nadomestila 13. člen Oprostitve plačila nadomestila so upravičeni: (1) za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta. Kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve. Vlogo za oprostitev mora vložiti občan sam z ustreznim dokazilom. (2) zavezanec, ki prejema socialno podporo, Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto. 14. člen O oprostitvah plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka občinska uprava Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila skupaj z dokazili vloži zavezanec na vložišče Občine Kobilje. Kazenske določbe 15. člen Za prekršek iz 3 odstavka 11. člena se z globo 850 EUR se kaznuje pravna oseba oziroma 650 EUR podjetnik posameznik, ki: • ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila - če ti podatki še niso v evidenci GURS, • prijavi nepravilne podatke za odmero nadomestila, • ne prijavi spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od nastanka spremembe, • odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z globo 250 EUR. Za prekršek iz 3 odstavka 11. člena se z globo 150 EUR kaznuje fizična oseba. Kazen izda pristojni občinski organ. Končne določbe 16. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS 2/2004). 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2024 Številka: 71 Datum: 21.9.2023 Občina Kobilje Darko Horvat, župan 1133. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Kobilje Na podlagi 11. odstavka 230. člena Zakona o urejanju prostora_(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 -ZDU-10), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZE0P-A in 80/20-ZIUOOPE), 21. in 24. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 -popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo ko munalno Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1625 opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 13. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/16 in 40/19) je Občinski svet Občine Kobilje na 6. redni seji dne 21.9.2023 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE KOBILJE I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za celotno območje Občine Kobilje. (2) Odlok določa merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in določbe o olajšavah in oprostitvah plačila komunalnega prispevka. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine za naslednjo komunalno opremo: • cestno omrežje, • vodovodno omrežje in • kanalizacijsko omrežje. (2) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar: • se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme oziroma obstaja možnost priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere uporaba je s predpisom obvezna, • se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna površina oz. • se obstoječemu objektu spreminja namembnost. II. Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka 3. člen (opredelitev pojmov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. 4. člen (merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila: • površina gradbene parcele stavbe; • bruto tlorisna površina objekta; • razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp0) in deležem površine objekta (Dt0); • faktor namembnosti objekta Fn; • prispevna stopnja zavezanca psz(i). 5. člen (površina gradbene parcele stavbe) (1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev. (2) Če gradbena parcela v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka ni določena oz. ni prikazana, se za površino gradbene parcele upošteva površina, kotje opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. (3) Če površina gradbene parcele ni mogoče dobiti na način iz prejšnjih dveh odstavkov, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabe te stavbe, pri čemer se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo. (4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene parcele ni mogoče določiti na način iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine F p, pri čemer velja, da Fp znaša 2,5. (5) Faktor površine Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka, če ni na voljo natančnejših podatkov, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega prispevka za stavbo, ki se ji ne določa gradbene parcele, ker se gradi na zemljišču, ki ni stavbno. 6. člen (bruto tlorisna površina objekta) (1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatek o bruto tlorisni površini objekta povzame iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov. (2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz prejšnjega stavka, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco, če je vložena popolna vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno evidenco. (3) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen. 7. člen (razmerje med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele (Dp o) in deležem površine objekta (Dt0) je enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7. 8. člen (opremljenost parcele z obstoječo komunalno opremo) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne opreme, Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1626 na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njihova uporaba. 9. člen (faktor namembnosti objekta) (1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn) in se določi v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. (2) Če se komunalni prispevek odmerja za objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o gradnji objektov. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta. (4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta (Fn): Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Fn Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI Enostanovanjske stavbe - enostanovanjske stavbe 1,00 1110 Večstanovanjske stavbe - dvostanovanjske stavbe 1,00 1121 - tri in večstanovanjske stavbe 1,00 1122 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 0,70 1130 Gostinske stavbe - hotelske in podobne gostinske stavbe 1,15 1211 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,15 1212 Poslovne in upravne stavbe 1,15 1220 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1,30 1230 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih 1,30 1241 komunikacij ter z njimi povezane stavbe - garažne stavbe 0,50 1242 Industrijske stavbe in skladišča - industrijske stavbe 0,70 1251 - rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 0,70 1252 Stavbe splošnega družbenega pomena - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,50 1261 - muzeji, arhivi in knjižnice 0,50 1262 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno del o 0,50 1263 - stavbe za zdravstveno oskrbo 0,50 1264 - stavbe za šport 0,50 1265 Druge nestanovanjske stavbe - nestanovanjske kmetijske stavbe 0,50 1271 - obredne stavbe 0,50 1272 - kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene 0,50 1273 - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,50 1274 (5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov (oznaka 2 v CC -SI) in za druge gradbene posege je Fn enak 0,3. iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: 10. člen Preglednica 2: Stroški obstoječe komunalne opreme (stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere) na enoto mere (EUR/m2) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti Cp Ct Komunalna oprema (v EUR/m2) (v EUR/m2) 1. Vodovodno omrežje 6,50 17,00 2. Kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 3. Cestno omrežje 17,50 48,00 11. člen (prispevna stopnja zavezanca) Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca p sz(i): • za vodovodno omrežje 11 %, • za kanalizacijsko omrežje 20 % in • za cestno omrežje 7 %. III. Izračun komunalnega prispevka 12. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1627 vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: KPobstoječa(i) = ((Agp x Cpo(i) x Dpo) + (Astavba x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) (2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: KPobstoječa(i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, Agp površina gradbene parcele stavbe, Cpo(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe, Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Astavba bruto tlorisna površina stavbe, Cto(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, Dto delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), i posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. 13. člen (izračun celotnega komunalnega prispevka) (1) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na naslednji način: KP = Z KPi (2) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. 14. člen (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se zavezancu izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KPi = KP novo stanje objekta - KPstaro stanje objekta (2) V primeru odstranitve obstoječega objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. V času odmere komunalnega prispevka morajo biti na razpolago dokazila o samem obstoju objekta, njegovi zmogljivosti, namembnosti in legalnem priključevanju na komunalno opremo. Upoštevanje odstranjenih objektov pri odmeri komunalnega prispevka je možno le za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja in samo če od odstranitve objekta do dne podaje vloge za odmero komunalne prispevke ni preteklo več kot pet let. (3) Za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, se lahko štejejo tudi objekti zgrajeni pred 31. decembrom 1967, vendar le, če investitor predloži dokaze glede izpolnjevanja domneve gradbenega in uporabnega dovoljenja v skladu z določbo zakona, ki ureja graditev. Breme dokazovanja je na strani investitorja. Če dokazi ne obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri komunalnega prispevka ni možno. (4) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. IV. Odmera komunalnega prispevka 15. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se lahko v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča odmeri kot obročno plačilo, vendar mora zavezanec za plačilo še pred izdajo odločbe podati na občino pisno prošnjo. V tem primeru občina sklene z zavezancem pogodbo o medsebojnih razmerjih. Pogoje obročnega odplačevanja določi občina. (2) Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku izd a pristojni organ občinske uprave po plačilu celotnega komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačevanja po plačilu prvega obroka. Občina ima pravico zahtevati ustrezno zavarovanje za plačilo preostalih obrokov. (3) Na zahtevo investitorja se, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, vračilo plačanega komunalnega prispevka v nerevalorizirani vrednosti izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. 16. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja. V. Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka 17. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo stavb, ki so enostavni objekti i n se štejejo za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. (2) Plačilo komunalnega prispevka se oprosti v višini: • 100 % za stavbe, ki so namenjene zaščiti, reševanju, pomoči ali izvajanju gasilskih dejavnosti, • 80 % za nestanovanjske kmetijske stavbe (oznaka (oznaka 1271 v CC-SI) 18. člen (pretekla vlaganja) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se v primeru vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme v nominalni vrednosti upoštevajo pretekla vlaganja v komunalno opremo, na katero se vložek nanaša. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj iz prejšnjega Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1628 odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti dokazila, iz katerih mora biti nedvoumno razviden datum, vsebina, lokacija in višina finančnega vložka v komunalno opremo. (3) Kot pretekla vlaganja se upoštevajo samo vlaganja, nastala v obdobju ne več kot 20 let od dneva vloge za odmero komunalnega prispevka oz. v primeru izdajanja odločbe po uradni dolžnosti od dneva izdaje odločbe. Če gre pri tem za fizično osebo so dokazila prenosljiva samo med dediči prvega dednega reda in se jih lahko uveljavlja samo enkrat. VI. Prehodne in končne določbe 19. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. 20. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 72 Datum: 21.9.2023 Občina Kobilje Darko Horvat, župan OBČINA MISLINJA 1134. Odlok o 1. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09 in 51/10), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 7. seji, dne 21.09.2023 sprejel ODLOK O 1. SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE MISLINJA ZA LETO 2023 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2023) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi : Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.470.652 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.098.494 70 DAVČNI PRIHODKI 4.149.411 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV_ Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2023 v evrih 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 3.664.524 249.027 235.760 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 949.083 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 797.078 4.013 8.700 456 138.836 72 KAPITALSKI PRIHODKI 15.936 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 15.936 73 PREJETE DONACIJE 9.050 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 9.050 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.347.172 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike 4.289.840 57.332 0 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 10.764.910 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.721.665 414.459 Št. 34/12.6.2023_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1629 401 Prispevki delodajalcevza socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 49.150 1.534.034 75.000 1.649.022 41 TEKOČI TRANSFERI 2.268.876 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 43.564 1.277.589 224.814 722.909 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.562.756 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.562.756 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 211.613 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 211.613 432 Investicijski transferi prora čunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -1.294.258 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2023 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 K upnine iz naslova privatizacije 0 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (440+441+442+443) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2023 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 960.000 (500) 50 ZADOLŽEVANJ E 960.000 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri poslovnih bankah 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri drugih domačih kredito dajalcih 960.000 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 341.000 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 341.000 550 Odplačila domačega dolga 341.000 IX. POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -675.258 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE 619.000 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 1.294.258 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 675.425 Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1630 2. člen Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 1.636.686 evrov. 3. člen Občina Mislinja se bo v letu 2023 zadolžila za 960.000 evrov. In sicer bo najela dolgoročni kredit pri poslovni banki. Občina bo sredstva najetega kredita porabila za investicije predvidene v rebalansu 1 proračuna Občine Mislinja za leto 2023. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-05/2022 Datum: 21.09.2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1135. Odlok o spremembi Odloka o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2023 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011 ZJF-UPB4, 14/13-pop.101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18), 24. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) (Uradni list RS št. 95/2023) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 7. seji dne 21.9.2023 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2023 1. člen V odloku o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2023 se spremeni 2. člen tako da se glasi: » Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 1.636.686 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. « 2. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-05/2022 Datum: 21.9.2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA ORMOŽ 1136. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP OR 20 in OR 52 Na podlagi 129. člena, v povezavi s 124. členom Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - UPB3) je Občinski svet občine Ormož na 1. izredni seji dne 21.9. 2023 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA EUP OR 20 IN OR 52 I. Splošni določbi 1. člen (podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) (1) S tem odlokom se na podlagi Občinskega prostorskega načrta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/13, 10/13, 1/16, 7/17, 13/19 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 55/20, 70/21 ter 35/21) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del enote urejanja prostora EUP OR 20 in OR 52 (poslovna cona Žiher -Ormož), v nadaljnjem besedilu: OPPN. (2) OPPN je izdelala Matrika ZVO d.o.o. Ljubljana, pod številko projekta 10/22. (3) Identifikacijska številka prostorskega akta je 3333. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (predmet OPPN) Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za potrebe poslovne cone »Žiher«. V ureditvenem območju dela OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje ter gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu mesta Ormož, zahodno od proizvodnega območja opekarne Ormož, na severu ga omejuje Opekarniška, ulica na vzhodu Bio plinarna in zelene gozdne površine. (2) Površina območja OPPN je okvirno 4,1 ha. Območje OPPN obravnava del EUP OR 20 z naslednjimi parcelami ali deli parcel št.: 344/2, 344/3, 344/4 in del 1317/1 k.o. Ormož ter del EUP OR 52, ki zajema naslednje parcele ali dele parcel št.: 343, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113, 1114, 1115/1, 1115/2, 1116, 1117, 1118, 1119, 1120, 1123, 1125/1 -del, 1127/2 in del 1317/1 vse k.o. 332 Ormož. Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1631 5. člen (posegi zunaj območja OPPN) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se preko javne poti, Opekarniške ceste (JP 804067), ki poteka severno od obravnavanega območja in se prometno navezuje na Ekonomsko poslovno cono Ormož ter nadalje z mestom Ormož na zahodu in državno cesto na severovzhodu. (2) Za napajanje območja OPPN je predvideno več dostopov, Na severu dostop iz obstoječe, Opekarniške ceste ter na vzhodu dostop iz rekonstruiran e obstoječe javne poti JP 804069, ki se v nadaljevanju urejanja poveže z Opekarniško cesto LK 304381, ki poteka na južnem delu območja. 7. člen (vrste dopustnih dejavnosti in vrste objektov) (1) Znotraj območja OPPN so dovoljene različne gospodarske dejavnosti: proizvodna, obrtno-servisna, logistična, skladiščna, trgovska, ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami. Posamezne vrste gospodarskih dejavnosti niso predpisane, vendar so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive. (2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov, navedenih v nadaljevanju. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja objektov z možnostjo bivanja (stalnega ali začasnega) ni dopustna. (3) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI): a) Nestanovanjske stavbe: • 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, • 122 Poslovne in upravne stavbe, • 12301 Trgovske stavbe, • 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, • 12420 Garažne stavbe, • 125 Industrijske stavbe in skladišča, (na delu območja OPPN v EUP OR 20 gradnja industrijskih objektov ni možna) b) Gradbeno inženirski objekti: • 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, • 214 Mostovi viadukti, predori in podhodi, • 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, • 2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, (samo objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno ter betonarne), • 242 Drugi gradbeni inženirski objekti. 8. člen (dovoljeni posegi) Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja novega objekta, • rekonstrukcija in vzdrževanje objekta, • vzdrževalna dela v javno korist, • odstranitev objekta, • dozidave in nadzidave obstoječih stavb v okviru dopustne etažnosti in faktorja izrabe zemljišč, določenega za nove objekte, • spremembe namembnosti v okviru dovoljenih dejavnosti. 9. člen (regulacijski elementi) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi: • GM -gradbena meja: črta prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost. • GMn gradbena meja v nadstropju: je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati nad pritlično etažo, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. • zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve - grmovnice). Zelene površine se uredijo ob prometnih površinah in kot bariera med poslovnim in stanovanjskim območjem. 10. člen (predvidene odstranitve) Za potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev je predvidena odstranitev stavb št. 740 in 741, zgrajenih na zemljišču, parcela št. 1109 k.o. Ormož. 11. člen (zasnova) (1) Območje OPPN se prometno navezuje na severu na obstoječo Opekarniško cesto JP 804067, n a vzhodu je omejeno z rekonstruirano javno potjo 804069, na jugu z obstoječimi površinami, ki so v kmetijski rabi ter na zahodu na območje obstoječe proizvodnje podjetja Žiher in območja Opekarne Ormož. V naslednjih fazah gradnje na območju EUP OR 52 je predvidena krožna cesta z navezavo na južno Opekarniško cesto, ki vodi do tovarne sladkorja. Zasnovo pogojuje oblika terena in obstoječa zazidava. Za premostitev večjih višinskih razlik med posameznimi gradbenimi parcelami se predvidijo brežine v naklonu 1:3, delno jih je mogoče reševati z opornimi zidovi, ki pa naj ne presegajo višine 2,5 m. (2) Osnovno prometnico območja predstavlja cesta A ki se bo v nadaljevanju povezala na južno Opekarniško cesto. zahodno od ceste A je formiran plato predvidene gradbene parcele. (3) Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Gradbena parcela in gradbene meje so zasnovane v obliki mreže, ki sledi zemljiškim parcelam, znotraj katere niso predpisane točne lokacije stavb in zunanjih ureditev, pač pa je prostor razdeljen na posamezna območja za gradnjo in razvoj stavb. Znotraj gradbenih mej je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne stavbe ali objekte GJI, manipulativne, odprte skladiščne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.). 12. člen (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Umestitev in tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z regulacijsko linijo, gradbenimi mejami (novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1632 zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture. Na celotni gradbeni parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s priključki, zelenih površin, ipd.. (2) Stavbe naj bodo enostavni pravokotni volumni. Stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov. Material in konstrukcije stavb niso predpisane. (3) Tipologija objektov hale (HA) in poljubni objekti (PO). (4) Tlorisni gabariti: • omejen s faktorjem zazidanosti parcele, oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni, dopustijo se tudi drugačne, členjene zasnove v obliki črke L, U ali E; • ob stavbi s e dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd. oziroma manjši volumni, ki naj ne presegajo 1/5 zazidane površine osnovnega volumna, • stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov, oziroma regulacijskih linij. (5) Etažnost: • etažnost stavb je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita oziroma največ K+P+4. Maksimalna višina stavbe nad terenom znaša + 20,00 metrov merjeno od relativne kote terena +/-0,00 do najvišje točke stavbe, • višina objektov na delu OPPN, ki pose ga v EUP OR 20 je nizka in znaša največ +8,00 m merjeno od relativne kote terena +/- 0,00 do najvišje točke stavbe, • dovoljene so vse vrste konstrukcij. (6) Streha: • ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki; mogoča je izvedba v naklonu z ustrezno izvedbo maske venca, da daje vtis ravne strehe. • streha skrita za fasadnim vencem. Vsi tehnološki elementi (strojne in druge instalacije ter elementi glede obnovljivih virov energije) naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice, • kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov, • pri poljubnih objektih (PO) je oblika streh in naklon lahko poljuben. (7) Materiali in barve: • fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in sodobnimi material i, po načelih varčne energetske gradnje, fasade so nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov, • fasade ob lokalni cesti so v stiku z naseljem vizualno izpostavljene, morajo biti po barvi, materialih in odprtinah na fasadi medsebojno usklajene, tako da tvorijo skladen ulični niz. • materiali; sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov. (8) Pozidanost gradbene parcele (FZ): • max do 80% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, parkiranje, manipulativne površine idr.). Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša praviloma 5.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. Minimalni odmiki stavb od javnih cest so 10.00 m. • FZ je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. • FZ za območje proizvodnih dejavnosti je 0.8. (9) Kota tal pritličja stavb se določi na podlagi projektov dovoznih cest in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste; podrobneje se opredeli v DGD projektu zunanje ureditve. (10) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom in ne smejo imeti samostojnih komunalnih priključkov. Dovoli se postavitev pripadajočih pomožnih objektov (npr. garaže, nadstrešnice, kolesarnice, prostor za zbiranje odpadkov, infrastrukturni, tehnični, tehnološki objekti in podobni pomožni objekti). 13. člen (odmiki) (1) Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest oziroma praviloma 5,0 m, in da je možno vzdrževanje ter raba objektov v okviru gradbene parcele. Odmiki so določeni z gradbeno mejo v grafičnem delu OPPN. (2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. (3) Ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti. 14. člen (lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Nezahtevne in enostavne stavbe se gradi na površini, ki je določena z gradbeno mejo. (2) Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte. (3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami. 15. člen (ureditev zunanjih in zelenih površin) (1) Dovozi k stavbam, na gradbeno parcelo se uredijo iz predvidenih cest. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 5.00 m, odmik od prom etnic znaša min.12.0 m razen, če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. (2) Možno je opuščanje oz. zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele se uredijo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo na lastnem zemljišču zagotavljati obračanje svojih vozil. (3) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,50 m (enotne, tipske, žične, sive barve) in postavljene na meji gradbenih parcel, ob pogoju da ne poslabšujejo prometne preglednosti. Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1633 (4) Neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi z deležem vsaj 15% zelenih površin. Od tega se lahko 5% del zelenih površin nadomesti z izvedbo vsaj polintenzivne debeloslojne ozelenitve na strehah novih objektov. V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. člen (splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: • pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN; • pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem; • trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur; • obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov. 17. člen (cestno omrežje) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se dogradi dostopne ceste. (2) Vse javne ceste so širine min. 7.00 m, z enostranskim hodnikom za pešce, širine min. 1.50 m in obcestnio zeleno površino. Zaradi prilagajanja cest in predvidenih gradbenih parcel nivoju terena se širina zelenega pasu ob cesti spreminja, vendar ostaja minimalne širine 1.00 m. (3) Cestne priključke se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. (4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi obračanje vozil za potrebe stavb ali dejavnosti. (5) Gradnja in postavitev nadzemnih naprav ter ograj ali saditev drevja v polju preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih, v krivinah in priključkih na občinsko cesto ni dopustna. 18. člen (parkirne površine) (1) Parkiranje se zagotovi znotraj posamezne gradbene parcele. Ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno z zahtevami iz OPN, (za Gostilne, restavracije in točilnice 1 PM na 8 sedežev, za Upravne in pisarniške stavbe ter stavbe za storitvene dejavnosti 1 PM na 30m2 površine in za Industrijske stavbe 1 PM na 50 m2 površine). Če na gradbeni parceli ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov, in če je omogočena njihova trajna uporaba. (2) Pri gradnji parkirišč je potrebno zasadit eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa se lahko nadomestijo z ozelenjeno pergolo. (3) Na parkirišču se skladno s predpisi zagotovi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe glede na opredeljeno dejavnost. (4) Na parkiriščih se zagotovi pokrita kolesarnica z varnimi stojali za kolesa, ki se naj načrtuje v skladu s Smernicami za načrtovanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. 19. člen (vodovodno omrežje) (1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno omrežje s priključki dimenzije DN 100. (2) Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3.0 m. (3) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji. (4) Pri projektiranju vodovoda so upoštevane zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Predvidi se vgradnja nadzemnih hidrantov DN 80 mm. Hidranti se locirajo na mestih, kjer ne ovirajo prometa. Za zagotavljanje požarne varnosti posameznih stavb se po potrebi dogradijo interne vodovodne hidrantne veje v skladu s požarnimi zahtevami posameznih stavb. (5) Vodovodna cev z dimenzijo do 100 mm mora imeti dodatno zaščitno cev s premerom večjim od 100 mm in mora biti nameščena v betonski cevi v primeru križanja ceste ter poteka na minimalni globini 1,20 m pod voziščem za glavni vod in na globini od 0,90 do 1,50 m za razdelilno omrežje. (6) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu vključno z določili Tehničnega pravilnika Javnega vodovodnega omrežja Ormož v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 15/2017). 20. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo v javno kanalizacijo skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. (2) Komunalne odpadne vode in meteorne vode se odvajajo ločeno. (3) Fekalne odpadne vode z območja OPPN se odvajajo preko fekalnih kanalov, ki se priključijo na obstoječ kanalizacijski sistem. (4) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). (5) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin. Ponikanje mora biti dokazano s hidrološko geološkim mnenjem. (6) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v vodotok ali odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1634 njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. (7) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotok, zato je potrebno načrtovati zadrževanje. Zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. (8) Iztok iz zadrževalnika je potrebno urediti preko kanala in obstoječega jarka v površinski odvodnik. (9) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno pred iztokom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo speljati preko usedalnika, lovilca olj ali čistilne naprave padavinske vode, ko gre za površine, ki so navedene v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (10) Kanalizacijske cevi morajo potekati na njvečji možni globini zaradi križanja z ostalimi vodi tako, da je minimalna globina dna cevi 1,50 m pod voziščem za glavni odvodnik odpadnih komunalnih voda, za odpadne vode je globina dna cevi 0,90 m in za meteorne vode 0,60 m. (11) Za predvideno kanalizacijo je za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam potrebno izdelati načrt meteorne in fekalne kanalizacije z vsemi potrebnimi objekti, kjer je potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. (12) Priključitev novozgrajene kanalizacije na obstoječo kanalizacijo se izvede pod nadzorom upravljavca javne kanalizacije. 21. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje se nahajajo elektroenergetski vodi in objekti v lasti družbe Elektro Maribor d.d. in sicer: • NNO 0,4 kV iz TP 20/0,4 kV Obrtna cona Ormož (t-728), • NNO 0,4 kV iz TP 20/0,4 kV Dolga Lesa-Ormož (t-728). (2) Obstoječi kablovod 20 kV k-711 na območju OPPN-a delno demontira, potek je razviden v grafičnih prilogah. (3) Predvidena priključna moč za načrtovane objekte je 1,2 MW. Zaradi tega se v OPPN-ju predvideva umestitev nove transformatorske postaje z možnostjo priključitve dveh transformatorjev moči 1000 kVA (4) Predvidena TP 20/0,4 kV bo vzankana v SN 20 kV omrežje in sicer z dvema KB 20 kV: • KB 20 kV od predvidene KS-1 do predvidene TP (k-711), • KB 20 kV od predvidene TP do predvidene KS-2 (k-711). (5) Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno zgraditi nizkonapetostne 0,4 kV razvode iz predvidene TP. Na območju OPPN je zgrajeno NNO, izvod I-06 opekarniška cesta napajan iz TP 20/0,4 kV Dolga Lesa -Ormož (t-251). NNO na območju OPPN se odstrani in se ob robu zgradi nov NN kablovod. (6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Maribor d.d. pridobiti soglasja za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. (7) Izdelana je strokovna podlaga Idejna zasnova elektrifikacije (izdelal Elektro Maribor, d.d., št. 77/23-PT, marec 2023), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije. 22. člen (javna razsvetljava) (1) V območju OPPN je predvidena cestna razsvetljava vzdolž osnovne mreže cest, na zunanji strani hodnika za pešce, uredi se v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest. (2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. 23. člen (omrežje elektronskih komunikacij) (1) Na območju OPPN je predvidena izvedba TK kanalizacije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK kot om ejitveni faktor. (2) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. (3) Novo omrežje se projektira tako, da se novi kabli uvlečejo v cevi kabelske kanalizacije. Pri tem se na glavnih trasah kabelska kanalizacija izdela z dvema PVC cevema DHOmrn s kabelskimi jaški dimenzij vsaj 1,2x1,2x1,2. V razvodnem delu se uporabijo cevi □50mm. (4) Kabelska kanalizacija je projektirana tako, da je možna kasnejša dodatna inštalacija kablov z optičnimi vodniki ali mikrocevk in mikrokablov z optičnimi vodniki. (5) Omrežje elektronskih komunikacij lahko poteka z minimalnim odmikom 1,00 m od roba vozišča v minimalni globini 0,7 m pod voziščem. 24. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN poteka prenosni plinovod P1511B; MRP Ormož-tovarna sladkorja. (premer 250 mm, tlak 4 bar) v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema plina. (2) Za prenosni sistem zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon EZ-1. Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno upoštevati predpise o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov. (3) S stališča varovanja prenosnega sistema zemeljskega plina je potrebno upoštevati določene pogoje oziroma omejitve, projektanti pri načrtovanju in izvajalci pri izvajanju gradbenih del morajo v varovalnem pasu plinovodov, ki znaša 65 m od osi plinovodov, kakor tudi v najožjem (varnostnem) pasu, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. Obvezno je upoštevati zahteve operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina in zakonske predpise. (4) V varovalnem pasu 65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, in ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, je pri nadaljnjem Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1635 načrtovanju potrebno od operaterja prenosnega sistema pridobiti smernice, projektne pogoje, mnenja in soglasja. (5) Novi objekti morajo biti od osi prenosnega plinovoda oddaljeni najmanj 3,0 m, kar pa ne velja za obstoječe objekte. (6) Pri krajinski obdelavi zasaditev (drevnine, grmičevje), postavitvi ograj in njenih stebričkov, elektro in drugih drogov, reklamno informacijskih tabel oz. logotipov in podobno se upošteva najmanj 2,5 m odmik od plinovoda. (7) Za del plinovoda pod povoznimi površinami je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe del. (8) Za morebitne prestavitve poteka prenosnega plinovoda na območju OPPN operater prenosnega sistema izda mnenje k projektnim rešitvam za prestavitev prenosnega sistema, potem ko investitor predloži vlogo s popolno dokumentacijo ter z operaterjem sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede služnosti in stroškov. (9) Severno od območja OPPN, ob Opekarniški cesti je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, odsek PR-07-PE160 z delovnim tlakom 100mbar v upravljanju družbe Adriaplin d.o.o. kot operaterja distribucijskega sistema plina v Občini Ormož. (10) Za načrtovane ureditve se za energetsko oskrbo predvidi razširitev plinovodnega omrežja po celotnem območju OPPN. Načrtovano plinovodno omrežje je predvideno v cestah z navezavo na obstoječ plinovod d160. Vsaka posamezna gradbena parcela ima predviden priključek na plinovodno omrežje. (11) V 2.5 metrskem pasu na obeh straneh distribucijskega plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globlje od 0.5 m. (12) Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasi obstoječih plinovodov in priključnih plinovodov, ki znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno upoštevati zahteve operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in zakonske predpise. (13) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti predvidena pod koti od 300 do 900 in morajo biti v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana. (14) Plinovod mora potekati pod voziščem na minimalni globini temena cevi 1,0 m. (15) Sistemskemu operaterju se mora omogočiti stalen nadzor gradbišč v varovalnem pasu plinovoda. Vs i izkopi v varovalnem pasu plinovodov in priključnih plinovodov morajo biti nadzorovani s strani sistemskega operaterja in v bližini plinovodnega omrežja obvezno opravljeni ročno. 25. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Za ogrevanje predvidenih stavb se kot vir energije predvideva plin in drugi obnovljivi viri (sončni kolektorji na stavbah, toplotna črpalka), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka. (2) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovolj enje za raziskavo podzemnih voda. (3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja -voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). (4) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehah ali fasadah stavb. (5) Pri projektiranju in gradnji novih stavb se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 26. člen (ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. (3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Za potrebe izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora skladno s 55. členom ZVKD-1 naj investitor 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma zemeljskih del z nameravanimi deli pisno seznani ZVKDS OE Maribor. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 27. člen (varstvo zraka) (1) Na območju se po potrebi se izvaja monitoring za industrijsko onesnaževanje zraka. (2) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka: • preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; • preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov; • upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. (3) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi: • kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije; • gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1636 (4) Stavbe za proizvodnjo, kot so delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice iz skupine industrijskih stavb, se lahko gradijo pod pogojem, da ne presegajo predpisanega praga proizvodne zmogljivosti iz Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list Republike Slovenije, št. 57/15). 28. člen (varstvo voda) (1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno v skladu s standardom SIST EN 1610.. (2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (3) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. (4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. 29. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo, se lahko uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN. (2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. 30. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. (3) Ohranja se obstoječa obrežna lesna vegetacija (predvsem vrbe in jelše ter druge avtohtone vrste dreves in grmičevja) ob vodotokih in jarkih, na delih, kjer je vegetacija odstranjena, se naj dovoli njena ponovna razrast. Umestitev stavb se načrtuje na način, da so na zadostni razdalji od obstoječih dreves. (4) V čim večji meri se naj ohranijo obstoječe skupine dreves in posamezna drevesa. Pri zemeljskih delih v bližini dreves je potrebno drevesa ustrezno zavarovati, da ne pride do poškodb korenin, debla in/ali krošnje. Pri zasaditvah novih dreves je potrebno zagotoviti dovolj velik obseg zemljine okrog drevesa, in sicer mora neutrjen del pod drevesu obsegati najmanj površino obsega krošnje odraslega drevesa. (5) Preprečuje se razrast in širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Tujerodne invazivne vrste je potrebno redno odstranjevati in preprečevati njihovo semenenje ter raznos semen. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F * bohemica) idr. (6) V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo ustrezne nalepke, ki preprečujejo trke ptic, ali druge ustrezne rešitve. (7) Prednostno se izbirajo robniki pločnikov, kolesarski poti in zelenic takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. To velja predvsem na J in V delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in na površina v neposredni bližini vodotokov. 31. člen (varstvo pred hrupom) (1 ) Površine v OPPN z namensko rabo kot gospodarska cona so opredeljena s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. (2) Pri obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva pred hrupom. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih o bmočjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. III. in IV. območje varstva pred hrupom, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. (3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup. (4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom. (5) V soseščino stanovanjskih območij se naj uvrščajo mirnejše dejavnosti (npr. poslovne, trgovske dejavnosti ipd.). Stavbe se naj projektira na način, da bodo z orientacijo in gabariti predstavljale zvočno bariero napram stanovanjskim območjem (6) Za območja se izdela študija ravni hrupa in po potrebi izvede pasivno ali aktivno protihrupno zaščito, v času obratovanja se spremlja ravni hrupa. (7) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi: • uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; • upoštevajo se časovne omejitve gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1637 so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana). 32. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. 33. člen (ravnanje z odpadki) (1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov. (2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov (3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom 34. člen (varstvo pred poplavo) (1) Na obravnavanem območju OPPN ni vodotokov, območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in po podatkih Direkcije RS za vode se ne nahaja na poplavnem območju. (2) Zadrževanje meteornih voda je predvideno z izvedbo odprtega zadrževalnega bazena pred izpustom v obstoječi površinski odvodnik na vzhodnem delu območja OPPN. (3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (6) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. 35. člen (varstvo pred potresom) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje za območje OPPN se pri načrtovanju upošteva projektni pospešek tal (g): 0,100. 36. člen (obramba) Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe. 37. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno -varstvenimi predpisi. Širitev požara na sosednje objekte je preprečena z medsebojno minimalno razdaljo, ki znaša 10 m (razdalja med objekti). Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine. (2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele. (3) Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje. 38. člen (erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) (1) Območje OpPN ni na potencialno plazljivem in erozijskem območju. (2) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom, je potrebno pridobiti Geotehnično mnenje s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, in v skladu s tem prilagoditi način gradnje. 39. člen (razlitje nevarnih snovi) Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 40. člen (etapnost) (1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se lahko tudi združujejo. (2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe. X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje 41. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: • morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške; • pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; • zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti, • sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; • v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1638 onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode; • vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. 42. člen (merila in pogoji za parcelacijo) (1) Gradbene parcele so prikazane na karti št. 6. Gradbene parcele je možno združevati ali deliti na manjše gradbene parcele, vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalna smiselnost in zaokroženost z opredeljenimi dopustnimi odstopanji. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo. (2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo, zaradi tehnoloških razmer, ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti št. 6, vendar mora biti le -to v projekti dokumentaciji posebej utemeljeno. XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih reš itev 43. člen (dopustna odstopanja) (1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: • dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel, • dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko -geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. (2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. XII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 44. člen (prenehanje veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki smiselno povzamejo merila in pogoje tega odloka i n, ki se vključijo v občinski prostorski načrt. XIII. Končne določbe 45. člen (vpogled) Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ormož. 46. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 47. člen (veljavnost odloka) Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3503-0003/2022 Datum: 21. 9. 2023 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA POLJČANE 1137. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS štev. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/13 in 55/15 - ZfisP in 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 -odl. US in 18/23 - ZDU-10) in 93. člen Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 -UPB - 1) je Občinski svet Občine Poljčane na 6. redni seji dne 20. 9. 2023 sprejel: ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POLJČANE ZA LETO 2023 1. člen V Odloku o proračunu Občine Poljčane za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023 in 24/20 23) se spremeni drugi odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS REBALANS 2023 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) 4.487.623 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.941.236 Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1639 KONTO OPIS REBALANS 2023 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.407.436 700 Davki na dohodek in dobiček 3.027.241 703 Davki na premoženje 226.745 704 Dom ači davki na blago in storitve 138.450 706 Drugi davki 15.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+714) 533.800 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 441.600 711 Takse in pristojbine 11.100 712 Glob e in druge denarne kazni 13.600 714 Drugi nedavčni prihodki 67.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 85.300 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 40.300 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 45.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 461.087 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 354.851 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 106.236 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.070.481 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.847.148 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 342.274 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 52.253 402 Izdatki za blago in storitve 1.332.092 403 Plačila domačih obresti 47.500 409 Rezerve 73.029 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.707.683 410 Subvencije 56.300 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.010.242 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 129.457 413 Drugi tekoči dom ači transferi 511.684 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.265.800 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.265.800 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 249.850 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 28.750 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 221.100 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) -582.858 III./1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404) -565.358 III./2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41)) 386.405 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1640 KONTO OPIS REBALANS 2023 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 253.00 550 Odplačilo domačega dolga 253.00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV. + VII.-II.-V.-VII) -835.858 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -253.00 XI. NETO FINANCIRANJE(VI.+VII.-VIII-IX.) 582.858 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 835.858 2. člen V 5. člen odloka se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Župan lahko med letom odpira nove proračunske postavke ter spreminja nazive proračunskih postavk. Župan vključi nove obveznosti tako, da s sklepom določi odprtje nove postavke in opredeli višino za nov namen.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 3. člen 7. člen odloka se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Investicijsko dokumentacijo za projekt ali program, ki ne presega vrednost 100.000 € sprejme župan. Ne glede na določilo v prvem odstavku tega člena, lahko župan, po sprejetju dokumentacije iz prejšnjega stavka uvrsti projekt ali program v načrt razvojnih programov.« 4. člen Ostali členi Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2023 ostanejo nespremenjeni 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0085/2022-10 Datum: 12. 9. 2023 Občina Poljčane Dr. Petra Vrhovnik, županja 1138. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakon o urejanju prostora (ZUreP -3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 -ZUNPEOVE) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 - UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na 6. redni seji dne 20. 9. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičnini: • katastrska občina 782 - Poljčane parcela 1225/9 (ID 6989021). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0003/2022-11.1 Datum: 20. 9. 2023 Občina Poljčane Dr. Petra Vrhovnik, županja 1139. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakon o urejanju prostora (ZUreP -3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 -ZUNPEOVE) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 - UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na 6. redni seji dne 20. 9. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah: • katastrska občina 782 - Poljčane parcela 1201/4 (ID 7324440), • katastrska občina 782 - Poljčane parcela 1201/5 (ID 7324441). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0003/2022-11.2 Datum: 20. 9. 2023 Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1641 Občina Poljčane Dr. Petra Vrhovnik, županja 1140. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakon o urejanju pr ostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 -ZUNPEOVE) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 - UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na 6. redni seji dne 20. 9. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičnini: • katastrska občina 778 Brezje pri Poljčanah parcela 956/13 (ID 7296730). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0003/2022-11.3 Datum: 20. 9. 2023 Občina Poljčane Dr. Petra Vrhovnik, županja 1141. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakon o urejanju prostora (ZUreP -3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 -ZUNPEOVE) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 - UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na 6. redni seji dne 20. 9. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah: • katastrska občina 778 - Brezje pri Poljčanah parcela 954/8 (ID 7326930), • katastrska občina 778 - Brezje pri Poljčanah parcela 954/9 (ID 7326931). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0003/2022-11.4 Datum: 20. 9. 2023 Občina Poljčane Dr. Petra Vrhovnik, županja OBČINA ŠKOFJA LOKA 1142. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata Na podlagi 129. člena v zvezi z 124. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 -ZDU-1O) in na podlagi 16. in 28. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -uradno prečiščeno besedilo, 23/21) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 7. redni seji dne 14.9.2023 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA INDUSTRIJSKO CONO TRATA 1. člen V odloku o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št. 122/06, 31/10, 49/14 in 53/14) se v 1. členu na koncu doda novo besedilo, ki se glasi: »Spremembe in dopolnitve je izdelalo podje tje Delavnica d.o.o., Vrhnika, pod št. 031/2022.« 2. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih območja z urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 02, TRA-PD 03 oz. enote urejanja prostora, kot določene v Občinskem prostorskem načrtu ŠK-48/02, ŠK-48/04, ŠK-48/08, ŠK-48/11 ter del ŠK-48/03. Ureditveno območje LN zajema naslednje parcele k.o. Suha (šifra k.o. 2030): 1209/13 1268/1, 200/1, 200/10, 200/2, 200/6, 200/8, 200/9, 215/11, 215/8, 250/10, 250/11, 250/15, 250/17, 250/22, 250/25, 250/27, 250/28, 250/3, 250/30, 250/31, 250/32, 250/34, 250/37, 250/4, 250/40, 250/41, 250/42, 250/43, 250/46, 250/47, 250/48, 250/6, 250/7. k.o. Godešič (šifra k.o. 2031): 1378/1 (del), 1383/4, 183/1, 191/4, 191/5, 191/8 (del), 192/3 (del). Površina ureditvenega območja LN znaša 12,2 ha. Ureditveno območje med gradnjo je enako ureditvenemu območju v obratovanju. Meja ureditvenega območja LN je določena s karto »Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja LN« v merilu 1:1000, ki je sestavni del LN.« 3. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ureditveno območje obsega naslednje funkcionalne enote (f.e.), ki zavzemajo gradbene parcele načrtovane s tem LN (karta »Nova parcelacija«): funkcionalna enota gradbene parcele • f.e. 1 p1/1, p1/2, p2 in p3 • f.e. 2 p4 • f.e. 3 p5 • f.e. 4 p6 • f.e. 5 p7 • f.e. 7 p10, p11, p12, p13 • f.e. 8 p14« Št. 34/12.6.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1642 4. člen V 16. členu se v prvem odstavku po besedi »meji« doda beseda »sosednje«. 5. člen V 17. členu se po 6. odstavku doda nov od stavek, ki se glasi: »(7) Novo zasajena drevesa morajo imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno -zdravstvene zahteve.« 6. člen V 20. členu se v 1. odstavku beseda »izjemoma« nadomesti z besedo »ali«. V 2. odstavku se po besedi »podzemni« doda besedi »ali nadzemni«. Po 4. odstavku dodata nova odstavka, ki se glasita: »(5) Pri izračunu parkirnih mest se upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je potreba po istočasnem parkiranju manjša od predpisanega št. parkirnih mest v skladu s 1. odstavkom tega člena, se število parkirnih mest lahko zmanjša za največ 30%. Število predp isanih parkirnih mest se lahko zmanjša za največ 30% tudi v primeru, ko investitor z mobilnostim načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do lokacije. (6) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM na nivoju raščenega terena morajo biti zasajene z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 10 parkirnih mest. Drevesa se razporedi enakomerno, vsaj 20% od zahtevanih dreves ne sme biti lociranih na obodu parkirišča.« 7. člen V 40. členu se v 1. odstavku druga, tretja in četrta alineja nadomestijo z novimi, ki se glasijo: » • odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, • neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje na javni cesti).« Črta se zadnji stavek prvega odstavka. Na koncu člena se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Po razpoložljivih podatkih območje ni ogroženo zaradi poplav, visoke podtalnice, erozivnosti tal ali plazovitosti. (4) Obravnavana lokacija se nahaja v območju, kjer je ocenjen pospešek tal 0,225 g. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal in na tej osnovi do ločiti parametre za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.« 8. člen Kartografski del oz. načrti določeni v 4. členu »2. Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja LN«, »3. Nova parcelacija«, »4. Ureditvena situacija« se nadomestijo z novimi grafičnimi načrti »2. Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja LN«, »3. Nova parcelacija«, »4. Ureditvena situacija«, ki so sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3503-0001/2023 Datum: 14.09. 2023 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan OBČINA VOJNIK 1143. Sklep o lokacijski preveritvi za del EUP LP-8, Identifikacijska številka prostorskega akta 2999 Na podlagi 127. 128. n 131 člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) ter na podlagi 12. in 45. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 7. redni seji, dne 7.9.2023 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL EUP LP-8, IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA PROSTORSKEGA AKTA 2999 1. člen Potrdi se Elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični posel itvi za del enote urejanja prostora EUP LP-8 na območju (delov) parcel št. *77/1, *78, 496/2, 496/5, 496/15, 501/1, 701/24, k.o. Lipa (1049), v Občini Vojnik, ki ga je izdelalo podjetje Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Grudnova ulica 6, Celje. elaborata št. 245-2022, (Identifikacijska št. prostorskega akta ID 2999) 2. člen Po določilih Odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17), se obravnavano zemljišče nahaja v enoti urejanja EUP Lp 8. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v Prilogi sklepa. 3. člen Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. 4. člen Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu ter na spletni strani občine Vojnik https://www.Vojnik.si/ . Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Celje in Ministrstvu za okolje in prostor. Številka: 351-0193/2022/14 Datum: 7.9.2023 Občina Vojnik Branko Petre, župan Priloga: • Prilagojena in natančno določena oblika in velikost stavbnega zemljišča. 285/12 281/2 284/3 291/4 265/14 4*'i T;,.-^ ■^lOjTTS—-.. 496f12~~~" 496/10 406'" t---. 232/8 495/1 495/3 £00/3, 496/15 493/6 2B9/1 C/5< cn ro m M tO Kj O IV) Q) CL o CQ_ 0) cn o" o g =3 C/) TT O O- o< OBČIMA VOJNI K ELABORAT LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČANJE OBSEGA STAVBNIH ZEMLJIŠČ PRI POSAMIČNI POSELITVI ZA EUP LP-8 V OBČINI VOJNIK KARTA 7 PREDLOG PREOBLIKOVANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MEJE OBMOČJA PEUP merib 1:1.000 Občili ivoslnrskj načftOfcčineVoirijk-OPN ¡Ltadno gtasifc sbuenskih občin. it 5a<20l6,8.2017 45.2017 <15312017) izdelal UibanstGsrazdFijmanOmn.s.p. predlog za {klocltevramenele rabe in meje EUP v rosleijh sp'emenrtah Indopontjah DPN (kotreziilatposlgpka LP>' A površine razpršene poseltve K1 najbo|sa kmetijska. zem|išca K2 druga kmetijskaZEfnpica goacha rerrljšca LP-8 | rneja ELP druga vsebina CPfS ZEir^iiki katEKT (OURS. 922022) Št. 34/12.6.2023_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1644 OBČINA GORJE Stran 1131. Sklep o načinu priprave in določitvi 1620 višine sredstev participativnega proračuna v Občini Gorje za leti 2024 in 2025 OBČINA KOBILJE Stran 1132. Odlok o nadomestilu za uporabo 1622 stavbnega zemljišča na območju Občine Kobilje 1133. Odlok o podlagah za odmero 1624 komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Kobilje OBČINA MISLINJA Stran 1134. Odlok o 1. spremembi proračuna 1628 Občine Mislinja za leto 2023 1135. Odlok o spremembi Odloka o porabi 1630 sredstev proračunske rezerve v letu 2023 OBČINA ORMOŽ Stran 1136. Odlok o Občinskem podrobnem 1630 prostorskem načrtu za del območja EUP OR 20 in OR 52 OBČINA POLJČANE Stran 1137. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1638 Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2023 1138. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1640 1139. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1640 1140. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1641 1141. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1641 OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 1142. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1641 Odloka o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata OBČINA VOJNIK Stran 1143. Sklep o lokacijski preveritvi za del EUP 1642 LP-8, Identifikacijska številka prostorskega akta 2999