PoJliiliio olačono v potovihl
Leto XX«, št. 294
LJubljana, torek 19» decembra 1939
Cena 1 Din
Jpravnistvo <4uDI|ano, ilnatljevo i - telefon štev. 3121. 3123. 3124. 3125 3126
Inseratni oddelek« tiubljano, Selen-burgovo ul. — lei 3492 in 3392
Podružnico Maribor s Graiski trg it. 7.
Telefon st. 2455. Podružnico Celje: Kocenovo ulico 2
Telefon st 190. Računi pn pošt. ček. zavodlfet Ljubljano it 17749
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: liubljana Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126, Maribor, Grajski trg štev 7. telefon štev^ 2455; Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
»Admiral Spee«
Na drugem mestu objavljamo poročila o koncu nemške oklopnice »Admiral Graf vo Spee«. Ko jo je v nedeljo opolnoči po našem času sama posadka pognala na morsko dno, je sledila tradiciji nemške mornarice, ki je tudi 21. junija 1919 raje potopila vse svoje v zalivu Scapa Flow internirane pomorske vojne edinice kakor pa da bi pustila, da zavihra na njih angleška zastava. Nemškemu komandantu, kape-tanu Hansu Langsdorfu, so po umiku pred napadi angleških križark v luko Montevidea preostale štiri možnosti. Odločil se je lahko za interniranje in razorožitev svojega broda, če bi ostal preko dovoljenega mu roka v monte-videjskem pristanišču; za odhod iz pristanišča in za vožnjo v teritorialnih vodah tik ob južnoameriške obali, s čimer pa bi samo odložil definitivno odločitev; za prostovoljno potopitev svojega broda ali pa končno za v naprej izgubljeno bitko z mnogo močnejšimi združenimi angleškimi in francoskimi edinicami, ki so čakale pred izlivom veletoka La Plata na meji teritorialnih voda.
Razvoj dogodkov je pokazal, da je poveljnik Langsdorf zahteval odločitev samega vrhovnega komandanta Hitlerja. ki je nato odredil naj se oklopnica potopi. To odločitev je bilo mogoče predvidevati že v nedeljo zvečer, čim se je pričelo izkrca vanje velikega dela posadke »Admirala von Spee« v montevidejski luki. Z bojnega broda so namreč izkrcali na nemški petrolejski brod »Tacomo« 700 mornarjev ter so ostali na »Speeju samo strojniki, višji oficirji in oddelek specialistov za minerske posle. Oklopnica je zapustila s tako reducirano posadko Montevideo v nedeljo zvečer ob 21.45 srednjeevropskega časa ter krenila polagoma po reki La Plata prati izlivu. (»Jutro« ki je bilo ob 11 na ljubljanskih ulicah, je že imelo to poročilo, dokaz, kako naglo posluje danes poročevalska služba.) Ob izlivu La Plate se je obrnila oklopnica proti zapadu v smeri proti 12 ur vožnje oddaljenemu Buenos Airesu Zaradi tega so nekateri mislili, da bo nadljevala svojo pot v teritorialnih vodah in poskušala čim bolj zavleči končno odločitev. Že po enourni vožnji pa se je, ves čas zasledovana od angleških izvidniških in bombarderskih letal, ustavila ter se vrnila proti Montevideu, odkoder so jo zopet videli ob 23.15 našega časa. Ves čas ji je sledila petrolejska ladja »Tacoma« ter nekatere urugva jske in argentinske pomorske vojne edinice Malo pred polnočjo se je vAdmiral Spee« ustavil in izkrcal vso svojo posadko Med zadnjimi je bil kapetan Langsdorf Zadnji rešilni čoln je bil z električno žico spojen z brodom. V primerni razdalji je kapetan Langsdorf pritisnil kontakt in zapalil v notranjosti broda nameščene mine. Nekaj minut pred polnočjo so zagrmele tri eksplozije in ponosni oklopni bojni brod se je pričel pogrezati v morje.
Ker je morje v tem delu zaradi naplavin. ki jih prinaša s seboj La Plata, dokaj plitvo, štrle ostanki »Admirala von Speeja« po potopitvi še iz morja in bodo predstavljali resno oviro za plovbo proti Montevideu, dokler jih ne bodo odstranili, za kar pa bodo potrebni mesci in mesci, če ne leta.
S potopitvijo »Admirala von Speeja« je izgubljena najmodernejša nemška oklopnica tipa »žepnih bojnih ladij«, na katere je nemška mornarica upravičeno ponosna. Zgrajena 30. maja 1934, je predstavljala potopljena oklopnica remek delo nemške ladjedelniške tehnike, enako kakor njeni dve posest rimi »Deutschland« in »Admiral von Scheer«. Gradili so jo dve leti in veljala je nad milijardo dinarjev. Predstavljala je skupaj s posestrimama povsem nov tip bojnih ladij, ki je pomenil pravo revolucijo v gradnji pomorskih edinic. Niena glavna prednost je bila da je bila hitrejša kakor vse druge po tonaži in artileriji dosti močnejše bojne ladje (drednoughti) ter močneje oborožena in oklopljena, kakor vse druge, po tonaži enako močne 10.000-tonske bojne križarke. »Admiral Spee« je imel tonažo 10.000 ton. Dolg je bil 182 m, širok pa 21.7 m in je gazil 5 m pod morsko gladino. Število posadke je znašalo 995 mož. Opremljen je bil s štirimi velikimi Dieselovimi motorji, ki so razvijali skupaj 54.000 konjskih sil. Vozil je lahko 26 milj (50 tem) na uro in ime na krovu pogonskih sredstev za 18.500 kilometrov nepretrgane vožnje. Oborožen je bil s 6 dalekosež-nimi topovi kalibra 28 cm, ki streljajo 28 km daleč ter morejo še na to razdaljo prebiti 22 cm debelo jekleno ploščo. Ti topovi so bili nameščeni po trije in trije v dveh oklopnih stolnih na pramcu in krmi Za obrambo pred napadi torpedovk in lahkih križark je služila srednja artilerija 8 topov po 150 mm in 6 topov kalibra 105 mm »Admiral Spee« je razpolagal tudi z močno protiletalsko artilerijo in 8 cev-
Oklopnica „Gra/ Spee" potopi/ena
Ker ie
. umik pred zavezniško premočjo nemogoč ter bol brez upa zmage« je kapitan Langshot na Hitlerjev ukaz sam pOtopil ladio
Berlin, 18. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo: •
Oklopni vojni ladji »Admiral Graf Spee« urugvajska vlada ni dovolila onega roka za odhod, ki bi ji bil potreben za obnovo plovne sposobnosti. Vodja in vrhovni poveljnik obrambnih sil Hitler je zato ukazal poveljniku oklopne ladje, da jo izven urugvajskih teritorialnih voda požene v zrak in uniči. To se je zgodilo 17. decembra okrog 20 ure.
Hitlerjeva odločitev po dolgih posvetih
Amsterdam, 18. dec. o. Kakor poročajo iz Berlina je kancelar Hitler izdal povelje, naj se križarka »Admiral Spee« potopi, šele po daljšem posvetovanju s pomorskimi oficirji in tehničnimi stro-
kovnjaki. O možnosti, da bi križarka z najpotrebnejšo posadko odplula is Montevidea, so razpravljali dalje časa, vendar pa so bili pomorski strokovnjaki mnenja, da križarka nikakor ne sme priti v posest Angležev. Dasi je kancelar Hitler nasprotoval temu, da bi križarko potopili, so ga končno vendarle prepričali, da je to edino možen izhod. Govore, da bodo sedaj po vsej Nemčiji pričeli zbirati božični fond, s čigar sredstvi bodo zgradili novo križarko »Admiral Graf Spee« kot dar kancelarju Hitlerju. Poveljnik in posadka potopljene križarke »Admiral Graf Spee« bosta odlikovana.
V nasprotju s prvotnimi vestmi so sedaj ugotovili, da se je rešil tudi poveljnik potopljene križarke kapitan Langsdorf. Rešil se je v čoln argentinske križarke »I ibertad«, nakar je bil prepeljan v Buenos Aires.
Odhod Iz luke in potopitev
Več eksplozij je ladlo r»opolno«na razbilo — Kapitan in
vsa posadka rešeni
O prostovoljni potopitvi »Admirala von Speeja« se poročajo naslednje podrobnosti:
V trenutku, ko je žepna križarka »Admiral Spee« dvignila sidra, se ni vedelo, kam bo krenila. V prvem hipu so menili, da bo odšla proti argentinskemu vojnemu pristanišču Puerto Grado. da bi dobila potreben material za popravila, pripravljeni pa so tudi bili, da bo poveljnik odredil prostovoljno potopitev ladje. V pristanišču se je zbrala ogromna množica. Moštvo nemške križarke ie odgovarjalo na pozdrave svojih sonarodnjakov Ladja je nato dvignila sidra in odrinila proti vhodu v kanal Ko je prispela do znamenja. ki kaže vhod v luko Montevideo v severozapadni smeri, je zmanjšala svojo brzino. Dve civilni urugvajski letali sta neprestano pazili na vse premike nemške ladje. Ko je ob 18.15 zapustila pristanišče, je nadaljevala plovbo 5 milj od obale. Tam se je ustavila in poveljnik je ukazal večini posadke, nai se vkrca v rešilne čolne Na ladji je ostal le poveljnikov štab in nekateri mornarji, ki so se prostovoljno javili da bodo ostali na ladji do same potopitve.
Ko so se reševalni čolni odal.jili od ladje, se je zaslišala močna eksplozija, točno ob 20. Nemška ladja se je začela potapljati ter se je naenila na levo stran. Malo pozneje so se zaslišale še druare eksplozije, nakar se je jeklena masa hitro potopila. Ognjeni zublji so se dvieall visoko proti nebu in kmalu je bilo videti samo ladijski stolp, ki je do 20.40 ostal na površju. Na kraju potopitve je oeromen plamen gorečega petroleja pokril morje. Kmalu nato je tudi stolp Izginil pod vodo. Približaval se je mrak in videti je bilo le še obrise številnih ladij, katere je razsvetljeval plamen gorečega petroleja od tam, kjer se je potopil »Admiral Graf Spee«.
Z obale je več tisoč oseb spremljalo vse faze te drame, ki se je odigrala približno 10 km od pristanišča blizu svetilnika Pa-nella. Ladje vseh vrst, remorkerji, uru-gvajski in argentinski, bojne ladje in najrazličnejši čolni za reševanje so se zbrali blizu kraja, kjer se je ladja potopila. V daljavi so se videli obrisi zavezniških bojnih ladij, ki so prav tako poslale svoje čolne, da bi sodelovali pri reševanju. Malo kasneje so polagoma prihajali v pristanišče čolni s člani posadke nemške ladje. Prva je prispela argentinska križarka »Libertad«, za njo pa argentinski remorkerji, ki so vkrcali preživele. Tudi nemška petrolejska ladja »Tacoma« je pri-■u---:—
mi za lansiranje torpedov, nameščenimi v dveh baterijah na pramcu broda. Na svojem krovu je imel tudi 2 izvidniški letali, ki pa iz neznanega vzroka v bitki pri La Plati nista nastopili.
Strategično taktični uspehi operacij »Admirala Speeja« najbrž niso dosegli vseh nad, ki jih je nanj polagala nemška admiraliteta. Križaril je tri mesce po južnem Atlantiku in potopil skupaj 9 angleških parnikov s tonažo kakih 50.000 ton ter povzročil Angliji kakih 200 milijard dinarjev škode, dočim je sam stal pred vojno nad milijardo dinarjev. Nemčija izgubljene oklopnice danes skoraj ne more nadomestiti, ne le zaradi pomanjkanja surovin. temveč predvsem zato, ker so njene ladjedelnice polno zaposlene z graditvijo in popravljanjem podmornic.
Bitka med »Admiralom Speejem« in angleškimi križarkami je bila doslej največja pomorska bitka sedanje vojne. Trajala je 17 ur, ladje so med bitko prevozile 400 milj, to je 700 km. Nemška in angleška vojna mornarica sta obe dokazali, da sta na višini, drug drugega vredna sovražnika. Potopitev »Admirala Speeja« je smrt junaka, ki v oblegani trdnjavi zažge smodnik, da mu ni treba pred sovražnikom sneti zastave.
spela v luko. Poveljnik nemške bojne ladje je na argentinski križarki »Libertad«. Člani posadke so se začeli izkr-cavati ob močni svetlobi reflektorjev, prebivalstvo pa je preživelim dajalo raznu darila. Na morski površini se je videl le še plamen gorečega petroleja. To so bili zadnji ostanki ponosne nemške ladje »Admiral Graf Spee«.
Nihče ni zgubil življenja
Montevideo, 18. dec. s. (Reuter) Kakor naknadno javljajo, je kapitan Langsdorf zahteval od urugvajskih oblasti, da ostane oklopnica »Admir.,; Graf Spee« 15 dni v Montevideu v sviUb popravil. Izjavil, je da orožje na ladji ni poškodovano, da pa ladja ni sposobna za navigacijo, predvsem zato, ker je uničena kuhinja, tako da bi bila preskrba posadke skoro 1000 mož nemogoča.
Preden je oklopnica zapustila luko, je premestila na ladjo »Tacoma« najpreje samo 300 mornarjev, kasneje pa je spustila zaporedoma več čolnov ln na »Tacomo« so se prekrcale nove skupine mornarjev.
Ladjo je spremljalo 5 angleških letal, v bližini pa se je nahajalo tudi angleško vojno brodovje. Vse angleSke ladje so bile v polni vojni pripravljenosti za primer, da bi nemška oklopnica še enkrat sprejela borbo.
Kot zadnji je zapustil oklopnlco »Admiral Graf Spee«, kapitan ko je potem tudi sam sprožil na oklopnicl eksplozije. Druga eksplozija je pretrgal ladjo na dvoje. Pri potopitvi oklopnice ni nihče zgubil življenja.
NemSka petrolejska ladja »Tacoma« se je nahajala približno eno miljo od »Admirala Graf Spee«, ko je bil ta pognan v zrak.
Urugvajske oblasti so zelo vznemirjene, ker pravijo, da ruševine »Admirala Graf Spee«, ki leže neposredno pri vhodu v pristanišče v Montevideo, resno ovirajo redno plovbo.
četrt milijona ljudi je opazovalo potopitev
Montevideo, 18. dec. s. (Reuter). Na obali pri Montevideu je gledalo potopitev »Admirala Graf Spee prJbližno četrt milijona ljudi. Vse strehe v Montevideu ao bile polne gledalcev. Neki ameriški novinar je med potopitvijo v letalu letel nad krajem katastrofe in sproti poročal o dogodkih.
Strahovit učinek eksplozije
Montevideo, 18. dec. j. (Havas). O potopitvi nemšike kilžarke »Admiral Graf Spee« sporočajo dodatno, da so namestili eksploziv na križarki ter prižgali zažigal-ne vrvice dva mornarja in en podoficlr, ld so se nato v čolnu umaknili proti spremljevalni ladji »Tacoma«. Eksplozija je bila tako silna, da je ladjin trup raztrgalo na kose. Na kraju eksplozije se Se zdaj vidijo plameni in ogromen steber Črnega dima. Okrog prizorišča eksploasije se je dve milji naokrog naredila mastna luža od razlite nafte ln olja. Urugvajske mornariške oblasti so ukrenile vse potrebno, da v to območje ne zaide kaka ladja, ker se je bati, da bi se razlita nafta ne vnela, iamed Članov posadke s potopljene nemške križarke, ki jo je sprejela na krov petrolejska ladja »Tacame« je prefektura V Montevideu aretirala štiri mornarje.
Posadka bo Internirana
Montevideo, 18. dec. (Reuter). Urugvaj ske oblasti so odredile preiskavo o načinu, kako je bila potopljena oklopnica »Admiral Graf Spee«. Zaslišan je Ul že prvi inženjer, kakor tudi trije mornarji z nemške križarke. Vsi mornarji z »Admirala Graf Spee«, ki ao dospeli na nemška ladji »Tacoma« nazaj v Montevideo, bodo Internirani.
Usoda kapitana Langsdorfa
Buenos Aires, 18. dec. s. (Reuter). Po-vejnik »Admirala Graf Spee« Langsdorf in sišji oficir nemške križarke niso dospeli.
kakor je bik) prvotno javi j eno, v Buenos Aires na argentinski križarki, temveč so v dveh čolnih šele na poti v Buenos Aires. Poslužiii so se te poti zato, da se lahko sklicujejo na pravico brodolomcev ter jih rno-ajo potem argentinske oblasti izpustiti, ne da bi jih internirale kot vojne ujetnike.
Angleške izgube
London, 18. dec. s. (Reuter) Angleška t admiraliteta je objavila novo listo žrtev : pomorske bitke preteklo sredo v južno- , ameriških vodah, ki obsega 68 mrtvih in j 28 ranjenih. Na križarki »Exeter« je mrt- j vih 5 oficirjev in 56 mornarjev, 3 oficirji in 15 mornarjev pa je ranjenih. Na križarki »Ajax« je 7 mrtvih in 10 ranjenih.
Križarki »Exeter« je bila zdaj poslana na pomoč bolničarska ladja.
Bojni plen križarke »Admiral Spee«
London, 18. dec. s. (Reuter). Oklopnica »Admiral Graf Spee« je v dveh mescih co se je mudila na odprtem morju, potopila skupno 9 angleških ladij s skupno 48.000 tonami Prva žrtev »Admirala Graf Spee« je bil 2. oktobra angleški parnik »Clement« v Atlantskem oceanu. Kapetan je ladjo sam potopil, ko je opazil napadalca. nato pa je bila posadka izkrcana na neki grški parnik. Dne 5. oktobra je potopila nemška oklopnica angleški parnik »New-ton Beach«. 7. oktobra pa parnik »Ashlea« z bombami 10. oktobra je zajela parnik »Huntsman«. Oba slednja parnika sta bila napadena od »Admirala Graf Snee« ko ie plul pod francosko zastavo Nemška oklopnica je ladjo »Huntsman« najpreje zaplenila. štiri dni pozneje pa se je vrnila z nemško spremljevalno ladjo, ki je stalno zalagala oklopnico z gorivom in živežem Nato je bil »Huntsman« potopiten 28 oktobra je bil potopljen parnik »Travenian«. Skupno je oklopnica v oktobru potopila 5 parnikov
V novembru Je bil v portugalskih teritorialnih vodah v Afriki potop^en samo mali parnik »Africa Shell« in sicer 15. novem-
bra. Kapetan Langsdorf je izjavil kapeta-nu angleškega parnika, da je vso prvo polovico novembra zaman čakal na glavni ladijski progi iz Avstralije v Južno Afriko na plen. Dne 2. decembra je bila napadena ladja »Doric Star«. Angleški kapetan je odprl zapornice na ladji, ko je opazil nemško oklopnico, nato jo je pa še »Admiral Graf Spee« s torpedom potopil. Dne 3. decembra je bila.z bombami potopljena ladja »Taroa«, 7. decembra pa še ladja »Stren-shall«.
Protest južnoameriških držav v Londonu in Berlinu
Buenos Aires, 18. dec. br. Strokovnjak argentinske vlade za pomorsko pravo je izjavil, da bodo južnoameriške države že prihodnje dni uradno protestirale v Berlinu in Londonu zaradi pomorske bitke, do katere je prišlo preteklo sredo v območju južnoameriškega nevtralnega morskega pasu.
Nemški protest
pri urugvajski vladi
Berlin, 18. dec br Nemška vlada je svojemu poslaniku pri urugvajski vladi naročila. naj odločno protestira, ker poveljniku nemške oklopne vojne ladje »Admiral Graf Spee« ni dovolila, da bi ostala v urugvajski luki do onega roka do katerega bi bilo mogoče izvršiti vsa najnujnejša popravila na ladji, kakor to dopuščajo določbe mednarodnega prava ter mednarodnopravni običaji. Poslanik je danes dopoldne opravil svojo misijo.
»Berliner Nachtausgabe« poudarja, da je vojna ladja »Admiral Spee« dokazala svojo veliko sposobnost, ko je Angležem ponovno ušla in povzročila njihovemu trgovinskemu brodovju velike izgube. Angleži so se tudi tokrat spet izognili spopadu na ta način, da so koncentrirali v La Plati pravcato vojno brodovje, a hkratu izvršili na urugvajsko vlado tak pritisk, da ie morala prisiliti nemško vojno ladjo, da je zapustila montevidejsko luko v času, ko bi morala tvegati svojo potopitev v spopadu s sovražnikom.
Silen odmev v Nemčiji
Samomor nemške križarke je nemško javnost silno
presenetil
Bern, 18. dec. j. (Havas). Švicarski listi poročajo iz Berlina, da je vest ki se je o samomoru nemške križarke, danes dopoldne razširila po Nemčiji, bolno odjeknila v vsej nemški javnosti Potopitev nemške kr.žarke je dogodek ki je nedvomno najhuje zadel Nemčijo od početka sedanje vojne. Vest o Izgubi je zadela nemški narod kot strela z jasnega, ker so nemški listi še včeraj v svojih poročilih izražali upanje, da bo križarki podaljšan rok za bivanje v urugvajskih vodah, dokler ne bo ladja spet popolnoma sposobna za borbo in dokler ji ne pridejo na pomoč druge nemške bojne edinioe. Samomor nemške križarke je za nemško javnost nerazumljiv zaradi tega, ker jo je Nemčija enostavno žrtvovala, ne da bi prizadejala nasprotniku kake izgube ali da bi si jo bila vsaj rešila za dobo po vojni. To zagonetko si tolmačijo edino na ta način, da je bila nemška križarka v pomorski bitki tako hudo zadeta, da je bila navzlic zasilnim popravilom nesposobna za boj. Mogoče pa je tudi samo to, da Nemčija ni hotela pustiti svoje ladje Internirati od nevtralne države, ki je v svetovni vojni prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo.
Kaj pravijo Francozi
Pariz, 18. dec. j. (Havas) V merodajnlh francoskih krogih sodijo, da pomeni pogin nemške križarke »Admiral Graf Spee« zlom vseh ofenzivnih metod, ki se jih je Nemčija posluževala doslej v pomorski vojni. Niti ofenziva podmornic proti zavezniškemu trgovskemu brodovju, niti letalski napadi na angleško bojno brodovje v lu-kah, niti magnetične mine ob angleških obalah in niti piratske križarke ob svetovnih pomorskih potih niso mogle prinesti Nemčiji zaželene odločitve na morju. Pogin križarke »Admiral Graf Spee« pomeni
hkrati oster ukor nemški propagandi, ki je pomorsko bitko na reki La Plati skušala tolmačiti kot nemško zmago, zatrjujoč: L da je bila v bitki potopljena angleška križarka »Achilles« ter do nerabnosti poškodovana težka križarka »Exeter«; 2. da so angleške bojne ladje uporabljale granate s strupenim plinom in 3. da je prišla nemška križarka iz boja z nezmanjšano sposobnostjo za borbo.
Vtis v Ameriki
New y»rk, 18. dec. s. Ameriško časopisje obširno komentira potopitev r>Admir rili Graf Spee «tea- soglasno označuje dogodek kot veliko zmago za Anglijo ter hud udarec za NemS.jo. »New York Times« naglašajo, da je bila bitka za Nemce že izgubljena ,ko je morala nemška oklopnica kljub svojim močnejšim topovom zapluti v .nevtralno pristanišče. List nadalje hvali postopanje urugvajske vlade ter pravi, da zasluži občudovanje za svoje spoštovanje principov zakonitosti. Urugvajska vlada je postopala zakonito, čeprav je bila izpostavljena hudemu pritisku z nemške strani. List primerja s tem postopanjem, kako je ravnala sovjetska vlada, ko se je »Gty of Flint« z nemško posadko zatekla v Murmansk. »New Yerk 'Herald Tribune« primerja ko-nec oklopnice »Admirel Graf Spee« s pomorsko bitko pred 25 leti, v kateri se je nemški admiral Spee raje boril do konca, čeravno je vedel, kakšen bo izid borbe. List izreka priznanje angleški mornarici, ki je izvojevala zmago s teoretično slabšimi ladjami. Naglaša tudi, da je angleška mornarica izvedla potem hitro in uspešno koncentracijo svojih edinic, ki so preprečile nemški oklopnici odhod, potem ko se je zatekla v Montevideo.
Ob ustju Labe potopljena nemška križarka
Gre baje za 6.000 tonsko križarko Upa „Koln", ki jo je potopila angleška podmornica „Ursula"
London, 18. dec. a (Reuter). Angleška podmornica »Uršula« je javila, da je v četrtek ob izlivu Labe potopila neko 6.000-tonsko nemško križarko tipa »Koeln«, oboroženo a 5.9 palčnimi topovi. Križarka Je imela hitrost 32 milj na uro. Spremljalo jo je 6 nemških rušilcev.
Potopitev te križarke nI v nikaki sveži s ie objavljenim torpedi ranjem nemške križarke pričetek preteklega tedna pa angleški podmornici, ki je opazila veliki nemški parnik »Bremen«. Nemčija ima sedaj le ie dve križarki kategorije »K51n«.
8 torpedi ranjem nemšk« križarke tipa »K51n« v ustju Labe Je izvršila angleška podmornica z veliko spretnostjo Izredno težavno naloga. Morala se Je izogniti poljem min, da Je dospela na Labo in zopet ven, »Pf-Pfafc-f p* tndi Htr^nhn	in ia
Sest rušileem, ki so nemško križarke spremljali. Podmornica je torpedirala križarko med vojno luko Brnnsbuttel in Cuxhavenom. Podmornica »Uršula«, ki Je izvršila napad, ima 540 ton. Zgrajena Je bila pred enim letom. Gradnja je stala 200.000 funtov. Nemške križarke tipa »KSln« ao bile zgrajene pred 9 leti. Vsaka izmed trdi križark tega tipa Je stala dva milijona funtov.
Nemci zanikajo
Berlin, 18. decembra. AA. (DNB) Z nemške strani se demantira vest agencije Reuter, da je angleška podmornica »Uršula« 14. decembra v ustju Labe potopila neko nemško križarko vrste »Kolnc. Ta vest je bres vsake osnova.
Velika letalska bitka nad Nemškim zalivom
Berlin, 18. dec. br. Nocoj je bilo uradno objavljeno, da je prišlo danes popoldne do hudih letalskih bojev nad Nemškim zalivom. Velika angleška bojna letala, ki jih je bilo skupaj 44, so poskušala na več krajih prodreti do nemške obale. Ze nad Helgolandom so bile njihove formacije razbite, vendarle so letala kljub temu prodrla nad Nemški zaliv. Med boji, ki so se tam razvili, je bilo 34 letal sestreljenih. Razbitine angleških letal je morje zvečer naplavljalo na nemške otoke. Posadki dveh letal sta bili ujeti. Nekaj angleških letal je priletelo nad Wilhelmshaven, na katerega so spustila tri bombe, ki pa so padle v okolico pristanišča. Sestreljeni sta bili tudi dve nemški letali, a sta se njuni posadki rešili s padali.
Iznad Wilhelm?havena je angleška letala pregnalo protiletalsko topništvo s koncentriranim obstreljevanjem. Zaenkrat še ni znano, kakšne so izgube v vrstah onih 10 angleških letal, ki jim je uspelo pobegniti nazaj proti Angliji in ki so j;h lovska letala še d«lgo zasledovala. Pri borbah nad notran.iim Nemškim zalivom So sodelovale e«kadrHi«»	lovskih
letal iz takozva«eea »Schnhma^h^rievefa« letalskega gnezfla. ki <m 14. decembra sestrelila 10 od 20 angleških Mal ki so tedaj poskušala preletel? nemško obalo.
Kaj pravijo Angleži
London, 18. dec. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo, da je bilo v današnji letalski bitki nad zapadno Nemčijo
sestreljenih 12 nemških letal tipa Messer-schmitt. 7 angleških letal se ni vrnilo v
svoja oporišča.
Nemška uradna poročila o tej bitki so netočna.
Nemški letalski napad na angleške stražne ladje
Berlin, 18. dec. AA (DNB) V okviru izvidniških poletov so nemške letalske sile napadle včeraj na več mestih angleške patrolne in obalske ladje. Izvidniški poleti so bili izvršeni v najširšem obsegu nad vsem Severnim morjem do Šetland-skih otokov na severu in Portsmoutha na jugu. Posamezna nemška letala so izvršila svoje naloge na raznih točkah ter napadla sovražne ladje. Večje število patrol-nih in obalskih ladij ter cistern kakor tudi ostalih ladij so nemška letala napadla t bombami lažjega kalibra ter strojnicami. Dve ladji sta bili zadeti od bomb ter sta se potopili Tri druge ladje, od katerih ima ena 2500 ton. so bile težko poškodovane. 2e sama pojava nemških letal je zadostovala, da je nastalo med posadkami angleških ladij največje razburjenje. Ko je prav bomba padla sredi neke ladje, so se ladie. ki so bile v njenem spremstvu, razpršile na vse strani. Angleške vojne ladje ter obalske protiletalske baterije so brez uspeha streljale na nemška letala.
Snoči, med 18. in 22. uro. so štiri angleška letala letela nad Nemškim zalivom, ne da bi mogla doseči nemško obalo. Angleška letala niso metala bomb.
Pritisk sovjetskih čet na Finskem spet narašča
Moskva pošilja zlasti na severno fronto vedno nova ojačen ja — Finci junaško odbijajo napade
Helsinki, 18 dec. j. (Norske Telegram- | byro). Število sovjetske vojske na s''raj- ' nem severu je zadnji teden silno naraslo, ker je sovjetska armada dobivala od 12. decembra naprej neprestano nova ojače-nja. Vsak dan so se na desnem bregu reke Pečenge izkfvacale nove sovjetske čete, ki so jih dopolnjevali močni transporti vojnega materiala. Pri Pečengi je bilo zopet izkrcanih nad 100 sovjetskih tankov Nova fronta, v kateri so se utrd;li Finci, petem ko so izpraznili mestcce Salmiiarvi, poteka nekaj kilometrov južno od tega kraja. Zadnje dni je bilo v bojih pri Salli uničenih zelo veliko število sovjet kih tankov. Deset tankov je postalo žrtev finskih ročnih granat. Izkazalo se je, da so sovjetski tanki tako lahko grajeni, da so rečne granate dosti učinkovito oročj** proti njim ter da ni v vsakem primeru potrebno kot defenzivno sredstvo protiletalsko topništvo.
Sovjetsko prodiranje proti fin' ko- norveški meji, ki ga obe skandinavski državi spremljata s čedalje večjim vzrem rje-njem, so finske čete zadnje dni zavile z učinkovitimi protinapadi. Šved ka in Norveška sta za vsak slučaj na novo ojačili obrambne postojanke na mejah proti Finski.
V vzhodni Kareliji se nadaljuje gverilska vojna. Pri jezeru Tolma so se včeraj finske čete umaknile nekoliko proti zapadu, ker so nastopile sveže sovjetske čete.
Ob severovzhodni obali Ladoškega jezera, kjer so minule dni sovjetske čete srdito napadale finske postojanke, je njih ofenziva ustavljena. Kakor poroča dopisnik danskega lista »Politiken«. se je cel sovjetski bataljon, ki je bil uvrščen v operacije na tem frontnem odseku, uprl. postrelil vse svoje častnike, nakar se je pridružil finski vojski ter obrnil orožje proti Sovjetom.
Dve sovjetski divizij! uničeni
Helsinki, 18. dec. z. Finski generalni štab dobiva iz Rovaniemija zelo povoljna poročila. Finskim četam se je po hudih in ogorčenih borbah, ki so trajale tri dni posrečilo popolnoma uničiti dve sovjetski diviziji, ki sta šteL skupno 35.000 mož. Velik del je našel smrt v borbah, pretežna večina pa se je udala in je v finskem ujetništvu. Nepričakovano veliko število vojnih ujetnikov predstavlja za malo Finsko nov težaven problem. Finski uspeh je v veliki meri tudi posledica hudega mraza in velikega snega, ki mu sovjetske čete n so dorasle, ker so vseskozi slabo opremljene.
Tudi s Karelske ožine prihajajo ugodne vesti. Sovjeti so poskušali več napadov, ki pa so bili vsi zavrnjeni in so imeli napadalci pri tem hude izgube. Od sobote do danes dopoldne so Finci uničili 30 manjših in 3 tako zvane supertanke. Pri Tol-majerviju so Finci zopet napredovali in prizadejali sovražniku velike izgube. Ob Ladoškem jezeru Finci s stematično uničujejo sovjetske tanke, ki poskušajo prodreti skozi finske postojanke. Po poročilih, ki so dospela v finski generalni štab se ni predalo samo veliko število sovjetskih vojakov, marveč tudi več tako zva-nih političnih komisarjev.
Na severni fronti je prodiranje sovjetskih čet ustavljeno, vendar je tu položaj za Fince slej ko prej resen, ker dobivajo rdeči neprestano nova ojačenja.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 18. dec. br. Stab leningrajskega vojnega okrožja je objavil naslednje vojno poročilo:
V teku 17. decembra so prodrle sovjetske čete v odseku Murmansku po cesti južno od Pečenge 75 kilometrov daleč. V odseku Uhte so zavzele kraja Burgade in Kursu ter prodrle 132 kilometrov daleč na zapad od državne meje. Na drugih odsekih fronte so bili na delu izvidniški oddelki. Ponekod je prišlo tudi do topovskih spopadov.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 18 dec. br Vrhovno poveljstvo finske vojske je snoči izdalo vojno poročilo, v katerem pravi, da so sovjetske čete na Karelski ožini včeraj izvršile močan napad na odseku ob reki Tajpali. Pri
tem jih je podpiralo topništvo. Napad Je bil odbit. V vzhodni Kareliji so sovjeti posebno tik nad Ladoškim jezerom včeraj nadaljevali svojo napadalno akcijo. Tudi okrog Aglajarvija so bili ves dan hudi boji.
Na morju so bile stražne in izvidniške akcije dokaj pogoste.
O letalskih bojih pravi finsko vojno poročilo, da so se odigrali večinoma nad področjem okrog Pečenge in v severni La poniji. Sovjetska letala so izvršila tam več manjših bombnih napadov. Fin«ka letala so bila snoči na izvidniških polet?h.
Ogorčeni boji pri Suojarviju
Oslo, 18 dec br Po vesteh s finske meje so se v pretekli noči razvili pri Suomi-jarviju, severno od Ladoškega iezera novi ogorčeni boji, kj so se danes dopoldne nadaljeval;. Kolikor ie bilo mogoče dognati. so imele sovietske čete tudi pri teh bojih ogromne izgube.
Medtem so se na severu sovietske čete pojavile na norvešk: meji Kmalu pred njimi je prekoračilo mejo 50 finskih vojakov, ki so bili takoj razoroženi in internirani Bili so do kraja izčmani Pet dni so bili nepretrgoma na pohodih in bojih ter niso spali niti ene ure Izjavljali so. da se je mnogo manjših oddelkov finske vojske zapletlo med ruske čete in jih nene-homa napadalo iz zasede V neki taki zasedi je bilo postreljenih okrog 700 ruskih vojakov.
Ob norveški meji
Oslo, 18. dec. br Zadnje dni so se razširile govorice, da so sovjetske čete pri svojih operacijah proti Fincem vzdolž norveške meje ponovno prekršile tudi norveško nevtralnost in suverenost na ta način da so prekoračile finsko-norveško mejo. Norveški generalni štab je danes te govorice demantiral in ugotovil, da sovjetske čeae doslej nikjer niso prekoračile norveške meje.
Sovjetska javnost
skrajno nezadovoljna
Stockholm, 18. dec. j. Današnji švedski listi poročajo iz Leningrada, da je sovjetska javnost zelo razočarana nad dosedanjimi uspehi sovjetske armade na Finskem. Listi navajajo vrsto primerov, ki dokazujejo nizko moralo sovjetskih čet v bojni liniji. List »Dagena Nyheter« piše, da je bil del sovjetske armade, ki prodira pri Suo-misalmiju in Tolvaj&rviju, popolnoma ob-
krožen od finskih čet. Ta del sovjetske vojske bi bil popolnoma Izgubljen, da ni v poslednjem trenutku poveljstvo poslalo obkoljeni armadi na pomoč 200.000 elitnih sovjetskih čet, ki so s težkimi izgubami osvobodile zajeto armado finskega oklepa. Zaradi velikih pogrešk, ki jih dela sovjetska armada zlasti na fronti v vzhodni Kareliji, je bila GPU poverjena preiskava o vzrokih teh napak. Preiskava Je dognala, da ne more biti govora o kakih sabotažnih dejanjih v vojaškem vodstvu, marveč da gre za splošno nizko stanje vojne morale v sovjetski vojski.
Napad na Finsko
že dolgo pripravljen
Helsinki, 18. dec. j. (Havas) Poizvedovanja med sovjetskimi ujetniki so razkrila mnoge zanimivosti o historiatu sedanjega udara Sovjetske unije na Finsko. Ujetniki se ujemajo v svojem pripovedovanju, da Je bil napad na Finsko v načrtu pripravljen že pred dolgo časa. Sovjetski generalni štab je računal, da bo sovjetska vojska zasedla Finsko najkasneje v 12 dneh. Svojo težko artiljerijo so začeli Sovjeti koncentrirati v bližini rusko-finske meje, čim je bila končana okupacija Poljske.
Upor v Leningradu in Moskvi?
Stockholm, 18 dec. s (Reuter). V Leningradu in Moskvi je po še nepotrjenih vesteh prišlo do nemirov Podvzeti so bili izredni varnostni ukrepi. Vse važne zgradbe so zastražene Izvršene so bile številne preiskave, radijski sprejemni aparati pa so bili zaplenjeni.
Izselitev Nemcev iz južne Tirolske
Bolzano, 18. dec. br. Državni podtajnik notranjega ministrstva je imel tu važno konferenco z zastopniki vseh pristojnih oblasti Ob tej priliki jim je dal navodila kako naj izvajajo dekret s katerim 1e bil vzakonjen ital jansko-nemški sporazum, ki je bil sklenjen v Rimu dne 1 oktobra ter se nanaša na naturalizacijo odnosno na odselitev Nemcev iz Italijanskih obmejnih pokrajin.
O konferenc- je bil izdan komunike, ki pravi, da je državni podtalnik pozval vse faktorje na južnem Tirolskem, naj store vse, da se bo rimski sporazum izvršil v duhu, v katerem je bil sklenjen Rešitev opcijskih prošenj Nemcev za nemško državljanstvo in odselitev Nemcev naj se pospeši, pri čemer naj se glede na to da nihče ne bo naletel na kake težave. Ozirati pa si je treba le na prošnje ki so bile resnici po svobodnem preudarku vložene pri pristojnih oblasteh Sploh naj oblasti postopajo z največjo obzirnostjo.
Odmev Članovega gsvsra v Angliji
London, 18. dec. br. Angleški listi danes živahno komentirajo sobotni Cianov govor. Iz govora navajajo zlasti citate, ki naj bi dokazovali nemško vojno krivdo.
»Daily Telegraph« ugotavlja, da Je nemški vpad na Poljsko ItaViji povsem prekrižal račune in da je Nemčija že sredi avgusta sklenila, da se bc bojevala.
»Times« meni, da je bil nemško-ruskl pakt adut, ki naj bi Mussolinija prepričal, da je sleherno njegovo prizadevanje za mirno ureditev gdanskega ln pomorjanskega vprašanja zaman. Nemci so še vedno špekulirali z domnevo, da se Francija in Velika Britanija zaradi nemškega pakta z Rusijo ne bosta upali seči po orožju. Musso-linijevi predlogi so bili odbiti že 18 dni pred nemškim vpadom na Poljsko ln rečeno mu je bilo, da je ves problem prešel z diplomatskega na vojaško področje.
Japonsko-attgl sška pogajanja
Tokio, 18. dec. br. Danes Je bilo uradno objavljeno, da so se davi med angleškim poslanikom v Tokiu Craiglem ter državnim podtajnikom japonskega zunanjega ministrstva pričela nova pogajanja za ureditev tienclnskega vprašanja. Blokada Tiencina se še vedno nadaljuje, dasi je bilo postopanje japonskih vojaških oblasti precej omiljeno.
Trgovinski posveti med Japonsko in Indijo
Tokio, 18. dec. br. Japonska vlada se že nekaj Časa pogaja z indijsko centralno vlado za novo ureditev trgovinskega prometa. Pogajajo se v New Delhiju. Doslej sta imeli delegaciji obeh vlad že pet sej. Kakor zatrjujejo, se pogajanja ugodno razvijajo ln je pričakovati, da bo nova trgovinska pogodba že v kratkem sklenjena.
žrtve min in
Angleži izgubili v preteklem t?«mu 6, nevtralci pa 4
trgovske ladje
London, 18 dec. j. (Reuter) Po poročilu mornariškega ministrstva je bilo od 10 do 17. decembra potopljenih 6 angleških trgovskih ladij s skupno tonažo 22.727 ton. Tonaža nevtralnih ladij potopljenih v istem razdobju, je znašala 20.244 ton. Ravno tako sta bili v istem razdobju zaplenjeni dve nemški trgovinski ladji s skupno 7920 tonami.
Potrjuje se, da je nemšk: tovorni parnik »Antiochia« (3186 ton), ki so ga konec preteklega mesca zasledovale angleške patrolne ladje v Severnem Atlantiku, posadk* sama potopila. Parnik »Antiochia« je pripadal največji nemški paroplovni družbi »Hamburg Amerika L ne« ter je po številu 21. nemška trgovska ladja, ki jo je potopila lastna posadka, da bi izbegla ujetništvu. Celotna tonaža nemških trgovinskih ladij ki so bik potopljene od začetka vojne. Je s tem narasla na 300 736 ''ton. 19 nemšk h trgovskih ladij je bilo v tem času zaplenjenih ter interniranih v raznih pristaniščih Anglije in Francije.
„Exeter" na FaMandskih otokih
Montevideo, 18. dec. z. Angleški parnik »Exeter« ki je bil v borbi z nemško križar ko »Admiral Spee« hudo poškodovan, je prispel danes na Falklandske otoke Za pot je potreboval dvakrat tako dolgo, kakor potrebuje parnik ob normalni plovbi. Iz tega sklepajo, da so poškodbe zelo velike. Kakor se zatrjuje, bo ostal »Exeter« ta
ko dolgo na F?lklandskih otokli. dokler ga ne bodo pcpolnoma popravili. Nadomestni deli ao že na poti iz Anglije.
Nesreča čvefc norveških ladij
Oslo, 18. dec. AA. (Reuter), NorveSki parnik »Str ndhaim« (470 ton) je zadel v bližini škotske obale na mino in se potopil. Osem mornarjev je našlo smrt.
Norveška ladja »Notun« je ob vzhodni obali Anglije zavozila na plitvino. Posadko so reš 11.
Ostende, 18. dec. AA. (Havas). Včeraj so prispeli semkaj rešeni člani posadke z belgijske tovorne ladje »Rosa«, ki je bila potopljena 13 decembra 7 milj od angleške obale. Mnogi smatrajo, da je bila njihova ladja žrtev magnetlčne mine, ker v trenutku nesreče ni b lo opaziti nobene podmornice.
Zaplenjen litovski parni!«
Kowno, 18. dec. j. (Havas). Nemške kontrolne ladie so v Vzhodnem morju zaplenile litovski tovorni pamik »Kretinga«. ki je bil na poti iz švedske v Rigo. Ladja je bila odvedena v nemfko luko Stett n. Litovski Llovd pravi, da je zaplemba tem bolj nerazumljiva, ker ima ta parnik samo tonažo 550 ton in je bil vrhu tega še prazen. Ker posredovanje litovskega Lloy-da ki Je lastnik ladje, ni imelo uspeha, bo v tej zadevi intervenirala litovska vlada.
Kanada — letalski center britanskega imperija
Anglija hoče doseči tudi v zraku absolutno premoč, kakor jo ima že na morju
London, 18. dec. br. V Ottawi je bil včeraj podpisan poseben sporazum med zastopniki Velike Britanije, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije o organizaciji in vzdrževanju letalskih šol ter vojaški izobrazbi letalcev v smislu znanega načrta, po katerem naj bi se v glavnem v Kanadi organizirale ogromne letalske sile britanskega imperija, ki naj bi predstavljale absolutno premoč britanskega imperija v zraku, kakor velja to za njegove vojne ladie na morju.
Novozelandski ministrski predsednik Suvidge je davi izjavil, da se bo svet tudi po tem sporazumu lahko prepričal, da so se narodi Velike Britanije zares odločili izbojevati s skupnimi napori skupno zmago nad sovražnikom.
Kanadski ministrski predsednik Ma-ckensie King je v svoji izjavi o tem sporazumu naglasil: Po načrtu za skupno vojaško izobrazbo letalcev iz vsega imperija bo Kanada predstavljala imperialni letalski izobraževalni center Skrbela bo. da bo število pilotov, letalskih opazovalcev in strelcev vedno bolj naraščalo. Ta smoter se bo doseeel z naglimi letalskimi vajami in teoretičnim poukom v čim krajšem času. Velika Britaniia. Kanada. Avstralija in Nova Zelandija bodo dale v ta namen na razpolago vsa možna sredstva. Kanada sama bo v kratkem povečala svoj letalski prosram ki ea je obiavila tik pred prifetkom vojne Prvo Izobrazbo bodo letalci dobili te v svoiih domačih državah. V tetaislrih Šolah na letališčih ter v draeih obiektih bo namoS*om'h 40.000 letalskih oficirjev in drugih letalcev.
Nemili in fr^^k«*
Berlin. 18. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške voiske je davi objavilo naslednje volno poročilo:
Med Mozelo in Palatinatskim gozdom je bilo topovsko stro'1anje na obeh straneh nekoliko živahnejše.
Letalstvo je nadaljevalo svoje izvidniške polete nad vzhodno Francijo in Severnim morjem. Nemška letala so prodrla na severu do Setlandsklb otokov, na jugu pa do Portsmoutha ter na več krajih pregnala angleške stražne ladje in čolne z njihovih mest Neka angleška stražna ladja je bila t bombami potopljena.
Snoči so skn«a»a angleška letala prileteti nad nemSko obalo.
Pariz. 18 der br Vrhovno oovellstvr francoske vojske le davi izdalo naslednje 211. vojno poročilo:
Mirna noč, le kakšen posamezen topovski strel.
3570 vojnih letal
naročenih v Amer'ki
London, 18. dec. br. Snoči je bila objavljena vest, da je Francija naročila pri ameriških letalskih tovarnah nadaljnjih 650 letal tipa Curtis. Vodstva posameznih ameriških tovarn so se zaradi velikih naročil odločila povečati svoje obrate. Tovarni Pratten - Whitney ter Curtis sta dobili od francoske vlade 750 milijonov dolarjev predujma, za letala in letalske stroje, ki ji Jih bosta morali dobaviti.
Doslej so naročili v Zedinjenih državah: Francija 850 lovskih letal tipa Curtis, 370 bombnikov tipa Douglas, 200 vojnih letal tipa North American, 250 bombnikov tipa Martin in 40 bombnikov tipa Walt; Anglija 1200 šolskih letal tipa Curtis, 450 bombnikov tipa Lorkhead in večje število hidroplanov: Kanada 80 letal tipa Curtis, 15 bombnikov tipa Lockhead in 15 bombnikov tipa Douf^as: Avstralija 100 bombnikov tiDa Lockhead. skupno torej preko 3570 voinih letal in večje število vojnih hidroplanov.
Prve an^-ite iz«rube
pres! Maginctovo črto
London, 18. dec. br. Listi so danes obja*-vili prvi seznam mrtvih in ranjenih angleških voiakov. kr so padli v bojih na fronti pred Maginotovo linijo. Te izgube so bile Angležem prizadete pri spopadih izvidniških čet na ozemlju med obema frontama. V temn h nočeh je neka,j an°le*kih vojakov izgubilo življenje tudi zaradi min, ki so jim eksplodirale pod nogami
Blum v Angliji
London, 18. dec. AA. (Havas). Diplomatski urednik »Timesa« pravi da je Leon Blum. ki se je mudil štiri dni v Londonu, uredil nekaj vprašanj z britanskimi nevtralnimi član delavske in socialistične in-ternacionale. Blum se je sestal v soboto tudi z lordom Halifaxom, nato pa je bil na kosilu pri Edenu. Kosila so se udeležili tudi Churchill, Attlee in Arch bald Sinclai-re.
Tuja letala nad Holandsko
Amsterdam, 18. dec. s. (Reuter). Ho-andska vlada je uradno objavila, da so včeraj zjutraj v veliki višini neznana letala preletela holandsko ozemlje. V akcijo so stopila proti niim holandska letala in prot letalsko topništvo. Uradno poročilo ne pove kakšne narodnosti so bila tuja letala in tudi ne smeri, v kateri so letela.
Smernke za banevlnsfcs prsssease
Beograd. 18 dec. p. V finančnem ministrstvu je bila danes ood predsedstvom finančnega m nistra dr Suteia konferenca načelnikov finančnih oddelkov banskih uprav ter strokovnega osobja firančneg-ministrstva Na konferenci so razpravljal o sestavi banovinskih proračunov za ori-hodnie proračunsko leto
Finančni minister dr 5«it«»j je v dalj*«"?« nagovoru orisal smernice, ki nai se j'h drže banske uprave pri sestavi svoj?h proračunov Proračun' naj bodo čim enotnejši, ne da bi se pri tem zanemarjal? posebni interesi In posebne potrebe posamez-
nih banovin. Posebno važnost naj se po-'aga na to. da se davčna obremnitiv ne t>o ijcvečala temveč primerno znižala, zlasti za male kmete in male obrtnike. Banske oprave naj streme po čim pravičnejši '•azdelitvi javnih bremen.
Zastopniki posamezn h banovin so nato orisali razne težkoče. ki se pojavljajo pri sestavi banovinskih poračunov baš zaradi tega, ker še vedno ni zakonito urejeno financiranje banskih uprav Podčrtala se ie zlasti potreba primerne razdelitve davčnih bremen med državo, banovino in občine.
Tragična smrt direktorja Prizada
Beograd, 18. decembra AA V zvezi s preiskavo, ki jo vodi zaradi zadnjih komunističnih demonstracij, je uprava mesta Beograda ukazala, da se privede tja in zasliši med drugimi tudi Ranka Markovič. slušateljica filozofije, ki stanuje v Brankovi ulici št. 13.
Kmalu po šestih so bih' poslani tja dva civilna organa in en orožnik, da Ranko Markovič privedejo na upravo mesta Beograda. Ti organi so prišli v hišo v Brankovičevi ulici 13. v kateri stanuje tudi dr Edo Markovič. ravnatelj Prizada s svojo družino. Ko jim je odprla Kata Grajsniker hišna vrata, so organi oblasti zahtevali- naj jim pekaže, kje stanuje Ranka Markovič. En civilni policist in orožnik sta odšla v sobo, drugi civilni organ pa je ostal na dvorišču. Čeprav je kuharica Grajsniker videla orožnika in civilnega policista, je šla. kakor sama pravi. povedat gospodarju, da jo neki ljudje hočejo napasti. Dr. Edo Markovič je skočil k oknu s samokresom v roki in dvakrat ustrelil na civilnega policista na dvorišče ter ga težko ranil. Toda policist, ki ni poznal dr. Markoviča in tudi ni vedel, kaj se znotraj dogaja, je v silobranu začel
tudi streljati s svojim službenim samokresom ter pri tej priliki ranil dr. Markoviča, ki je čez nekaj časa izdihnil.
Zaradi tega tragi.nega dogodka so prišli na kraj samo pristojni organi sodne komisije in državni tožilec okrožnega sodišča za mesto Beograd. Uvedena je preiskava.
Beograd, 18. dec. p. V zvezi s tragično smrtjo direktorja Prizada g. Eda Markoviča je uvedena preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik Dragoljub Avramovič. Preiskovalna komisija se je takoj po dogodku podala na lice mesta in zaslišala vse očividce dogodka. Vsa so podrobno opisali* kako se je dogodek od'gral. Splošno prevladuje vtis, da je streljal Markovič na policijskega organa v domnevi, da gre za kakega vlomilca. Policijski agent je bil sam hudo ranjen ter so morali v bolnišnici izvršiti transfuzijo krvi. V samoobrambi je uporabil orožje in je direktorja Markovič zadel z več streli.
Truplo pokojnega MaTkovida je bilo danes obducirano ter nato položeno na mrtvaški oder. Pogreb bo jutri.
Ponesrečeno rumunsko letalo
Zemun, 18. dec. o. Te dni so letela nad Dunavom proti Bukarešti štiri enomotorna in štiri trimotorna letala. Za njimi je letelo še deveto leta'o, čigar motor pa ni pravilno funkcioniral. Ko se je hotelo spustiti, je letalo padlo v Dunav pn vasi Boljetini. Motor leta'a je eksplodiral. Brodarji so našli na vodi dve trupli grozno razmesarjeni. nedaleč pa padalo.
Iz dokumentov, ki so jih našli v usnjenih suknjičih ponesrečencev niso mogli ugotoviti poreklo letala. Našli so tudi dve pismi, pisani s strojem, eno v angleškem, drugo pa v rumunskem jeziku. Žal sta bila naslova nepopolna ker ni bil označen kraj. kamor sta bili namenjeni. Razen tega so našli tudi zemljevid v rumunskem jeziku. na katerem je bila označena smer letala in sicer iz Pariza preko Toulona, Milana. Zemuna. Turn Severina do Bukarešte. Iz vsega tega se da sklepati da gre za rumunsko leta'o in da je bilo najbrže tudi ostalih osem letal romunskih.
iKSERIRAJTE V „ JUTRU" J
Oče v vinjenosti usmrtil sebe in sinčka
Zagreb, 18. dec. o. V Trsatski ulici na zagrebški periferiji se je pripetila nesreča pri kateri sta izgubila življenje šofer Matija Pohar in nzegov 51etni sin Alojzij. Pohar je prišel domov vinjen ter se Je vrgel na posteljo v sobi kjer je spal njegov sin. Prižgal si je cigareto, od katere se je vnela slamnjača. česar pa v vinjenosti ni opaziL V dimu sta se zadušila oče in sin.
Upokojitev pri železnici
Beograd, 18 dec p. S kraljevim ukazom jej upokojen svetnik ljubljanske železniške direkcije Alderih Voze.
Povratek maršala de Bona iz Libije
Tripolls, 18. dec. br. Inšpektor italijanskih vojnih sil v kolonijah, maršal de Bo-no, ki je zadnje dni inspiciral vojaške naprave v Libiji, je danes krenil z letalom spet nazaj v Rim. Na poti ga spremlja libijski guverner in letalski maršal Balbo.
Vremenska napoved ™"
Zemunska: Pretežno oblačno in megleno v vsej državi, ponekod dež in sneg, na zapadu se bo nekoliko zjasnilo.
Maši kraji in Ijudfc
Dobro so jih pripravili za smuko
Ljubljana, 18. decembra
•e nekaj let sem prireja Slovensko planinsko društvo pred vsako zimo večteden-ske teča,je za smučarsko gimnastiko. Ta smučarska gimnastika se je povsod izkazala za prav koristno, koder sistematično preučujejo in goje smučarje. Praksa je pokazala, da delujejo pri smučanju povsem drugi deli mišičja kakor pa pri običajni hoj; ali teku. Zato je prav koristno, da smučar te mišiče že prej razgiba, utrdi in spravi v prožno stanje, preden si v zimi pr-vič nadene plohe. Vse lažje mu je potem prestati prve napore in je prav za prav že uvežban.
Vaje za smučarsko predsezonsko gimnastiko so sestavljene iz telovadnih in atletskih sestavin, ki najbolj ustrezajo gibom smučarja. Od početka so precej naporne, so pa tako raznolike, da je užitek ž njimi postopno uvežbati telo in ga pripraviti za smučarske napore.
Tečaja SPD v telovadnici, realne gimna-Eije na Poljanah se je udeležilo nad 40 smučark in smučarjev. Trajal je polna dva mesca od oktobra dalje vsako sredo zve-
čer uro in poL Mnogi tečajniki posečajo te tečaje leto za letom, ker so spoznali, kako koristni so posebno za tiste, ki se preko leta ne utegnejo sistematično posvečati telovadbi ali športu. Tečajniki pa so hkratu osvežili tudi drugo znanje o smučanju, kar vse morejo koristno uporabiti v smuškem svetu.
Za dvomesečni tečaj, ki ga že nekaj let uspešno vodi smuški učitelj SPD geom. Jože Cernič, so plačali udeleženci le po 10 din. SPD gre za to, da omogoči poset tečaja vsakomur, da bi imeli smučarji že na prvi smuki užitek, kakršnega more nuditi edinole ta lepi šport.
Zdaj, ko je zapadel na Gorenjskem sneg in je tam že prav dobra smuka, so tečaj zaključili. Udeleženci pa bi želeli, da bi trajal še dalje, vsaj do praznikov, ko bodo prvič utegnili smučati. Prav bi bilo, da bi vsi, ki nimajo prilike, tedne in tedne preživeti v smuških krajih in se tam uriti, prihodnje leto obiskovali tečaj SPD za smučarsko gimnastiko, ker bodo imeli s smučanjem mnogo več veselja in od njega več koristi za svoje zdravje.
Med starimi jeseniškimi kovinarji
Počastitev se je tudi letos prisrčno obnesla
Jesenice, 17. decembra V četrtek zvečer jej bila v dvorani gostilne pri Muleju na Javorniku vršila svečana predaja priznalnih listin in nagrad onim delavcem, ki so pri Kranjski industrijski družbi zaposleni 40 let. Velika dvorana je bila lepo okrašena. Zbrali so se jubilanti in sicer poleg zadnjič navedenih še Jernej Knez in Franc Žark. Prispela sta upravna svetnika KID gg. generalni ravnatelj Karo! Noot in ravnatelj Josip Pfeiffer v spremstvu tehničnega ravnatelja dr. inž. Hermana Klinarja, več prokuristov, obratnih ravnateljev in obratovodij. Po skupnem slikanju je jubilante v imenu upravnega sveta in ravnateljstva KID pozdravil prokurist :n inšpektor dela inž. Srečko Petrovčič, ki je ired drugim dejal:
— Dragi sodelavci! Ko ste ob prelomu stoletja prišli v službo KID, ste bili še mladeniči. V teku 40-letnega službovanja ste doživeli vsa razdobja velikega razvoja KID, vse dobre in slabe čase Prav tiste dni ie na Savi ugasnil stari plavž in so se v Skednju začele graditi velike topilniške naprave. Pred vojno se je zgradila železniška proga. med tovarnami na Jesenicah in na Javorniku in velike moderne valjarne. Po voj-
ni pa so se pod novimi gospodarji prenovile stare delavnice in zgradile velike nove, med njimi cevarna, opekarna in kotlarna na Jesenicah in nove proge za fino pločevino v železarni na Javorniku. V teh obratih je dobilo delo in kruh veliko število novih delavcev. KID je krepko podprla gradnjo nujno potrebne nove bolnišnice in budno skrbi za strokovno, telesno in kulturno vzgojo delavske mladine.
Po govoru inž. Petrovčiča je uradnik Bernhard vsem veteranom razdelil lične priznalne listine in lepo denarno nagrado, ki bo vsem za praznike zelo prav prišla. Vsi pa so bili tudi dobro pogoščeni. V imenu upravnega sveta je jubilante pozdravil ravnatelj Pfeiffer in se jim zahvalil za dolgoletno vestno sodelovanje. Naglasil je, da bo upravni svet vedno imel pravo razumevanje za potrebe delavcev in nameščencev. V imenu jubilantov se je zahvalil Lenard Jamar, najstarejši med njimi Janez Ropret, pa je prečital brzojavni pozdrav predsedniku Westnu. Po izdatni večerji se je razvilo prijetno kramljanje med predstavniki podjetja in jubilanti ter živahna zabava, za katero je v zvrhani meri skrbel izborni dr. Schubertov jazz.
V Kranju gradijo novo pošto
Temelje že kopljejo — Avtomatična centrala
Kranj, 18. decembra Vsa leta so poštni upravi v Kranju delali velike preglavice pomanjkljivi poštni prostori. Živo potrebo po lastnih in zato primernih prostorih je poštna uprava najbolj občutila, ko se je pred dobrimi desetimi leti naselila v Kranju tekstilna industrija. Promet je od tedaj vedno bolj naraščal in končno dosegel tako stopnjo, da je postalo vprašanje gradnje novega poštnega poslopja neodložljiva zadeva.
S številnimi posredovanji se je naposled letos posrečilo dobiti kredit in tako je ravnateljstvo v Ljubljani zaprosilo 15. novem-
bra za gradbeno dovolienje novega poštnega poslopja v Kranju. Te dni je bilo izdano zadevno dovoljenje in je stavbeno podjetje Bidovec iz Kranja že pričelo izkopavati temelje. Gradbeni stroški so določeni na milijon dinarjev; pri tem pa moramo upoštevati, da je mestna občina brezplačno odstopila direkciji zemljišče, na katerem bo stavba stala. Stavba bo stala na vogalu Maistrovega trga in Bleiweisove ulice in sicer na prostoru stare Koroščeve in mestne hiše. kateri so v ta namen podrli Poslopje bo enonadstropno z visokim pritličjem in dvoriščem. Pročelna stran bo na Maistro-
vem trgu, dočim bo v Bleiweisovi ulici vhod za poštne vozove.
Načrt kaže naslednje prostore: klet s skladiščem za progovnega mojstra, drvarnice, pralnice, prostor za akumulatorje in zaklonišče zoper zračne napade. V visokem pritličju bo pTeko vetrolova dostopna dvorana za občinstvo. Tu bodo nameščena vsa okenca za pisemsko in denarno pošto, dalje telefonska in telegrafska centrala z dvema celicama ter oddaja za pakete. Poleg oddaje bo nameščeno skladišče paketov, iz katerega bo možno natovarjati v veži direktno na voz. Iz veže bo dostopen še poseben prostor za predajo večjih pošiljk, dalje bo tu prostor za pismonoše in kartiste. V vetrolovu bodo nameščeni poštni predali, desno bodo stopnišča v stanovanja hišnika in upravnika pošte. V pritličju na desno bo ločena od ostalih prostorov ravnateljeva pisarna s predsobo.
Prvo nadstropje bo razdeljeno v dva dela. V glavnem traktu proti trgu bo stanovanje upravnika, obstoječe iz dveh sob, kabineta, poselske sobe, kuhinje, kopalnice in shrambe. Stanovanje je ločeno od ostalega dela zgradbe, kjer so nameščeni sledeči prostori Telefonska centrala s čakalnico in dvema celinama, arhiv, telegrafska centrala, rezervni prostor, avtomobilska centrala, razdelilnik, delavnica, shramba aparatov in drugo. Pročelje poslopja bo gladko z velikimi okni, podstavek pa bo obložen z kamenitimi ploščami. Vsi prostori pritličja, kjer bodo nameščene blagajne, bodo imeli zamrežena okna. Oba trakta tvorita na notranji strani dvorišče v izmeri 8 x 12 metrov.
Z novim poštnim poslopjem bo Kranj mnogo pridobil, saj tako bomo enkrat vendarle prišli do avtomatične telefonske centrale in brzojavni drogovi bodo po mestu izginili, ker bodo sedanji vod zamenjali podzemni kabli
Ljubljana, 18. decembra Izgubili smo tihega, murda najtišjega tovariša iz vrst JNU. Na svojem stanovanju v Aleševčevi ulici je v nedeljo zvečer umrl g. Janko Kalinšek, star 65 let Bil je živa dobrota, molčeč in skromen človek, ki ga je trdota življenja že v zgodnji, mladosti napravila takega, ni pa mogla zavirati njegovega lepega talenta. Sam se je moral šolati v Ljubljani, kamor je prišel iz Podgorja pri Kamniku.
Ko je dovršil gimnazijo, ga ie leta 1903 posebno vabil poklic korektorja v Narodni tiskarni, saj je tako lahko goni svojo toplo ljubezen do materinščine. Ostal je v tem poklicu nad trideset let nakar je 8 konec leta 1933 stopil v zasluženi pokoj. V svetovni vojni je bil vojak in odtlej je tudi izvirala njegova bolehnost Kljub široki izobraženosti se ni nikier silil količkaj v ospredje, skrbno ie opravljal svoje delo za korektorsko mizo in take so le njegovi najožji sodelavci vedeli prav ceniti njegovo pravo znanje. Kdorkoli ga je poznal, je moral rad imeti tega blagega moža Ko bo v torek ob 16. nastopil izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti svoje poslednje romanje k Sv. Križu, mu bomo tovariši in prijatelji toplo poželeli, naj mu bo ia-hak počitek po trpljenju v zadnji dobi Vedno mu bomo ohranili lep in prijazen spo-
v obrambi letalskim!
Naredba uprave policije v Ljubljani glede dnevne vaje
in zatemnitve mesta
min.
Ljubljna, 18. decembra
Na osnovi predpisov uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13 aprila t. 1. »Služ. list« št 195-36 ter na podlagi 66. in 67 z. n. u. se izda naslednja nared-ha*
V tednu med 18. m 22. t m. se bo vršila v Ljubljani po odred m kr. banske uprave po ena dnevna in nočna vaja v Obrambi pred le tajskimi napadi.
L Pretečo nevarn°st bodo naznanili bedeči znaki:
a)	triminutno prekinjeno zvem en je cerkvenih zvonov, po načinu »plat zvona«,
b)	tri minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren s prekinitvami (okrog 6 do 10 na minuto), c) več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov, d) določeni optični maki (belo-rdeča zastava predeljena po diagonali).
Prenehanje nevarnosti bodo označili naslednji znaki:
a) tri minute trajajoče neprekinjeno pn-trkovanje zvonov in
b) tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren.
A. NAVODILA ZA VAJO.
1.	oeebe, katere se ob času objave znaka nevarnosti nahajajo na ulicah, poljth in na drugih odprtih prostorih, morajo te kraje takoj zapustiti in se podati v bližnje hiše veže, javne lokale, dalje pod Oboke, drevesa itd. tako da bodo nevidne in zakrite opazovanju iz letaL
Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler je še prostora v njih. V poštev pride rov na Kralja Petra trgu tn pa zavetišče v kleteh Kresije. Krajevni odbor za zaščito pred napad: iz zraka postavi zaradi vzdrževanja reda m obveščen ja prt-šedših oseb potrebno stražo pri teh zakloniščih.	_
2.	Osebe, katere se ob času objave nevarnosti nahajajo v cerkvah, javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih, morajo ostati tam. Tudi osebe ki so v gledališčih kinematografih, kavarnah, gostilnah in sličnih lokalih, ostanejo v teh prostorih tako dolgo, da je objavljen znak prenehanja nevarnosti.
3.	Okna in vrata vseh poslopij se morajo takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti. Stati Ob oknih ln gledati ven je prepovedano.	_
4.	Vsako postajanje po ulicah ln odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah se morejo nahajati ali gibati ie sledeče osebe*
a)	lastniki stojnic in odprtih prodajaJ-nfic (na trgih) in
b)	potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki m zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči,
5)	Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgov ni, morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti.
6)	Vozila, katera so Ob času objave nevarnosti nahajajo na ulicah, je takoj odvesti v stranske, manj prometne ulice ter jih tam razvrstiti ob desni strani. Tramvajski vozovi in avtobusi se morajo usta-, viti, izprazniti ln postaviti po možnosti v manj prometne ulice, tako da so od posameznih križišč oddaljeni 15 do 20 m. Vsa vozila marajo biti razvrščena tako, da omogočajo povsod prost prehod za vozila bonifikacijskih oddelkov. Osebe, ki Izstopijo iz ustavljenih vodil, se morajo skriti v bližnja poslopja.
B. NAVODILA ZA ZATEMNITEV
Po nižje navedenih navodilih se je ravnati v času trajanja teme od trenotka, ko se da znak, da se bližajo sovražna letala, pa do preteka ene ure od tega trenotka. Zaključek zatemnitve se ne objavi z znaki.
Za časa zatemnitve naj poteka življenje v splošnem normalno Električni tok in pl».n ne smeta biti prekinjena. V ostalem je postopati po sledečih navodilih:
1) Vsa poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zato je treba v vseh privatnih stanovanjih, javnih lokalih, podjetjih, tovarnah, državnih in samoupravnih ura-d.h itd. pripraviti in na primeren način izvesti prekrivanje oken steklenih vrat in vrhnih svetlin s sredstvi, ki ne propuščajo nik&ke svetlobe iz notranjosti poslopja (goste zavese, odeje, temni ovojni papir itd). Pri direktnih vhodih z ulic v
razsvetljene lokalo je namestiti dvojne zavese.
2.	Zatemnitev je treba izvršiti brez izjeme tako na cestni, kakor tudi na uvo-' riščni strani hiš.
3.	Ustanove, katere rabijo stalno razsvetljavo v zunanjih odiprtih prostorih (tvornice, bolnice, jetnišnice), naj svoje stalno goreče luči zastro s primernimi zasloni in predvsem s šivom od rim celofan m alf. istobarvnim specialnim papirjem. Ta svetloba pa ne sme biti vidna iz daljave nad 500 m, ne sme izstopati direktno in ne tvoriti izrazitih odsevov.
Vsa ostala zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih) reklamna razsvatljava ter razsvetljava napisov in izložb kakor tudi cestna razsvetljava se ukine. Zato pa je na najvažnejših prometnih križil-čih namestiti posebno zasenčene svetilke, katerih svetilna telesa morajo odgovarjati
toč. 3.	. ...
5.	J poraba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. V nujnih primerih je dopustna le uporaba sivomodro zastrtih svetilk.
6.	za označbo cestnih popravil se imajo uporabLti le rdeče svetilke, ki so tako zastrte, da je rdeča luč vidna le iz ene horizontalne smeri
7.	Za običajno nočno razsvetljavo poslovnih prostorov bank, zlatarskih trgovin in sličnih lokalov je uporabiti le sivomodro zastrte luči.
8.	Vozla morajo biti opremljena s podobnimi sredstvi zatemnitve kakor poslopja in morajo voziti z zmanjšano hitrostjo. Notranjo razsvetljavo tramvajev, avtobusov itd. je treba zmanjšati in izvesti v smislu točke 3.
9.	žarometi vozli morajo biti zastrti n, pr. z zaslonko iz temnega papirja, lepenke ali pločevine, ki ima v sredini odprtino vodoravne širine 5 do 8 cm, in višine 150 cm. Na to odprtfcno in ob straneh naj bodo strešice, ki usmerjajo žarke izstopajoče svetlobe poševno navzdol. Odprtina mora biti prelepi j ena s sivo modrim celofanom.
10.	Zadnjerdeče luči vozil je zasenčiti z vodoravno nataknjeno cevjo iz kartona ali debelega paoirja dolčune do 10 cm, tako da je rdeča svetloba vidna le iz ene vodoravne smeri.
Polno svetlobo žarometa je uporabljati le zunaj mesta, v mestu pa brez izjeme le malo žarnico. Uporaba kazalcev smeri je dopustna.
11.	Inozemska vozila in domača, ki le tranzirajo teritorij mesta, smejo uporabljati le zmanjšano razsvetljavo, ostale odredbe pod toč. 10. pa za njih ne veljajo.
12.	Zaradi preprečen ja poškod pri ljudeh in materialu se morajo robovi pločnikov, dalje drevesa in ograje ob važnih križiščih, nasipih in mostovih premaza ti s črno belim opleskom, (menjaje črno in belo barvo).
Hišni posestniki oziroma oskrbniki, da Ije starešine oblastev ao dolžni določiti osebo, katera bo v dotičnem poslopju skrbela za to, da bodo vsa navodila izvajana v celoti tako pri dnevni kakor tudi pri nočni vaji .
Prednja naredba stopi v veljavo za primer vaje takoj po krajevno običajni objavi
Vsaka kršitev navedenih odredb se bo kaznovala po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni
Aretacije v Mariboru
Maribor, 18. decembra Mariborska policija vrši že več dni intenzivne poizvedbe z namenom, da razjasni veliki vlom v špecerijsko trgovino trgovca Ivana Laha na Glavnem trgu 10, ki so mu v zvezi s tem vlomom izginili razni vrednostni papirji, hranilne knjižnice in gotovina v vrednosti okoli 300.000 din.
Sedaj so našli na Kalvariji Lahovo ročno blagajno, ki pa je bila prazna. Policiji se je posrečilo zajeti več storilcev, ki so priznali soudeležbo pri omenjenemu vlomu, ki je vzbudil v Mariboru veliko pozornost. Na podlagi izpovedb posameznih osumljencev je sklepati, da se doslej še ni posrečilo zajeti glavnega krivca, za katerim se poizvedbe intenživno nadaljujejo.
Upati je, da se bo posrečilo mariborski policiji že v kratkem povsem pojasniti vlom v Lahovo trgovino. Denarja še niso našli
iturai
Tristoletnica Jeana Kacina
Kulturna Francija se v teh težkih dneh na razpotju zgodovinske usode Evrope spominja tr.stoletnice rojstva enega izmed mož, ki že več ko dve stoletji predstavljajo značilnosti francoskega duha, poosebljenega v genialnih ustvarjalcih. Ta njen reprezentativni genij je Jean Racine. že ob koncu lanskega leta so se v javnosti oglašali predlog., naj se 1. 1939 proglasi za Racinovo leto. Velika anketa tednika 3.Les Nouvelles Littčraires« je sprožila vrsto predlogov o proslavi te tristoletnice, Iti bi jih bil, gotovo vsaj delno izvedli, če ne bi prav v jesenskih mesecih završal vojni vihar. A tudi to. da je Racinova domovina prešla v nenormalno stanje, ne more zatemniti v očeh hvaležnega naroda spora n na moža, ki je v toliki meri vte-Jesil zlasti latinsko sestavino francoskega narodnega značaja: njegovo jasnost m umerjenost. njegovo antično pojmovanje življenja in človeške veličine.
Tudi skozi poročila o vojnih in drugih težkih dogodkih uhajajo v francoskih listih duhovna razmišljanja o Racinu torej o pojavu, ki bi se zdel najmanj aktualen n nekje na robu vsega, kar zanima današnji svet. Toda resnično kulturen narod nima samo ohranitvenega nagona, ki mu veleva, da naj se bori za svojo svobodo m svoj življenjski prostor marveč ima tudi spiritualni nag b, to se pravi: nagib k duhovnemu vrednotenju življenja, k ustvarjanju življenjskih idealov, k notranjemu samospoznavanju. Veličina naroda je sa-
mo v tem kako ume uravnovesiti svoj življenjski nagon in d uho vrt nagib, t. j. kako vzlic vsem bojem varuje svoj civilizacijski ideal in duhovno dostojanstvo člo-veka.V tem pogledu so oznanjevalci narodovega duha v preteklosti narodu prav tako potrebni, kakor so v dneh boja n odločitve koristni vzori junakov. Odtod pomen Racinovih proslav v današnji Franciji
Racine predstavlja obenem s Corneillom in Moli&rom bleščeče ozvezdje francoske klas čne dramatike. Ce bi hoteli prikazati njegov pomen za razvoj francoske drama-matske literature, — ki je v svojih vrhovnih stvaritvah samo zgoščen umetniško dognan izraz francoskega narodnega duha in podoba njegovih kvalitet, stremljenj in življenjskih idealov, prav kakor grška traged ja za antiko — tedaj bi morali seči globlje v značaj in pomen francoske klasične literature. Za tako pisanje pa nam je v tej beležki odmerjen prepi-čel prostor. Dovolj je, če opozorimo, da je ta mojster francoskega verza skozi več kakor poltretje stoletje stal pred ustvar-jajočimi elitami svojega naroda zdaj kot svetel vzor, zdaj kot merilo okusa, v novejšem času pa tudi kot znamenje razpotja, kot velika markacija na poti k drugim smerem. Toda vedno je bil priznan kot mojster. Racinovo delo res nI več po snovi in obdelavi posebno mikavno; moderen okus zlasti po romant ki in drugih novejših strujah ne najde dovolj naslade v tej
antični pravHnosti v teh strogo odmerjenih linijah, ki so v poeziji nekako to, kar v arhitektur, Versailles s svojimi palačami in vrtovi. Toda snov. ki jo obravnava Racine, ni nič drugega nego večni zakoni srca, večne drame strasti in čustev, večni spopr jemi med duhom in materijo. Racine pripada tisti neumrljivi vrsti pesnikov, ki so odkrivali od antike dalje resnico o človeškem ž.vljenju in iskali ne v teorijah marveč v dejanskih odnošajih ljudi tistih večnih niti. ki se pleto pod vsem človeškim dejanjem in nehanjem.
Avtor nekoč tako znamen tih in še danes v vsej svoji klasični dognanosti trdnih dramatskih pesnitev, kakor so »Andro-majue«, »Berčnice«, »Mfthridate«, »Phč-dre«, »Athalie« utegne biti danes posebno pomeni j v iz dveh razlogov:
Predvsem nam Racine kaže v pesniško dognanj obliki znaten rte! resnice o človeku. o neizpremenljivih zakon h, ki vodijo človeka in dajejo s svojo strastjo, pa tudi s plemenitostjo vsebino in smisel njegovemu življenju. Danes, ko menijo, da se človek spreminja po svojih socialn h institucijah. ne pa le-te po človeku, so Raci-novi pesniški nauki posebno zanimivi.
Z druge strani nadaljuje Rac ne veliko delo, ki so ga začeli grški tragedi: delo samospoznavanja človeka v boju med dobrim in zlim, med materijo in duhom, med silo in svobodo, med strastjo in vestjo — samospoznanja in očiščenja v luči plemenitih idej ta visokih življenjskih idealov. Tam, kjer človeštvo pretrga to delo, se začenja zanj strmina navzdol — v živalstvo; tam, kjer v tem napreduje, ga vodi pot kvišku k napredku in k ubranosti življenjskih sil. Racine je zlasti za Francoze eden Izmed onih, ki so za vse čase izpovedali, kaj mislijo o človeku: svoj h sodb niso postavili previsoko, da bi bili
ideali nedoseglj vi vendar so v svojih stvaritvah nakazali jasna pota k izpopolnitvi, k veličini, k temu, kar je imel pred očmi humanizem n k čemur se bo po vseh bojih in katastrofah vedno znova vračalo človeštvo. Zakaj samo odtod se odpirajo možnosti resnično človeškega življenja. Tako proslavljamo v dobi dramatičnih »bojev za človeka« v Jeanu Racinu enega izmed veLkih humanistov.	—o.
Prelovcev spominski koncert
Uspeh mladih pevcev »Ljubljanskega zvona«
Prejšnji petek so častilci, osebni znanci in prijatelji pokojnega skladatelja Zorka Prelovca s precejšnjo množico ljubiteljev umetniško preflnjene narodne pesmi malone napolnili veliko dvorano F.lharmoni-čne družbe- Swred koncerta, ki ga je priredil pomlajeni »Ljubljanski zvon«, je obsegal same skladbe pok. Zorka Prelovca in je bil posvečen nekako obletnici njegovega tako naglega in preranega odhoda od nas mesca februarja.
Pevci »Ljubljanskega zvona« se niso mogli lepše oddolžiti spominu svojega učitelja in mojstra. V razmeroma tesnem času so se z vročo ljubeznijo pod vodstvom svojega mladega pevovodje Doreta Matu 1 a poglobili v njegove najlepše ustvaritve in se predstavili javnosti z dvojnim namenom: po eni strani počastiti spomin svojega dolgoletnega voditelja, po drugi .pa pokazati, da se društvo pomlaja, da si je izbralo mlado vodstvo, polno najlepših umetniških pobud in da se hoče v prihodnje posvetit z vsemi silami slovenski pesmi in razširjanju pevske kulture v naši sredini. Tradicije tega društva res niso male. Tako svetli ln zaslnžnl imeni, kakor
sta rajnka Prelovec in Adamič, sta zapustili v društvenih vrstah globoke brazde, še vedno prihajajo iz njih blagoslovljeni soki, še vedno poganjajo mladke, ki sta jih v dolgih letih trudapolnega snovanja in dela zasadila — oba mojstra slovenske vokalne pesmi.
A kakor nihajo v podobnih društvih življenjski valovi čestokrat v smereh, ki nad-kriljujejo človeško voljo in namero, tako se je tudi »Ljubljanskemu zvonu« zgodilo, da je zaradi smrti in zbog drugih okolnosti zadnja leta potrkala kriza in da je v njem nastal nekak zastoj. Od časa do časa je treba znova zbrati člane, preurediti glasovni material in pognati v žile pevske družine novega zanosa in mladega hotenja. Takšno pomladitev doživljamo pravkar v »Ljubljanskem zvonu« in petkov koncert je potrdil, da stoji ta zbor pred novimi krepkimi pevskimi in koncertnimi dejanji.
Mladi pevovodja Dore Matul se nd ustrašil težke organizatorne in umetniške naloge. Svoje zbore je predstav.l z relativno zaokroženimi materiali, še najbolj uravnovešen je ženski zbor, ki mu je b l posebno všeč v obeh samostojnih nastopih ob spremijevanju klavirja. »Tako mi je dragi« in »Očka mi je delavec« sta nežni skladbi čistega Prelovčevega kova. Posebno druga s svojo krepko poudarjeno socialno platjo učinkuje neposredno in zapušča globok vtis. Glasovi so bila čisto izdelani, agogično ta ritmično docela v duhu ta v skladu z nežnim utripom Prelov-čeve skladbe.
Manj sozvočen je moški zbor v tem smislu, da material ni v vseh legah izenačen. Tenorji so navzlic vidnemu prizadevanju vendarle v primeri z odlično zasedenim basovskim registrom nekoliko nedodelani, morda odo premladi v svoji zvočni rasti,
En sam kupon
bo tokrat zadostoval za udeležbo
pri „ Jutro vi" božični loteriji;
.našli ga boste v božični številki „Jutra",
ki bo izšla v nedeljo zjutraj.
Domače w@sfi
* Nova določila za taksiranje razglednic za praznike. Ministrstvo ptt. je te dni spremenilo določila za taksiranje dopisnic s slikami (razglednic) privatne izdaje, ki jih pošilja občinstvo za božič, novo leto in veliko noč. Ce so čestitke napisane z največ petimi besedami ali petimi običajnimi kraticami znaša pristojbina za tako razglednico 0.50 din. Velja pa ta ugodnost v primeru, da ie razglednica predana na pošto v času 10 dni pred, odnosno 5 dni po navedenih praznikih. Za tiskane posetnice v odprtih ovitkih, ki jih stranke uporabljajo za čestitanja, zahvale in druge izraze vljudnosti in na katerih ie besedilo napisano z največ petimi besedami (ali običajnimi kraticami) ostane pristojbina 0.25 din. Če pa je na taki posetnici napisanih več ko pet besed, znaša pristojbina 1 din. Toliko občinstvu v vednost in ravnanje.
rost matere, poklic očeta oziroma matere: popis socialnega stanja družine, z navedbo mesečnega zaslužka moža in premoženjskega stanja; kdaj predvidoma pričakuje porod. Predloge stavijo bolnišnice, zdravstveni domovi, občine, šole župni uradi, v Uniji včlanjena društva, zaščitne sestre, babice itd. Predlogi se pošliejo Jugoslovenski Uniji za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Beethovnova ul. 14/1. — Unija za zaščito dece v Ljubljani
* Odkupi za božična ln novoletna voščila v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Iz
raznih krajev je vodstvo Cirilmetodove družbe dobilo pobudo, naj bi se poleg voščil z družbenimi razglednicami, ki se pošiljajo najožjim znancem in sorodnikom, ustvarila tudi možnost odkupa božičnih in novoletnih voščil. Mnogi imajo velik krog znancev in prijateljev ter ne bi radi koga
T| A 15 ¥¥ M|7 kasete, doze za puder in cigarete, manikire. razpršilci, parfumi I
brivski aparati v PARPFMERIJI »VENUS«, TvrSeva e. 9 |
* Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje je bil odlikovan Karel Jurkas, oficial 8 skupine pri železniškem ravnateljstvu Beograd - sever. G. Jurkas je bil že prej odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in to za uspešno delo kot vršilec dolžnosti šefa ekspoziture žele7n'ške policije v Vinkovcih, ki spada pod beograjsko direkcijo in kjer prebiva že 14 let. Je rezervni pilot, doma pa iz krškega okraja Zvestemu naročniku čestitamo k odlikovanju!
*	Novi grobovi. V Mariboru je umrl g. Blaž škarabot. Pogreb bo jutri ob pol 16.
na Pobrežju. — Na Viču bodo danes ob 16. pokopali gospo Marijo Traunovo, za-sebnico. — V Trbovljah je umrl v 72. letu g. Franc Florenini, bivši posestnik in gostilničar. Pokopan bo danes ob 15.30 — Ponedeljsko »Jutro« je poročalo o smrti gospe Sonje žabkarjeve, ki pa ni bila mati jeseniškega lekarnarja, kakor je bilo navedeno, marveč njegova svakinja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Osebna vest. Pred stalno izpitno komisijo v Ljubljani je položil profesorski izpit g. Alojzij Bertoncelj, profesor na državni realni gimnaziji s klasičnimi para-lelkami v Šibeniku, doma z Godešiča pri Skofji Loki.
*	Otroške košare. Glede na številne prošnje in povpraševanja glede vlaganja prošenj za podelitev otroške košare sporoča podpisana Unija za zaščito dece vsem prosilkam, da predpisuje čl. 6 pravilnika Fonda za otroške košare sledsče: »Otroške košare se poklanjajo samo na pod^gi tozadevnih predhodnih utemeljenih predlogov. Predlog mora vsebovati: ime in priimek prosilke; točen naslov in kraj; število rojenih živih in umrlih otrok; sta-
gH^gJJUiUJ ItftfUJKP IHMMBBMM—
KRASNA
BOŽIČNA DARILA
velika Izbira
v drageriji KANC
Ljubljana — Židovska ul. L
spregledali. V takih slučajih je najboljše, da se odkupijo s primernim zneskom in ga pošljejo vodstvo CMD. Ljubljana, Beethovnova ulica, ki bo odkupnike objavilo.
2 Kot VSAKO LETO, tudi LETOS g
I NADA" DARIL/
□	Parfumerija »Nada«. Frančiškanska y
□	ulica	□
* Odvetniški pripravniki za Izboljšanje
svojega položaja. V dvorani odvetniške zbornice v Beogradu je bila v nedeljo skupščina Združenja odvetniških pripravnikov. Zborovanje je vodil pred se dn k Gju-ra Strugar, a iz poročil funkcionarjev povzemamo, da je imela organizacija v preteklem letu mnogo dela z intervencijami na vseh koncih in krajih, da bi se odvetniškim pripravnikom izboljšal položaj, a je vse prizadevanje odbornikov ostalo brez uspeha. Združenje je med članstvom izvedlo anketo o socialnem položaju pripravnikov. ki je pokazala žalostne rezultate. V večini primerov njihovi prejemki ne dosezajo niti najskromnejšega življenjskega m nima. Predstavnik odvetniške zbornice je zborovalcem obljubil, da bo zbornica posredovala pri svojih članih, naj upravičenim zahtevam ugode.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu. za. stoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi
_Ogl 'fg S. at	__
*	Zanimiva sodna razprava v Stipu.
Pred kakšnimi 6 mesc, je Katarina Petrovičeva iz Beograda napravila v Koča-nih senzacionalno odkritje. Petrovičeva Ima poseben dar za preroške privide, in kc je v Kočanih zašla v trans, je zjavila. da je na tem in tem kraju v okolici nič več in nič manj ko 3000 kg zlata. Imoviti Kočanci so začeli kar tekmovati med seboj, kdo naj se loti rudn ka. Ustanovila se je cela delniška dražba, ki je v kopanje investirala okrog 50.000 din. Ko se je nazadnje izkazalo, da je ves trud brez uspeha so prizadevanje opustili, člani družbe pa zdaj tožijo Petrovičevo za odškodn no
*	Beograjski policisti za siromake v prestolnici. Včeraj so imeli v Beogradu Zemunu in Pančevu svojevrstno nabiralne akc jo. Stražniki so se iz lastne pobude
odločili, da gredo na ulice pobirat prostovoljne prispevke, ki naj bi siromakom v Beogradu, Zemunu in Pančevu pomagali vsaj do skromne božičnice. Primer beo-grajsk h stražnikov je vzbudil iskreno pozornost v javnosti, in kakor upajo, bo njihova zbirka dosegla lep uspeh.
*	Valil na jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Banska uprava bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Valilna jajca bodo nabavljena od najboljših kokoši v reja kili središčih za štajersko kokoš. Naša štajerska kokoš je od strokovnjakov in od rejcev priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki ed na ustreza našim krajevnim in gospodarskim razmeram. Naročila za valilna jajca zbirajo občine, kmetijske organizacije in šolska vodstva. To zbiranje naročil bo trajalo do 25. januarja 1. 1940. Naročn ki bodo plačali 1 din za valilno jajce. Natančnejša navodila dajejo ustanove. ki naročila sprejemajo.
*	Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo, da morajo biti s cenami označeni brez izjeme vsi predmeti, ki pridejo za prodajo v poštev bodisi v izložbah ali poslovnih prostorih. (—)
*	Za božične in novoletne praznike uporabljajte razglednice Ciril-Metodove družbe! Podpirajte obmejno šolsko deco! (—)
Iz Llnblfane
u— Rezervni oficirji se vabijo na zaupni sestanek v četrtek 21. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na sestanku bo predaval brisadni general za generalštabne posle g. Čedomir Skekič, ki bo ob tej priliki kot odposlanec g. ministra vojske in mornarice dal tudi posebna poročila za rezervne oficirje. Vstop proti oficirski legitimaciji — Pododbor Ljubljana.
IV. BONA6
aasproti gl. pošte
DANES poslednji« !
Ob 16., 19. in 21. uri.
SKRIVNOST GOSPE BEATE
NE ZAMUDITE LEPEGA IN ZANIMIVEGA FILMA Lil Dagover — A. Schonhals in S. Peters
I
DANES PREDSTAVE SAMO OB 16. URL Večerni predstavi radi koncerta odpadeta.
KINO MATICA, teL 21-24
CITADELA
po Istoimenskem romanu slavnega pisatelja-zdravnika A. J. Cronina.
I
SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. url Izvrstna in zabavna komedija veselega humorja in krasnih naravnih lepot z našega Jadrana! — KINO SLOGA, teL 27-30
U r P M A TAnn AM Rolf VVanka — Lizzi Holzschuh DL V al llnl/Itnil Roszi Csikoo — Tibor Halmav.
J
i
pravo zlato
cene nespremenjene!
Najlepša izbira
BOŽIČNIH DARIL
pisemski papir — zadnje novosti!
u— Rezervni oficirji, člani Udruženja
udeležite se predavanja: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«, ki ga bo imel naš član inž. Stanko Dimnik drevi ob 20. v »Zvezdi« H. nadstropje-levo. Predavatelj bo ponazoril svoj govor s projiciranimi slikami iz vojne v Španiji in na Poljskem. Vstop prost za člane pododbora (legitimacija). Pododbor Ljubljana.
NIKAR SI NE UBIJAJTE MOŽGANOV ZA DARILA SVOJIM DRAGIM!
Pogodili boste pravo v
Drogerija Gregorič
dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5.
I I
u— Kakšno bo novo nunsko zidov je ob Muzejski ulici? Zidarska zadruga ki je prevzela gradnjo novega obzidja pri uršu-linskem vrtu, z vso naglico gradi novo zaključno mejo med nunskim vrtom in novo, podaljšano Muzejsko ulico. Kakor znano, je bil prejšnji zid v sok okrog šest metrov in zgrajen neverjetno trdno. Skoro ves material iz podrtega starega zidovja so s pridom porabili, in sicer slabšega za izravnavanje cestnega terena, k; je tod precej nižji od ostalega boljšega, kamnitega pa za novo ograjno zidovje ki je priključeno z obeh strani na dosedanji obrambni z d uršulinskega samostana, zategadelj bo na zunaj ta zid precej sirovo zložen iz starega materiala. Vodoravne črte na obzidju še prav posebno učinkujejo. Kamnito zidovje je na vrhu olepšano s prizmatičnimi nastavk, na katerih so j nameščeni močni strežniki iz betona. Ce- i lotno obz:dje, upajo da bo končano še pred j bož:čnimi prazn ki.	i
u— Uspela ak*"»en;'h na bežigrajski j šoli. Pod okr ljom PRK je bila v nedeljo ob 17. v dvorani bežgrajske poi-kusne osnovne šole akademija pod naslovom
A to bo ob sedanjem vodstvu z lahkoto premostiti. Podobne težave imajo kdaj pa kdaj tudi drugi zbori. Na tej oviri se polet tega zbora in njegovega voditelja vsekakor ne bo ustavil.
Moški zbor je nosil glavno breme koncerta tudi v umetniškem pogledu. Saj je Frelovec, ki je ljubil priproste, odkritosrčne, nezamotane. na pristno narodno pesem se čimbolj naslanjajoče oblike, dosegel v moških zborih vrhunec svoje stvari-teljske sile. »Jaz bi rad rdečih rož«, pa »Sedem si rož porezala mi«, ali »Nad mojim grobom«, prekrasno občutena »Hi-Sca. pri cest' stoji« in že klasčni »Doberdob« so umetnine, ki bodo dolgo ohranile spomin na skladatelja. Zbor je te umetni ne zapel z resničnim čustvom. Ritmičnemu obrazu, kakor ga je očrtal pevovodja, bi bilo težko kaj oporekati, čeprav bi v odtenkih mogli izraziti to in ono Željo. Upoštevati moramo, da se povevodja ob svojem zboru razraste šele v dolgih letih. Zbor ima v Matulu nadarjenega voditelja ln bodo te vrednote v prhodnje prišle ob primernem umetniškem sožitju še lepše do veljave.
Izmed mešanih zborov je kaj izredno učinkovala »Ave Maria«. ki jo je Prelovec zložil na latinsko besedilo Blestečemu solističnemu uvodu gdč. Dragi Stainer-jevi je sledil koralni razmah vsega zbora do prisrčno občutenega religioznega viška, ge mogočnejši mora biti vtis te skladbe v cerkvi, kjer b; bile dimenzije zvočnega prostora zanjo primernejše.
Pozabiti ne smemo solista Frid. LupSe Zapel nam je štiri Prelovčeve samospeve: »Mrzeča je zunaj trda noč . . .«, »Moja kosa je kr žavna«, »So že rožce v har-telnu žavovalec in »Ti si urce zamudila« Močan, zdrav glas s prizadevno izrazno silo, ki je v Prelovčeve priproste. narodno občutene skladbe vlil dokaj artizma. je žel zasluženo priznanje. Podobnega aplavza so bili deležni tudi ostali izvajajoči s sol stom Petrovčičem. Pevovodja in solisti so vrhu tega prejeli vence.
Prelovčevega mesta v slovenski glasbeni kulturi ne bo težko označiti. Njegove organizatorne zasluge so Lzdatne. Ob njem je naše povojno pevsko koncertno življenje raslo, pevska kultura pa našla enega glavnih buditeljev in pospeševateljev. Kaj pomeni vrhu tega Prelovec za »Ljubljanski zvon« in njegov delež v našem povojnem koncertnem življenju, je priznano. Ce pa je povojni kult narodne pesmi to ž njim našega glasbenega etosa prodrl na vsej črti, tako da se danes lahko ponašamo s posebnim inštitutom in smo dokončno v tej pesmi dognali nekaj samosvojega in izvirnega, gre v nemali meri zasluga skladatelju in hairmonizatorju Prelovcu. Kot skladatelj ni iskal širokih oblik in se tud nI brigal za harmonične pridobitve širokega glasbenega sveta. Ostajal je v formi in vseb nd naše narodne pesmi. V tem žanru, v popesnitvah našega narodnega nape-va je ustvaril močne koncertno poglobljene umetnine, ki bodo dobro rabile povsod.
kjer se bo oglašala nasa narodna pesem Drugih globin pa vobče ni iskal in se zanje tudi kot skladatelj ni potegoval Zato je koncert posvečen samo njegovim skladbam tako jasno odkr 1 vse njegove zasluge, vrline kakor njegove slabosti.
S spominskim koncertom za svojega dolgoletnega voditelja je »Ljubljanski zvon« krenil na nova mlada pota. Naj bi njegova nadaljnja smer držala vedno viš,je. V našem mestu in v njega pevskem življenju mu gre hvaležno poslanstvo.
Dr. B.
Zapiski
JugoSlavtca v nemški literaturi. Na
beograjski knjižni razstavi so na častnem mestu razstavljene najnovejše publikacije, ki pričajo o nemško-jugoslov. kulturnem sodelovanju in sicer: Weegeova obsežna zgodovinska študija »Die Nemanj den«. ki prikazuje postanek, vzpon in konec srednjeveške srbske dinastije Nemanjičev, dalje prevod novel Iva Andri^a, potem novi prevod »Gorskega vijenca«. čigar prevajalka Katarina Jovanovič je pravkar dobila zanj nemško državno nagrado, nova izdaja srbskih narodnih pesmi v znani zbirki »Insel-Biicherei« in Gesemannov spis »Die Flucht«, ki opisuje avtorjeva doživetja s Srbi na umiku čez Albanijo.
Češki učbenik sibskohrvatskega jez'ka je izšel v založbi Masarykovega instituta za narodno vzgojo v Pragi z naslovom »Srbovharvatština pro každčho«. Avtorja sta Vftclav Hronik in dr. Vida Ljackd.
»Slovenska knjiga«. Prireditev je prav dobro uspela, le da vsebna na žalost učencem nižjih razredov ni bila povsem razumljiva. ProgTam je otvoril samogo-vor »Knjiga govor.«, sledile so Ventuii-nijeve »Naša putka«, šaljiv prizor J. P. ^Ponoči v šoli«, »Rajanje dece« in «Na-prej«. Zlasti slednji dve točki sta drobno občinstvo živahno razgibali. Dobro sta uspela samospeva Prelovčeva »Uspavanka« in Venturinijeva »Zdrava Marija«, nato pa je mešani zbor ubrano zapel Grbče-vo »Kralj kraljico vpraša«, Kogojevo »Kaj ne hi bila vesela« in za zaključek Ventu-rimja »Kraguljčke«. Akademijo jo vodil dirigent in skladatelj F. Venturini, ki je svojo nalogo odlično izvedel. Mladim delavcem in njihovim požrtvovalnim vzgojiteljem želimo še mnogo uspehov.
u— Ljudska univerza, Kongresni trg. Jutri 20. t. m. bo predaval v mali dvorani Filharmonije ob 20. univ. prof. dr. Fran Štele o temi: Umetnost pri zapadnih Slovanih — H. del. Vstop prost.
u— Z Brda, iz Rožne doline in Zg. Slške ter z drugih strani mestne periferije večkrat čitamo želje in pritožbe zaradi nere-guliranih ulic in cest. Zato objavljamo pojasnilo z mestnega magistrata, da ulic ni mogoče urediti v veliki večini zaradi pretiranih zahtev lastnikov za ceste potrebnega sveta. Tako so bili zaradi Ceste na Brdo že komisijski ogledi, vendar pa tudi tukaj, kakor drugje, ni prišlo do sporazuma z lastniki zemljišč in zato ni bilo mogoče ničesar pokreniti, da bi bile pomanjkljivosti odpravljene in ustreženo upravičenim željam tamošnjega prebivalstva. Napredek je mogoč samo pri nesebičnem sodelovanju z mestno občino, zato naj bi posestniki zemljišč o vsaki taki priliki ne zahtevali prevelikih odškodnin. Izrabljanje tudi najmanjših prilik za Izkoriščanje mestne občine se je razpaslo že tako daleč, da se večkrat lahko govorijo o poskušenem izsiljevanju, ki pa gotovo ne dela časti takim občanom in jim ne množi ugleda. Zato pa opozarjamo občane, naj pri utemeljenih željah predvsem sami vplivajo na svojo okolico in takim škodljivcem posameznih delov mesta sami predočijo splošno škodljivost njihove trdovratnostL
Nad *>m novih vrst okraskov
za božično drevo, čudežne sveči ce. sneg. girlande. laske, svečke, vato, dalje vse vrste pastirčkov, ovc ln drugih figur za jaslice. Za vsakogar dobite
primemo božično darilo,
kakor albume iepe šatulje šivalne, brivske, česalne garniture, manikire. razpršilce in toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika Izbira družabnih Iger in igrač pri:
Foto Touristu, Lojze Smueu
Ljubljana — Prešernova ulica 9 ln Aleksandrova cesta štev. &
O Antonu Linhartu slovenskem
pi-eioditelju — ob 1501etnici prve uprizoritve njegove županove Micke — bo predaval drevi ob 20. uri g. prof. Alfonz Gspan v predavalnici Trgovske akademije (Bleiweisova cesta). Slavistično društvo vljudno vabi na proslavo. Vstop prost.
Srajce, kravate - Karničnik - Nebotičnik
o— Hišni posH-vlagatelji prijavite se žrebanju bož-čnih nagrad do danes opoldne, ako se še niste! Hranilnica dravske banovine LJubljana. (—)
u— Ravnateljstvo Trgovskega učlllšča Robida sporoča, da se prične januarja šestmesečni tečaj za stenografijo in stro-jep s,je. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. Pojasnila: Trnovska ulica 15. (—)
VaauaIS zaprta noga ni zdrava, ako je ne negujete. Sanopeo je nepogicšljiv. Vrečica 2.— Din.
u — Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana - mesto bo prihodnje redno tedensko predvajanje v sredo 20. t. m. posvečeno vprašanju: »Zakaj sadno drevje v mniom vrtu ne rodi več in lepših plodov?« Predaval bo g. Ivan Breceljnik, upravnik drevesnice Kmetijske družbe. Zrčetek ob 19. uri v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
u— Ruski pianist Nikita Magalov bo koncertiral drevi ob 20. uri v veliki fil-harmonični dvorani. Pianist Magalov je izredno nadarjen in muzikalen ter ima naisijainejše kritike iz vseh velikih mest. Nekaj časa je bil tudi spremljevalec znamenitega madžarskega violinista Sziget-tija. Sestava njegovega sporeda sama pove visoko umetniško stonnio umetnikovo. ki bo izvaial kot uvod Bachovo Kro-matično fantazijo in fugo. Nato dve sonati Scariatievi. Beethovno Simfonijo ter naslednja Choplnova dela: Nocturno op. 48, Etude op 10 št 8 op. 25 št. 7 in op. 10. št 4 V drugem delu koncertnega sporeda bo izvajal vseh 15 slik iz Musorgskega Slike z razstave. Poudarjamo, da bo ta koncert velik umetniški užitek in vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Zahvala dobrotnikom. Ko smo pred dnev* objavi U prošnjo mladega bivšega trgovskega pomočnika, ki je neomdravijivo bolan za kostno tuberkuloz«, da se niti pro sto gibati ne more, se je odzvalo nekaj dobrih ljudi, kl so nesrečnemu možu priskočili na pomoč v denarju in oblekli. Nap bralo se je toliko daril, da al je siromak
lahko vsaj za najhujše zimske mesce zagotovil streho nad glavo, neka ugledna tvndka v mestu pa mu je darovala tudi zimski plašč. Obdarovanec se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje, hkratu p» se tudi nadalje priporoča plemenitim ljudem. Njegovo stanje je namreč obupno brez konca in kraja. V zimskem času ne bo mogel iz hiše, ker se še paleti z največjo težavo pomika po cesti, in ne bo mogel do dobrih ljudi. Vrhu tega je nujno potreben toplega perila in kakšnih hlač. Darila iz prijeznosti sprejema uprava našega lista, kjer je na razpolago tudi prosilčev naslov.
u— Huda nesreča na cesti. Iz Tržiča so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 561et-nega delavca Karla Hrovata. Na cesti pri Tržiču ga je podrl neki avtemobilist in mu prizadezal zelo hude poškodbe.
u— Za mestne reveže je darovala manu-fakturna trgovina Lenasi in Gerkman v Stritarjevi ulici 1.000 din, a tvrdka Šalamun & Lampe v Frančiškanski ulici je poslala mestnim revežem za 2.000 din blaga. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in opozarja vse občane na darežljivost naših trgovskih krogov, kl svoje pred božičem zvišane dohodke plemenito dele z najpotrebnejšimi someščani.
Iz Maribora
a— Iz gledališke pisarne. Drevi se ponovi odlično uspela drama »Via mala« v prid pokoj, skladu gledaliških igralcev. Veljajo znižane cene.
a— Sokol Maribor m (Krčevina - Ko-šaki) je daroval CMD v Mariboru 200 din namesto na venca na grob upravitelju Franu Cvetku
a— Nocojšnja protidraginjskega shoda v dvorani Ljudske univerze se udeležijo mariborski zasebni nameščenci in name-ščenke. Shod sklicujejo združene name-ščenske organizacije. Pričetek ob 20. uri.
a— Sestri je hotel slediti v grob. Pred neko gostilno na Meljski cesti so našli ponoči zabodenega Albina Hobota iz Kaci-janarjeve 53. Ležal je na tleh, zaboden v levo prsno stran. Dejal je, da se je sam zabodel, ker mu je umrla sestra, brez katere ne more živeti.
a — Kdo je obešenec. Včeraj zjutraj so našli v bližini rožnega grička v mestnem parku na smreki obešenega okoli 35 let starega neznanega moškega. Na sebi je imel rjavo suknjo, niso pa našli pri njem nobenih dokumentov. Očividno je šel v smrt v trenutku živčne razrvanosti.
a — Prijatelja je obstrelil. V Selnici ob Dravi je bil pri 21 letnem mizarskem pomočniku Antonu Sprahu na obisku neki njegov prijatelj, ki si je ogledoval samokres. Po nesrečnem naključju pa se je samokres sprožil in zadel Špraha v hrbet. Krogla mu je obtičala nad srcem. Spraha so prepeljali v bolnišnico.
a — Preteče naraščanje brezposelnosti. Zaradi omejitve prometa z avtomobili se je bati, da bo segla brezposelnost tudi v vrste šoferjev. Precej lastnikov avtomobilov in motornih koles v Mariboru odpoveduje namreč oz. bo odpovedalo pri oblastvih svoja vozila.
a— Med življenjem ln smrtjo. Na koroškem kolodvoru so premikali vagone. 27 letni premikač Ignacij Supaj je pri spajanju vagonov padel med tračnice, ko so se vagoni že pričeli premikati. Supaj u se je posrečilo, da se je v zadnjem hipu rešil med tračnice. Pri tem pa mu je šlo kolesje preko levice, ki je popolnoma zmrcvarjena. Nesrečnega Supaj a so prepeljali v bolnišnico.
a_ Kradel in prodajal. Neki 17 letni
Ludvik M. je v okolici Dupleka ukradel številnim posestnikom več kakor 100 kokoši. ki mu jih je potem njegova sestra prodala na mariborskem trgu. Od vsake kokoši ie dobil 10 din. Ludvik je v mari-£,r.rc;V"- —porih.
Iz Celja
e— Proračun celjske mestne občine za L 1940/41. Mestno poglavarstvo v Celju objavlja v smislu določal § 117. zakona o mestnih občinah, da bo proračun mestne občine celjske, njenih podjetij in skladov za upravno leto 1940/41 razpoložen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah od torka 19. t. m. do vštete sobote 23. t m. Vsak član mesta Celja kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od katerega koli dohodka v mestu Celju, ima pravico staviti v navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, kl jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu.
e_ Vrtnice cvetijo v decembru. Dolgoletni naročnik našega lista, invalid g. Fra-njo Pšaker iz Celja, je prinesel včeraj v našo celjsko podn-žnico dye sveži ■vrtnici, ki sta se te dni obenem z drugimi vrtnicami razcveteli ob zidu na njegovem vrtu v Gajevi ulici 10. Nekaj vrtn c je Se t popkih. Cvetoče vrtnice sredi decembra so gotovo redkost.
e— Ker je opozorila kolesarja, zflRaj nima luči, jo je obstrelil. Ko se je vračala 221etna dndnarica Julijana Kosmeljeva od Sv. Andraža pri Velenju v soboto zvečer proti domu, je okrog 20. na cesti v P od vinu pri Polzeli privozll nasproti neznan kolesar, ki ni imel luči na kolesu. Ko ga je Kosmeljeva vprašala, zakaj nima luči, je stopil kolesar s kolesa, Izvlekel lz žepa samokres, ga naperil proti Kosmeljevi in sprožil. Krogla je zadela dekleta v levo nogo nad kolenom Dekle se je zgrudilo, divjaški kolesar pa je pobegnil. Kosmeljo-vo so prepeljali v celjsko bolnišnico. Upamo da ae bo kmalu posrečilo Izslediti su-roveža, ki zasluži eksemplarično kazen.
e— Božična razstava celjskih slikarjev
ge. Vere Fišer-Pristovškove ter gg Alberta Sirka, Cvetka ščuke, Miroslava Modi-ca in Karla Mehleta je bila otvorjena ob lepi udeležbi obč nstva v nedeljo ob 11. v sejni dvorani Mestne hranilnice. Otvoritveno besedo je imel akad. slikar g. Sirk, ker je bil umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Fran šijanec zadržan. Razstava bo odprta do 26. t. m vsak dan od 8. do 18. Razstavljen h je okrog 80 olj. pastelov in akvarelov. Razstava je zelo pestra, in zanimiva ter bo gotovo privabila mnogo Obiskovalcev.
e— Nedopustna podražitev mleka. Nekateri preprodajalci mleka so včeraj podražili mleko na 3 do 4 din liter. Te pretirane n nedopustne podražitve so delno krivi tudi nekateri kupci, ki sami ponujajo -za mleko tako visoke cene. Dopustna j
nriftiririmaina cena za mleko je 2 do 2.50 j din. Opozarjamo preprodajalce, da se točno ravnajo po dopustnih tržnih cenah, 1 ker bi jih s cer zadela stroga kazen.
e— Usoden padec. V St. Juriju ob juž. žel. je padla 291etna posestnica Ljudmila Horvatova v soboto doma tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila obe roki v zapestju. Horvatova se zdravi v celjski bolnišnici.	.
e— Uprava Sokolskega društva Celja L se pr srčno zahvaljuje vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so nr kakršen koli način podprli socialni odsek društva ter s tem omogočili obilno obdaritev revne dece in naraščaja Ob tej pril ki izrekamo zah alo tudi tistim, ki so se miklavževa-nja osebno udeležili in s svojo navzočnostjo pripomogli k tako veselemu večeru.
tlf ®
»Statistični letopis mesta Ljubljane«
Mestna občina je prvikrat izdala svoj
statistični letopis, ki ga je sestavil šef statističnega odseka mestnega poglavarstva dr. Adolf Vogelnik. Letopis je zaenkrat še skromen in ni tiskan, temveč je razmnožen na razmnoževalnem stroju, vendar je lično opremljen in bo lahko marsikomu dobro služil pri proučevanju lokalnega gospodarskega in finančnega življenja in socialnih razmer.
Prvo poglavje navaja podatke o meteoroloških razmerah po podatkih Zavoda za meteorologijo univerze v Ljubljani. V drugem poglavju navaja letopis podatke o površini Ljubljane. Ob koncu lanskega leta je znašala površina Velike Ljubljane 6538 ha. Največjo površino imata katastrski občini trnovsko predmestje (1697 ha) in karlov-ško predmestje (1116 ha), najmanjšo površino pa imata katastrski občini krakovsko predmestje (22 ha) in Ljubljana mesto (36 ha). Od te celotne površine odpade 159 ha na stavbišča, 315 ha na vrtove, 4 ha na javne nasade, 184 ha na ceste in trge, 2264 ha na travnike, 499 ha na njive, 212 ha na gozdove, 29 ha na pašnike, 85 ha na vode, 53 ha na dvorišče in 24 ha na pokopališča.
Od celotne površine 6538 ha je 441 ha mestnega sveta ali 6.7%. Največ mestnega sveta predstavljajo ceste in trgi, namreč 179 ha. Nadalje ima mestna občina 117 ha travnikov 37 ha njiv, 37 ha gozdov, 30 ha vrtov. 24 ha pokopališčnega sveta, 13 ha stavbišč in 4 ha javnih nasadov.
Prebivalstvo
Tretje poglavje vsebuje podatke o prebivalstvu na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931. in po obdelavi mestnega statističnega urada. Ob koncu leta 1938. je imela Ljubljana 86.778 prebivalcev. Od leta 1918. je bilo gibanje naslednje:
1818 51.353	1935 62.353
1920 52.647	1936 85.484*
1925 55.882	1937 86.130
1930 59.118	1938 86.778
* Po izvršeni inkorporaciji okoliških občin.
Največ živih novorojenih »mo imeli v Ljubljani leta 1924: skor0 16 na 1000 prebivalcev; najmanj pa leta 1934. ko je bilo nekaj manj kakor 10 novorojenih na 1000 prebivalcev. Lani pa se je število zopet približalo na 13.
Statistika mortalitete nam pove, da smo imeli v prvih štir h letih po vqjni 15 do 16 mrtvih na 1000 prebivalcev, od leta 1927 pa le okrog 10. Zaradi velikega števila umrlih smo imeli v prvih štir h letih po vojni manj živorojenih nego umrlih pozneje pa sta malenkostno negativno razliko pokazali le leti 1927 in 1934. Lan} smo imeli doslej najvišje doseženo število živorojenih namreč 1112, pri 846 umrlih. Značilno je, da smo rekordno število porok (1031) zabeležil -eno leto prej, vendar smo imeli tudi v tem letu (1937) le 12 porok na 1000 prebivalcev nasproti 16 do 17 v letih 1919 do 1923.
Gibanje števila porok in rojstev je odvisno od gospodarskih razmer, tako smo imeli v konjunkturnem letu 1930 preko 14 porok na 1000 prebvalcev, naslednja leta pa le nekaj nad 10 in šele leta 1937 smo dosegli skoro 12 porok na 1000 prebivalcev. Podobno gibanje kaže tud število novorojenih samo s časovno zakasnitvijo.
Podrobno navaja statistični letopis poklicno razvrat tev prebivalstva Leta 1931 je bilo ob ljudskem štetju zabeleženih 35.000 oseb, ki služijo upokojencev, v zavodih. vzdrževanih in rent->ikov; poleg tega pa 24.464 vzdrževanih oseb.
Gosfo^larske vesti
— Obseg nameravane davčne reforme.
Poročali smo že o nameravanem ukinje-nju zemljarine za majhne kmetovalce, ki imajo do 1000 din katastrskega čistega dohodka odn. do 2 ha orne zemlje in za maihne podeželske obrtnike. Po najnovejših informacijah ni predvidena popolna davčna prostost, temveč občutno zmanjšanje davka in samoupravnih doklad. V os+a'em so reforme predvidene predvsem glede načina odmere družbenega davka in pridobnine, ker smatrajo na merodaj-nih mestih da je donos teh davčnih oblik premajhen. Na nedavni konferenci finančnih direktorjev je bilo sklenjeno, da bodo finančni direktorji sami vodili referat za družbeni davek in prldobnino in da bodo pri davčnih upravah zaradi pravilnejše odmere nastavljeni strokovnjaki kot honorarni referenti. V bodoče bodo zavezan ci, ki imajo poslovni promet preko 1 milijona din zavezani voditi redne trgovske knjige. Ali bo tudi povišana stopnja družbenega davka in pridobnina. še ni odločeno. vsekakor pa gre tendenca za tem. da se davek odmeri po s+varnih dohodkih. Predvidene so tudi strožje kazni.
= Vprašanje omejitev pri pošiljanju poštnih paketov v inozemstvo Čeprav je Narodna banka izdala ukrepe, da se omeji pošiljanje blaga v majhnih poštnih paketih v inozemstvo in je izšel predpis, da so potrebne izvozne formalnosti (izvozno dovoljenje in potrdilo o zavarovanju valute) pri pošiljkah v vrednosti preko 250 din, vendar se opaža, da gre navzlic temu vsak dan veliko število poštnih paketov v inozemstvo. Pošiljanje teh paketov v inozemstvo predstavlja nekontroliran izvoz brez izvoznega dovoljenja in brez garancije za vnos denarne protivrednosti. Zato razmišljajo na merodaj-
V	industriji in °brti Je bilo 9616 poklicno zaposlenih oseb (samostojnih podjetnikov, nameščencev, delavcev, dninarjev in vajencev), od teh je bilo največ v oblačilni stroki (2450), v ž vilski stroki (1304), v gradbeni stroki (965) v kovinski stroki (885), v gostinski stroki (865), v lesni stroki (774), v strojni strok; (740) itd.
V trgovini, denarništvu in prometa je bilo zaposlenih 6500 oeb, in sicer v trgovini 3282. pri denarnih zavod-h 819 in v prometu 2399. V javni službi in v samostojnih poklicih navaja statistika 5315 oseb, nadalje rentnikov in upokojencev 3998. v zavodih vzdrževanih 2957, hišne služičadi pa je bilo 2726.
Leta 1931 je bilo od celotnega prebivalstva 34.5% pravih Ljubljančanov, to je v Ljubljani rojenih oseb, 9.3% pa iz ljubljanske okolice. Vsega je balo 80% prebivalcev, rojenih v dravski banovini, 3.3% rojenih 1697 (2.9%), v češkoslovaški rojenih v inozemstvu. V Italiji rojenih ljubljanskih prebivalcev je bilo leta 1931 6526 ali 11.3% vsega prebivalstva, v Avstriji rojenih 1697 (29%), v češkoslovaški rojenih 514 v Rusiji rojenih 256 in v Nemčiji rojenih 219.
Gradbena delavnost
Podrobne podatke navaja letopis tudi o gradbeni delavnosti in stanovanjskih razmerah. Gibanje številsa novozgrajenih stanovanj in skupne vsote gradbenih investicij je bilo v zadnjih 20 letih naslednje.
število stanovanj Investicije v milj. din
1919	2	4.3
1920	27	4.3
1921	66	9.8
1922	168	17.1
1923	90	10.1
1924	51	12.0
1925	84	43.5
1926	207	57.5
1927	310	57.8
1928	453	51.8
1929	359	46.0
1930	367	51.8
1931	496	67.5
1932	368	50.9
1933	274	62.2
1934	163	19.8
1935	192	15.6
1936	460	53.5
1937	450	45.4
1938	394	36.2
Skupna svota gradbenih investicij je
znašala v teh 20 letih 717 milijonov din, od tega je odpadlo 75 milijonov din na investicije mestne občine ljubljanske. Največ je mestna občina ljubljanska zgradila v letih 1927,1928 in 1929, namreč za 43 milijonov din. Največja je bila celotna gradbena delavnost po vrednosti investicij v letih 1927 in 1928, zlasti pa v letih 1931, 1932 in 1933. Leta 1936. je gradbena delavnost znova oživela, zadnji dve leti pa je zopet popustila.
V	zadnjih desetih letih je bilo v Ljubljani zgrajenih 350 pritličnih zgradb, 614 eno-nadstropnih, 48 dvonadstropnih, 56 trinad-stropnih, 18 štirinadstropnih in 16 pet in več nadstropnih zgradb.
Statistika zgrajeni stanovanj pa je naslednja: V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih 67 samskih stanovanj, 845 eno-sobnih, 1659 dvosobnih, 678 trisobnih, 139 štirisobnih in 135 pet in več sobnih stanovanj, ki imajo skupaj 2387 kopalnic. V priključenih občinah pa je bilo po stanju v-septembru 1935. vsega 5479 stanovanj z le 336 kopalnicami. V celoti pa ima danes Ljubljana 20.981 stanovanj s 4326 kopalnicami.
(Konec sledi)
nih mestih o tem kako naj se omeji tako pošiljanje olaga, zlasti živil, v poštnih paketih, odnosno kako naj se poostrijo pogoji za sprejemanje poštnih paketov n*. glede na težo pošiljke. V tej zvezi poudar-iajo, da je Madžarska že v pričetku decembra sploh prepovedala pošiljanje blaga v poštnih paketih v vrednosti preko 20 din. Iz Beograd poročajo, da so tamoš-nje pošte samo pretekli teden poslale v inozemstvo preko 1000 takih paketov, ld so vsebovali po večini slanino, prekajeno meso, šunke, gosi. purane itd. Na mero-dajnih mestih pa cenijo, da gre dnevno v inozemstvo okrog 1000 paketov po 5 kg, to je 5000 kg blaga. Ce se upošteva, da za izvoz tega blaga ne dobimo protivrednosti v devizah ali v kliringu, tedaj je jasno, da so s tem občutno oškodovani naši de-vizno-politični interesi. Na merodajnih merodajnih mestih razpravljajo sedaj o predlogu, da bi se prepovedalo pošiljanje blaga v inozemstvo odnosno da bi se uvede sistem predhodnih dovoljenj ne glede na težo pošiljke in ne glede na vrednost
Borze
18. decembra
Na jugoslovenskih borzah notira jo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.20 do 14.40. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 35 ln Beogradu po 34.95. Tečaji na svclbodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda prfi prijaznejši tendenci no-tirala 421 — 422 (v Beogradu je bil promet po 424 — 425). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6»/» šumskih obveznicah po 67 in v delnicah Trboveljske po 250.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174 — 177.20, Pariz 98.35 — 100.65, New
Tork 4423.76 — 4483.75, Curih 995—1006,
Amsterdam 2352.20 — 2390.20, Bruselj 732.50 — 744.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 — 218.20, Pariz 12158
—	123.88, New York 5480 — 5520 Curih 1228.52 — 1238.52, Amsterdam 2905.92
—	2943.92, Bruselj 904.95 — 916.95. Curih. Beograd 10, Pariz 9.9550, London 17.56, New York 445.875, Bruselj 73.85, MIlan 22.50, Amsterdam 237, Berlin 178.62, Stockhoim 106.20 Oslo 101.35,
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 421 — 422, 4®/o agrarne 51 bi., 6®/0 begluške 77 bi., 6°/o dalm. agrarne 69 bL. 6% šumske 66.50 — 67.50 (67), 7«/t sta-biliz. 95 bi. 7«/« invest. 97—98 7«/® Blair 86
—	87.50, 8«/0 Blair 92.75 den., delnice: Narodna banka 7700 den., PAB 196 bl„ Trboveljska 247.50 — 256 (250), Gutman 55 bL, šečerana
Beograd. Vojna škoda 423.50 — 425.50 (424 — 425) 7o/, agrarne 53 — 53.50.6«/, begluške 74.50 — 75. 6«/, dalm. agrarne 66.50 — 67, 6% šumske 64.50 — 66, 7*/,
Blair 86 50 — 87, 8*/, Blair — (93.50), Narodna banka 7900 den., PaB 194 (196 — 198).
Blagovna tržišča
»to
-t- Ch^ago, 18 decembra. Začeto tečaji: pšenic«: za mr.j 105.625. za julij 104; ««>niza: a maj 58.75, za juttj 58.675.
-f NovoSadska blagovna borza (18. t. m). Tendenca nesprem. Pšenica: baeka okol Novi Sad 188 — 190: gor. b. 189 — 191; srem. 188 — 190; slavonska 186 — 188: ladja Tisa 192 — 194; rž: ba£ka 142 — '44 Oven: baSki sremski tn slavonski 149 — 151. Ječmen; ba*ki in sremski 64 65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška 135 137: banatska 132 — 134; nova par. Indjija 109 — 110. Moka; baška ln banatska >0g« in »Ogg« 280 — 290: >2« 260 — 270; >5-« 240 — 250; »6« 230 — 240; »7« 190 — 200: »8« 125 - 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116.
Beležke
Konferenca ministra dr. Markoviča
Kakor smo že v ponedeljskem »Jutru« poročali, je bila v nedeljo konferenca ra-dikalskih prvakov, ki jo je sklical minister dr. Laza Markovič. V svojem govoru je dr. Markovič ugotovil, da je poslal vabila 500 radikalskim predstavnikom iz cele države in da se je od teh udeležilo konference čez 400.
Z ozirom na pismo, ki mu ga je poslal radikalski predstavnik iz Maribora dr. Janko Berlec je pojasnil dr. Markovič, da je sicer res v pozivu poudaril, da zbira radikale v obrambo interesov srbskega naroda, vendar to ni naperjeno proti Slovencem. Radikalna stranka mora sicer v prvo vrsto staviti interese srbskega naroda, želi pa, da imajo Slovenci v naši skupni državi popolno ravnopravnost.
Minister Markovič je naito obrazložil zakaj je vstopil v vlado. Utemeljil je potrebo sporazuma s Hrvati in dokazoval, da se morajo vsi radikali združiti, da dobijo srbski interesi energičnega branitelja. Pri zadnjih volitvah je radikalna stranka s svojimi 75.000 glasovi slabo odrezala in njena vojska mora biti pojačana V diskusiji, ki se je razvila, so govorniki odobravali stališče dr. Markoviča, izrekli pa so se proti temu, da bi se radikali zbirali v okrilju Jugoslovenske radikalne zajednice.
Na koncu konference je dr. Markovič predlagal, naj se osnuje poseben akcijski odbor. Predlog je bil sprejet in v odbor je bilo izvoljenih okrog 80 članov Od slovenskih radikalov so v njem gg dr Niko Zu panič. dr Dinko Puc, dr. Korun, dr. Ravnik in Ivo Majerle.
Kljub vsemu - volitve
Zagrebška »Nova Riječ« objavlja članek »In vendaT na volitve!« Članek je napisal g Večeslav Vilder, ki med drugim izvaja*
»Sedaj se pripravlja država na osme volitve v skupščino. Nova skupščina bo stvarno vršila funkcije ustavotvorne skupščine, ko bo sprejemala preureditev države, katero je izvedla krona na podlagi čl. 116 ustave. Zaradi tega bodo volitve .tokrat še posebno važne. Naloga nove skupščine bo, da bo dala državi drugo ustavo Še večja pa je važnost bodočih volitev zaradi težkih dni. ki jih preživljamo in zavoljo mračne mednarodne situacije. Nova skupščina bo morala svetu dokazati, da smo državotvorni in pripravljeni na vse. Zaradi tega velikega pomena bodočih volitev se pojavlja tudi cela vrsta zelo resnih vprašanj Državniki ki so odgovorni za novi volilni zakon in za čas razpisa volitev, moraio računati s celo Jugoslavijo. In to tako z njenimi dobrimi, kakor slabimi stranmi, ki jih predstavlja izredno število nepismeni, toliko neob veščen-h in nagnjenih k verovanju v sle berno. še tako veliko budalost Kljub temu pa je treba misliti resno na čimprejšnj4 razpis volitev. Novi režim se v teh usod nih časih ko ne vemo. kaj nam prinese prihodnji dan ne sme ved dolgo opirati na sistem komisariatov. Novi režim se mora naslanjati na široke temelje splošnega narodnega zaupanja, da bo lahko kos vsem preizkušnjam, ki nas še čakajo.«
Odpust honorarnih učiteljev na meščanskih Šolah
Pišejo nam:
»Vsi honorarni učitelji na meščanskih šolah, ki jih je menda 38 v vsej Sloveniji, sami absolvirani slušatelji filozofije, so prejeli od kr. banske uprave obvestilo, da jim preneha s 24. decembrom služba. Odpust je utemeljen s pomanjkanjem proračunskih možnosti.
Ker za odpuščene honorarne učitelje m nadomestila, bo gotovo trpel redni pouk, saj so sedanji strokovni učitelji na meščanskih šolah že itak preobremenjeni z učnimi urami. Pri šolski mladini pa tudi pada zaupanje v učiteljevo avtoriteto, ki je lahko tudi pred največjimi prazniki postavljen na cesto. Nekateri izmed honorarnih na-stavljencev so bili že drugo leto na šolah in so pač trdno upali, da imajo že čvrsta tla pod nogami.«
Statistika političnih
ubojev na Hrvatskem
Zagrebško državno tožilstvo je objavilo v zagrebških listih pregled političnih napadov in ubojev od ustanovitve banovine Hrvatske do 10. decembra. Z objavo te statistike je želelo državno tožilstvo v Zagrebu dok umen tarično demantirati razne glasove, ki krožijo po državi, češ da se na Hrvatskem v potokih preliva srbska kri.
»Te vesti so Sirili — pravijo »Novosti« v svojem uvodu k statistiki — s posebnim zadovoljstvom neki ekstremni krogi med Srbi ter tajna radijska postaja v Beogradu. Razširjali pa so jih po političnih sestankih tudi nekateri politični agitatorji Resnica je, da je bilo na ozemlju banovine Hrvatske poslednje tri mesce nekaj ubojev, ki pa niso imeli vsi političnega ozadja. Napadeni in pobiti niso bili samo Srbi, temveč tudi Hrvati in celo člani HSS. Slični dogodki so se dogajali tudi pred ustanovitvijo banovine Hrvatske. Razlika je bila samo ta, da se takrat ni smelo o njih ničesar poročati. Naj omenimo samo Sibinj, Cazmo in Senj, kjer je bilo v enem dnevu pobitih več hrvatskih omiadincev, kakor je bilo žrtev vseb na-
padov v zadnjih treh mescih v banovini Hrvatski.«
Pregled napadov in ubojev izkazuje 21 primerov, pri katerih je bilo 10 mrtvih in 7 ranjenih Nekateri med temi primeri nimajo političnega ozadja. Med žrtvami so poleg Srbov tudi Hrvati. Med ubit mi je 7 civilistov ter 3 državni nameščenci in sicer dva policijska stražnika in en pristav sreskega načelstva Med ranjenimi so trije državni nameščenci in štirje civilisti. Na področju posameznih državnih tožilstev se razdeli omenjenih 21 primerov takole: Zagreb 9, Slavonska Požega 4, Gospič 3. Be-lovar in Osijek po 2 in Petrinja 1. Na področjih državnih tožilstev Sušak. Der-venta. Varaždin in Ogulin ni bilo nobenega političnega uboja ali napada.
Zagrebški »Jutarnji list« posveča objavi tega pregleda uvodnik, v katerem očita Dimitriju Ljotiču, da s svojo tajno radijsko oddajno postajo zastruplja odnošaje med Srbi in Hrvati, ker razširja povsem izmišljene klevete.
Proti Srankovskemu hujskanju
»Glas primorja«, glasilo banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino, objavlja uvodnik, v katerem se pritožuje proti ro-varjenju temnih elementov, ki so prežeti razdiralnega duha. Med drugim piše:
»Ti elementi streme samo za tem, da krnijo ugled oblasti, banovine m države. S svojim zločinskim delom kršijo zakon ln red ter ustvarjajo nemir in nesigurnost med našim narodom. Postajajo pa tudi nevarni za ves naš napredek, svobodo in sigurnost v teh težkih in kritičnih mednarodnih časih. Prestati morajo že preganjanja naših nacionalnih ljudi, ki so vsem predmet šikan in preganjanj. Kača, ki zastruplja naše javno življenje postaja že nevarna za prestiž, tako banovine Hrvatske kakor Jugoslavije ter ovira konstruktivno delo vlade narodnega sporazuma. Frankovski elementi, ki danes demonstrirajo po naših ulicah ln hujskajo narod proti obstoječemu redu in dr. Mačku, so se toliko okrepili, da bo morala nastopiti proti njim oblast v Interesu ugleda Hrvatske m Jugoslavije.«
Katera nemška križarka Je bila potopljena t
Kakor poročamo na drugem mestu, objavlja angleška admiraliteta, da je poto-p.la angleška podmornica »Uršula« ob izlivu reke Labe 6000tonsko nemško križarko Imena križarke angleško poročilo ne pove. Po objavljenih podatkih, da je vozila z brzino 32 milj in da je bila oborožena s topovi kalibra 150 mm, je sklepati, da je pripadala eni od treh lahkih križark »Niirnberg«, »Leipzig« ln »Koln«. Vsaka oa njih je dolga okoli 170 m. široka 16 m in gazi pod morsko gladino 4.5 m. Te križarke štejejo po 655 mož posadke, vozijo 32 morskih mil- (6" km) na uro ter raz-v jajo s svojimi stroji po 72.000 konjskih sil. Vsaka je oborožena z 9 topovi kalibra 150 mm. z 8 topovi po 88 mm, z 12 cevmi za lansiranje torpedo*, in z 2 letaloma. Seveda so na križar kah tudi topovi in strojnice proti letalom
Večeslav Vilder o politični situaciji
Predsednik izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke g. Večeslav Vilder je imel v soboto na konferenci zagrebških organizacij stranke daljši govor o političnem položaju. Med drugim je izjavil:
»S sporazumom smo dokazali svetu, da se znamo sami vladati in da smo Jugoslovani državotvoren narod. Ko je pred par dnevi govoril dr. Maček na kosilu pri j patriarhu Gavrilu, je dejal, da se Hrvati j niso nikdar borili proti Srbom, temveč sa-l mo za svojo individualnost Sedaj ko so to dosegli, je nastopil čas. da stopimo na pot slovanstva in jugoslovanstva. Dr. Maček je povedal s tem veliko resnico: našli smo temelj, kako naj uredimo v bodoče svoje skupno življenje. Živimo v zelo nevarnih časih. Okoli nas divja vojna Če bo treba ] bomo pokazali, da smo tudi mi pripravljeni boriti se za svojo samostojnost in svobodo. Ce se ne bi v zadnjem trenutku sporazumeli, nas bi odnesel prvi večji vihar. Imeli smo že dovolj prilike videti, kako preko noči izginjajo države. V svetu se pojavlja zavoljo tega stremljenje po izgradnji čim večjih zajednic. Mi siromaki pa nismo mogli tako dolgo razumeti, kako potrebna je nam vsem naša skupnost.«
G. Vilder je nato obširno obračunal z velesrbskimi tendencami, s katerimi šarijo nekateri poslednje čase po srbskih krajih. Ostro je zavračal agitacijo ekstremistov na tej in oni strani, ki so »plodovi naše domače gluposti, zalivane in pospeševane z vplivi nam tujih ideologij.« Glede vlade je dejal, da »je taka, kakoršni smo mL Bližamo se volitvam. Pred njimi pa moramo narod obvestiti o pravem stanju prilik, ker je med nami 90 odstotkov ljudi neobvešče-nih ali pa krivo informiranih. Danes ne potrebujemo kerenščine, temveč močno roko, ki bo vedela, kaj hoče, ter se opirala pri vseh svojih ukrepih na zaupanje naroda. Za volitve bo treba stvoriti močne falange in povezati skupaj vse, kar je zdravega in dobrega med našim narodom.« ______
Pogreb generala
Radovanovlča
Beograd, 19. dec. p Ob veliki udeležbi tovarišev, znancev in prijateljev je bil danes položen k zadnjemu počitku general Milan Radovanovič. Bil je znan heroj iz minu ih vojn. v katerih se je pogosto odlikoval z osebno hrabrostjo in spretnim vodstvom. za kar je prejel številna domača in tuja odlikovanja. Zadnje čase je bi! na službi pri V armijski oblasti. Na službenem potovanju ga je v Nišu zadela kap.
Konferenca avtotaksijev in prevoznikov
Beograd, 18. dec. p. Tu je bila danes konferenca lastnikov avtotaksijev, avtobusov in prevozniških tovornih avtomobilov. Razpravljali so o posledicah omejitve avtomobilskega prometa in podražitve pogonskih sredstev. Vsi govorniki so ugotavljali, da je omejitev hudo prizadela lastnike avtotaksijev in prevoznike, ker jim je s tem omejje-no obratovanje baš v dneh. ko jej bil promet največji. S prepovedjo izletov ob nedeljah in praznikih so mnogi ob ves svoj glavni zaslužek. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki podrobno opisuje posledice te uredbe in v kateri so tudi stavljeni predlogi za tako spremembo, da bi uredba dosegla svoj namen, ne da bi pri tem zgražala eksistenco lastnikov avtotaksijev in prevoznikov. Resolucija je bila izročena vojnemu, finančnemu in trgovinskemu ministru ter upravi monopolov.
Velik vlom v Sunji
Petrinja, 18. dec. o. V pretekli noči je bil izvršen v Sunji vlom v blagajno veletrgovine Vranišič-Budisavljevič. Vlomilci so odnesli okoli 72.000 din gotovine. Dan prej je bilo v blagajni 400.000 dm, ki pa 90 jih k sreči poslali v Banjaluko. Aretirali so dva človeka, ki sta osumlj&na, da ssta sodelovala pri vlomu.
Premestitve v šolski službi
Beograd, 18. dec. p. Premeščena sta meščansko-šolska učitelja Feliks Tavčar z meščanske šole na učitejlišče v Ljubljani in Ferdo Vigele z meščanske šole T Slovenski Bistrici na meščansko i odo T Veliki KikindL
Praznik Mihaela Skaleta
G. Mihaela Skaleta, posestnika in b4w-šega župana v Šmarju pri Jeišah, pozna velik kos naše ožje domovine kot vrlega, naprednega moža. Dobršna meto let že ima na plečih, a nihče mu jih ne bi prisodil, kdor pozna njegovo mladeniško prožno postavo in njegovega bistrega, iskie-Cega se duha. V domači Gasilski četi deluje že 34 let in je njen predsednik z vnemo je deloval pri Ciril Metodovi družbi, bM je načelnik podružnice Kmeti jske druž be nič manj ko 36 let. Daljšo dobo je bil župan v Šmarju, podpredsednik cestnega odbora ln predsednik krajnega šolskega odbora. A nedavno je poteklo 40 let, odkar se udejstvuje kot zastopnik banke Slavije. Vse njegovo ž vljenje je bilo zmerom en sam delovni dan, a da so njegova stremljenja rodila talko lepe uspehe, gre mnogo zasluge tudi njegovi življenjski družici ge. Fančki iz rodbine uglednega veleposestnika Andreja Baštevca. G. Mihaelu SkaJetu želimo še mnogo lepil, uspeb c ;v%lnih loti
Iz Ptuja
J— Zvočni ldno bo predvajal v sredo to v četrtek ob 20. uri francosko rodbinsko dramo v filmu »Krivec«. Za dodatek zvočni tednik.
j— Poročila sta se v nedeljo v proštijski cerkvi režiser g. Jože Borko iz Ljubljane in gdč. Evi ca Drobina, zasebna uradnica v Ptuju. Priči sta bila g Ivo Kostajnšek ta g. Mišo Drobina. Mlademu paru želimo mnogo sreče.
J— Umrla Je v soboto zvečer, zadeta od kapi, gospa Lizika Bratko, mati publicista Ivana Bratka. Pokojnica se je rodila v Sv. Miklavžu pri Ormožu in je štela 58 let.
Iz Zagorja
z— Tudi naše Kolašice bodo v sredo 20. t m obdarovale bedne stare ženice v Sokolskem domu. Čeprav je premalo upoštevanja na pristojnih mestih, so zbrale znesek, da so nakupile mcko, sladkor, mast, meso in ka vinih primesi. Ne bo to-likšna" količina kakor prejšnja leta, ker je pač za 80 obdarovank le treba pripraviti lepo vsoto. Zenice so se solznih oči zahvaljevale, ko so jih kolašice obvestile o obdaritvi.
Naše
D B A M A
Torek, 19.: zaprto
Sreda, 20.: George Dandln Red Sreda četrtek. 21.: Tri komedije. Red četrtek Petek, 22.: zaprto.
O P
B A
Torek. 19.: zaprto.
Sreda. 20.: Figarova svatba. Red A.
četrtek. 21.: Nižava. Premiera. Premier-
ski abonma. Petek, 22. ob 15.: Glumač Matere božje. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 19.: Via mala. V pr d mirovnega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene.
J Sreda 20.: zaprto.
' Četrtek, 2L: Lepa Vida. Red <D. Zadztffe
Izvršila je samomor
Nemška 10 tisoč tonska oklopna križarka »Admiral Grai von Spee« se je zaradi angleške premoči potopila v vodah Južnega Atlantika
Bitka pri La Plati
Spopad v luči nemških poročil
Lov no mine je nevaren,
navzlic temo pa potreben, da se odvrne nevarnost za ladje. Ta slika prikazuje, v kakšni opasnosti se nahajajo ljudje, ki Iščejo to nevarno orožje na morju
Polarni kuhar je umrl
Težavne naloge kuharja na ekspedicijskžh ladjah
Po poročilih nemških listov se je odigrala bitka med okiopno križarko »Admiral Graf von Spee« in angleškimi bojnimi ladjami takole:
Nemška oklopnica je srečala na svoji vožnji skupino ladij, ki jih je zaradi varnosti spremljala angleška križarka »Exe-ter«. Potopila je dve ladji te skupine, nato pa je napadla Angleže, ki so krepko odgovarjali.
V Montevideu so izvedeli za bitko šele okrog poldneva. Vest je prinesel v pristanišče nek japonski parnik in novica se je z bliskovito urnostjo razširila po ameriški celini. Japonci pa niso mogli poročati podrobnosti. Povedali so samo. da so srečali v bližini urugvaj skih voda nemško okiopno križarko in tri angleške bojne ladje. To pa je bilo za ljudsko radovednost več nego dovolj. Vsi so začeli ugibati, kakšen bo izid tega srečanja.
Sele proti šesti uri zvečer se je vest potrdila. Poročila so pojasnjevala, da sta napadeni angleški križarki »Exeter« prihiteli na pomoč še dve bojni ladji. »Exeter« se je pozneje morala umakniti iz ognja, ker je bila dvakrat zadeta od večjih in bolj dale-kosežnih izstrelkov nemške križarke. Zaradi tega je bila bitka, ki je trajala tri ure, prekinjena.
Ob 21. uri 30 minut urugvajskega časa pa so se Angleži z Nemci nanovo spoprijeli. To je bilo kakšnih 20 do 30 milj od obale. Bitka se je nadaljevala do popolne teme. ki nastopi v Južni Ameriki ob sedanjem času med 21. m 22 uro. Križarke so nato izginile. Z obale jih ni bilo več opaziti. Nemci so sprva razširili vest, da je angleška križarka »Exeter« potopljena. Kmalu pa se je izkazalo, da to ne odgovarja dejstvom.
Opolncii je bil ves Montevideona noga1 V bližini pristanišča se je pojavila poško- ' dovana nemška križarka, podobna kupu zbitega železa. Kmalu nato sta se pripeljali v bližino nemške križarke angleški bojni ladji »Achilles« in »Ajax«. Nemci so
se začeli pogajati za izkrcanje svojih mrliče v, kar so jim urugvajske oblasti dovolile Križarka »Admiral Graf von Spee« je na svojih	pohodih potopila na-
slednje ladje: Clement. Newton Beech, Asley. Huntsman Trevanion Africa Shell, Doric Star, Tairora in Stronshall. Imela je na krovu šest kapitanov potopljenih ladij in nekaj desetin mornarjev, ki jim je bila v Montevideu vrnjena osebna svoboda.
Mnogo elegantnih londonskih žena je odšlo ob začetku vojne na deželo in tedaj je nastala za velike modne tvrdke potreba, da se temu prilagodijo. Ko je te tvrdke sama angleška kraljica v nekem nagovoru pozvala naj ne prekinejo svojega dela, da bi se brezposelnost ne povečala, stvari niso mogle prepustiti njihovemu teku, temveč so morale kreniti na nove poti. Marsikatera žena se je sicer kmalu vrnila v mesto, a nekatere modne tvrdke, in z njimi znana modna risarka Digby Mortonova, so se odločile, da odpotujejo z najnovejšimi modnimi kreacijami v provinco.
EIISe!ov stolp
v nov! obleki
Eiffelov stolp v Parizu se blešči te dni v novi oranžni barvi. Trideset pleskarjev je delalo 35.000 ur in porabilo 40 ton barve, da je stari stolp dobil novo obleko. Stolp pa je občinstvu nedostopen. Opremili so ga namreč z vsemi mogočimi vojnimi pripravami in ne rabi samo kot oddajna postaja, temveč tudi kot »pariško oko«.
Dediščina rojstnemu kraju
Bogat Grk iz Mecova v Epiru je ostavil svoje milijonsko Imetje v korist domačemu mestu, ki naj bi si ga iz tega denarja zgradilo elektrarno in vodovod. Iz dohodkov obeh podjetij naj vsako leto naklonijo najlepšim in najboljšim tamkajšnjim plesalkam dve nagradi, prvo v znesku 20.000, drugo v znesku 10.000 drahem Po ena ženska in en moški, ki bosta vse leto nosila najlepšo narodno nošo, pa dobita vsak po 20.000 drahem
Nevaren Jelen
Neki lovec iz Socorra v Novi Mehiki je naletel na velikega jelena, ki ni pobegnil pred njim, temveč ga je napadel, preden se je mogla puška sprožiti. S silnim udarcem je žival lovcu izbila puško iz rok, potem je človeka zagrabila s svojimi rogovi in z njimi stekla. Po divji gonji je lovcu le uspelo, da je zagrabil velik, oster kamen in z njim razbil, jelenu lobanjo. Lovec se je mogel tako rešiti brez hujših poškodb.
češe ne veš, zdaj izveš:
da so izstrelki angleških ladij na nemški kiržarki pri La Plati razdejali poveljniški stolp, kuhinjo, pekarno in jedilnico.
da je angleški poveljnik Haarwood pred bitko v Južnem Atlantiku svojim mornarjem ponovil staro Nelsonovo geslo: »Anglija pričakuje od vas, da boste storili svojo dolžnost«;
da nameravajo turške oblasti podaljšati železniško progo pri Erzerumu še dvajset kilometrov proti vzhodu;
da finske državne oblasti evakuirajo VI-borg, dočim se prebivalci polagoma vračajo v Helsinke;
da se v Avstraliji trenutno vežba 11.000 letalcev in 15 tisoč radiotelegrafistov, ki bodo pozneje nastopili službo na letalih.
Tako se je odpravila prva modna ekspe-dicija s šestimi velikimi košarami, ki so bile polne oblek desetimi škatlami s klobuki, kožuhi v vrednosti 4000 funtov šter-lingov ki štirimi manekem najprvo v 3ri-stol, kjer se je vršila prva modna revija. V eni uri so pokazali it toalet To je bilo delo štirih manekenov s premori po poldrugo minuto Manekenom so bile vsakokrat samo tri minute na razpolago, da se preob lečejo in primerno prilagodijo novim toaletam. Bila je to neka vrsta manekenskega rekorda, ki je imel tudi stvaren uspeh.
Ni vedela, da Je vojna
Pri Fiissenu na Bavarskem so odkrili Čudno sodobnico. Organi zračne zaščite so bili na nadziralnem potovanju in so prišli tudi do koče neke samotarke, ki živi že leta v samotnem kraju. Njena petrolejka je gorela, okna pa so bila nezastrta. Tudi drugače ni pripravila ničesar za primer zračnega napada. Ko so jo zaščitni organi prijeli, so v svoje presenečenje ugotovili, da ženska sploh ničesar ne ve o vojni, ki divja že tri mesce.
Nov ameriški letalski motor
V amer ških letalskih tovarnah Izdelujejo ta čas, kakor poroča agencija Havas, nov letalski motor z vodnim hlajenjem, število obratov tega motorja je zelo veliko, tako da bo letalo lahko razvijalo brzino 643 km. Aparati bodo lahko vzleteli skoraj navpično. Podrobnosti o novem motorju držijo v največji tajnosti.
Adolf Lindstrom, »polarni kuhar«, ki je te dni umrl, je učakal častitljivo starost 8o let. Polovico teh let je prebil v večnem ledu in je bil dragocen tovariš velikih polarnih raziskovalcev Nansena, Amundsena in Sverdrupa. Do leta 1910. se je udeležil približno vsake norveške odprave na severni tečaj. Čeprav je ostal ves ta čas skromen ladijski kuhar, si je sčasoma pridobil toliko meteoroloških in mornarskih spretnosti, da je bil raziskovalcem v veliko za-slombo. Sicer je naloga »polarnega kuharja«, kakor je Lindstrom stalno zatrjeval, dosti težja kakor naloga kakšnega kuhinjskega mojstra v velikem hotelu. Pri svojem delu je bil namreč navezan v bistvu na špiritov kuhalnik in konserve, iz tega pa naj bi napravil ljudem okusne jedi, da bodo zadovoljni.
Adolf Lindstrom se je udeležil že tiste zgodovinske vožnje Nansenovega »Frama«, ki je šla leta 1893. okrog severnega tečaja in se je srečno končala šele leta 1896. Udeleženci so tedaj ponovno trpeli zavoljo hu-
Nekoliko začudeno so te dni ljudje v Spe-ziji v Italiji opazovali mladega lovskega psa, ki mu je šlo očito slabo, kako je stopil skozi vrata neke bolnice, se priključil ljudem, ki so stopali v hišo. in se vsedel končno na hodniku, k' vodi do postaje za prvo pomoč.
Ko je neki strežnik opazil psa, ga je hotel odpoditi. žival pa je bolestno zatulila in se dvignila, da odšanta V tem trenutku jt prišel službujoči zdravnik, ki ie takoj spoznal, da si je pes po kakšni nesreči, morda
Mož, ki bi bil moral aretirati Daimlerja
V Lorchu v Nemčiji je praznoval svoje 90letnico neki Johannes Sieger Bil je leta 1892. tisti policist, ki bi moral aretirati izumitelja eksplozijskega motorja, Gottlie-ba Daimlerja ki so ga bili osumili ponarejanja denarja.
Daimlerjevi sosedi so bili postali pozorni na stalno razbijanje, nabijanje in Topotanje. ki so ga slišali iz njegove delavnice ln ki ni prenehalo niti ponoči Niso si ga znali drugače razlagati, nego da izdeluje mož denar Pri nočni preiskavi je policija, ki jo je vodil Sieger. našla model Daimlerjevega eksplozijskega motorja. Leto dni pozneje je izumitelj ta model izdelal v naravni velikosti in začel se je zmagoslavni pohod avtomobilizma
dega pomanjkanja živil. Toda Lindstrom je znal v svoji mali kuhinji izčarati vedno kaj dobrega, pri čemer ni svojih skrivnosti nikoli nikomur izdal. Nekoč so dejali v šali, da je raziskovalcem v največji sili postavil na mizo pečene vlačilne pse za sani. Z Roaldom Amundsenom se je 1903 do 1906 udeležil potem slovitega severno-zapadnega prehoda.
Kuhinja v mali jahti »Gjoa«, kjer je vršil svoje delo, je sličila prej kuhinji za lutke. Toda to delo je opravljal skoraj tri leta tako izvrstno, da je postal ljubljenec velikega raziskovalca in njegovih spremljevalcev. če je stvar postala kdaj res kritična tedaj je kuharjeva neizčrpna dobra volja pomagala možem spet do poguma. Pozneje je Lindstrom spremljal Amundsena tudi na južni tečaj. Ljubil je večni led in ko so se mu v poznejših letih zavoljo njegove izvrstne zunanjosti vedno znova čudili, je imel navado, da je dejal z nasmehom: »Saj veste: led konservira. Nisem bil zaman toliko let na ledu.«
zavoljo kakšnega avtomobila, zlomil nogo. Sklenil je, da mu pomaga. Dal ga je prenesti na operacijsko mizo, ga omamil in mu zlomljeni ud položil v mavec.
Ko se jt pes po operaciji prebudil, je z vnetim mahanjem z repom in veselim cvi-Ienjem izkazoval pomočniku svojo hvaležnost P^a so obdržali začasno v bolnici, da se oglasi morda njegov lastnik. Radi Di tudi izvedeli, po kakšnih izkušnjah se je mogla žival tako pametno vesti.
ANEKDOTA
Filozof Schopenhauer ie imel rad dobro jed in pijačo Nekega dne ga je neki založnik povabil na jubilejno gostijo. Na mizi so stali kozarci razne velikosti. Ko je prinesel strežaj vino. mu je Schopenhauer hitro pomolil najmanjši kozarec. Strežaj je zašepetal »Prosim, vzemite velik kozarec, majhni so za desertna vina.«
»Le nalijte,« je odgovoril filozof, »kajti veliki kozarec bom rabil tedaj, ko pridejo na vrsto desertna vina.«
VSAK DAN ENA
»Nu kako ti ugaja moj novi klobuk?« »Po pravici povedano — na tvojem mestu bi kupila še enega, da bi bilo poknto tudi drugo uho . . .«
(»Jugde«)
Zaliv Rio de la Plata
M Si
. V
\ / .
O	e
K	S
f V* JF

»i
, AjdKC"
„fp0p«053' A^^. '
0 100 200 T- 1 ' TI Kn
kjer se je v bližini rta Punta de Este odigrala pomorska bitka med nemško okiopno križarko »Admiral Graf von Spee« bi tremi slabše oboroženimi angleškimi vojnimi ladjami. Skica prikazuje položaj posameznih ladij, poleg tega pa še položaj »Formoze«, s katero so izvabili nemško oklopnlco v past
Usoda dragega kamna
Eden izmed bivših dunajskih kronskih draguljev
Za najdragocenejši kos avstrijskih kronskih draguljev, ki so postali po zasedbi Avstrije nemška državna last, velja krasen demant s težo 136 karatov. Baš tega kamna pa Nemci niso dobili in so ga tudi zaman iskali. Baje je v varnih rokah zaupne osebe, ki ga hoče izročiti samo zakonitemu lastniku ali lastnikom.
Demant, znan pod imenom »Veliki vojvoda toskanski« aH »Florentinec«, je bil prvotna last Karla Drznega, ki ga je na svojih bojnih pohodih nosil kot nekakšen talisman. V bitki pri Grandsonu se je kamen izgubil in ga je našel neki vojščak. Ta ni
spoznal njegove vrednosti, smatral ga je za lepo pobarvan kos stekla in ga je prodal nekemu florentinsksemu trgovcu za cel goldinar. Trgovec ga je prodal, seveda za znatno večjo vsoto, milanskemu vojvodi Lodovicu Sforzi, ki ga je ponudil cesarju Karlu V. v dar, toda ta ga je odklonil. Dra-Igulj si je pridobil potem papež Julij 11., ki ga je v svoji oporoki določil avstrijskemu vladarju. Cesar Franc Jožef je kamen prekrstil v »Avstrijca« m ga je dal vdelati v svojo krono kot najlepši dragulj. Odtlej je veljal demant za nekakšen simbol mogočnosti avstrijske cesarske hiše.
Zane Grey?
42
Zakon zapada
Roman
Nad enim izmed sencev se je lesketala rjava in višnjeva bunka. »Nu, upajmo, da jo bo moči zakriti z lasmi,« je rekla Georgia sama pri sebi.
Voda v vrču je bila tako mrzla, da si z njo ni mogla pomagati. Odprla je vrata, previdno vrgla oči na desno in levo, da bi se prepričala, ali se ni Cal ta čas vrnil, nato pa stekla v kuhinjo.
Kako lepo toplo je bilo tu, in kako krasno je dišalo po pečeni gnjati!
Prav za prav je bila lačna kakor volk.
Miza je bila pogrnjena za dva — res lepo je bil vse pripravil! Na ognjišču je stala ročka s kavo, krožnik z opraženimi kruhovimi rezinami in ponev s krhko opečenimi listi gnjati, toda Georgia se je hrabro uprla izkušnja vi — v njegovi hiši ni marala ničesar zaužiti.
Odnesla si je lonec tople vode in se korenito umila. Pred zrcalom sta ležala nov glavnik in lična ščetka za glavo. Z veliko vnemo se je lotila naloge, da spravi svoje uporne kodre v pravilno obliko — bunka se je dala brez težave zakriti.
Radovedno se je gledala: ker ni imela ne pudra ne ličila, se je zdela sama sebi nekoliko bleda, a to je dajalo obrazu nekaj zanimivega, baš kakor se je ujemalo z njeno žalostno usodo. Sicer se ji je pa naravna rdečica ustnic vendarle bolje podajala
kot kričeča opečnata rdečina ustnega Črtala — prav res da je mogla biti zadovoljna s svojo podobo.
Zdaj se je odločno oglasila lakota, kakršne ni pomnila že mnogo let
Smešno — komu pa koristi, če se mrtvi in posti?
Vrnila se je v kuhinjo in z velikim tekom pojedla vse, kar je bil Cal pripravil za dva. Sama ni razumela, da ji je šlo tolikanj imenitno v slast. Le kaj jo je bilo tako izpremenilo? Nemara tisti udarec po glavi, ki je Cal še naknadno zaslužil, da bi ga obesili zaradi njega?
In kaj naj zdaj stori?
Pobegniti kar tja v en dan, bi bilo nesmisel, saj bi gotovo zašla, in razen tega jo je bilo groza samotne hoje skozi gozd — morala je torej počakati, da pride kdo, ki se mu bo smela zaupati.
Zamišljeno je hodila sem ter tja, nato pa mahoma obstala pred mizo.
Ker ji je bil tako čedno pripravil zajtrk, se je prav za prav spodobilo, da ona pomije posodo, — razen tega se potem Cal ne bo ujedal, ko pride domov.
Tople vode je bilo še dovolj, zato se je lotila dela, ki ga sicer ni bila vajena, ki se ji pa ni zdelo niti pol tako hudo, kakor je pričakovala. Pravkar je bila končala, ko je zunaj začula konjski peket in človeške glasove
Srce ji je jelo neznosno razbijati. Mar se je Cal že vračal?
Planila je k oknu. Prvo, kar je videla, je bila vrsta otovorjenih mezgov, izmed katerih je prvi
nosil na hrbtu kovčeg, ki se ji je zdel nekam znan. Seveda — saj je bil njen! In tu je bila tudi Mary, ki je jahala na Enohovem rjavcu, Tuck Merry in še nekdo.
Georgia bi bila najrajši zavriskala — zdaj je bila rešena! Hotela je pohiteti sestri naproti, a v tem ji je kakor skala leglo na srce: če prihaja Mary s kovčegi in obleko, more to samo pomeniti, da ji je njena poroka s Calom Thurmanom všeč.
»Nu, naselnika, kje pa sta?« je Mary zaklicala med hišnimi vrati.
Georgiji se je zdelo, da ni bil njen glas še nikoli tako jasen in vesel. Počasi je krenila k vratom, a v tem je Mary že stopila čez prag. Dražestna je bila na oko v svoji s krznom obšiti jahalni obleki, z obrazom rožnatim od mraza in z odsevom sreče in ljubezni v sivih očeh
»Georgia, sestrica!« S tem vzklikom jo je objela, jo stisnila k sebi in jo začela poljubljati, da je Georgiji kar sapa pošla. Molče ji je vračala poljube, a potem se ni mogla več premagovati in se je razjokala.
»Ali, dušica, nikar ne jokaj,« jo je tolažila Mary, »saj nisem huda zaradi tvoje nore nagode, narobe, neizrekljivo srečna sem!«
»Ti — srečna?« je vsa zmedena vprašala Georgia.
»Saj si lahko misliš, da iz vsega srca pritrjujem tvoji izberi, a razen tega imam tudi že oseben razlog, da sem vesela, ker si tako odločno vzela svojo usodo v roke — takoj ti ga povem, samo trenutek potrpi. — Prosim, zložite ta čas stvari in
odne revije na kolesih
Kako se Angleži prilagodevafo vojni
Pes Je odšel sam v bolnišnico
Zlomljena noga, potrebna zdravniške pamoči
postavite jih v preddvorje!« je zaklicala spremljevalcema, nato pa zaprla vrata in znova objela Georgijo
»Tvoja kuhinja je dražestna,« je rekla, ko se je ozrla, »kasneje si jo natančneje ogledam, najprej pa pokramljava. Dajva, sediva semkaj le.«
S temi besedami je odvedla Georgijo, ki si je bila obrisala solze, k ležišču v kotu.
»Zdaj ti lahko vse povem«, je začela Mary, »zdaj si omožena in nevarnost je minila, toda bila je večja, nego slutiš. Verjemi mi, Cal, ta sijajni fant, ni rešil samo tebe, ampak tudi mene.«
»Da, a kako, za Boga?« je osuplo vprašala Georgia.
»Takoj boš videla — le poslušaj! Torej včeraj se je Enoh vrnil iz mesta, ves iz uma zaradi nečesa, kar je bil slišal o tebi in Bidu Hatfieldu. Rekel mi je, da moraš takoj odpotovati, ker si dala Cala vsej Tontski krajini v posmeh, in da bi Cal Hatfielda pri priči ustrelil, če bi mu prišla stvar do ušes. Seveda sem Enohu rekla, da bom držala s teboj, naj pride kar hoče. Rekla som, da si sicer lahkomiselna, a ne slaba, in si zato *tejem v dolžnost, da grem s teboj, ako moraš oditi. Sprla sva se — strah in groza, tako ti povem! Nikoli se mi ni zdelo mogoče, da bi Enoh postal tako — niti besede ne najdem. Le nikar se nikoli ;ie i« opiraj z možem, slišiš? — Enoh je bil ves ob pamet, preklinjal je in se jezil na ,mojo sestro, to prekkto frkljo'. ki misli, da mora spraviti vse mošfc«; v nesrečo. Takoj sem mu segla v besedo in sem mu dala dva dni za premislek, češ da potem razberem najino zaroko in odpotujem, ako — «
Samo din 37T-
mesečno Vas stane darilo za vso otritelj
DARUJTE PRAKTIČNO
PHILIPS 755
sprejemnik za vse življenje, ki Vam bo za leta prinašal
vsak dan v hišo srečo in zadovoljstvo. Prepričajte se o kvaliteti v naših prodajalnah
MADE IN HOLAND.
PHILIPS RADIO
ŠPORT
Slovenci ob 20-letnici J00
(Iz poročila častnega svetovalca Josa Gorca iz Ljubljane na jubilejni proslavi
v Zagrebu)
Jeseni leta 1919 so prejeli športniki v Ljubljani vabilo, naj pošljejo delegata k ustanovitvi Jugoslovenskega olimpijskega odbora v Zagreb. Na sestanek zaradi te odločitve so prišli vsega 4 klubi, in sicer taki, ki so obstojali že pred svetovno vojno in so potem samo obnovili svoje delo. Vsa Slovenija je takrat imela samo 10 klubov, ki so gojili šport.
Ne samo, da je ustvaritev olimpijskega odbora prišla za te klube nepričakovano, v resnici tudi ni ustrezala dejanski potrebi. V Ljubljani so takrat gojili samo tri športne panoge v vsega petih klubih. Na omenjenim sestanku se je razpravljalo o položaju slovenskega športa in spoznalo, da je treba ustanoviti še posebno organizacijo, če bi hoteli doseči, da se bo šport bolj razširil med Slovenci. Ugotovitev, da ono, kar smo imeli, ni bilo mnogo več kakor nič, je vzbudila voljo, da bi se ustanovila taka organizacije na široki podlagi. Dr. Žižek je prišel na ta sestanek kot nov človek, je pa takoj razvil velik spored dela.
Tako se je na tem sestanku, ki je bil določen za izbiro delegata slovenskega športa v zvezi z ustanovitvijo Jugoslovenskega olimpijskega odbora, rodila in v petih mescih ustvarila še Športna zveza v Ljubljani, organizacija, ki je prevzela propagando za šport v Sloveniji ter združila pod svojem okriljem vse športne panoge, ki so se takrat gojile; vse dotlej, dokler niso bili ustanovlieni strokovni savezi za vso državo. Športna zveza je začela izdajati reprezentativno športno revijo z naslovom »Šport« ki je bila toliko važnejša zaradi tega. ker takrat slovenski listi niso imeli športnih rubrik in se je v dnevnikih zelo malo pisalo o športu, o onem v tujini pa sploh ne. Športna zveza je v 4 letih ustvari'^ t"'iko. je postala odvišna In prenehala delovati.
Toda ono, kar je ustvarila, je dalo vidne rezultate. Kaj smo Slovenci ustvarili v 20 letih obstoja JOO v športu? Za merilo bomo vzeli olimpijska tekmovanja. Slovenci tvorijo 8.5% prebivalcev naše države, v športu in telovadbi pa so dali dozdaj 74 olimpijskih tekmovalcev, ki so nastopili v vseh onih panogah, kjer je tekmovala naša država in so povsod pokazali najboljše rezultate. Telovadci Sokoli so osvojili vse olimpijske kolajne, kar jih je sploh dobila naša država, in sicer tri zlate, dve srebrni in 10 bronastih. 37% vseh olimpijskih te- . kmovalcev je bilo Slovencev, ki so zaslužni |
za 85% uspehov naše olimpijske reprezen tance.
Iz malega števila 10 klubov v Sloveniji ob ustanovitvi JOO je bilo do danes ustanovljenih 190 klubov, ki gojijo 13 športnih disciplin, razen tega pa še 210 društev in 80 čet Sokolov ter veliko število društev. ZFO, ki vsi gojijo telovadba in šport. V Sloveniji deluje torej velika armada nad 1000 organizacij za šport in telovadbo.
Toda mi Slovenci nismo ostali pri organiziranju društev. Delali smo po načelu, da razvoj športa m mogoč, če ni potrebnih prostorov, vsaj najbolj nujnih. Po tem načelu so vse te organizacije zgradile 15 športnih bazenov, 40 nogometnih igrišč, 46 igrišč za tenis, 12 atletskih borilnic, 2 dirkališči za kolesarje in motocikliste, 24 smu-ških skakalnic, 5 drsališč in 17 smučarskih domov. Sokoli imajo 82 sokolskih do mov in 68 telovadišč, prav tako številne pa tudi ZFO. Izmed športnih zgradb v Sloveniji, ki presegajo običajni okvir, je treba omeniti športno kopališče Ilirije v Ljublja ni, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani Stadion v Ljubljani, smučarske domove na Pokljuki in v Planici ter 5 smuških skakalnic v Planici, ki se medsebojno izpopolnjujejo in med katerimi je tudi največja na svetu.
Nadaljnje delo je šlo za ustvaritvijo športnih šol. Trenutno imamo v Sloveniji 3 šole (za plavanje, za smuške ^koke in za jadranje), ki že nekaj let popolnoma redno v določenem času in po določenem sporedu razvijajo svoje delo.
S tem delom, ki je rezultat velikega Idealizma in zasebne pobude ob zelo skromni pomoči oblastev, smo si Slovenci prizadevali, da bi dosegli one sosedne države, ki so že zdavnaj pred nami sistematično gojile šport. Čeprav nismo uspeli v vsem, smatramo vendar, da smo v svojih skromnih razmerah ustvarili nekaj in s tem priložili svoj oboi k organizaciji jugoslovenskega športa, oboi, ki se more pravilno oceniti šele tedaj, če se sedanje stanje primerja z onim pred 20 leti.
Naša edina želja je, da bi današnja stopnja razvoja in naš današnji položaj dala enako pobudo za napredek v športu, kakor ga je dalo stanje pred 20 leti, pobudo, ki jo v razdobju dveh desetletij iz pičlih 10 klubov ustvarila ono, kar danes imamo. Mi smo prepričani, da smo to dolžni športu, sebi in domovini!
Brž* prvenstvo moštev v table-tenisu
Državni prvak je TTC iz Subotice. na
drugem mestu je Hermes iz Ljubljane
Zagreb, 18. dec. o. Ob velikem zanimanju občinstva so bile v soboto in včeraj v Zagrebu finalne tekme moštev za državno prvenstvo v table-tenisu. V finalne tekme se je plasiralo skupno 13 klubov, izmed katerih sta naknadno dva odstopila in sicer eden iz Zemuna in eden iz Sarajeva. Izmed ljubljanskih klubov sta se plasirala v finale Hermes in Mladika. Rezultati so bili naslednji:
Urania (Zagreb)—CTTC (Beograd) 5:0, TTC (Subotica)—Rok (Novi Sad) 5:0, Makabi (Zagreb)—Križari (Stari Bečej) 5:0, Makabi (Osijek)—Rok (Novi Sad) 5:2, TTC (Subotica)—Hermes (Ljubljana) 5:1.
To so bile največje in najbolj zanimive borbe prvega dneva. Subotičani so po dobri igri zasluženo zmagali.
TTC (Subotica)—Rok (Novi Sad) 5:1, Urania Rok 5:2, Hermes—Makabi (Osijek) 5:0, Makabi (Zagreb)—Rok (Novi Sad) 5:0, Križari (Stari Bečej—Makabi (Osijek) 5:0, TTC (Subotica)—Križari (Stari Bečej) 5:0, Hašk—Mladika (Ljubljana) 5:0, Hašk—Rok 5:0, TTC—CTTC (Beograd) 5:0, Urania—Rok (Novi Sad) 5:1, Urania—Mladika 5:1, Rok (Novi Sad)—CTTC (Beograd) 5:1, Urania—CTTC 5:0. Makabi (Zagreb)—CTTC 5:0, Hašk-Makabi (Osijek) 5:0.
V	finalu je TTC iz Subotice zmagal nad Makabi jem s 5:0. Tako je državno prvenstvo dosegel TTC iz Subotice, dočim j<" Hermes na drugem mestu.
V nek^i vrstah
F.S za nedeljo 17* t. m.
Športne zveze brez konca in kraja
Razen novih športnih forumov, o katerih ustanovitvi je obširno poročalo že pone-deljsko »Jutro« (slovenski kolesarski zvezi, zboru nogometnih sodnikov pri SNZ, srbskem savezu zimskih športov Itd.), je bilo te dni ustanovljenih še nekaj novih športnih forumov zaradi nove ureditve našega športa. V Beogradu so ustanovili srbsko lahko-atletsko zvezo s predsednikom dr. Vojo Jovanovicem na čelu. Obenem je bila tamkaj ustanovliena še Srbska kolesarska zveza, ki ji je bil izvoljen za predsednika dr. Dušan Mišič, član Jugoslavije.
V	ostalem so bili v nedeljo tudi razni športni občni zbori, o katerih poteku je prav tako pisalo že ponedeljsko »Jutro«, i Nakrindno je treba zabeležiti med raznimi Se občni zbor table teniškega saveza v Za
grebu, ki se je prav tako bavil z vprašanjem nove organizacije te športne panoge. Zanimivo je, da so na tem občnem zboru sklenili razen narodnih zvez (srbske, hrvatske In slovenske) ustanoviti tudi vojvodinsko table-teniško zvezo, kar je vsekakor še nov kuriozum v bodoči organizaciji te panoge. V ostalem so bili zastopniki klubov na tem občnem zboru zelo demokratični in so določili med drugim tudi, da morajo posamezne zveze med svoje delegate uvrstiti tudi tretjino opozicije. Za novega predsednika je bil z neznatno večino spet izvoljen prejšnji, dr. Egon Zahradka. V odboru sta iz Ljubljane gg. Ogorelec kot podpredsednik m Marinko.
Še nekaj nogometnih izidov
Preteklo nedeljo so v Budimpešti igrali zadnje kolo letošnjih prvenstvenih tekem, ki so se končale takole: Kispest—Bocskay 3:2, Gama—Torekvčs 2:1, Szeged—Haladas 5:2, Elektromos—Taxi 3:2, Hungaria— Kassa 4:1, Ujpest—Ferencvaros 1:0. — Slednjo tekmo je v splošno zadovoljstvo sodil naš znani sodnik Podubski iz Zagreba.
*
V okviru boksarskega dvoboja med Cro-atijo in Herkulesom je v težki kategoriji
Moške zimske suknje, hubertuse In razne dežne plašče nudi najceneje tvrdks
F. I. GORIČAR
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
gostoval tudi Ljubljančan Baloh proti svojemu staremu nasprotniku lz Herkulesa — Hladnemu. Tudi v tem srečanju je zmagal Hladny, ki je več napadal, več udarjal m zato tudi zaslužil zmago. V ostalem pa je ugajal tudi Baloh.
Angleški m francoski nogometni savez sta se sporazumela za medsebojno nogometno tekmo obeh reprezentanc, in sicer na dan 14. januarja v pariškem stadionu Pare des Princes. Dohodki te tekme zavezniških nogometnih reprezentanc bodo Sil v vojaške namene.
Iz jeseniškega Bratstva
SK Bratstvo na Jesenicah si je pred kratkim ustanovil drsalni odsek, ki ima drsališče na svojem igrišču. Kdor Ima veselje do te lepe in elegantne športne panoge, naj se čim prej prijavi klubovemu tajniku g. Cinkovicu ali pa drsalnemu mojstru g. Bonclju. Klub namerava iz svojih drsalcev ustanoviti tudi hokejski odsek. Člani in tudi nečlani, ki bi radi gojili to panogo, naj se zato čimprej prijavijo. Klub opozarja nkrati vse prijatelje boksa in težke atletike, da so redm treningi v obeh teh panogah vsak torek od 19 do 23. v Sokolskem domu, kjer se sprejemajo tudi novi člani.
Ker je pred letom pogorel Smučarski dom SK Bratstva na Pustem rovtu, je KID klubu prepustila svojo kočo pri Savskih jamah. Klubovo vodstvo opozarja vse smučarje in prijatelje belega športa, da bo ta koča od božičnih praznikov dalje stalno oskrbovana in dostopna vsem. Okoli koče so idealni smuški tereni, kakor Markljeva planina, Pusti rovt, Kočna in Bevška planina. Koča pri Savskih jamah je lahko dosegljiva in od Kopišarjeve gostilne oddaljena le pičlo uro.
Vremenska poročila
Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD
18. decembra 1939 Rateče-Planica, 870 m: —8, lahna meglica,
50 cm snega, pršič, skakalnica je uporabna Planica-Slatna (Dom Ilirija), 950 m: —10, barometer se dviga, lahna meglica, 60 cm
snega, pršič.
Peč Petelinjek, 1440 m: —7, lahna meglica. 80 cm snega, pršič. Dovje-Mojstrana, 650 m: —10, oblačno, mirno, 54 cm snega, pršič. Bled. 501 m: —3, barometer se dviga,
pooblačeno, mirno, 30 cm snega, pršič, Pokljuka, 1300 m: —6, jasno, mimo, 96 cm snega, pršič.
Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —3, Jasno,
mirno, 60 cm snega, pršič.
Zlatorog v Bohinju, 530 m: —3, jasno,
mirno, 60 cm snega, pršič.
Skalaški dom na Voglu, 1540 m: —9, jasno,
mirno, 180 cm snega, pršič.
Dom na Krvavcu, 1700 m: —4, pooblačeno,
70 cm snega, pršič.
Bloke, 900 m: —5, barometer se dviga, megleno, 39. cm snega, pršič. Peca 1654 m: —1, pooblačeno. mirno, 70 Rimski vrelec, 530 m: —3, oblačno, mirno, 20 cm snega, pršič.
Polževo. 620 m: —3, oblačno, 20 cm snega, pršič.
R
I
Torek, 19. decembra
Ljubljana 7: Jutra ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Razvoj glasbil (g. Stanko Prek). — 12: Koračnice slavnih mož (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 18.40: čudež v območju vere (g. Fr. Terseglav)
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura; Herojstvo Stepana Rad ča. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ravnikove samospeve poje g. Andrej Jarc, pri klav rju g. Janko Ravnik. — 20.45: Resne in vesele skladbe slov. skladateljev (radijski orkester). — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Citraški dueti (g. ra. Mezgolits In Slavka Peklar).
Beograd 17.45: Narodna glasba. — 18.20: Pesmi. — 19.40: Slovanski večer. — 21.50: Narodna glasba. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Violina. — 20.30: Operne arije. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.20: Godalni kvartet. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 19.30: Lahka glasba s plošč. — 20.30: Ruske romance. — 21: Instrumentalna glasba. — 21.30: Lahka glasba. — Dunaj 17.15: Lahka glasba s plošč. — 2015* Ljudsko petje in ples. — 21: Verdijev večer. — 22.20: Lahka te plesna muzlka. — 24.10: Nočn koncert.
—	Berlin 20.15: Vojaške pesmi. — 21.15: Veliki orkester. — 22.30: Lahka glasba.
—	24: Nočni koncert.
Dovršeno brije in dalje traja Alcoso nožiček za britje
K Montblanc nalivnemu peresu spada
MONT 01 AN C
/tX PATENTNI
svinčnik z avtomatsko sledjo mine
Poslulite se ga ob priliki! Kmalu postane val zanesljivi tovariši
O O K A Z'
Udobna manipulacija z eno roko poveča vrednost pisanja
Od din 120 do 70-
J
1417
P691 Ajt
Zahtevajte vzorce tn pogoje od E. Lever. Beograd, pošt nretfnac 284.
f
Naznanjamo tužno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustil naš dobri oče, gospod
FRANC FLORENINI
bivši posestnik in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 19. decembra 1939 ob 15.30 na tukajšnje pokopališče.
Trbovlje—Ljubljana,
dne 19. decembra 1939.
Žalnjoča sina LUČI in G VIDO ter ostalo sorodstvo.
nih pravnikov vam priporoča
svoio	.
SISTOM
pošto za zobe
TOVARNIŠKI OBJEKT
event. s strojno ureditvijo za mehanična dela, v bližini kolodvora ali z industr. tirom v Drav. banovini IŠČEM V NAJEM. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« po »Strojna tovarna«.
1
Od Vas
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati r tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Prahu Ci — Smlnlikalnica
PREMOČ
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
JImujliaiLi
URE
Z ZNAMKO ZVEZDI
Atrxe Wht Mtetovmznam
Dobijo tt r vseh boljiih trgovinah s urami
t
Umrl je danes dopoldne mož, oče, stari oče, gospod
škarabot Blaž
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 20. decembra ob pol 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maša zadušnica bo v četrtek ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvL
Maribor, Marenberg, Sv. Anton v Slov. gor,
dne 18. decembra 1939.
ANTONIJA, žena; FRANCE, inž. chem., MIRO, sodnik, sinova; MIMICA, FANIKA, snahi; MARIJA, ANDREJ-CEK, MARTA, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
f
Zapustila nas je za vedno naša dobra, zlata manm, oziroma tašča, gospa
MARIJA TRAUN
zasebnica
Pogreb nepozabne bo danes dne 19. t. m. ob 16. uri lz kapelice pokopališča na Viču.
MARIBOR, LJUBLJANA, dne 18. decembra 1989.
Žafo$oči ootafi
Obveščamo svoje kupce, da se nam je kljub vsem težkočam posrečilo, da si zagotovimo zadostno količino surovin za naprej tako, da bomo lahko tudi nadalje normalno izdelovali usnjeno in gumasto obutev.
Naše prodajalne so zopet preskrbljene z vsemi vrstami zimske obutve in zamorejo zdaj zadovoljiti vsak okus in vsako potrebo.
Obiščite nas! Ne čakajte navala!
Bata

MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 30 par ca besedo, Din S,- davka sa vsak oglas tn enkratno pn ctojblno Din S.— sa šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki lš£ej» •lužb. Najmanjši snettek ta enkratne objavo oglasa Din 11—. Dopisi Id tenttve ae cara^unajn po Din t— m vsako besedo. Din 8.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši sneiiek ss enkratno objavo oglasa Dtn 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davkfe sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši metek sa enkratne objave oglasa Din 17«—.
Službo dobi
Mesarski pomočnik
dober sekač, dobi službo. Ponudbe na og' pod »Sekač«.
Službe išče II Prodam
dober
Fotograf
retušer, prevzame
Ponudbe nT'ogF.~ odd" Jutra retuširanje ploJč Ponudbe - - -	na ogl. odd. Jutra pod
šifro »Retušer«.
32491-1
Blagajničarko
sa točilnico, perfektno — išče restavracija Hotel Stroke!.	328»-l
Kontoristko
(praktikantko) iščem za takoj. Cizerl, St. Petra 85.
3289»-!
32871-i
Vajenci (ke)
Učenca
za trgovino z železnino in mešanega blaga, močnega in iz dobre hiše, sprejmem 1. januarja 1940. Fux Gustav, trgovina, Metlika.
32866-44
Dvoje sani
elegantnih za konjsko vpre go, prodam. Ogleda se v Slomškovi ul. 6,
32863-6
Velika zaloga
gosjega perja
pri Klavžar, ulica.
Vošnjakova 32868-6
Preprogo
P"
odar
1
] G. Th. Kot man
SAMBO IN PETER POTUJETA
17
Ena izmed njih je bOa Petra tako {vrsto stisnila za vrat, da bi ga bila skoraj zadušila. A v tem ga je rešil Grbin! Z zobmi je popadel opico za rep in potegnil, kar je le mogel. Prava vojna je bila in naši prijatelji so kmalu izprevideli, da tolikšni premoči niso kos.
4 X
novo, prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32886-6
Ekonomično oe?
»KRALJICA PECI«, ki
naloži s premogom le krat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. SEMENIČ in drug. Ljubljana, Miklošičeva 19, telefon 21-21.
32524 6
se
en-
Krzncn damski
ovratnik
moderen (angora zajec) za din 150. Ogledati v ogl. odd. Jutra.
32495 6
Kupim
Rabljene čevlje
moške obleke in perilo kupujem in prodajam. — Klavžar, Vošnjakova.
32869-/
Foto aparat
na plošče 10 X 15 kupim. Jože Divjak, Ribnica.
32598-7
Stare moške obleke
perilo, čevlje, posteljnino, itd. stalno kupujem. Drame Aloizija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
32739-7
Knjige
Knji?e
slovenske in nemške, novejše romane, kupim. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj 777« na ogl. odo. Jutra.	32569-8
Knjige
Brockhaus konverz. leksikon 17 knjig 00 din. — Dante: Divina Commedia, velika llusb. izdaja in dr.
Note
za klavir, sonate, krasno vezane, čisto nove, primerne za darila in razne stare ugodno naprodaj. Gosposka ul. 7 I. nadstr. od 14. do 19. ure.
32573-8
Radio Minerva
Super prodam za 2.300 din. Naslov v vseh vseh poslovalnicah Jutra.
32897-9
Stanovanje 2 sob
s kabinetom in vsemi pritiklinami, blizu gorenjskega kolodvora oddam v na->em. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32883-21
Sobo odda
E
ragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE jnvelir Ljubljana. Wolfova
UMflHfB
Avto, moto
3 avto na plin
zelo poceni vožnja (polto-vorni, dobavni in osebni) zelo ugodno naprodaj. — Delavnica, Sv. Petra 85.
32597-10
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
32887-16
Glasbila
Klavir
dobro ohranjen, starejšega tipa, z zabojem za transport, primeren za zasebnika in društvo, prodam proti takojšnjemu plačilu. Na ogled dnevno med 10. do 18. uro. Piščanec, Vr-hovčeva ulica 3-II.
32894-26
Sobo
popolnoma nemoteno, vhod s stopnišča, oddam. Ižanska Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba«,
32496-23
Malo sobico
čisto, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu ali gospodični, s hrano takoj ali s 1. januarjem. Medvedova cesta 5-III nadstropje, levo.
32882-23
Dva domača prešiča
debela naprodaj. Tomažin, C. 112, Ljubljana.
32864-27
Prijazno sobo
» centru, s posebnim vhodom odda mirna 4 članska družina odraslih oseb 1 ali 2 gospodoma. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
32561 23
Izjava
Izjavljam, da g. Jenko Tone, Mariborska 22 ni upravičen inkasirati denar j . za tvrdko M. Zalokar, izdelovanje igrač, Ljubljana Gregorčičeva 19.
32877 31
Preklic
Preklicujem žaljive besede, sim sem jih izrazil o g. i Dragu Pircu. Zelena jama. Blažir Vladimir.
32878-31
tui
Prazno sobo
Krompir in fižol
s souporabo kopalnice, —i DrodaJa na droono Kme iščem za 1. larmar 40. Po- tljska družba v LJublja-
il. Novi trg 3
nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 333«.
32885-23a
Klavir
poceni prodam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
32879-26
ME	k	SS BHMft	m§§
Prostor za nic^m^
lep, suh in svetel ali za delavnico, oddam. Šmar-tinska c. 10.
32530-19
iL
Tallin!
Hvala1 Pridem popoldan sam. Skrbi za najhitrejšo zvezo.	32S67-24
Gospod
akademik, išče simpatično inteligentno ,ituirano gospo sredme starosti za skupni božični izlet v planinsko kočo. Dopise pod »Koča« do petka na ogl. odd. jutra pod »Bodoča skupnost ni izključena«.
32870-24
32767 ?
Naileoše božčno darilo
so lepe in zanimive knjige, ki bodo prijetno skrajšale dolgočasne zimske dneve. Doslej smo izdali te-le:
RAVLJEN:
KLABUND:
RAVLJEN:
THOMPSON:
MAJERJEVA:
ZGODBE BREZ GROZE PJOTR•RASPUTIN ČRNA VOJNA SIVKO
RUDARSKA BALADA
Naše cene potrjujejo, da so knjige naložbe »CESTE« v resnici
najcenejSe slovenske knjige
vijub temu pa so vsebinsko odlične — zelo okusno pa so tudi opremljene.
Broširana knjiga stane din 10. — Vezana knjiga stane din 15.
Pri broširanih knjigah računamo za omot in poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. — Naročila sprejema ln jih takoj izvršuje:
ZAL02BA »CESTA«
LJUBLJANA — KNAFLJEVA ULICA 5.

BP
Kupim hiš«
s trgovskimi lokali <■'« skladišči, z vrtom, v Ljubljani, Celju ali Maribo'« — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 800«.
32865-20
Mesečno sobo
separiranim vhodom, oddam 1. januarja. Ogleda se: Knafljeva 13, II. n.
32546-2?
Zavitek koč"hrvine
zgubljen. — Najditelj naj odda proti nagradi Cesta v Rožno dolino 10. II.
32880-28
Gostilno v najem
vzamem ki-rkoli z januai-
jem. Ponudbe na oglasni	20.000 kom. duplikatov.
odd. Jutra pod »Dobra«.	Rudolf Krulc, Kranj Klane
Zbirko znamk
prodam, 4.000 kom. krasen album Scha-jbeck,
32875-17 i
32874-39
SLAVJE J
pianlnl harmoniji:
Steinvva.v & .Sons. Bliithner, Bosendorfer. Forster, Holzl. Man bo rs
so nesporne aajboljSt j |
fabrikati na svetu Dobite lih le pri i | tvrdki 5.FONZ SEKZNIK LJUBLJANA \ieksandrova cesta i viajhni obroki, nizka zposojevalnina Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika Izbira vseh glasbil muzika-lij in strun
JTTGOSLO VENSKO NOVINARSKO UDRUZENJE — sekcija Ljubljana javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član, sotrudnik »Slovenskega Naroda«, sedaj v pokoju, gospod
Ivan Kaliniek
v nedeljo zvečer v 66. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v torek 19. decembra 1939 ob 16. uri izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vldovdanski cesti.
V LJUBLJANI, dne 18. decembra 1939.
Jugoslovemsko novinarsko »druženje sekcija Ljubljana
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Maši kraji in ljudje
Dobro so jih pripravili za smuko
LJubljana, 18. decembra
•e nekaj let sem prireja Slovensko planinsko društvo pred vsako zimo večteden-ske tečaje za smučarsko gimnastiko. Ta smučarska gimnastika se je povsod izkazala za prav koristno, koder sistematično preučujejo ln goje smučarje. Praksa je pokazala, da delujejo pri. smučanju povsem drugi deli mdsičja kakor pa pri običajni hoj; ali teku. Zato je prav koristno, da smučar te mišiče že prej razgiba, utrdi in spravi v prožno stanje, preden si v zimi prvič nadene plohe. Vse lažje mu je potem prestati prve napore in je prav za prav že uvežban.
Vaje za smučarsko predsezonsko gimnastiko so sestavljene iz telovadnih in atletskih sestavin, ki najbolj ustrezajo gibom smučarja. Od početka so precej naporne, so pa tako raznolike, da je užitek ž njimi postopno uvežbati telo in ga pripraviti za smučarske napore.
Tečaja SPD v telovadnici, realne gimnazije na Poljanah se je udeležilo nad 40 smučark ln smučarjev. Trajal je polna dva mesca od oktobra dalje vsako sredo zve-
čer uro in poL Mnogi tečajniki poeečajo te tečaje leto za letom, ker so spoznali, kako koristni so posebno za tiste, ki se preko leta ne utegnejo sistematično posvečati telovadbi ali športu. Tečajniki pa so hkratu osvežili tudi drugo znanje o smučanju, kar vse morejo koristno uporabiti v smuškem svetu.
Za dvomesečni tečaj, ki ga že nekaj let uspešno vodi smuški učitelj SPD geom. Jože Cernlč, so plačali udeleženci le po 10 din. SPD gre za to, da omogoči poset tečaja vsakomur, da bi imeli smučarji že na prvi smuki užitek, kakršnega more nuditi edinole ta lepi šport.
Zdaj, ko je zapadel na Gorenjskem sneg m je tam že prav dobra smuka, so tečaj zaključili Udeleženci pa bi želeli, da bi trajal še dalje, vsaj do praznikov, ko bodo prvič utegnili smučati. Prav bi bilo, da bi vsi, ki nimajo prilike, tedne in tedne preživeti v smuškib krajih ln se tam uriti, prihodnje leto obiskovali tečaj SPD za smučarsko gimnastiko, ker bodo imeli s smučanjem mnogo več veselja in od njega več koristi za svoje zdravja.
Med starimi jeseniškimi kovinarji
Počastitev se je tudi letos prisrčno obnesla
Jesenice, 17. decembra V četrtek zvečer jej bila v dvorana gostilne pn Muleju na Javorniku vrši-la svečana predaja priznalnih listin in nagrad onim delavcem, ki so pri Kranjski industrijski družbi zaposleni 40 let. Velika dvorana je bila lepo okrašena. Zbrali so se jubilanti in sicer poleg zadnjič navedenih še Jernej Knez in Franc 2ark. Prispela sta upravna svetnika KID gg. generalni ravnatelj Karal Noot in ravnatelj Josip Pfeiffer v spremstvu tehničnega ravnatelja dr. inž. Hermana Klinarja, več prokuristov, obratnih ravnateljev in obratovodij. Po skupnem slikanju je jubilante v imenu upravnega sveta in ravnateljstva KID pozdravil prokurist :n inšpektor dela inž. Srečko Petrovčič, ki je med drugim dejal:
— Dragi sodelavci! Ko ste ob prelomu stoletja prišli v službo KID. ste bili še mladeniči. V teku 40-letnega službovanja ste doživeli vsa razdobja velikega razvoja KID, vse dobre in slabe čase Prav tiste dni je na Savi ugasnil stari plavž in so se v Skednju začele graditi velike topilniške naprave. Pred vojno se je zgradMa železniška proga, med tovarnami na Jesenicah in na Javorniku in velike moderne valjarne. Po voj-
ni pa so se pod novimi gospodarji prenovile stare delavnice in zgradile velike nove, med njimi cevarna, opekarna in kotlarna na Jesenicah in nove proge za fino pločevino v železarni na Javorniku. V teh obratih je dobilo delo in kruh veliko Število novih delavcev. KID je krepko podprla gradnjo nujno potrebne nove bolnišnice la budno skrbi za strokovno, telesno in kulturno vzgojo delavske mladine.
Po govoru inž. Petrovčiča je uradnik Bernhard vsem veteranom razdelil lične priznalne listine in lepo denarno nagrado, ki bo vsem za praznike zelo prav prišla. Vsi pe so bili tudi dobro pogoščeni. V imenu upravnega sveta je jubilante pozdravil ravnatelj Pfeiffer in se jim zahvalil za dolgoletno vestno sodelovanje. Naglasil je, da bo upravni svet vedno imel pravo razumevanje za potrebe delavcev in nameščencev. V imenu jubilantov se je zahvalil Lenard Jamar, najstarejši med njimi Janez Ropret, pa je prečital brzojavni pozdrav predsedniku Westnu. Po izdatni večerji se je razvilo prijetno kramljanje med predstavniki podjetja in jubilanti ter živahna zabava, za katero je v zvrhani meri skrbel izborni dr. Schubertov jazz.
V Kranju gradijo novo pošto
Temelje že kopljejo — Avtomatična centrala
Kranj, 18. decembra Vsa leta so poštni upravi v Kranju delali velike preglavice pomanjkljivi poštni prostori. 2ivo potrebo po lastnih in zato primernih prostorih je poštna uprava najbolj občutila, ko se je pred dobrimi desetimi leti naselila v Kranju tekstilna industrija. Promet je od tedaj vedno bolj naraščal in končno dosegel tako stopnjo, da je postalo vprašanje gradnje novega poštnega poslopji! neodložljiva zadeva.
S številnimi posredovanji »e je naposled leto« posrečilo dobiti kredit in tako je ravnateljstvo v Ljubljani zaprosilo 15. novem-
bra za gradbeno dovoljenje novega poštnega poslopja v Kranju. Te dni je bilo izdano zadevno dovoljenje in je stavbeno podjetje Bidovec iz Kranja že pričelo izkopavati temelje. Gradbeni stroški so določeni na milijon dinarjev; pri tem pa moramo upoštevati, da je mestna občina brezplačno odstopila direkciji zemljišče, na katerem bo stavba stala. Stavba bo stala na vogalu Maistrovega trga in Bleiweisove ulice in sicer na prostoru stare Koroščeve in mestne hiše. kateri so v ta namen podrli. Poslopje bo enonadstropno z visokim pritličjem in dvoriščem. Pročeina stran bo na Maistro-
vem trgu, dočim bo v Bieiweisovi ulici vhod za postne vozove.
Načrt kaže naslednje prostore: klet s skladiščem za progovnega mojstra, drvarnice, pralnice, prostor m akumulatorje in zaklonišče zoper zračne napade. V visokem pritličju bo preko vetrolova dostopna dvorana za občinstvo. Tu bodo nameščena vsa okenca za pisemsko in denarno pošto, dalje telefonska in telegrafska centrala z dvema celicama ter oddaja za pakete. Poleg oddaje bo nameščeno skladišče paketov, iz katerega bo možno natovarjati v veži direktno na voz. Iz veže bo dostopen še poseben prostor za predajo večjih pošiljk, dalje bo tu prostor za pismonoše in kartiste. V vetrolovu bodo nameščeni poštni predali, desno bodo stopnišča v stanovanja hišnika in upravnika poke. V pritličju na desno bo ločena od ostalih prostorov ravnateljeva pisarna s predsobo.
Prvo nadstropje bo razdeljeno v dva dela. V glavnem traktu proti trgu bo stanovanje upravnika, obstoječe iz dveh sob. kabineta. poselske »obe, kuhinje, kopalnice in shrambe. Stanovanje je ločeno od ostalega dela zgradbe, kjer so nameščeni sledeči prostori. Telefonska centrala s čakalnico in dvema celinama, arhiv, telegrafska centrala, rezervni prostor, avtomobilska centrala, razdelilnik, delavnica, shramba aparatov in drugo. Pročelje poslopja bo gladko z velikimi okni, podstavek pa bo obložen z kamenitimi ploščami. Vsi prostori pritličja, kjer bodo nameščene blagajne, bodo imeli zamrežena okna. Oba trakta tvorita na notranji strani dvorišče v izmeri 8 z 12 metrov.
Z novim poštnim poslopjem bo Kranj mnogo pridobil, saj tako bomo enkrat vendarle prišli do avtomatične telefonske centrale in brzojavni drogovi bodo po mestu izginili, ker bodo sedanji vod zamenjali podzemni kabli
LJubljana, 18. decembra Izgubili smo tihega, morda najtišjega tovariša iz vrst JNU. Na svojem stanovanju v Aleševčevi ulici je v nedeljo zvečer umrl g. Janko Kaliniek, star 65 let Bil je živa dobrota, molčeč m skromen človek, ki ga je trdota življenja že v zgodnji mladosti napravila takega, ni pa mogla zavirati njegovega lepega talenta. Sam se je moral šolati v Ljubljani, kamor je prišel iz Podgorja pri Kamnika.
Ko je dovršil gimnaziio. ga je leta 1903 posebno vabil poklic korektorja v Narodni tiskarni, saj je tako lahko gojil svojo toplo ljubezen do materinščine. Ostal je v tem poklicu nad trideset let nakar je s konec leta 1933 stopil v zasluženi pokoj. V svetovni vojni je bil vojak in odtlej je tudi izvirala njegova bole?, n ost Kljub široki izobra?.?nosti se ni nikjer silil količkaj v ospredje, skrbno je opravljal svoje delo za korektorsko mizo in take so le njegovi najožji sodelavci vedeli prav ceniti njegovo pravo znanje. Kdorkoli ga je poznal, je moral rad imeli tega blagega moža Ko bo v torek ob 16. nastopil izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti svoje poslednje romanje k Sv. Križu, mu bomo tovariši in prijatelji toplo poželeli, naj mu bo la-hak počitek po trpljenju v zadnji dobi. Vedno mu bomo ohranili lep in prijazen spomin.
v obrambi letalskimi
Naredba uprave policije v Ljubljani glede dnevne vaje
in zatemnitve mesta
Ljubijna, 18. decembra
Na osnovi piedpasov uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 18 aprila t. L »Shiž. list« št. 196-36 ter aa podlagi ČL 66. in 67 z. n. u. se fcsda naslednja naredba:	__
V tednu med 18. m 22. t. m. ae bo vnH-la v Ljubljani po odreett* kr. danske iq>ra-ve po ena dnevna ln nočna vaja v obrambi pred letalskimi napadi.
L Pretečo nevarnost bodo naznanili bedeči znaki:
a)	trimimitno prekinjeno zvon en je cerkvenih zvonov, po načinu »pdat zvona«,
b)	tri minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren a prekinitvami (okrog 6 do 10 na minuto), c) več hitro zaporedoma si siedečih topovakih stretov, d) določeni optični znaki (belo-rdeča zastava predeljena po diagonali).
Prenehanje nevarnosti bodo flffinaftb naslednji znaki:	_______
a)	tri minute trajajoče neprekinjeno pn-trkovanje zvonov ta
b) tri minute trajajoče neprekinjeno taljenje siren.
A. NAVODILA ZA VAJO.
L Osebe, katere se ob času objave maka nevarnosti nahajajo na ulicah, poijth ln na drugih odprtih prostorih, morajo te kraje takoj zapustiti in ae podati v bližnje hiše veže, javne lokale, dalje pod ctoo-ke, drevesa itd, tako da bodo nevidne ln zakrite opazovanju iz letal
Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler je še prostora v njih. V poštev pride rov na Kralja Petra trgu ln pa zavetišče v kleteh Kresi je. Krajevni odbor za zaščito pred napad: iz zraka postavi zaradi vzdrževanja reda m obveščen ja pri-gedših oseb potrebro stražo pri teh zakloniščih.
2.	Osebe, katere se ob času objave nevarnosti nahajajo v cerkvah, javnih lokar lih, pisarnah, stanovanjih ln ostalih zaprtih prostorih, morajo ostati tam. Tudi osebe ld so v gledališčih kinematografih, kavarnah, gostilnah ta sličnih lokalih, ostanejo v teh prostorih tako dolgo, da je objavljen znak prenehanja nevarnosti.
3.	Okna ta vrata vseh poslopij se morajo takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti. Stati Ob oknih ta gledati ven je prepovedano.	_
4.	Vsako postajanje po ulicah ta odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah ae morejo nahajati ali gibati le sledeče ose-
^a) lastniki stojnic ta odprtih prodajal-
nAc (na trgih) ta	.
b)	potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki tn zdravniki pri iskanju odroma izvrševanju zdravniške pomoči,
5)	Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti ta spustiti železne zastore na izložbah ta vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgov.nl morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti.
6)	Vozila, katera so ob času objave nevarnosti nahajajo na ulicah, je takoj odvesti v stranske, manj prometne ulice ter jih tam razvrstiti Ob desni strani Tramvajski vozovi ta avtobusi se morajo usta-, viti. Izprazniti ta postaviti po možnosti v manj prometne ulice, tako da so od posameznih križišč oddaljeni 15 do 20 m. Vaa vozila morajo biti razvrščena tako, da omogočajo povsod prost prehod za vozila banifikacijskih oddelkov. Osebe, ki izstopijo iz ustavljenih vostfil, se morajo skriti v bližnja poslopja.
B. NAVODILA ZA ZATEMNITEV
Po nižje navedenih navodilih se je ravnati v času trajanja teme od trenotka, ko se da znak, da se bližajo sovražna letala, pa do preteka ene ure od tega trenotka. Zaključek zatemnitve se ne objavi z znaki.
Za časa zatemnitve naj poteka življenje v splošnem normalno Električni tok in pfcn ne sineta biti prekinjena. V ostalem je postopati po sledečih navodilih:
1) Vsa poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zato je treba v vseh privatnih stanovanjih, javnih lokalih, podjetjih, tovarnah, državnih in samoupravnih ura-d.h itd. pripraviti in na primeren način izvesti prekrivanje oken steklenih vrat in vrhnih svetlin s sredstvi, ki ne prepuščajo nikake svetlobe iz notranjosti poslopja (goste zavese, odeje, temni ovojni papir itd). Pri direktnih vtoodih z ulic v
razsvetljene lokalo je namestiti dvojne
2.	Zatemnitev Je treba izvršiti teez ta-jeme tako na ccstni, kakor tudi na dvoriščni strani hiš.
3.	Ustanove, katere rabijo stalno razsvetljavo v aunanjih odprtifa prostorih (tvornice, bolnice, jetnišmice), naj svoje stalno goreče kiči zaatro s primernimi zasloni in predvsem s sivamodrim celofanom aH istofoarvnam specialnim papirjem. Tla svetloba pa ne sme biti vidna iz daljave nad 500 m, ne sme izstopati direktno in ne tvoriti izrazitih odsevov.
Vsa ostala zunanja razsvetljava (tudi na dvariščUi) reklamna razsvetljava ter razsvetljava napisov ln izložb, kakor tudi cestna razsvetljava se ukine. Zato pa je na najvažnejših prometnih križiščih namestiti posebno zasenčene svetilke, kate-riji svetOna telesa morajo odgovarjati
6. Uporaba žepnta svetilk, v&gatc ttd. na prostem je prepovedana. V nujnih primerih je dopustna te uporaba sivoanodno
zastrtih svetilk.
6.	za označbo cestnih popravil ae tana>-jo uporabiti le rdeče svetilke, m bo tako zastrta, da je rdeča luč vidna te lz ena
horizontalne smeri.
7.	Za običajno nočno razsvetljavo poslovnih prostorov bank, zlatarskih trgovin ta stičnih lokalov je uporabiti le ai-vomodro zastrte luči.
8.	Vozila morajo biti opremljena s podobnimi sredstvi zatemnitve kakor poslopja ta morajo voziti z zmanjšano hitrostjo. Notranjo razsvetljavo tramvajev, avtobusov ttd. je treba zmanjšati in izvesti v smislu točke 3.
9.	žarometi vozil morajo biti zastrti n. pr. z zaslonko iz temnega papirja, lepenke ali pločevine, ki ima v" sredini odprtino vodoravne širine 5 do 8 cm, in višine 1.50 cm. Na to odprtino in ob straneh naj bodo strešice, ki usmerjajo žarke izstopajoče svetlobe poševno navado!. Odprtina mora biti prelepijena a sivo modrim celotfa-nam.
10.	Zadnjerdeče hi« vozil Je zasenčiti z vodoravno nataknjeno cevjo iz kartona aH debelega paoirja dolčne do 10 cm, tako da je rdeča svetloba vidna le iz ene vodoravne smeri.
Polno svetlobo žarometa Je uporabljati le zunaj mesta, v mestu pa brez izjeme le malo žarnico. Uporaba kazalcev smeri je dopustna.
11.	Inozemska vozila ta domača, ki le tranzirajo teritorij mesta, smejo uporabljati le zmanjšano razsvetljavo, ostale odredbe pod toč. 10. pa za njUi ne veljajo.
12.	Zaradi prep rečen ja pošfcod pri ljudeh ta materialu se morajo robovi pločnikov, dalje drevesa in ograje ob važnih križiščih, nasipih ta mostovih premazati s črno belim opleekom, (menjaje črno ta belo barvo).
Hišni posestniki oziroma oskrbniki, da Ije starci ne oblastev so dolžni določiti osebo, katera bo v dotičnem poslopju skrbela za to, da bodo vsa navodila izvajana v celoti tako pri dnevni kakor tudi pri nočni vaji .
Prednja naredba stopa v veljavo za primer vaje takoj po krajevno običajni objavi
Vsaka krSitev navedenih odredb ae bo kaznovala po čl 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporam od 1 do 10 dni
Aretacije v Mariboru
Maribor, 18. decembra Mariborska policija vrši že več dni intenzivne poizvedbe z namenom, da razjasni veliki vlom v špecerijsko trgovino trgovca Ivana Laha na Glavnem trgu 10, ki so mu v zvezi s tem vlomom izginili razni vrednostni papirji, hranilne knjižnice in gotovina v vrednosti okoli 300.000 din.
Sedaj so našli na Kalvariji Lahovo ročno blagajno, ki pa je bila prazna. Policiji se je posrečilo zajeti več storilcev, ki so priznali soudeležbo pri omenjenemu vlomu, ki je vzbudil v Mariboru veliko pozornost. Na podlagi izpovedb posameznih osumljencev je sklepati, da se doslej še ni posrečilo zajeti glavnega krivca, za katerim se poizvedbe intenzivno nadaljujejo.
Upati je, da se bo posrečilo mariborski policiji že v kratkem povsem pojasniti vlom v Lahovo trgovino. Denarja še niso našli.
Tristoletnica Jeana Kacina
Kulturna Francija se v teh težkih dneh, na razpotju zgodovinske usode Evrope, spominja tr.stoletnice rojstva enega izmed mož, ki že več ko dve stoletji predstavljajo značilnosti francoskega duha, poosebljenega v genialnih ustvarjalcih. Ta njen reprezentativni geni,j je Jean Racine. Že ob koncu lanskega leta so se v javnosti oglašali predlogi, naj se 1. 1939 proglasi za Racinovo leto. Velika anketa tednika »Les Nouvelles Littčraires« je sprožila vrsto predlogov o proslavi te tristoletnice, ki bi jih bili gotovo vsaj delno izvedli, če ne bi prav v jesenskih mesecih završaJ vojni vihar. A tudi to, da je Racinova domovina prešla v nenormalno stanje, ne more zatemniti v očeh hvaležnega naroda spomn na moža, ki je v toliki meri vte-lesil zlasti latinsko sestavino francoskega narodnega značaja: njegovo jasnost m umerjenost njegovo antično pojmovanje življenja in človeške veličine.
Tudi skozi poročila o vojnih ln drugih težkih dogodkih uhajajo v francoskih listih duhovna razmišljanja o Racmu torej o pojavu, ki bi se zdel najmanj aktualen in nekje na robu vsega, kar zanima današnji svet. Toda resnično kulturen narod nima samo ohranitvenega nagona, ki mu veleva, da naj se bori za svojo svobodo m svoj življenjski prostor marveč ima tudi spiritualni nag b, to se pravi: nagib k duhovnemu vrednotenju življenja, k ustvarjanju življenjskih idealov, k notranjemu samospoznavanju. Veličina naroda je sa-
mo v tem. kako ume uravnovesiti svoj življenjski nagon in duhovni nagib, t. j. kako vzlic vsem bojem varuje svoj civilizacijski ideal in duhovno dostojanstvo člo-veka.V tem pogledu so oznanjevalci narodovega d u h a v preteklosti narodu prav tako potrebni, kakor so v dneh boja in odločitve koristni vzori junakov. Odtod pomen Racinovih proslav v današnji Franciji
Racine predstavlja obenem s Corneillom in Molišrom bleščeče ozvezdje francoske klasične dramatike. Ce bi hoteli prikazati njegov pomen za razvoj francoske drama-matske literature, — ki je v svojih vrhovnih stvaritvah samo zgoščen umetniško dognan izraz francoskega narodnega duha in podoba njegovih kvalitet, stremljenj in življenjskih idealov, prav kakor grška tragedija za antiko — tedaj bi morali seči globlje v značaj in pomen francoske klasične literature. Za tako pisanje pa nam je v tej beležki odmerjen prepi-čel prostor. Dovolj je, če opozorimo, da je ta mojster francoskega verza skozi več kakor poltretje stoletje stal pred ustvar-jajočlmi elitami svojega naroda zdaj kot svetel vzor, zdaj kot merilo okusa, v novejšem času pa tudi kot znamenje razpotja, kot velika markacija na poti k drugim smerem. Toda vedno je bil priznan kot mojster. Racinovo delo res ni več po snovi in obdelavi posebno mikavno; moderen okus zlasti po romant ki in drugih novejših strujah ne najde dovolj naslade v tqj
antični pravilnosti v teh strogo odmerjenih linijah, ki so v poeziji nekako to, kar v arhitekturi Versailles s svojimi palačami in vrtovi. Toda snov, ki jo obravnava Racine, ni nič drugega nego večni zakoni srca, večne drame strasti in čustev, večni spopr jemi med duhom in materijo. Racine pripada tisti neumrljivi vrsti pesnikov, ki so odkrivali od antike dalje resnico o človeškem ž vljenju in iskali ne v teorijah marveč v dejanskih odnošajih ljudi tistih večnih niti ki se pleto pod vsem človeškim dejanjem in nehanjem.
Avtor nekoč tako znamen tih in še danes v vsej svoji klasični dognanosti trdnih drama tskih pesnitev, kakor so »Andro-maj ue«, »Bčrenice«, »Mithridate«, »Phč-dre«, »Athalie« utegne biti danes posebno pomeni j v iz dveh razlogov:
Predvsem nam Racine kaže v pesniško dognani obliki znaten del resnice o človeku, o neizpremenljivih zakon h, ki vodijo človeka in dajejo s svojo strastjo, pa tudi s plemenitostjo vsebino in smisel njegovemu življenju. Danes, ko menijo, da se človek spreminja po svojih socialnh Institucijah, ne pa le-te po človeku, so Rad-novi pesniški nauki posebno zanimivi.
Z druge strani nadaljuje Racne veliko delo, ki so ga začeli grški tragedi: delo samospoznavanja človeka v boju med dobrim in zlim, med materijo ln duhom, med silo in svobodo, med strastjo in v«stjo — samospoznanja In očiščenja v luči plemenitih idej in visokih življenjskih idealov. Tam, kjer človeštvo pretrga to delo, se začenja zanj strmina navzdol — v živalstvo; tam, kjer v tem napreduje, ga vodi pot kvišku k napredku in k ubranosti življenjskih sil. Racine je zlasti za Francoze eden izmed onih, ki so za vse čase izpovedali, kaj mislijo o človeku: svojh sodb niso postavili previsoko, da U bili
ideali nedosegl j vi vendar so v svojih stvaritvah nakazali jasna pota k izpopolnitvi, k veličini, k temu, kar je Imel pred očmi humanizem in k čemur se bo po vseh bojih in katastrofah vedno znova vračalo človeštvo. Zakaj samo odtod se odpirajo možnosti resnično človeškega življenja. Tako proslavljamo v dobi dramatičnih »bojev za človeka« v Jeanu Racinu enega izmed vel.kih humanistov.	—
Prelovčev spominski koncert
Uspeh mladih pevcev »Ljubljanskega zvona«
Prejšnji petek so častilci, osebni znanci in prijatelji pokojnega skladatelja Zorka Prelovca s precejšnjo množico ljubiteljev umetniško prefinjene narodne pesmi malone napolnili veliko dvorano F.lharmoni-čne družbe. Spored koncerta, ki ga je priredil pomlajeni »Ljubljanski zvon«, je obsegal same skladbe pok. Zorka Prelovca in je bil posvečen nekako obletnici njegovega tako naglega ta preranega odhoda od nas mesca februarja.
Pevci »Ljubljanskega zvona« se niso mogli lepše oddolžiti spominu svojega učitelja ta mojstra. V razmeroma tesnem času so se z vročo ljubeznijo pod vodstvom svojega mladega pevovodje Doreta Ma-tula poglobili v njegove najlepše ustvaritve in se predstavili javnosti z dvojnim namenom: po eni strani počastiti spomin svojega dolgoletnega voditelja, po drugi pa pokazati, da se društvo pomlaja, da al je Izbralo mlado vodstvo, polno najtepšOi umetniških pobud ta da ae hoče v prihodnje posvetit; z vsemi silami slovenski pesmi ln razširjanju pevske kulture v naši sredini. Tradicije tega društva res niso male. Tako svetli ta zaslužni imeni, kakor
sta rajnka Prelovec ta Adamič, sta zapustili v društvenih vrstah globoke brazde. Se vedno prihajajo iz njih blagoslovljeni soki, še vedno poganjajo mlad ke, ki sta jih v dolgih letih trudapolnega snovanja in dela zasadila — oba mojstra slovenske vokalne pesmi
A kakor nihajo v podobnih društvih življenjski valovi čestokrat v smereh, ki nad-kriljujejo človeško voljo in namero, tako se je tudi »Ljubljanskemu zvonu« zgodilo, da je zaradi smrti in zbog drugih okolno-sti zadnja leta potrkala kriza ta da je v njem nastal nekak zastoj. Od čaaa do časa je treba znova zbrati člane, preurediti glasovni material in pognati v žile pevska družine novega zanosa ta mladega hotenja. Takšno pomladitev doživljamo pravkar v »Ljubljanskem zvonu« ta petkov koncert je potrdil, da stoji ta zbor pred novimi krepkimi pevskimi in konoertniml dejanji
Mladi pevovodja Dore Matul se ni ustrašil težke organizatorne ln umetniške naloge. Svoje zbore je predstavil z relativno zaokroženimi materiali. Se najbolj uravnovešen je ženski zbor, ki mu je bJ posebno všeč v obeh samostojnih nastopih ob spremljevanju klavirja. »Tako mi je dragi« in »Očka mi je delavec« sta nežni skladM čistega Prelovčevega kova. Posebno druga s svojo krepko poudarjeno socialno platjo učinkuje neposredno ta zapušča globok vtis. Glasovi so bik čisto izdelani, agogično ta ritmično docela v duhu in v skladu s nežnim utripom Pzetor-čeve skladbe.
Manj sozvočen je moški zbor v tem smislu, da material ni v vseh legah izenačen. Tenorji ao navzlic vidnemu prizadevanju vendarle ▼ primeri s odlično zasedenim basovskim registrom nekoliko nedodelan^ morda odo premladi r svoji sročni rasti,
En sam kupon
bo tokrat zadostoval za udeležbo
pri „ Jutro vi" božični loteriji;
jiasli ga boste v božični Številki „Jutra",
ki bo izšla v nedeljo zjutraj.
Domaie vesti
• Nova določila za taksiranje razglednic za praznike. Ministrstvo ptt je te dni spremenilo določila za taksiran ie dopisnic s slikami (razglednic) privatne izdaje ki jih pošilja občinstvo za božič, novo leto in veliko noč Ce so čestitke napisane z največ petimi besedami ali petimi običajnimi kraticami znaša pristojbina za tako razglednico 0.50 din. Velja pa ta ugodnost v primeru da ie razglednica predana na pošto v času 10 dni pred odnosno 5 dni po navedenih praznikih Za tiskane posetnice v odprtih ovitkih, ki jih stranke uporabljajo za čestitanja zahvale in druge izraze vljudnosti in na katerih le besedilo napisano z največ petimi besedami (ali običajnimi kraticami) ostane pristojbina 0.25 din. Če pa je na taki posetnici napisanih več ko pet besed znaša pristojbina 1 din. Toliko občinstvu v vednost in ravnanje.
rost matere, poklic očeta oziroma matere: popis socialnega stanja družine, z navedbo mesečnega zaslužka moža in premoženjskega stanja; kdai predvidoma pričakuje porod Predloge stavijo bolnišnice, zdravstveni domovi, občine, šole župni uradi, v Uniji včlanjena društva, zaščitne sestre babice itd Predlogi se pošliejo Ju-goslovenski Uniji za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubliani Beethovnova ul 14/1. — Unija za zaščito dece v Ljubljani
* Odkupi za božična ln novoletna voščila v korist Družbe sv. Cirila In Metoda. Iz
raznih krajev je vodstvo Cirllmetodove družbe dobilo pobudo, naj bi se poleg voščil z družbenimi razglednicami, ki se pošiljajo najožjim znancem ln sorodnikom, ustvarila tudi možnost odkupa božičnih ln novoletnih voščil. Mnogi Imajo velik krog znancev in prijateljev ter ne bi radi koga
A O ¥¥ ftJC kasete, doze za puder in cigarete, manikire. razpršilci, parfumi ifrillSfijl\£i brivski aparati v PARFUMERIJ1 »VENUS«, Tyrševa c. 9
• Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V stopnje je bil odlikovan Karel Jurkas, oficial 8 skupine pri železniškem ravnateljstvu Beograd - sever G. Jurkas je bil že prej odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in to za uspešno delo kot vršilec dolžnosti šefa ekspoziture železniške policije v Vinkovcih. ki spada pod beograjsko direkcijo in kjer prebiva že 14 let. Je rezervni pilot, doma pa iz krškega okraja Zvestemu naročniku čestitamo k odlikovaniu!
J^aliktna optika/
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
LJANA I
I
riONIKA I
*	Novi grobovL V Mariboru je umrl g. Blaž škarabot. Pogreb bo jutri ob pol 16. na Pobrežju. — Na Viču bodo danes ob 16. pokopali gospo Marijo Traunovo, za-sebnico. — V Trbovljah je umrl v 72. letu g. Franc Florenini, bivši posestnik in gostilničar. Pokopan bo danes ob 15.30 — Ponedeljsko »Jutro« je poročalo o smrti gospe Sonje žabkarjeve, ki pa ni bila mati jeseniškega lekarnarja, kakor je bilo navedeno, marveč njegova svakinja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Osebna vest. Pred stalno izpitno komisijo v Ljubljani je položil profesorski izpit g. Alojzij Bertoncelj. profesor na državni realni gimnaziji s klasičnimi para-lelkami v Šibeniku, doma z Godešiča pri Škofji Loki.
*	Otroške košare. Glede na številne prošnje in povpraševanja glede vlaganja prošenj za podelitev otroške košare sporoča podpisana Unija za zaščito dece vsem prosilkam, da predpisuje čl. 6 pravilnika Fonda za otroške košare sledeče: »Otroške košare se poklanjajo samo na podlagi tozadevnih predhodnih utemeljenih predlogov. Predlog mora vsebovati: ime in priimek prosilke; točen naslov in kraj: število rojenih živih in umrlih otrok; sta-
KRASNA
BOŽIČNA DARILA
velika izbira
v drogerifi KANC
Ljubljana — Židovska al. L
spregledali. V takih slučajih je najboljše, da se odkupijo s primernim zneskom ln ga pošljejo vodstvo CMD, Ljubljana, Beethovnova ulica, ki bo odkupnike objavila
Kot VSAKO LETO, tudi LETOS
,NADA" DARIL/
>
Parfumerija »Nada«, Frančiškanska □	ulica.
* Odvetniški pripravniki za izboljšanje svojega položaja. V dvorani odvetniške zbornice v Beogradu je bila v nedeljo skupščina Združenja odvetniških pripravnikov. Zborovanje je vodil predsedn k Gju-ra Strugar, a iz poročil funkcionarjev povzemamo, da je imela organizacija v preteklem letu mnogo dela z intervencijami na vseh koncih tn Krajih, da bi se odvetniškim pripravnikom izboljšal položaj, a je vse prizadevanje odbornikov ostalo brez uspeha. Združenje je med članstvom izvedlo anketo o socialnem položaju pripravnikov ki je pokazala žalostne rezultate. V večini primerov njihovi prejemki ne dosezajo niti najskromnejšega življenjskega m nima. Predstavnik odvetniške zbornice je zborovalcem obljubil, da bo zbornica posredovala pri svojih članih, naj upravičenim zahtevam ugode.
— Pri zlati žili, bolečinah v križn. za-stoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkuSeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi. pri večkratni porabi
_Ogl -c« a. ai	_
•	Valil na jajca štajerske kokoši po znižanj ceni. Banska uprava bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Valilna jajca bodo nabavljena od najboljših kokoši v rejskih središčih za štajersko kokoš. Naša štajerska kokoš je od strokovnjakov in od rejcev priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki ed na ustreza našim krajevnim in gospodarskim razmeram. NaroČila za valilna jajca zbirajo občine, kmetijske organizacije in šolska vodstva. To zbiranje naročil bo trajalo do 25. januarja 1. 1940. Naročn ki bodo plačali 1 din za valilno jajce. Natančnejša navodila dajejo ustanove, ki naročila sprejemajo.
*	Za božične in novoletne praznike uporabljajte razglednice Ciril-Metodove družbe! Podpirajte obmejno šolsko deco! (—)
• Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo, da morajo biti s cenami označeni brez izjeme vsi predmeti, ki pridejo za prodajo v poštev bodisi v izložbah ali poslovnih prostorih. (—)
Iz Ljubljane
u— Rezervni oficirji se vabijo na zaupni sestanek v četrtek 21. t. m ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na sestanku bo predaval brisadni general za generalštabne posle g Cedomir Skekič, ki bo ob tej priliki kot odposlanec g. ministra vojske in mornarice dal tudi posebna poročila za rezervne oficirje. Vstop proti oficirski legitimaciji — Pododbor T.inbliana
u— Rezervni oficirji, člani Udruženja udeležite se predavanja: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«, ki ga bo imel naš član inž. Stanko Dimnik drevi ob 20. v »Zvezdi« H. nadstropje-levo. Predavatelj bo ponazoril svoj govor s projiciranimi slikami ia vojne v Španiji ln na Poljskem. Vstop prost za člane pododbora (legitimacija). Pododbor Ljubljana.
IV. BONAC
aasprotl gl. pošte
DANES poslednji« !
Ob 16., 19. in 21. uri.
SKRIVNOST GOSPE BEATE
NE ZAMUDITE LEPEGA IN ZANIMIVEGA FILMA Lil Dagover — A. Schonhals in S. Petere
cene nespremenjene!
Najlepša izbira
BOŽIČNIH DARIL
pisemski papir — zadnje novosti!
n— Kakšno bo novo nunsko zidovje ob Muzejski ulici? Zidarska zadruga ki je prevzela gradnjo novega obzidja pri uršu-linskem vrtu, z vso naglico gradi novo zaključno mejo med nunskim vrtom ln novo. podaljšano Muzejsko ulico. Kakor znano. je bil prejšnji zid v.sok okrog šest metrov in zgrajen neverjetno trdno. Skoro ves material lz podrtega starega zidovja so s pridom porabili, ln sicer slabšega za izravnavanje cestnega terena, k; je tod precej nižji od ostalega boljšega, kamnitega pa za novo ograjno zidovje ki je priključeno z obeh strani na dosedanji obrambni zid uršulinskega samostana, zategadelj bo na zunaj ta zid precej sirovo zložen iz starega materiala. Vodoravne črte na obzidju še prav posebno učinkujejo. Kamnito zidovje je na vrhu olepšano s prizmatičnimi nastavki, na katerih so nameščeni močni strežniki iz betona. Celotno obzidje, upajo da bo končano še pred božičnimi praznki.
NIKAR SI NE UBIJAJTE MOŽGANOV ZA DARILA SVOJIM DRAGIM!
Pogodili boste pravo v
Drogerija Gregorič
dr. i o. s. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5.
u— Uspela akademija na bežigrajski šolL Pod okriljem PRK je bila v nedeljo ob 17. v dvorani bežigrajske poizkusne osnovne šole akademija pod oaslovom »Slovenska knjiga«. Prireditev je prav dobro uspela, le da vsebina na žalost učencem nižjih razredov ni bila povsem razumljiva. Program je otvoril samogo-vor »Knjiga govor.«, sledile so Ventun-nijeve »Naša putka«, šaljiv prizor J. P. »Ponoči v šoli«, »Rajanje dece« ln «Na-prej«. Zlasti slednji dve točki sta drobno občinstvo živahno razgibali. Dobro sta uspela samospeva Prelovčeva »Uspavanka« in Venturlnijeva »Zdrava Marija«, nato pa je mešani zbor ubrano zapel Grbče-vo »Kralj kraljico vpraša«, Kogojevo »Kaj ne bi bila ves3la« in za zaključek Ventu-rimja »Kraguljčke«. Akademijo jo vodil dirigent in skla/iatelj F. Venturini, ki je svojo nalogo odlično izvedel. Mladim delavcem in njihovim požrtvovalnim vzgojiteljem želimo še mnogo uspehov.
u— Z Brda, lz Rožne doline in Zg. Šiške ter z drugih strani mestne periferije večkrat čitamo želje ln pritožbe zaradi nere-guliranih ulic in cest. Zato objavljamo pojasnilo z mestnega magistrata, da ulic nI mogoče urediti v veliki večini zaradi pretiranih zahtev lastnikov za ceste potreb-
A to bo ob sedanjem vodstvu z lahkoto premostiti. Podobne težave imajo kdaj pa kdaj tudi drugi zbori. Na tej oviri se polet tega zbora in njegovega voditelja vsekakor ne bo ustavil.
Moški zbor Je nosil glavno breme koncerta tudi v umetniškem pogledu. Saj Je Prelovec, ki je ljubil priproste, odkritosrčne, nezamotane na pristno narodno pesem se č.mbolj naslanjajoče oblike, dosegel v moških zborih vrhunec svoje stvari-teljske sile. »Jaz bi rad rdečih rož«, pa »Sedem si rož porezala mi«, ali »Nad mojim grobom«, prekrasno občutena »Hi-šca pri cest' stoji« in že klas čni »Doberdob« so umetnine, ki bodo dolgo ohranile spomin na skladatelja. Zbor je te umetni ne zapel z resničnim čustvom. Ritmičnemu obrazu, kakor ga je očrta! pevovodja, bi bilo težko kaj oporekati čeprav bi v odtenkih mogli izraziti to in ono željo. Upoštevati moramo, da se povevodja ob svojem zboru razraste šele v dolgih letih. Zbor ima v Matulu nadarjenega voditelja in bodo te vrednote v prhodnje prišle ob primernem umetniškem sožitju še lepše do veljave.
Izmed mešanih zborov Je kaj izredno učinkovala »Ave Maria«, ki jo Je Prelovec zložil na latinsko besedilo Blestečemu solističnemu uvodu gdč. Dragi Stainer-jevi Je sledil koralni razmah vsega zbora dc prisrčno občutenega religioznega viška še mogočnejši mora biti vtis te skladbe v cerkvi, kjer bi bile dimenzije zvočnega prostora zanjo primernejše.
Pozabiti ne smemo solista Frid. LupSe. Zapel nam je štiri Prelovčeve samospeve: »Mrzeča, je zunaj trda noč . . .«, »Moja kosa je kr žavna«, »So že rožce v har-telnu žavovale« in »Ti si urce zamudila«. Močan, zdrav glas s prizadevno izrazno silo, ki je v Prelovčeve priproste, narodno občutene skladbe vlil dokaj artizma. je žel zasluženo priznanje. Podobnega aplavza so bili deležni tudi ostali izvajajoči s sol stom Petrovčičem. Pevovodja in solisti
so vrhu tega prejeli vence.
★
PrelovČevega mesta v slovenski glasbeni kulturi ne bo težko označiti. Njegove organizatorne zasluge so izdatne. Ob njem je naše povojno pevsko koncertno življenje raslo, pevska kultura pa našla enega glavnih buditeljev ln pospeševateljev. Kaj pomeni vrhu tega Prelovec za »Ljubljanski zvon« ln njegov delež v našem povojnem koncertnem življenju, je priznano. Ce pa je povojni kult narodne pesmi in ž njim našega glasbenega etosa prodrl na vsej črti, tako da se danes lahko ponašamo s posebnim inštitutom ln smo dokončno v tej pesmi -dognali nekaj samosvojega in izvirnega gre v nemali meri zasluga skladatelju tn harmonizatorju Prelovcu. Kot skladatelj nI iskal širokih oblik in se tudi nI brigal za harmonične pridobitve širokega glasbenega sveta. Ostajal je v formi in vseb ni naše narodne pesmi. V tem žanru, v popesnitvah našega narodnega nape-va je ustvaril močne koncertno poglobljene umetnine, ki bodo dobro rabile povsod.
kjer se bo oglašala naša narodna pesem Drugih globin pa vobče ni iskal in se zanje tudi kot skladatelj ni potegoval. Zato je koncert, posvečen samo njegovim skladbam tako jaano odkril vse njegove zasluge, vrline kakor njegove slabosti.
S spominskim koncertom za svojega dolgoletnega voditelja je »Ljubljanski zvon« krenil na nova. mlada pota. Naj bi njegova nadaljnja smer držala vedno višje. V našem mestu in v njega pevskem življenju mu gre hvaležno poslanstvo.
Dr. B.
Zapiski
JugoSlavfca v nemški Uteratnrl. Na
beograjski knjižni razstavi so na častnem mestu razstavljene najnovejše publikacije, ld pričajo o nemško-jugoslov. kulturnem sodelovanju in sicer: Weegeova obsežna zgodovinska študija »Die Nemanjden«. ki prikazuje postanek, vzpon in konec srednjeveške srbske dinastije Ncmanjičev, dalje prevod novel Iva Andriča, potem novi prevod »Gorskega vijenca«. čigar prevajalka Katarina Jovanovič je pravkar dobila zanj nemško državno nagrado, nova izdaja srbskih narodnih pesmi v znan! zbirki »Insel-Bttcherei« in Gesemannov spis »Die Flucht«, ki opisuje avtorjeva doživetja s Srbi na umiku čez Albanijo.
Oe«k| učbenik siVkohrvatskega jezika je izšel v založbi Masarykovega instituta | za narodno vzgojo v Pragi z naslovom »Srbovharvatština pro každšho«. Avtorja sta Vaclav Hronik in dr. Vida LjackA.
I
DANES PREDSTAVE SAMO OB 16. URL
Večerni predstavi radi koncerta odpadeta.
KINO MATICA, tel. 21-24
CITADELA
po istoimenskem romanu slavnega plsatelja-zdravnika A. J. Cronlna.
I
I
SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. uri izvrstna in zabavna komedija veselega humorja ln krasnih naravnih lepot z našega Jadrana! — KINO SLOGA, teL 27-80
DTO KI A T A nn A KI Rolf Wanka — Llzzl Holzschuh DE.U IN A (lAUIIAn Roszl Csikoo - Tibor Balmaj.

nega sveta. Tako so bili zaradi Ceste na Brdo že komisijski ogledi, vendar pa tudi tukaj, kakor drugje, ni prišlo do sporazuma z lastniki zemljišč in zato nI bilo mogoče ničesar pokrenitl, da bi bile pomanjkljivosti odpravljene ln ustreženo upravi čenim željam tamošnjega prebivalstva Napredek je mogoč samo pri nesebičnem sodelovanju z mestno občino, zato naj bi posestniki zemljišč o vsaki taki priliki ne zahtevali prevelikih odškodnin. Izrabljanj tudi najmanjših prilik za izkoriščanje mestne občine se je razpaslo že tako daleč, da se večkrat lahko govorijo o poskušenem iz siljevanju, ki pa gotovo ne dela časti takim občanom ln jim ne množi ugleda. Zato pa opozarjamo občane, naj pri uteme Ijenih željah predvsem sami vplivajo na svojo okolico in takim škodljivcem posameznih delov mesta sami predočijo splošno škodljivost njihove trdovratnostl.
u— Ljudska univerza, Kongresni trg. Jutri 20. t. m. bo predaval v mali dvorani Filharmonije ob 20. univ. prof. dr. Fran Štele o temi: Umetnost pri zapadnih Slo vanih — II del. Vstop prost.
u— O Antonu Linhartu sloven«ken preroditelju — ob 1501etnici prve uprizoritve njegove županov® Micke — bo predaval- drevi ob 20. uri g. prof. Alfon2 Gspan v predavalnici Trgovske akademije (Bleivveisova cesta). Slavistično društvo vljudno vabi na proslavo Vstop prost
o— Hišni posll-vlagateljl prijavite gp ] žrebanju božičnih nagrad do danes opol dne, ako se še niste! Hranilnica dravskf banovine Ljubljana. (—)
u— Ravnateljstvo Trgovskega učIHščf Robida sporoča, da se prične januarja šestmesečni tečaj za stenografijo in stro iepsje. Pouk po priznani Robidovi meto di, ki prinaša najboljše uspehe. Pojasnila Trnovska ulica 15. (—)
Nad 500 novih vrst okraskov
za božično drevo, čudežne svečlce. sneg girlande, laske, svečke, vato. dalje vse vrst« pastirčkov, ovc In drugih figur za jaslice Za vsakogar dobite
primerno božično darilo
kakor albume iope Satulje šivalne, brivske česalne garniture, manikire, razpršilce ln toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika izbira družabnih iger tn igrač pn
Foto Touristu, Lojze Smuči'
Ljubljana — Prefttrnova ulica 9 ln Aleksandrova cesta štev. 8.
U— Pri Sadjarski ln vrtnarski podružnici Ljubljana - mesto bo prihodnje redno tedensko predvajanje v sredo 20. t m. posvečeno vprašanju: »Zakaj sadno drevje v moiem vrtu ne rodi več in lepših plodov?« Predaval bo g. Ivan Breceljnik. upravnik drevesnice Kmetijske družbe. Začetek ob 19. uri v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljenL
V čevelj
zaprta noga n1 zdrava _ ako je ne negujete Sanoped je nepogrešljiv. Vrečica 2.— Din
u — Ruski pianist NIkita Maealov bo
koncertiral drevi ob o0. uri v veliki fil-harmoničnl dvorani. Pianist Magalov je izredno nadarjen In muzikalen ter ima naisijajnejše kritike iz vseh velikih mest. Nekaj časa je bil tudi spremljevalec znamenitega madžarskega violinista Sziget-tija. Sestava njegovega sporeda sama pove visoko umetniško stonnlo umetnikovo, ki bo izvajal kot uvod Bachovo Kro-matično fantazijo ln fugo. Nato dve sonati Scarlatievi. Beethovno Simfonijo ter naslednja Choninova dela- Nocturno op. 48. Etude op 10 št 8 op. 25 št. 7 in op. 10. št. 4. V drugem delu koncertnega sporeda bo izvajal vseh 15 slik iz Musoreskega Slike z razstave Potidarlamo. da bo ta koncert velik umetniški užitek in "stonnire so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. (—■)
Srajce, kravate • Karničnik • Nebotičnik
u— Zahvala dobrotnikom. Ko smo pred dnev»: objavili prošnjo mladega bivšega trgovskega pomočnika, ki je neozdravljivo bolan za kostno tuberkulozo, da ae niti pro sto gibaftl ne more, se je odzvalo nekaj dobrih ljudi, ki so nesrečnemu možu priskočili na pomoč v denarju in oblek«. Nabralo se je toliko daril, da si je siromak lahko vsaj za najhujše zimske mesce zagotovil streho nad glavo, neka ugledna tvrdka v mestu pa mu je darovala tudi zimski plašč. Obdarovanec se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje, hkratu pa se tudi nadalje priporoča plemenitim ljudem. Njegovo stanje je namreč obupno brez konca in kraja. V zimskem času ne bo mogel iz hiše, ker se še poleti z največjo težavo pomika po cesti, in ne bo mogel do dobrih ljudi. Vrhu tega je nujno potreben toplega perila in kakšnih hlač. Darila iz prijaznosti sprejema uprava našega lista, kjer je na razpolago tud: proeilčev naslov.
u— Za mestne reveže je darovala manu fakturna trgovina Lenaai in Gerkman v Stritarjevi ulici 1.000 din, a tvrdka Sala mun St Lampe v Frančiškanski ulici je poslala mestnim revežem za 2.000 din blaga Mestno poglavarstvo Izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in opozarja vse občane na darežljivost naših trgovskih krogov, ki svoje pred božičem zvišane dohrik' plemenito dele z najpotr■•bnp|fl'inl
Poročila naše II. Izdaje:
Churchill o zadnjih dogodkih na morju
London, 18. dec. s. (Reuter.) Nocoj je ob priliki potopitve nemške oklopnlce »Admiral Graf Spee« govoril po radiu angleški mornariški minister Winston Churchill, ki je izjavil med drugim:
»Admiral Graf Spee« je bil od treh slabše oboroženih angleških križark prisiljen, da se zateče v nevtralno luko. Potem mu je ostala samo izbira med dvema odločitvama: ali da se pusti internirati, ali pa, da sprejme borbo in junaški konec, kakor je to storila »Rawalpindi«. »Admiral Graf Spee« je izbral nekaj tretjega. Prišel je lz nevtralne luke, da se sam potopi.
Naše žrtve v pomorski bitki z »Admiralom Graf Spee« niso bile majhne. Sedaj lahko odkrito povem, da sta bila na križarki »Ajax« uničena dva kontrolna stolpa in da je križarka »Exeter« morala prestati 40 do 50 strelov, ki so bili trikrat močnejši od onih, ki jih je sama mogla izstreliti. Trije 8palčni topovi na križarki »Exeter« so uničeni. Skoro 100 žrtev je bilo na ladji, med njimi večina mrtvih. Kljub temu je križarka »Exeter« ostala še nadalje izven 'uke pred Montevideom in bila pripravljena, čeprav pohabljena, na novo borbo. Odšla je, da izkrca ranjence šele tedaj, ko jo je nadomestila križarka »Cumberland«.
Doma so imele angleške podmornice menda najboljši teden, kar jih pomnim v tej ali prejšnji vojni. V preteklem tednu je predvsem podmornica »Summon« v največji meri zaslužila svoje priznanje. Najprej je s serijo torpedov potopila veliko nemško podmornico, ki je očividno ravno odhajala na napad. Potem je srečala preko-mornik »Bremen« ter ga pardonirala v skladu z mednarodnimi zakoni, čeprav je bil izročen na milost njenim torpedom. Tretjič pa je pretekli četrtek naletela na celo nemško brodovje vojnih ladij na enem njegovih redkih ekskurzij na odprto morje. Izstrelila je 6 torpedov. Eden od teh je zadel neko 6000 tonsko nemško križarko, dva druga pa drugo križarko enake velikosti. Morda sta ti dve križarki še utegnili priti domov, to pa vsaj za eno od njih ni signr-no. če pa sta prišli domov, sta vsekakor za daljšo dobo onesposobljeni za vsako akcijo. Danes prihaja še tudi poročilo, da je podmornica »Uršula« potopila 14. t. m. 6-tisoČ tonsko križarko tipa »Koln« ob ustju Labe, čeravno je bila obdana od 6 rušilcev. Tako je izgubila nemška mornarica v enem samem tednu velik proporc križark, ko je istočasno na drugi strani oklopnica »Admiral Graf Spee« doživela svoj konec.
Nemška mornarica in letalstvo sedaj poskušata, da se znašata nad ribiškimi ladjami v Severnem morju. Včeraj in danes sta poskusili več posameznih napadov na neoborožene trgovinske ladje, vključno neko italijansko, ki plovejo ob angleški obali. Nemška letala so jih napadla tudi s stroj-| nicami. Vesel sem, da lahko sporočim, da je bila nemška vnema v tem primeru večja nego uspeh. Izmed 24 ladij, ki so bile včeraj in danes napadene, je bilo samo 6 majhnih ribiških ladij potopljenih, po^g njih pa ena manjša obalna ladja. Večina drugih, vključno italijansko, pa sploh ni bilo zadetih.
Admiral Graf Spee« še vedno v ognju
Montevideo, 18. dec. s. (Reuter.) Ostanld oklopnlce »Admiral Graf Spee« še vedno gore. Danes se Je na oklopnici primerilo še pet eksplozij.
Sovjetski naval na Mannerheimovo črto
Kodanj, 18. dec. br. (Štefani.) Nocoj so prispele iz Viborga vesti, da je sovjetska vojska danes pričela ofenzivo na Karelski ožini. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je poslalo v borbo ogromne množice pehote, ld jo podpira daljnostrelno topništvo ter veliko itevilo tankov ln oklopnih vozov. Sovjetska vojska Je sedaj v neposrednem stiku s finskimi četami, ki branijo Mannerheimovo linijo. Po prvih vesteh o bitki kosijo finske strojnice in topovi kar cele sovražne oddelke.
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 18. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 212. vojno poročilo:
Proti poldnevu je prišlo v Vogezih do hudega spopada med neko francosko Izvidniško četo ln nemškimi oddelki vojaštva. Francoska četa je ujela nekaj Nemcev, med njimi dva oficirja.
Turška vojaška
misija v Parizu
Pariz, 18. dec. AA. (Havas.) Turška misija, ki jo vodi glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva Menemenzoglu in ki se je mudila več tednov v Londonu, je danes a posebnim britanskim letalom priletela v Pariz, kjer bo ostala v Parizu teden •ini in bo ves čas gost francoske vlade.
Začasni vodja Prizada
Beograd, 18. dec. p. Za vršilca dolžnosti roneralnega direktorja Prizada je bil Imenovan d<">sedanjl direkt or ir DJordje Clri-loaem.ee.