Štev. 45.
V Ljubljani, sreda dne 1L februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
rramlldh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa oh . ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno 10*— četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — >S inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k'	pošilja upravništvu.	s:
Telefon številka 118,
3i
Obrtniki, na delo do zmage!
Jutri v četrtek opoldne se končajo volitve v trgrovsko-obrtno zbornico. Ta dan se pokažete Vi slovenski obrtniki, ki čutite narodno in mislite napredno, ta dan nastop;te Vi, da zmagate. Volitve v trgovski kategoriji so brezdvomno za narodno-napredno stvar dobro izpadle. Treba je danes in jutri le še Vašega dela in truda, da zmagate Vi in da zmaga z Vami narodno-na-predna stranka in narodno-napredna ideja. Pojdite torej in pridobite zlasti še zelenih glasovnic. Vsak poedini glas odločuje. En korak pred volitvijo zaleže, tisoč očitanj po vo itvah nič!
Na delo torej!
Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za veliko obrt
(rumene glasovnice):
Iva« Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey. pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica.
Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchettl. brivski mojster v Ljubljani.	____
Opozarjamo vse volilce, da naj pošljejo glasovnice naravnost tajništvu narodno napredne stranke, oziroma pisarni dr. Novaka v Ljubljani. Najboljše je. da imamo vse glasovnice že danes v sredo v rokah. Najkasneje do jutri (četrtek) opoldne pa moramo j*]10,!1 zadnje, ako jih hočemo še pravočsno oddati. Opozarjamo še enkrat na zelene glasovnice, katerih danes in jutri še kar največ pridobite. Ako storite to, potem je nam zmaga zagotovljena na celi črti! V boj! Na delo!
Kranjski deželni zbor.
(Seja z dne 13. februarja 1912.)
Ob desetih otvori dež. glavar sejo, kon-statira sklepčnost in imenuje za zanisnikarja Posl. Demšarja in barona Borna. Zbornici je došla zahvala nadvojvode Friderika in nad-vojvodinje Izabele na čestitko zbornice Povo* dom poroke nadvojvodinje. (Odobravanje.) Ko poda še glavar ostala predsedniška poročila, preide takoj k drugi točki dnevnega reda k
zakonu o šolskem nadzorstvu.
■
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
x	DredniBtvo in npravništvo:	9
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št L
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana plnafe se ne sprejemajo, rokopisi *e ne vračajo. Za oglMt se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana It zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p*» s:	puBt. — Za odgovor je priložiti znamko. M
• •• •••
n:
Telefon Številka 118.
Prehod v podrobno debato se sprejme z glasovi S. L. S.
Posl. Jarc stavi izpreminjevalni predlog.
Posl. dr. Eger,
protestira proti ravnanju večine, da se izroče drugi veliko manj važni predlogi odsekom, le zakon velike dalekosežnosti ne. Stavi več iz-preminjevalnih predlogov in sicer ponovi vse one. ki jih je že zahtevalo ministrstvo. Ostale predloge, ki jih je že stavil I. 1909. in ki jih ne zahteva vlada opusti, ker ve, da se večina itak ne bi ozirala na nje. ker ni sedaj primorana.
Poslanec Gangl.
Že pri prvi razpravi je obrazložil stališče nar. napr. stranke in je pojasnil, zakaj mora glasovati njegova stranka proti temu zakonu. Takrat je stavil vse polno izpreminjevalnih predlogov, ki so pa bili vsi odklonjeni. Zato se njegova stranka ne bo udeleževala podrobne debate, ker noče govoriti gluhim ušesom.
Stranka je proti krajnim šolskim nadzornikom. Tudi mora nastopiti proti omejevanju pravice učiteljstva, da lahko vrši tudi druge stanu primerne službe, ker je ta pravica zajamčena učiteljstvu že v državnih osnovnih zakonih.
Zakon nalaga učiteljstvu samo nova bremena in zato bi smel priti na vrsto šele takrat, ko bi se že zboljšal gmotni položaj učiteljstva. Tudi se mora izpremeniti ona določba po kateri imenuje zastopnike učiteljstva v deželni šolski svet vlada, ker ti ne zastopajo teženj učiteljstva ampak interes vlade. Zastopnika bi morali voliti učitelji sami. ker samo tak je pravi zastopnik stanu, ker ga izvoli stan sam.
Zaraditega je nar. napr. stranka proti predloženemu zakonu.
Za njim govori dr. Krek.
Med drugiv’ nrotestira proti neki nared-bi, da mora imeti katehet potrdilo od šolskega vodstva, da je vršil redno svojo službo. Ta naredba da je v nasprotju z drž. osnovnimi zakoni, ker spada duhovnik samo pod cerkveno oblast.
Poročevalec dr. Zajc priporoča načrt odbora ter en izpreminjevalni predlog dr. Egra in posl. Jarca.
Nar. napredni poslanci zapuste dvorano.
Pri glasovanju se sprejme vse, kar je predlagal poročevalec.
Nato odredi glavar nadaljevanje
proračunske debate.
Prvi govori posl. Lenarčič.
Slika deželnega gospodarstva ni razveseljiva. I )olgovi naraščajo in kot je že omenil grof Barbo presegajo danes že vsoto kron 20,000.000. Govornik omenja povečanje notranjega dolga in se obrača proti temu. da bi se štel tak dolg med aktivo. Kriti bi se morali vsi redni izdatki z rednimi dohodki, kar se pa ne godi. — Dolgovi rastejo vedno bolj in z novimi investicijami, kot klavnica, električna centrala se bodo> samo še zvišali.
Posl. Žitnik je dejal, da imajo vse druge dežele večje doklade, zakaj potem ne predlagajo tudi tu zvišanje doklad. O. dr. Krek je dejal, da se je — začela — z S. L. S. zlata doba za deželo. — A. I. 1908. se je vknjižilo na posestva na Kranjskem za 8 miljonov K več dolga kot I. 1907. Kie je tista zlata doba?
—	Občine morajo tudi vedno zvišati doklade in sedaj je že pet občin, ki imajo nad 100 odst.
1
LISTEK.
jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ikone so bile zelo stare in radi tega so se babici Ivaniči dozdevale še tem redkejše, kakor ljubiteljem lova staro orožje. Ena izmed njih, zelo stara relikvija, je vživala še posebno spoštovanje babice Ivaniče. Ponosno je pripovedovala, da je to čudodelno podobo njen praded, Hadži-Arsen, naslikal z nogo — trditev, katero nihče ni hotel ovreči, s takšnim prepričanjem je govorila o tem. Nad »kunostazom« je bil vtaknen blagoslovjlen šopek iz Vazaličke in yrbova veja od cvetne nedelje. Bila je razširjana vera, da to prinaša hiši zdravje in blagoslov. Naokrog ob stenah so bile police, obložene s porcelanasto posodo, ki je bilo neob-'lodno okrasje slehrne spoštljive domačije (hiše), a v kotih trioglat podstavek s cvetličniki. Čas je bil že davno izpodrinil staro modo s čilski. ki so tudi semtertje dičili stene z žoltimi jantarjevimi čutorami in okusno okovanimi pipami. Marko si je vsled tradicije pridržal samo eden čibuk za lastno potrebo.
Stena naproti oknom je nekako nadomeščala slikamo. To je bila »Oremitaža* v baj Markovi hiši, ki je obsegala skupaj šest lito-grafiranih ttfik v pozlačenih okvirjih. Slike so
■ Sloveča cesarska umetniška zbirka v Petrogradu.
bile prinesene iz Rumunske in njih čudna iz-bera je kazala kaj priprost okus one dobe. Nekatere so predstavljale prizore iz domačega življenja Nemcev; na eni sliki je bil vpodob-ljen sultan Abdul Medžid na konju s spremljevalci. Druge so predočevale prizore iz krimske vojske: Boj pri Almi, pri Evpatoriji in konec obleganja Silistrijc 1. 1852. Ta slika je imela neverjeten napis: »Resboiul Silistrici (boj pri Silistriji). kar je neka pametna glava preložila in roka zapisala po bolgarski: »ra^oj pri Silistriji«. Ena slika na kraju je predočevala poveljnike v tej vojni, a vsi so bili naslikani samo do kolen. Radi tega je trdil pop Stavri, da je to radi tega, ker so jim bile angleške k roglje odtrgale noge in babica Ivaniča jih je imenovala »mučenike«. »Kdo se je zopet dotaknil teh mučenikov?« je zahrumela jezno nad otroci. Nad sliko z »mučeniki« je bila obešena ura z nihalom in uteži, ki so segali do vajšnice na »zofi«. Ta starosvetna ura je že davno dovršila svojo službo: kolesa so bila oglojena, peresa oslabljena, beli cifernik razpokan in kazalca skrivljena ter nalomljena. Ura je bila podobna živi razvalini. Toda Marko jo je vzdrževal pri življenju z veliko skrbjo in umetnostjo. On sam jo je popravljal, razbiral, skladal skupaj, snažil s peresom, namočenim v olje, za-lepljal luknje koles s papirjem in tako vdihnil za nekaj časa vanjo dušo. dokler ni vnovič obstala. Marko jo je v šali imel za svojega bolnika, bolehajočega na jetiki, toda on in domači so se bili tako privadili na tega bolnika, da kadar mu je žila, ali nihalo, obstala, je tudi vsa hiša postala prazna in gluha. Kadar je Marko začel navijati uro, je ta revni mučenik dajal od sebe takšne hreščeče in srdite glasove, da je celo mačka zbežala iz sobe.
Dve fotografiji udov rodbine sta na tej
Prvi -uradni dan deželnega mesaija.
doklado. Živina je napredovala samo kvalitativno ne pa tudi kvantitativno. O tem ve povedati tudi posl. Kobi, ki si je sezidal velik hlev a mu sedaj prazen stoji. — Govornik se za tem peča z električno centralo. Spominja na Švico. Izkazalo se je, da se v začetku taka podjetja sploh ne obrestujejo, končno pa se doseže 3.6—3.7 odstotno obrestovanje. A to samo takrat, če uporablja industrija te vodne sile. kar je pa pri nas izključeno. Sploh bi pa morala dežela prepustiti take stvari privatnemu kapitalu, delniškim družbam in samo s nakupom večjega števila delnic dovesti take naprave do zmage. — Govornik zavrača očitke, kot da ni nar. napr. stranka ničesar storila za obrtnike. Ideja o obrtnem pospeševalnem uradu je izšla v njenih vrstah in če se ni uresničila, je temu vzrok samo tedanji dež. glavar. Nastopi končno proti izvajanjem dr. Kreka glede zadružništva. Polomi so vedno in povsodi mogoči. Tu delati očitke je neplemenito. Z zahtevo po plemenitosti konča svoj miren in stvaren govor, ki je celo na klerikalce mogočno vplival. Ker je nekdo na galeriji zaploskal posl. Lenarčiču se grozno razvname deželni glavar in ves divji kriči: To je nesramnost! Tisti človek se mora takoj odstraniti in jaz ga izključim od vseh sej v tem zasedanju. To je nesramnost, če se kdo z galerije meša v razprave visoke zbornice.
Za tem govori dr. Pegan.
Odgovarja dr. Trillerju in pravi, da so bila gerentstva uravičena in sicer vsled slabega gospodarstva v nekaterih občinah, vsled upornosti nekaterih občin. Pri delitvi občin pa ne določa noben strankarski moment, temveč samo praktičnost. Samo v enem slučaju bi se moglo to misliti, ali tu se ni izvedla delitev, ker je bila dež. vlada proti temu. Govornik je proti resoluciji dr. Trillerja.
Za njim govori posl. Gangl. Govornik govori za Idrijo, ki jo pozna dežela samo takrat, kadar m®ra plačevati. Peča se nato z razveljav-
ljenjem mandatov posl. Reisnerja in Ribnikarja. S tem dejanjem je pokazala večina, koliko ji je na srcu ljudska volja in pa obsojanje izreka, da gre moč pred pravico. — Omenja razne izreke dr. Kreka, ki kažejo, da ima stranka prakso, ki je različna od teorije. Tako početje navaja mase k nezakonitosti. — Uradnikom, ki plačujejo v Ljubljani davke pa ne stanujejo v Ljubljani se ne dovoli v mestu volilne pravice, dočim se na ljubo okoličanov celo razveljavijo mandati. — Sploh vlada v deželnem dvoru dvojna mera. Računsko poročilo kaže to jasno. Samo dve bori postavki se spominjajo Idrije, čeprav plačuje Idrija 70.000 K doklade, čeprav ne plača dežela za šolstvo ničesar. Govornik omenja prepoved »Sokolu« telovaditi v realki, ki si jo je mesto samo postavilo. — Dalje omenja dvojno postopanje klerikalcev pri prezidavi mestne hiše, kjer velja mnenje enega Klic: kateheta več kot vsa avtonomija. Omenja nečedno ravnanje klerikalne večine, ki je glasovala proti predlogu za pospeševanje obrti v Idriji, ki ni nalagal deželi nobenih bremen. Govornik omenja ravnanje večine v zadevi stavbne in obrtne zadruge v Idriji in še vse polno drugih zahtev Idrije.
Končno še omenja poziv deželnega glavarja na župane, da oni poročajo o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva. Govornik protestira proti upeljavi novih gospodarjev nad učiteljstvom, ker je že starih več kot dovolj.
Na koncu govora se spominja shoda, na katerem je proslavljal delo prejšnjega glavarja, ki je bil takrat še naprednjak, danes popravlja to in proslavlja delavca, ki vstvarja pove vrednote, ki dviga iz zemlje nove zaklade. — (Odobravanje nar. napr. poslancev,)
Ker je odložil posl. Gangl svoj mandat v ustavnem in občinskem odseku se izvoli mesto njega dr. Tavčar.
Ob pol dveh prekine deželni glavar sejo.
Nadaljevanj# seje ob pol štirih.
steni spopolnjevali zaklad slikarske galerije, iz katere je starosvetna ura napravila nekak muzej.
Doktor Sokolov je bi! mlad, dvajsetletni človek, vitke rasti, z leskečimi rudastimi lasmi, modrimi očmi. odkritega, prostodušnega lica, bujne nravnosti, čudak in lahkoživec. Služil je bil kot ranocelnik v enem turškem polku na črnogorski meji, kjer se je dobro seznanil s turškim jezikom in običaji, pil žganjico ter se bratil z onbašijami po večerih, po noči pa streljal v dimnik, da je splašil, vznemirjal in odganjal medvede. Dasiravno so ga »čorbadži« gledali po strani, ter se rajši zatekali po pomoč k zdravniku Grku. bil je zelo priljubljen mladini radi svojega veselega, odkritosrčnega značaja in svojega ognjenega domoljublja. Bil je zmirom prvi v prijateljskih zabavah in zapriseženih komitetih in tema dvema nalogoma je žrtvoval ves svoj prosti čas. Ni obiskoval nikakih zdravniških šol. toda mladina, hoteč ga povišati nad zdravnika Grka, ga je odičila z doktorskim naslovom in on od svoje strani tudi ni čutil potrebe: ugovarjati proti temu. Kar se pa tiče zdravljenja bolnikov, jih je on prepuščal dvema svojima pomočnikoma; zdravemu podnebju balkanske krajine in prirodi. Radi tega se je tudi poredkoma zatekal k svoji farmakopeji, katere latinskih izrazov ni razu-mil in vsa njegova lekarna je bila nameščena na eni polici. Kakšno čudo, da je s tem dejanjem dospel tako daleč, da je svojemu nasprotniku izpodmaknil noge.
Sokolov je bil Markov hišni zdravnik, ki je ravnokar prišel obiskat Asenča.
Drugi gost je bil Ivančo Jošt. Kot dober sosed je prišel k Marku na razgovor, hoteč ga potolažiti. Nekaj časa se je razgovor vrtil okrog večernega dogodka in Ivančo je zelo zgo-
vorno opisoval svoje vtise in svoj nemir.
»Pravim vam,« je nadaljeval Jošt, »da uprav, ko je naša Lala pospravljala z mize. čul scin neko nerazločno propagando* pri vas, baj Marko. Tudi pes je grozno lajal. Prestrašil sem se, to je, nisem se prestrašil, marveč sem rekel Lali: »Lala, kaj se vendar godi pri Marku? Nu, pojdi pa poglej s »čerdaka« na njihovo dvorišče.« Kmalu pa sem si domislil, da to ni žensko delo. Pogumno sem šel na »čerdak« ter gledal: na vašem dvorišču je bilo temno... »Odkod torej ta propaganda?« sem si dejal v duhu, videč mahalo** razburjeno. Lala pa je stala za mano ter me držala za jopič. »Kam?« mi pravi, »ali hočeš mar skočit: k Markovim? »Saj tam ni nič,« ji odvrnem, »zapri sama duri, ki drže k baj Markovim.«
»Ni bilo treba, nič se ni pripetilo,« omeni smehljaje Marko.
»Rekel sem si torej v duhu«, nadaljuje Jošt »moram-to naznaniti v konaku: gospod Marko jc moj sosed, ne smem ga pustiti v nevarnosti. In zares sem stekel doli po stopnjicah, Lala pa je še vedno hlačala za menoj... Glej, da molčiš. sem ji dejal pogumno. In stopivši pred vrata, sem videl, da je bilo na ulici vse tiho.
»Ali Asenčo sedaj spi, baj Marko?« se oglasi doktor, hoteč pretrgati Ivančevo besedovanje. Toda Ivančo se ni dal motiti, pa je nadaljeval:
»Ko sem videl to splošno tišino na ulici, sem si dejal: to ni vse v redu, Ivanče, tega se je treba bati; in vrnil sem se ter odšel skozi zadnje duri, to je. stopil sem na slepo ulico in niz slepe ulice skozi baj Netkove duri. potenj skozi Mahmudkine in preko smetišča strica
*	Hotel je reči: trušč.
'** Četrtinka trga. mesta.
Prvi govori dr. Lampe. Najprvo polemizira z grofom Barbom. Primerjanje Kranjske s Koroško ni na mestu. Koroška ima 75%' doklade na direktne davke in 120%na vino, a ima vendar 1 miljon deficita. Dalje skuša zavrniti očitek, da deli deželni odbor neenako podpore. Ko zavrača dr. Egra pravi, da dobe nemški zavodi več podpore kot slovenski. Za zgled navaja podružnico kmetijske družbe v Kočevju, ki dobiva 26.000 K podpore, dočim vsa Kranjska kmetijska družba samo 20.000 K. Črtala se je le podpora dijaški zalogi v Kočevju, ker je odbor sklenil, da dijaki iz Marijine kongregacije ne dobe podpore. Potem odgovarja dr. Trillerju. Pravi, da ne bo prorokoval, a kmalu na to prorokuje naprednim meščanskim strankam skrajšnji pogin. In z velikansko ogorčenostjo prorokuje, kako bodo naprednjaki, če pridejo do moči preganjali in cvrli uboge katolike. — Očitek grofa Barbo, da majorizira večina vse brezobzirno, ni na mestu, ker je v tem oziru stranka avtonomna. Sploh je pa mnenja, da veleposestvo danes le še zastopa bojno nemško nacionalno stranko. — Če podpira dežela »Zadružno zvezo«, stori to samo zategadelj, ker opravlja Zadružna zveza revizijo zadrug, s čimer si prihrani dežela revizijski aparat.
Dr. Triller: Pa podpirajte tudi Zvezo slov. zadrug!
Gospodarska zveza pa ni prejela%ničesar iz vseučiliškega zaklada.
Triller: Seveda ne, ampak »Zadružna zveza«.
Dr. Lampe je dalje proti kontroli dež. odbora, ker je to avtonomen zatop. Dalje se peča z razveljavljenjem mandatov Reisnerja in Ribnikarja in napoveduje razveljavljenje mandatov poslancev trg. in obrtne zbornice. — Pravi, da ima Ciangla grozno rad,
Gangl: Hvala lepa! da se pa vseeno ne more z njim strinjati.
Govornik pravi, da je končal dr. Triller svoj govor z besedami: Ljudstvo vas bo pro-klinjalo!«
Dr. Triller: Številke, številke!
Lampe: Mi jih ne bomo proklinjali.
Triller: Saj se jih še ne dotaknete!
Govornik pričakuje, da se udeleže nar. napredni poslanci poslanci tudi podrobne razprave.
Klic: Po kaj!
Končno še polemizira s poslancem Lenarčičem, se pa previdno izogiba vseh številk.
Lampetu odgovarja dr. Eger.
Kočevska podružnica kmetijske družbe ne dobiva od dežele 26.000 K podpore ampak samo 800 K. Protestira tudi proti temu, da se dela stranko odgovorno za pisavo njenih časopisov, kot tudi ne dela on za pisavo »Slovenca«, ki je še daleč od one idealne dobe, ko bo poročal vse objektivno, odgovorno njihovo stranko. Kar se pa tiče Marij, kongregacije in podpornega društva, pa pripomni, da je podporno društvo privatno, da deli torej podpore kakor hoče, Marijina kongregacija je pa po razsodbi najvišjega sodišča društvo in torej ne more biti dijak član tega društva. Protestira, da ne poda dr. Lampe Lampe kljub interpelacije pojasnila glede električnih naprav in se čudi da ne vstane vsa zbornica in protestira proti takemu početju deželnega odbora.
Dr. Pegan pojasnjuje slučaj s Kobalovo kletjo in pravi, da je dež. odbor postopal povsem korektno. Dež. odbor je moral razdreti klet, da varuje svojo avtoriteto.
Gangl: Kleti ni, avtoriteta pa je.
Za njim je govoril dr. Triller.
Vabilu dr. Lampeta, da bi sledili nar. napr. poslanci v podrobno debato se ne more odzvati, kljub temu, da se forma izvajanj dr. Lampeta zelo blagodejno razlikuje od referentovega govora. Pro govorniki so govorili o vsem, samo številk se niso dotaknili. Ce bo šele poročevalec odgovarjal na številke je to znak slabosti, ker mu ne more nihče več odgovarjati. Že v znak protesta se ne bomo udeležili podrobne debate. Pa tudi vsled tega, ker se odbijajo vsi naši argumenti pameti, pravičnosti, da rabim parlamentarni izraz ob skali discipline večine.
Grof Barbo zavrača dr. Lampeta glede podpore Kočevske podružnice kmetijske družbe, ki ni podružnica ampak zveza 12 samostojnih po-
Genka in tako naravnost v konak. Vnišel sem in poiskal brez odloga onbašija in mu naznanil, da so vas razbojniki napadli, ker so se kokoši razletele po dvorišču.«
»Saj ti pravim, da tu ni bilo nikogar; zaman si se trudil lvančo. — Ob tem času je že ujma močno besnela zunaj.
»Oh, baj Marko, pozabil sem te vprašati«, reče naenkrat doktor, »ali te ni našel nocoj nek mladenič?«
»Kakšen mladenič?«
»Nek čuden mladenič, dovolj revno oblečen. toda inteligenten, kolikor sem mogel opaziti. Prašal me je, kje je vaša hiša.«
»Kje si ga videl? Mene nihče ni iskal,« odvrne baj Marko očividno osupnjen, česar pa gosta očividno nista zapazila.
Doktor je nadaljeval mirno:
»Nek mladenič me je došel v mraku pri Hadži-Pavlovem sadniku. Vprašal me je spoštljivo: »Ali mi zamorete povedati, gospod, kje stanuje tukaj Marko Ivanov? Rad bi a poiskal, toda sedaj sem prvič tukaj...« Pot me je vodila slučajno semkaj, torej sem mu predlagal, da greva skupaj. Potoma vidim, revež je bil skoro nag — le tenek raztrgan jopič je visel na njem, kolikor se je dalo razločiti v temi... Medel, slab, se je komaj držal pokonci in vreme se je bilo shladilo... Bal sem se ga vprašati, odkod je in čemu je takšen, toda ne-srečnež*se mi je vsekako zelo smilil... Pogledal sem na svojo «garibaldovko», bila je oguljena in šapelji so viseli od nje. »Ali ne boste , jezni, gospod, ako vam dam svojo vrhno suknjo? Saj se sicer prehladite!« Pa mi je dejal: hvala lepa ter vzel suknjo. Tako sva dospela pred vašo hišo, kjer sem ga zapustil. Nu, hotel sem vas vprašati, kdo je bil oni mladi človek?«
(Dalje.)
družnic. Tudi se ni pritoževal vsled majorizaci-je večine, temveč je le izvajal, da bi bilo slabo, če bi se to izvajalo v gospodarskem oziru. Končno še zavrača napade na veleposestvo in očita dr. Lampetu, da se pusti uplivati od slovenskih časopisov, ki delajo samo zdražbo.
Posl. Gangl konstatira, da je v zadevi Ko-balove kleti storil napako dež. odbor, ki ni hotel kljub opominom poslati na lice mesta strokovnjaka.
Dež. glavar prekine govornika, češ, da Ko-balova klet ne spada v proračun.
Gangl: To sem hotel povedati in to pravico vendar imam.
Kot zadnji govori referent dr. Krek.
V znak protesta brezobraznega nastopanja dr. Kreka v tej debati zapuste vsi nar. napr. poslanci in Nemci dvorano.
Po sklepnih besedah referenta sklenejo Nemci, ki so se med tem vrnili in klerikalci prehod v podrobno debato.
V podrobni debati stavijo poslanci več iz-preminjevalnih predlogov.
Med drugimi se oglasi k besedi tudi posl. Hladnik ki vehementno napada orožništvo in navaja nebroj slučajev, iz katerih da se jasno vidi, da so orožniki pristranski proti pristašem S. L. S.
K debati se oglasi deželni predsednik Schwarz ki protestira, da posl. tako napada orožništvo, ne da bi podkrepil svoje trditve z dokazi. - Zahteva navedbo imen. da se morejo potem vsi krivci kaznovati. Napade na orožnike pod zaščito imunitete smatra za nedopustne.
V smislu posl. Hladnika govorita še posl. Jarc in dr. Pegan, na kar sprejme zbornica zakon z izpreminjevalnimi predlogi in resolucijami. Seja se nadaljuje. Poročilo o koncu seje priobčimo prihodnjič.
SPLOŠNI PREGLED.
Brambna reforma. Včerajšnja poročila trdijo, da se je dosegel med avstrijsko in ogrsko vlado v vprašanju brambne reforme popolen sporazum. Situacija je bila jako kritična, ogrski ministrski predsednik je pozval brzojavno na Dunaj finančnega ministra Lukacza, vršile so se dolge konference, prijavljena je bila tudi Lukaczova avdijenca pri cesarju za slučaj, če se ne doseže nobenega sporazuma, vsled česar bi moral Khuen podati svojo demisijo, na kar bi stopil Lukacz na čelo vlade. A do Lukaczove avdijence ni prišlo, ker se je baje v mnogih konferencah med posameznimi ministri dosegel popolen sporazum. Na kaki podlagi osniva ta sporazum se ne ve, ker bo šele v soboto ogrski minstrski predsednik Khuen podal v zbornici poročilo o svojih pogajanjih ter o rezultatih. Vprašanje pa je rešeno samo provizorno, ker se ogr. opozicija gotovo ne zadovolji s sklepi contra ogrski vladi. — Prisotnost Kliuena in Lukacza na Dunaju pa je dala povod tudi drugim konbinacijam in to z ozirom na bolezen in opasno stanje ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala. Trdilo se je, da je Khuen namenjen njegovim naslednikom, a Lukacz prevzame predsedništvo ogrskega parlamenta. Vendar se od ogrske strani ta poročila dementirajo. ter se trdi, da je Aehrenthalov naslednik skupni finančni minister Burian. Avstrijska kakor ogrska javnost je radovedna na rezultate uspelih pogajanj, ker je od istih odvisna tudi usoda obo-jestrankega parlamentarnega dela.
Novo srbsko ministrstvo je sestavljeno tako: predsedništvo in zunanje zadeve dr. Milovan Milovanovič; notranje zadeve: Nastas Petrovič; finance: Stojan Protič; prosveta: Ljuba Jovanovič; javna dela: Joca Jovanovič; pravda: Mihajlo Jovanovič; narodno gospodarstvo: Milan Kapetanovič; vojno ministrstvo: general Stepo Stepanovič. Vlada bo izposlovala razpust skupščine že za dan 16. t. m. nove volitve se bodo vršile v aprilu, a nova skupščina se snide začetkom maja.
DNEVNI PREGLED.
Zmaga narodno-napredne stranke pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. Včeraj popoldne se je začel skrutinij za srednjo in malo-trgovsko skupino trgovsko-obrtne zbornice. V srednji trgovini je oddanih nad tretjino naprednih glasov več kot klerikalnih in nemških, ki so volili skupaj klerikalne kandidate. Klerikalna lista je dobila nad 200 glasov, napredna pa okoli 400. Da so v tej skupini dobili tako veliko glasov imajo se zahvaliti Nemcem, ki so oddali zanje v tem razredu nenavadno veliko glasov. Skrutinij v tej skupini še ni končan, vendar pa pri tako veliki diferenci naprednih in klerikalnih glasov rezultat ne more biti drugačen kot da zmagajo napredni kandidati. Gospodom Viktorju Rohrmanu, Feliksu Urbancu in Josipu Perdanu že danes lahko čestitamo kot novoizvoljenim zborničnim svetnikom. V mali trgovini (modre glasovnice) je izid skru-tinija še povsem negotov. Od narodno-napredne stranke je bilo oddanih 700 glasovnic. Nemških glasov je bilo oddanih 32, ki so se vse glasile na ime klerikalne kandidatske liste. Čisto klerikalnih glasov je bilo manj oddanih kot naprednih. Nemci in klerikalci so skupaj oddali več glasov kot naprednjaki, razlika je pa malenkostna (okrog 11 glasov). Ker so med oddanimi glasovnicami vštete tudi vse neveljavne, je izid zelo dvomljiv. Z ozirom na to, da je duhovščina v raznih krajih na deželi kar na debelo sama podpisavala glasovnice tako, da je baje kar po 20 glasovnic od enega klerikalca podpisanih je zelo verjetno, da bo število klerikalnih glasovnic, ki jih bo komisija priznala za veljavne padlo. Mi smo uver-jeni, da so vsi oddani napredni glasovi veljavni. dočim zelo dvomimo o veljavnosti velikega števila klerikalnih glasov. Ako bo komisija to pot izvršila skrutinij z vso strogostjo in brezobzirno pravičnostjo, potem je zmaga narodno-napredne stranke tudi v mali trgovini zagotovljena.
Kako zlorabljajo klerikalci javne zavode za svoje osebne koristi. Da so klerikalci, kar je med njimi brihtnejših ljudi, sami koristolovci in pravi koritarji, je tudi že na pristaših S. L. S. dognano in dokazano. A da so taki koristolovci kot nam kaže Ogrinov slučaj, bi pa vseeno ne verjeli. »Slov. Narod« poroča, da si je zidarski mojster Ogrin v Ljubljani kot načelnik denarnega zavoda sam sebi brez dovoljenja ostalega odbora in nadzorstva dovolil kredit v znesku 58.000 K. Ta Ogrinova molzna kravica se imenuje »Obrtno - kreditna zadruga«, ki ima uradne prostore na Dunajski cesti št. 32. In zidarski mojster Ogrin se upa kandidirati v trgovsko-obrtno zbornico. Zopet ena lepa cvetka klerikalnega koritarstva!
Oražem zopet obsojen. Včeraj dopoldne je c. kr. deželno kot prizivno sodišče obsodilo občinskega gerenta v Mostah Josipa Oražma, s tem, da je zavrnilo njegov ugovor proti prvi razsodbi, po kateri je bil gostilničar Črne o-proščen vsake krivde. Kakor okrajni sodnik, spoznal je tudi sodni senat, da se je Črne opravičeno izrazil o neredu v blagajniških knjigah. Dokaz resnice se mu je popolnoma posrečil, dokazal je, da je bil v knjigah nered, da se je delalo v škodo občine; kdo je nerede zakrivi ne pride v poštev, ker je za vodstvo knjig odgovoren le mož, ki ga je vlada imenovala občinskim gerentom! Gerent Oražem je zidal pet hiš. a stavbena taksa je v knjrgah vpisana ena. Oražem nima tudi potrdila o ostalih štirih taksah. Zlasti kričeč dokaz Oražmove krivde je pa sestava volilnih imenikov, ker je Oražem vedoma naročil sestavljaču Ragazziju, da naj sestavi napačno volilni imenik, da na ta način podaljša svoje gerentstvo, najel je tudi dva svoja somišljenika, da sta vložila proti imeniku rekurz, vsled česar je bila občina oškodovana za novo svoto. Dokaz resnice, to je z drugimi besedami, Oražem je zakrivil nered v občinski blagajni, se je posrečil in Črne je govoril upravičeno, ko je trdil, da se je v občini zapravljalo! C. kr. deželno sodišče je dokazalo c. kr. deželni vladi, kake ljudi nastavlja ta na nasvet deželnega odbora občinskim gerentom. ljudi, ki zapravljajo občinski denar, ki izkoriščajo svoje mesto v lastno korist. Ironija je pač, da je zagovarjal Oražma oni dr. Pegan, ki je v včerajšnji seji deželnega odbora očital raznim občinam primanjkljaje v občin skih blagajnicah, a Oražma in njegovega go spodarstva ni omenjal. Seveda to je prav klerikalna taktika! Mi pa konstatiramo: Oražem, ki mu je deželno sodišče utisnilo na čelo pečat, da je zakrivil nered v občinski blagajni, je še vedno vladni gerent v Mostah. Deželna vlada mu daje tudi nadalje priliko, da nadaljuje to, kar je vršil doslej! V svojem govoru je rekel Pegan, da bi spadal bivši občinski tajnik pred drug forutn, senat pa je obrnil to Peganovo trditev in rekel, da spada pred ta forum, ki se mu pravi državno pravdništvo in kazensko sodišče občinski gerent Oražem! Mi čakamo sedaj, kaj stori c. kr. deželna vlada, ako se ta ne gane, govorili bomo naprej! Dejstvo, nepobitno dejstvo je in ostane, da je na čelu inoščanske občine mož. ki ga je c. kr. deželno sodišče proglasilo krivim neredov v blagajniških knjigah in priinankljajev v občinski blagajni. Oproščeni Črne je trdil, da je Oražen goljufal oziroma zapravljal na škodo občine, sodišče ga je oprostilo in s tem odgovorilo na vprašanje: kaj je Oražem, ki ga je c. kr. deželna vlada imenovala občinskim gerentom v Mostah?
Visoko odlikovanje. Bivši tajnik zagrebške trgovske in obrtne zbornice g. Milan Kre-šič je imenovan članom francoske častne legije v priznanje njegovih zaslug za francosko-hrvaško zbližanje.
Nov hrvaški list. Hrvaški munkači pod vodstvom bana Čuvaja so sklenili izdajati svoj dnevnik, ki začne izhjati pod imenom »Jutar-nji list«. Glavni urednik bo nekdanji veliki o-pozicionalec in od vlade večkrat suspendirani profesor pisatelj dr. Cihlar-Nehajev. Bržkone bo počakal Čuvajev »Jutranji list« isto usodo, kakor jo je svoječasno Rauchova »Ustavnost«.
Nov hotel v Ajdovščini? V Ajdovščini se snuje konsorcij, ki bi naj sezidal nov hotel. Za ustanovitev govori rastoči promet s tujci in naraščanje vojaštva. Proti ustanovitvi se pa tudi marsikaj lahko navaja. Najprej bode tedaj priti na jasno, ali je za nov hotel v Ajdovščini sploh potreba.
Letošnji kongres esperantistov se vrši od 1L do 18. avgusta v Krakovu. Zato je že tudi izšel »Vodnik po Krakovu« v esperantu. Prirediti hočejo tudi razstavo vseh dosedaj natisnjenih esperantskih spisov in del, gledališko predstavo v esperantskem jeziku in internacionalni ples v krojih in nošah vseh mogočih narodov.
Iz ljudsko-šolske službe. C. kr. okr. šol. svet za ljubljansko okolico je imenoval mesto obolele učiteljice gdčne. Avguste Erbežnik proviz. učiteljico gdčno. Terezijo Grebenc za suplentinjo na ljudski šoli v D. M. Polju. — Okr. šol. svet v Krškem je premestil učitelja g. Alojzija Lomška iz Cerkelj na ljudsko šolo v Vel. Trnu.
Dražbe. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Žužemberku so po zamrlem Jos. Poka pl. Poka-falva na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine: Hiša v Žužemberku št. 61 s 2 hlevoma in svinjakom, vrt, 4 njive, 3 travniki, 3 gozdi in drugo. Prodajalo se bode skupno ali posamezno. izklicna cena znaša 34.000 K, pod katero se ne bo prodajalo. Dražba se bo vršila 4. marca 1912 ob 9. dop. v Žužemberku pri sodišču soba št. 6. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izku-pilo je položiti tretjino v 14 dneh po odobritvi ostanek pa tekom 3 mesecev pri sodišču. — Pri c. kr. okr. sodniji v Metliki se vrši dne 1.) 11. marca 1912, dopoldne ob 9., pol 10. in 10.;
2.) 1. aprila 1912, dopoldne ob pol 11. uri dražba zemljišč:^ a) vlož. št. 3 kat. občine Pre-bišje. obstoječega iz hiše in gospodarskih poslopij in 56 parcel njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, enega vrta in enega vinograda v vrednosti 9369 K 39 h ter pritiklin, ene kadi za ki-
slino, enega voza, enega gnojnega koša, ene slamoreznice in ene brane v vrednosti 38 K; b) vi. št. 267 kat. obč. Štrekljevec, obstoječega iz ene hiše in enega travnika v vrednosti 438 K 84 vin.; c) vi. št. 125 kat. obč. Slamnavas, obstoječega iz gozdne parcele štev. 724/1 v vrednosti 63 K 52 h; d) vlož. št. 48 kat. obč. Gabrovec, obstoječega iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vrta in pašnikov v vrednosti 1577 K 44 h ter pritiklin vrednih 5 K 80 h. Najmanjši ponudek znaša ad a) 3768 K
b) 287 K 24 h’.ad c) 42 K 36 h’ ad d) 1055 K 50 v; pod temi zneski se ne prodaja.
Pri c. kr. okr. sodniji v Krškem se vrši dne _. marca 1912 dop. ob 9. uri in po potrebi tudi naslednje dni na licu mesta parcel, začenši v zavezančevem vinogradu na Goleku dražba zavezancu lastnih zemljišč vlož. št. 51 kat. obč. Vel. Pudlog in vi. št. 870 kat. obč. Ravno in sicer: ali po celih posameznih vložkih, ali po skupinah posameznih parcel ali po posa-meznih paicelah s pritiklino vred, ki sestoji iz treh sodov, dveh kadi j in enega pajkelna; druga pritiklina se ni našla. Nepremičninam, koje je prodati na dražbi, je določena vrednost: a) vlož. št. 870 kat. obč. Ravno na 1026 K 20 v b) vlož. št. 51 kat. obč. Vel. Pvdlug 28.131 K 55 v. Prjtiklini pa na 116 K. Najmanjši ponudek znaša ad a) 683 K 13 v, ad b) 18.831 K
70 v; pod tem zneskom se ne prodaja.   Po
zahtevanju stečajnega sklada Glavne 'posojilnice v Ljubljani, zastopane po dr. Jos. Oblaku odvetniku v Ljublani, bo dne 29. februarja t. L dop. ob 10. uri pri c. kr. sodniji na Brdu v izbi št. 5 dražba zemljišča vlož. št. 44 kat. obč. Dob, obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, ležeče ob okrajni cesti in ugodno za letoviščarje. Nepremičnini, ki jo
Jie}nnr°i^al'r na dra^’ ie določena vrednost na l^UU K. Najmanjši ponudek znaša 800 K; pod tem zneskom se ne prodaja.
LJUBLJANA.
Pri društvu hišnih posestnikov vre. Kakor se nam poioča se člani društva hišnih posestnikov razburjajo radi letnih 130.000 kron, ki jih bo morala Ljubljana plačevati za državno policijo. Baje hočejo zahtevati radi tega izreden občen zbor, oziroma shod, na katerem hočejo protestirati proti tako visokemu in novemu obdačenju Ljubljane. Pri omenjenem društvu ima vedno prvo besedo tudi dr. Gregorič. Ta pa seveda ima vedno svoj jezik zavezan kadar bi bilo treba govoriti. Hišni posestniki naj se nanj prav nič ne zanašajo. Niti kot načelnik ljubljanskega vodstva S. L. S., niti kot hišni posestnik ne bo dr. Gregorič ničesar naredil. On
u.st0 navadna sirkova metla, s katero klerikalci po Ljubljani pometajo. Samostojnosti in vpliva dr. Gregorič nima nobenega.
i	fD?.n.es ,zvečxer se vrši v Narodnem domu obi tmski ples. Nanj smo že tolikrat opozarjali, da opravičeno pričakujemo, da ne bo ni-Kogar, ki bi se ga zanesljivo ne udeležil Danes bo v Narodnem domu eden najlepših predpustnih večerov.
. Valčkov večer. Člani Slovenske Filharmonije prirede pod tem naslovom v pondeljek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer svojo prvo plesno prireditev pod naslovom Valčkov večer. Na tem plesu bo polnoštevilna Slovenska Filharmonija igrala najlepše valčke. Dirigiranje je iz naklonjenosti prevzel g. kapelnik Talich. Vstopnina 1 K
vJ5tl3 Pr.lreditev za Ljubljano nekaj novega, a cisti dobiček namenjen podpornemu skladu Slovenske hlharmonije, ki je nudila že toliko umetniškega užitka a tudi zabave je pričakovati od strani ljubljanskega občinstva obilne u-deležbe.
Preselitve v Ljubljani. V zadnjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 356 rodbin oz. strank, ki so štele skoro 1700 oseb. Priselilo se je na novo 21 družin, izselilo pa 16 strank, ker jih je poklic zval v druge kraje. — Malih in srednjih stanovanj še vedno primanjkuje. Nekateri hišni posestniki so zopet najemnino zvišali.
Umrli so v Ljubljani. Marija Woelfling hči tov. mizarja, 2 meseca, Marije Terezija cesta 11. — Lovro Svetina, bivši delavec, 86 let, Ra-deckega cesta 11 V deželni bolnici: Ivan Poženel uz.tkar 66 let. - Fran Berlan, hlapec, 53 let. Stanko Zalar, tov. delavca sin, 3 mesece. Ferdinand Jerančič, sin tapetniškega pomočnika, 11 mesecev. — Metod Ro-solmk, rejenec, 3 dni.
Tujci v Ljubljani. Dne 12. svečana: Anton Kovačič, trgovec, Opatija. — Dr. Viktor Tiller protesor, Novo mesto. — Rudolf Schietzold dramaturg, Berolin-Eisenach. — Dr. Karl Bolim,' okr. zdravnik, Kočevje. — Evgen Swoboda, c! K>'- carin, višji nadzornik, Dunaj. — Pogačnik Poslanec, Podnart. — Stotnik Ferlinz, Reka. — f^anc Žagar, lesni trgovec, Stari trg. — Bruno Wmter, Lipsko. — Maks Zimmermann, Vrati-slav. — V. Rasch, Norimberg. — Kihs, Grooz, Budimpešta. — Unger, Janauh, trgov. Trst — Jakob Kavšek, trgovec, Lovran. — V. De Ganeva, trgovec, Reka. — Franc Nedved, arzenal, nadmojster, Pulj. — Jos. Schmidt, Barringeii.
— Christian, Firikes, Lorez, Wallner, Lassnig, Grundner, Reich, Zuckerbacker, potniki, Dunaj.
— M. Križ, posestnik, Prezid. — Luigi Cape, industrijec, Milan. — Dr. E. Gliicklich, želez, nadzornik, Trst. — A. Ribič, viš. inžener, Ce-je. — Baron Frid. Rechbach. grajščak, Krum-perk. — Baron Oton Abfaltern, c. in kr. komornik, Križ.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri eno in pol ure trajajoči vojni posnetek je privabil včeraj v »Ideal« polno ljudi. Najbolj interesantne so serije: Eksekucija morilca, ki je umoril enega oficirja in 6 vojakov ter boj pri Bir-Tobrasu, kjer se vidi pri prodiranju padati od (rogelj zadete Italijane. Hladnokrvni operater tega smrtno nevarnega posnetka je dobil za ta posnetek ogromno odškodnino. Na koncu sporeda velekomična slika s priljubljenim »Maks -.inderjem«, ki vzbuja velikanski smeh »Maks žrtev bordoskega vina«. Prihodnja privlačnost drama: »Zivljenska laž« in velekomična burka »Poročni večer«.
tudi 2 svoji skladbi, ki sta jako ugajali. Višek koncerta je bilo Sarasatovi »Ciganski motivi«, kjer je pokazal Kocian svojo fenomenalno tehniko združeno z globokim umetniškim čuvstvo-vanjem. Vmes je zapel mešani zbor »Pevskega in glasbenega društva« pod vodstvom g. Michla dva krasna zbora in sicer Bruckenerjev »Ave Maria« in Pirnatov »Oblaku«. Pevski zbor razpolaga z dobrimi glasovi inteligentnih pevk in pevcev. Zlasti velja to o basih in ženskih glasovih' ki pa niso nastopili dovolj enotno. Ker v zboru še ni tiste idealne discipline, ki bi mu omogočila, da bi se vršile mnogoštevilne skušnje, bi bilo priporočati, da se za drugikrat izbero nekoliko ložje skladbe. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo dvorano »Trgovskega doma«, je bilo z vsem koncertom prav zadovoljno.
Gospodična T. Thalerjeva gostuje v nedeljo zvečer v Trstu ter poje ulogo Jelene v opereti »Caričine amaconke«.
G. Ljubiša Iličič gostuje v petek zvečer v Zagrebu ter poje naslovno ulogo v opereti »Baron Trenk«.
»Vijesti« hrvatskoga društva inžinira i arhitekta in Društva inženirjev v Ljubljani, letnik XXXIII. št. 2 imajo sledečo vsebino: ing. Orag. Gustinčič (Ljubljana): Agrarske operacije v Avstriji (s posebnim ozirom na Kranjsko); ing. Aleksander Kaiser (Budimpešta): Krov od armiranog betona; ing. Miroslav^ Kasal (Ljubljana): Vplivnice statično nedoločenih konstrukcih nekonstantnega prereza. K. G.: Stropna konstrukcija patent Seidel. Društvene vijesti. Osebne vijesti. Različno. Književnost. Pregled časopisa. Iz uredništva.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
PARLAMENTARNO.
Dunaj, 13. februarja. Odsek za državne u-službence je danes sprejel predlogo regulacije plač, ter enoglasno sklenil urediti tudi prejem-ke pisarniških poduradnikov. Med poslanci in zastopniki vlade je prišlo do ostre in razburljive debate, zato je odsek sklenil, da k prihodnji seji ne povabi več vladnih zastopnikov.
Dunaj, 13. febr. V pari. je prišla deputa-cija poštnih uradnic, ki je zahtevala, da naj se odpravi zloglasni celibat. Poslanci so obljubili, da se bodo zavzeli za odpravo celibata.
Dunaj, 13. februarja. Pri notranjem ministru Heinoldu in finančnem ministru Zaleskemu se je oglasila danes deputacija poštnih uradnikov, ki je zahtevala takojšnjo upeljavo službene pragmatike.
BRAMBNA REFORMA.
Budimpešta, 13. februarja. Ogrki ministrski predsednik Khuen je danes dolgo časa konferi-ral s Kossuchom. Potankosti o tem pogovoru ki se je tikal brambne reforme, so se proglasile tajnim.
PRAŠKE DEMONSTRACIJE IN OGRI.
Budimpešta, 13. februarja. Vest o praških demonstracijah so jako razburile in razjezile madžarsko javnost. Listi ostro napadajo Cehe. »Pesti Hiralp« pravi, da naj Avstrija pomisli, da je le Ogrska ona polovica, na katero se more opirati monarhija in z njo kaznovati druge narodnosti.
JAMSKI MUZEJ V POSTOJNI.
Dunaj, 13. februarja. Ministrstvo za uk in bogočastje je nakazalo za jamski muzej, ki se ima otvoriti v letu 1913 v Postojni, znesek 20 tisoč kron.
NIŽJEAVSTRIJSK1 DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 13. februarja. Nižjeavstrijski deželni zbor je danes v daljši debati sprejel proračun
NADVOJVODA RAINER BOLAN.
Dunaj, 13. februarja. Stari nadvojvoda Rainer, ki praznuje te dni svojo demantno poroko, je obolel in mora ostati v postelji.
VELIK SHOD V OPATIJI.
Opatija, 13. februarja. Sinoči se je vršil v Opatiji velik shod proti razmeram na Hrvaškem. Posl. Cervar je poročal o pogajanjih z Italijani in označil neuspešnost istih. Sklenila se je resolucija v kateri se zahteva prekiniti z Italijani vsaka pogajanja in začeti najodločnejši boj proti umetni večini v istrskem deželnem zboru.
FRANCOSKA ZRAČNA MORNARICA.
Pariz, 13. februarja. Tu se je ustanovilo društvo, ki hoče nabirati prispevke za ustanovitev velike francoske zračne mornarice.
NEMŠKI DRŽ. ZBOR.
Berlin, 13. februarja. Današnja seja nemškega državnega zbora je trajala le par minut, ker jo je prvi podpredsednik Scheidemann na zahtevo poslancev takoj zaključil. V jutrišnji seji se izvrši volitev predsednika. Sporazum se dosedaj še ni dosegel noben. V stranki narodnih liberalcev vlada razopr, manjšina kluba se nagiba k desnici.
KALDANEOV OBISK.
Petersburg, 13. februarja. Riječ komentira obisk angleškega vojnega ministra Haldanea v Berlinu na ta način, da bi naj Haldane popravil nerodne govore angleških gostov v Rusiji.
DUNAJSKI FRANCOSKI POSLANIK.
Pariz, 13. februarja. Vest, da bo odpoklican sedanji francoski poslanik Croncier na Dunaju, se v diplomatskih krogih dementirajo.
IT ALI J ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 13. februarja. Turška vlada je sklenila zapreti vse italijanske trgovine, ako začne Italija z akcijo na evropskih tleh.
Malta, 13. februarja. Italijanska bojna mornarica se z vso naglico pripravlja na velike dogodke. Po pripravah sodeč, odpluje bojna mornarica v najkrajšem času na odprto morje.
RAZNO.
*	London — mesto beračev. Več beračev kot jih je v Londonu, ni menda v nobenem velikem mestu. Društvo za »odpravo beračev« je v lanskem letu posredovalo več kot v 25.000 slučajih. Izkazalo se pa je, da ti londonski berači niso taki reveži, kot se kažejo in ni čuda, skoro prirojena navada londonskega meščana je, da podpira dnevno z večjimi ali manjšimi zneski berača, ki sloni pri hiši, ki je njegova last, ali pa v njej stanuje in statistika, seveda nikakor ne natančna, izkazuje vsako leto nad
2	miljona K samih darov. Ti berači so skoro na boljšem, kot pa pridni delavci in postopači. Iz vseh angleških provinc najdejo podnevi zavetišče na londonskih ulicah, ponoči pa v nalašč zato prirejenih zavetiščih. Popreje omenjeno društvo ima cel muzej raznih sredstev in načinov, kako si ti berači priberačijo dnevni svoj »zaslužek«, bodisi da ponujajo mimoidočim vžigalice ali kaj druzega, ker po zakonu ne smejo javno beračiti. — Ne verjamemo, da bi bili vspehi društva res kaj veliki, kajti, kar napravi na jedni strani dobrega in izboljšava^ ter pretvarja lenuhe v dela — hoteče. če že ne dela željne ljudi, privablja na drugi strani v mesto celo vrsto postopačev, lenuhov in druge vrste takih in enakih ljudij, ki odvzemajo s svojim življenjem podporo res potrebnim in revnim Londončanom.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 13. februarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912	.	za 50	kg	11-91
Pšenica za mesec oktober 1912	za 50	kg	1181
Rž za mesec april 1912 . .	.	za 50	kg	10 66
Koruza za mesec maj 1912 .	.	za 50	kg	903
Oves za mesec april 1912 .	.	za 50	kg	10-36
Albert Pečevtiik
zasebni uradnik v Ljubljani
Minka Novak
hčerka profesor Novaka v Gorici
Vabilo
S ffifžžŠS&i na
vernico
katera se vrši
na Debeli četrtek dne 15. februarja v gostilni pri Pavšku
Martinova cesta št. 36.
Začetek ob 8. zvečer.	Vstop	prost.
Na obilno udeležbo vabita	137
Rozalija in Ivan Pavšek.
slana “
IIIIMIIIMHCIIIt
v Ljubljani ==
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Nnjfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba.
V	kavarni »Central« bo danes in prihodnje dni koncert slovitega dunajskega damskega orkestra. Glej oglas.
Vremensko poročilo. Dne 13. februarja t. I. Dopoldne: Stanje barometra v mm: 736.4. — Temperatura v C°: 0.6. — Veter: sl. svzh. — Megleno. — Popoldne: Stanje barometra: 735.5.
—	Temperatura: 10.7. — Veter: jug. Nebo: del. jasno.
DRUŠTVA.
Muzejsko društvo za Kranjsko ima danes svoj občni zbor, a ne kakor smo prej poročali ob 6ih ampak že ob pol petih popoldne.
Zabavni večer priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v soboto 17. t. m. v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski eesti. Svirajo tamburaši. Ker je za izborno zabavo vsestransko preskrbljeno, se gotovo vsi elani in njih rodbine udeleže te priredbe. Vstopnina 20 vin., začetek ob 8. zvečer.
Slavčeva maškarada »Veliki pustni korzo« "a pustno nedeljo 18. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« obeta biti letos posebno živahna. Zanimanje za to pri občinstvu zelo priljubljeno maškarado je veliko. Raznovrstnih mask bode vse polno, posebno vgajala bode velika skupina »Veselih bratcev« z »Gambrinusom« na čelu. Pustnemu korzu primerno, bode dvorana bogato okrašena kar bode na veselo razpoloženje vsekakor jako dobro uplivalo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Mar. Majcenova v Št. Janžu 5 K »z ozirom na Patentirano laž v zadnjem Domoljubu«. V gostilni g. Gregorja Peternela v Poljanah pri Škofji Loki se je nabralo na Klobovsovi svatbi 12 K •85 vin., vsoto je poslal družbi g. Peternel. Hvala! — Naši rojaki v Ameriki za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Fr. Sakser je poslal 50 K 70 vin. po naročilu g. Antona Kranjc, Taylor, Wasch. Iskrena hvala! —Tonček, Vinko in Bra-tomil Rebek v Celju so poslali C. M. družbi hranilno knjižico v znesku 69 K 4 vin. z dopisom: V nepozaben spomin dne 23. prosinca t. I. umrlega bratca Jankota pošljemo kot dediči njegove lastnine hranilno knjižico kreditne stav-zadruge »Lastni dom« v Celju v znesku
K 4 vin. sad pokojnikovega štiriletnega truda v prii] koristni družbi sv. Cirila in Metoda, za katero se je tudi dragi pokojnik navduševal. Rodoljubnim darovalcem srčna hvala!
Idrijska podružnica »Slov. planinskega društva priredi dne 17. februarja t. 1. v pivarni pri »Črnem orlu« »Planinski direndaj«. Vsakdo dobrodošel, posebno gostje v turistovskih in narodnih nošah.
Občni zbor podružnice društva zemljemerskih uradnikov na Kranjskem se vrši 9. marca 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta. V nedeljo dne 10. ^arca ob 10. uri dopoldne kolegijalni sestanek z eventuelnim predavanjem geom. in ing. Drag. 'luštinčiča istotam. Gg. kolege opozarjamo, da Prosijo pravočasno za dopust.
Tamburaško društvo »Kolo« v Trbovljah Priredi v nedeljo dne 18. t. m. svojo predpustno veselico v prostorih gospoda Ant. Volker-ja. Začetek ob 4. uri popoldne.
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Viktor Parma: Caričine amaconke. Ope-Jeta v treh dejanjih. Sinoči se je po dolgoletnem presledku uprizorila Parmova opereta »Caričine amaconke«, ki so dosegle med tem casom na raznih odrih čeden uspeh. Godba te °Perete je lahka in prikupljiva, prepletena bogato z motivi narodnih pesmi, ki jim je Parma ?.r'redil okusno instrumentacijo. Delo se je na hubljanskem odru na novo uprizorilo, kakor stoji
napisano na gledališkem listu, a ta nova J^rizoritev ie bila skrajno žalostna, vse je bilo tako neusmiljeno razvlečeno dolgočasno, nič °Peretnega tempa. Tudi inscenacija je bila krajno pomanjkljiva, grozna naravnost je bila Scena drugega dejanja, ki naj bi predstavljala jpad, a ni bila nič drugega nego par brez vsa-*e£a okusa skupaj zmetanih kulis najrazličnejšega stila. Heleno Zurandovo je pela gdč. 'halerjeva in je dosegla pač edina najlepši us-j*eh. njeni družici ga. Fodransbergova in ga. “ukšekova sta bili taki, kakor smo že rekli 0 njih, ga. Fodransbergova poje, a ne igra. za So. Bukšekovo pa bi bilo bolje, da bi le igrala, ? ne pela! G. Iličič je pel prvič Feodora, pel Ji igral je dobro, kaj drugega se ne more reči. H&ajaia sta tudi v svojih duetih gg. Križaj in ^°rsky. G. Povhe je pa svojega žida popolnoma zgrešil; hotel je posnemati židovski žargon, pa se mu ni prav nič posrečilo, upletal ® nemške besede, kar ni prav nič komičnega; ^rUgi sodelujoči so bili dobri, v lepi maski je ^stopil g. Danilo kot knez Potemkin, a žal rnu je bil tekst Potemkinova vas! — Or-J^ster je bil precej mrtev in ni znal zagreti ^činstva, zato je bil pa tudi sprejem operete J;fecej hladan. Gledališče je bilo srednje obilno.	Quidam.
. 4 Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v a£‘irtek velika lirska opera »Rusalka« (za nepar s .°*iente). — Pripravlja se burleska »Miljon«, 'sala Georges Berr in Marcel Gutllemand.
Čakaj tak<> ma,° opere? Prijatelj našega ri!* ?v se nam bridko pritožuje, da se letos v gle-v“!’SČn tako čudovito zanemarja opera. Prej-t(?Ja.leta je bilo v tem oziru čisto drugače. Le-s imamo jako dragocene operne moči, ima-0 Pevski zbor, kakor že dolgo ne in vendar lik ^evcertl ter pevkam niti ne nudi dovolj pri-lir?’ ^ se uveljavili. Tudi se popolnoma prest* rePertoirni program, ki ga je ravnatelj-.o razglasilo začetkom sezone. — Prinaša-opravičene pritožbe z nadejo, da jim bo salo ravnateljstvo odpomoči.
$|a Kocian v Gorici. Slavni češki umetnik Jaro-ci Kocian je nastopil v soboto 10. t. m. v Gori-$tva Griljem »Pevskega in glasbenega dru-naiprei Karlowiczev »Koncerta-ie mahoma ogrel goriško občinstvo. »S 1 Posrečile so se mu Bachove »Allemande«, rabande« in Allegro assai«. Kocian je igrai
— 100 —
Kdo ste? Zakaj .je pomiril en sam pogled vaših oči moje bolečine? Ali vas pošilja preblažena Devica Marija? Ali ste angelj, poslan iz nebes, da branite one, ki so izdani in zapuščeni?
Odette ni bila niti prestrašena, niti v zadregi. Smehljala se je in položila svojo roko v roko kraljevo in njen pogled je vlival v njegovo razbolenost vedno nov tolažilen fluid, ki je prihajal iz njene neomadeževane duše.
Odette je molčala in smehljaj ji je pokrival
lice.
In vsi okoli so molčali z začudenimi obrazi, na katerih se je izražal tudi strah in presenečenje, kakor pred nečem neznanim, kakor pred čarovnijo.
Norec ni več kričal. Brezdvoma so pojemale bolečine in mir se mu je vračal z magično hitrostjo. Odette se je prestopila in vodila za sabo kralja, ki se je obotavljal. Pripeljala ga je do udobnega naslonjača in ga potisnila v blazine ...
Nato je vprla vanj svoje oči.
In pod tem pogledom so se trepalnice^norega kralja mirno sklepale, ona pa je pričela šepetati s sladkim glasom:
— Odpočijte se, ubogi kralj; spite, sire, spite v miru; tukaj ste v popolni varnosti.
Glava Karla je mirno padla v blazine naslonjače ... in zaspal je. Prsa so se mu dvigala umerjeno in roka je počivala v roki angelja, ki se je sklanjal nad njim.
Dolgo je Odette tako ostala. Ko pa je kralj trdno usnul, oprostila je roko in se obrnila. Videla je vse osupnjene obraze in začudena nad
— 97 —
s tremi zlatimi lilijami, se je otepavalo bitje, bilo okoli sebe. stresalo se v krčih in tulilo z naježenimi lasmi, s peno na ustih za vse žive in mrtve ...
— Kralj pri meni! je tresoč se mrmral Chainpdivers. kralj Francije!...
XV.
Nori kralj.
Bil je to Karl, kralj. Šesti po svojem imenu. Osemintrideset let mu je bilo takrat. Njegova blaznost je trajala od leta 1392, ali petnajst let že: cel svet ve. kako je hipoma nastopila v inanskem gozdu takrat, ko je Karl skušal doseči Bretanjo, kamor se je bil zatekel Peter Craonski, ubojica konetabla Oliviera Clisonskega, ki mu je Karl prisegel maščevanje.
Povejmo na kratko, da je blaznost nastopala naenkrat in se pojavljala v grozni naglici in da so bili napadi zelo redki. Živel je po-največ v nedolžnem zanikavanju vsega, mnogokrat je bil pa pri popolni duševni zavesti.
Tega dne je lovil s stricem, vojvodo Berryjem in s celim svojim dvorom in se nahajal pri popolnem zdravju in v dobrem razpoloženju. Na povratku pa, ko so krenili proti žibarskim vratom, se je pričel kralj krčevito tresti. Postal je hkratu bled in šklepetal z zobmi. Leden pot mu je pokril čelo. Vsi, ki so bili v njegovi bližini so videli, kako se je pričel zvijati inpačitiobraz v grozi, k je ni mogoče popisati, ki ni bila človeška niti živalska. Iztegnil
Hiša Saint-Pol.	25
Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
Kupi se takoj že rabljen
pisalni stroj,
Ponudbe na ..Učiteljsko tiskarno".
FB. P. ZAJEC
optični /.avod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Pri političnem dnevniku „DAN“ je zasesti še eno stalno mesto
sourednika.
Ponudbe s pogoji do 20. t. m. na lastništvo lista.
n a \r«se pr°daia p°vseh
i-tobakarnah po 6 vin.
UmHni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgcvina cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtnarija:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le‘ potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
BMKgSBg
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
KBBSSS
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe,	zrcala,	otročje	vozičke	Itd.	:::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
□
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1 //.	ti n nn>1
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	llltJJf	CJ
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4'— naprej,
ti	tt	n	n	n	rt	OtrOkC	„ n 2'- n
Angleško skladišče oblek M*tn:irg
O. Berna tovič.
j
Kavarna »CENTRAL
44 Sv. Petra nasip 37, poleg jubilejskega mostu
a vsak dan KONCERT
celo noč
Začetek ob 8 uri zvečer.
dunajskega elitnega damskega orkestra.
Vstopnina prosta.
S spoštovanjem
Štefan Miholič, kamnar.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
m
ij$
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroii Adler. - Vozna kolesa.
■* * ■<».
Ceniki zastonj in franko.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za poplavila in vsakršna v mojo str«ko spadajoča nova dela.
LgnMjf^nska kreditna banka v lifnMianl.
Stritarjeva uilea štev. ti, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje ad dne vloge po čistih
MB
4110
2
0
je pesti in kriknil: Na pomoč, na pomoč! Glejte jih ...
Vojvoda Berry je pomignil dvetna slugama, ki sta vedno spremljala kralja iz previdnosti pred napadom in sta imela svojo opravilo natanko določeno. Približala sta se mu in pograbila konja, ki ga je jahal, za uzdo.
— Izdajalci, je vpil. Izročiti me hočete!
Iti nato je pričel besno kričati.
Vse krdelo se je ustavilo pred pristavo Champa diversa. Napad je presegal vse dozdajšnje kar se jih je pojavilo vseli petnajst let. Bil je pomilovanja vreden. Vojščaki so se* prekrižavall in trepetali kakor bilke.
— Tu vstopimo, je zaukazal vojvoda Ber-ry; Ne moremo prekoračiti Pariza v tem položaju. Počakali bomo, da izgine vizija Njegovega Veličanstva.
Vizija!.. . Vojvoda je izpregovoril to besedo z mrzlo in mračno ironijo. Vendar je bil takrat Berry zadel pravo. Bila je vizija. Kaka vizija? Kaj vidijo oni, ki so hipno preneseni na drug svet od neznanih moči? Elektri-citeta je le beseda. Blaznost tudi le beseda. Nič druzega ne ztiači, kakor stanje ki ni enako navadnemu. Blaznost ne razloži ničesar. Noč v možganih je nepredirna v svojih globinah.
Zamaknjeni je bil odpeljan v hišo in služabnika sta ga zrinila v sobo, medtem ko je tekel Champdivers povsod okoli, da izkaže plemenitim gostom vse časti pogoščenja.
Dolgo bodo morali čakati, kajti napadi so trajali navadno v enomer tri do štiri ure, z vedno se ponavljajočimi krčnimi sunki med steklimi kriki.
— 90 -
Vsi so slisali, kako je kralj tulil.
Naenkrat pa je, še predno so sc Chainp-diversovi gostje dobro posedli ponehal vsak krik, kakor bi odrezal.
Vojvoda Berry je vztrepetal po celem telesu, skočil je na noge in kriknil:
— Oh!... Ali je umrl? ...
Ne da bi vedel, rnu je sedlo skrito upanje, ki je živeJo v globini njegovih misli na jezik. Vsi so se dvignili in opazovali obličje Berryjevo, ki je mrmral:
— Nikdar niso napadi tako skončavali in s tako naglico ...
Čakal je še minuto, ves prepaden. Nato pa je stekel k vratom sobane, kjer je bil zaprt kralj. Vsi so mu sledili, vstopili za njim in obstali presenečeni in začudeni nad prizorom, ki se je nudil njih očem.
Mlado dekle je bilo tam, tako dobrohotno in tako graciozno, da bi jo morali imeti za vilo. In kralj je stal pred njo in jo motril s pobožnim začudenjem. In če je predstavljal enega onih Edipov, na katere bogovi stresajo svojo jezo, je bila ona Ifigenija, katere rele-stnost opevajo stari pesniki homerične dobe.
Bila je lepota sama: vsi so to spoznali na prvi pogled. Le odkod je prihajala ta lepota: iz nebes ali iz pekla? To je bilo vprašanje.
Počasi, kakor potiskan ocl neznane moči, se jebližal kralj Odettei, iztegnil roke in jecljal:
— Branite me,^ pomagajte mi — ali! glejte me še... Vaše oči me pomirjajo, vaše oči mi hlade žgočo peklino na mojem čelu, vaše oči izlivajo v moje prsa balzam, ki celi vse rane mojega ubogega trpinčenega srca.
,.DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železni!.', Sv. Ivan,
Trevisan ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
LaHTIlM, Vojašnični trg,
Pijjpai), ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
(iramaticop«!«, ulica Barriera. Bončelj, ulica S. Marko,
Banke!, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bila n, ulica Covana štev. 14, Haunachcr, Carapo Marzio, Belinger, ulica Grumulo,
Schlmpff, državna železnica. Geržina, Rojan,
Može, ulica Miramar,
Nagoto, ulica Belvedere,
IlrCŠM, ulica Belvedere,
Vivoda, Rojan,
Šeplill, ulica Industria,
Sekovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor,
Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.