Iz ruske zgodovine. "'"•' J . r (Po Nestoru.) ' "(*. I. 0 Kijevsko - Pečerskem samostanu dalje. Teodosij je bil zbral take črnce (menihe), kateri, kakor svetila, v Rusih sijejo: ti so bili p6stnici krepki; ti na bedenje, ti na klanjanje kolčnsko; ti na poščenje čez dan in čez dva dni; ti jed6č hleb z vodo, drugi zell varjene (kuhane), drugi sirove, — v Ijubezni prebivajdč, nianjši pokorui staršjšim, ue smejdč pred njimi govoriti, razveu s pokornostjo in s poslušaujem velikiin. Izmej teh hočem omeniti nekoliko mož čudnih. __ Evo, prvi je bil sve- čenfk Damijan, tak ptfstnik in vzdržaik, da nij razven hleba iu vode nič jedel do smrti svoje. Tak je bil tudi še drugi brat, po imeni Jeremija, kateri je pdmnel krščenje zemlje ruske. Ta je imel dar od Boga, da je naprej pripo-vedoval, kar se je godilo pozneje. Če je koiuu kaj rekel, dobro li ali zlo, navršila se je starčeva beseda. Jednak je bil tretji čruorfzec (menih), po imeni Isakij, kateri je še mej svefconi živ6č, bogat kupec s66, uže mislil ifci v črnonzce, in zat6 je razdžl imeuje švoje potrčbnim in sainostanom ter prišel k velicemu Autoniju v pečero, moleč se mu, da bi ga stv<5ril v črno-rizca. Autonij ga je prijšl, narekši ime lijemu Isakij , kajti bilo mu je po-prej irne Crn. Isakij je vzprijel žitje krepko, oblekši se v trdo vlasenico, *) in velel si je kupiti kozla ter odrl na meh kozla iu meh navl^kel na vlasenico, da se je osušila okolo ujega koža sirova. Zaprl se je v pečeri v jednej ulici v celici rualej, kder si je rekel zagraditi ustje (mta) iu zasuti s prstj6. Tu je m61il Boga s solzami, a jed lijega je bila proskura (sveta hostija) jediaa, *) Qebela črnoriska obleka od grobe dlake (cilicium). 30 in to čez dan, ter vode je v inero pfl. Vse to mu je prinašal veliki Antonij skozi okence malo, katero je bilo toli tesno, da se je vanje mogla jedva (komaj) roka vmestiti. Tak6 je delal sedem 16t, na svetlobo ne hode niti legaje na rebrih, negp 9ede je malo prijeuial sna. Še premnogo se pripove-duje in piše o njem, a nekateremu izinej tega sem tudi jaz (Nestor) bil sa-movidec. — Taki so bili ti čmorizei Teodosijevega sainostana, kateri sfjejo še po smrti, kakor svetila. V 1075. 16to je cerkev Pečersko nad osnovanjeni (fundamentom) počel Stepan igumen, kajti iz osnovanja jo je bil počel Teodosij, ter koučana je bila na tretje leto, meseca julija, 11. dan. V 1089. 16to so cerkev Pečersko svete bogorodice Teodosijevega samo-stana posvetili: Ivaa metropolit, in Luka, Belogradski vladika (škof), ia Isaija, vladika Rastovski, in Ivan Črnigovski vladika, in Antonij, Jurijevski, pri bla-gorodnem knezu Vsevladu, državnem raske zemlje, in pri sinib. njega Vladi-lneru in Rastislavu. V to leto se je prestavii (umrl) Ivan inetropolit. A Ivau je bil mož hiter knjigam in učenju, milostiv ubogim in vdovicam ter laskav k vsacemu, bogatemu in ubozemu, ponižen in krotek, molčaljiv in rečist (le-pobeseden), s knjigami svetimi utešaj6č bedne ter žalostne: in tacega nij bilo preje v Kusih, ni po njem ne bode tak. V 1091. leto so igiirnen in črnorizci P6čerskega samostana svžt sto-rivši rekli tak<5: ,,nedobro je ležati otcu našemu Teodosiju zimaj samostana in cerkve svoje, kajti oa je osn6val cerkev in črnorizce zbral." Svet storivši vele ustrDjiti (pripraviti) mesto, kamor bi se položile moči (kosti) njega. Kadar je prispel praznik uspenja*) svete bogorodlce, ukaže igumen riišiti (k6pati), kder so ležale moči iijega, otca našega Teodosija. Temu povelju sem bil jaz grešni (Nestor) uže od prvega sambvidec, ia kar hočem povedati, nijsem s sluhom slišal, nego sam o sebi uačeluik. Prišel je k meai igumen ter mi rekel: np6jdiva v pečero k Teodosiju !" — Prideva tjakaj, igumen in jaz, a drug nij o tem včdel nihče, in razgledavši, kod bode kopati, zaznanaenava mesto, kde kopati. Rekel je k ineni igiimeu: ,,ne raSzi povedati uikomur, nego privzemi, kogar hočeš, da ti pomore!" A jaz sem ta dan pristrdjil ro-galje **), s katerimi je kopati, iii vtorek večer, vzemši s sob6j dva brata, prišel v pžčero, da nikdo nij vedel, ter odpevši psaline začčl kopati. Utrudivši se oddain orodje druzemu bratu, ter kopali smo do polunočja, a ne mogli se do-kopati, in zatorej začeli tožiti, da kak6 na stran kdpljemo. A jaz poprijčmši rogaljo načnem kopati rameno (silno), ko je moj driižaik opočival pred pe-čero. Reče mi ta: ,,udarili so v našem samostanu v bilo (zvonec)!" A jaz sem v ta čas prokopal na moči Teodosijeve, kadar je <5n dejdl k meni: ^uda-rili so v bilo," ter odgovoril sem: ^prekopal sem uže!" A kadar sem bil prokopal, imžla me je užast (groza), ter začžl sem zvati: nGospod, pomihij !a Ob istem času sta sedela dva brata našega sainostana, v strahu, da ne bi sam igiimen Teodosija skrivaje kam prenesel, in k pečeri zreča, kadar so tolkli v bilo, videla sta tri stolpe, kakor zarne ddge (mavre). Stolpi so naj-prvo stali a potem se premeknili nad vrh cerkve, kder je bil položea Teodosij. *) UspžDJe, to je smrt. ker človek tedaj kakor uspi ali zaspi. Tabeseda staremu jeziku posebno rabi, kadar je govoriti o svetnikih. •*) Kogalja, orodje, s katerim se koplje: trnokop (kramp). • 31 A v ist čas je videl tudi Stepan vladfka v svojem samostanu Čez polje zarjo veliko nad pečero, in mislil, da aes6 Teodosija, ker mu je bilo vse o tem povedano uže poprejšnji dan ; zatorej se mu je užalilo, da ga prenašajo brez njega, ter vsedši na konja brzo pojaha, vzecnši s sob6j Klementa, katerega je bil svojemu samostanu v igumena postavil uamesto sebe, in tudi grede sta videla zarjo veliko. In kadar sta prišla blizu, videla sta sv6če mnoge nad pečero, a kadar sta bila pri pečeri, nijsta videla nič. Stopivši dnu pe-6ere uzreta nas,. ki smo uže sedeli pri močeh Teodosijevih. Kajti prokopavši sem bil poslal k igiimenu: „prfdi, da ga iznaruemo!" Potem je bil igiimen prišel z dvema bratoma. Izkopal sera bil globoko, in vlčzli smo v jamo ter našli moči njega ležeče, iu sestavi se uijso bili še razpali, a lasje glavni so bili sprijeti. Vzložili so ga na črnoriski plašč ter vzemši Ea ramo izaesli pred pččero. Na drugi dau so se zbrali vladike: Efrem Prejeslavski, Stepan Vla-dimerski, Ivan Črnigovski, Marin Jurijevski, in igiimeni od vseh samostanov s črnorizci; a prišli so tudi ljudje blagoverni iu vzeli rno6i Teodosijeve s ka-dilom in svečami ter ga prenesli in poMžili v svojej mu cerkvi, v pritvoru (v kapelici) na desnej strani, meseca avgusta v 14. dan, v četvrtek, v čas prvi dne, ter praznovali so svetlo *) v ta dan. (Dalje prih.)