j£¥i 43a V Llnbllanf. v IfesS, dne 1. marca lili. Leto XXXIX. s velja po pošti: = a celo leto napre) . K 28'— i pol leta „ . „ 13'— a četrt leta „ . „ 6-50 a en moueo „ . „ 2'20 a Nemčijo celoletno „ 29-— a ostalo inozemstvo „ 35'— ! Ljubljani na dom: K 24'— •„ia— i» • ii ;a cii meseo „ . „ opravi prejeman mesebno K l'EO ;i celo leto napre] :a pol leta „ ;a četrt leta G-— 2- Inserati: Enostolpna petitvrsU (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mn) 30 vinarjev. i Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. orl popoldne. t£r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Fokopisi »e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štef. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravniStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. -sen Avstr. poitne bran. račnn St. 24.797. Ogrska poStne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telelona St. 188. Današnja številka obsega 8 strani. Radalizei v praksi. Jonesek k radikalnemu narodnona-prednemu delu v praksi. Kdorkoli opazuje slovenski radi-alizeni v teoriji in praksi, mora biti jrepričan, da ljudi z mišljenjem po ra-iikalnem programu nc veže prav nič eč dragega kakor nedoslednost. Mojc radikalnega prepričanja so bili edno veliki v frazah, a majhni v do-ih delih. Vzgledov za resničnost naše ditve nam žalibog v prevelikem šte-ilu nudi naša domovina. Da pa bode rišlo z našimi radikalci — v političen! življenju so »mladini« — tako aleč, tega bi ne bili nikdar verjeli. Na Kočevskem je mnogo Sloven-ev, ki so bili vedno od nemške večine ilno zatirani. Te je veljalo rešiti iz cmškega žrela in jih gospodarsko isamosvojiti. In res! Prišel je ocl se-era veliki apostol — mlad fant je še - steber narodnega radikalizma lovenskega, cla iztrga uboge reveže nemškemu molohu. Lepo in sladko je ovoril tedaj, kakor znajo samo radi-alci lepo govoriti. Govoril je o narod-lih problemih, kako sc narod povzdig-le in kako se gospodarsko osamosvoji. bilo dolgo. Ugledna ljubljanska po-ojilnica s še bolj uglednim načelni-om je kupila sredi tega kraja liišo. epe denarje je dala zanjo, saj je ni nič eč preplačala. kakor samo okroglo 26.000 K. Iliša, predpogoj vsakega dobrega obstanka, je bila tukaj. In lepega dne so sc zbrali slovenski veljaki tega kraja, nekateri so bili tucli našega mišljenja skupaj in ustanovili so posojilnico. Ljubljanska posojilnica je hišo takoj odstopila svoji mladi sestrici, ako x dobičkom še ni doguano, in takoj sc ]je ]>oslopje preuredilo za. urad in prodajalno. Ker jc pa treba v tujem kraju tudi »nobel« nastopati, se jo dobilo takoj tudi tajnika, priporočljivo in delavno kakor tudi dobro plačano moč, ki je po kraju popivala, se pretepala, a zraven tudi urejevala posojilniške posle. Ni bilo dolgo po tem važnem činu, dobili so tucli dva »bojevita« trgovca. Vse jo bilo v rokah le nominolno posojil-ničnega odbora, a v resnici jc odločeval tajnik in njegov šef v Ljubljani, požrtvovalni radikalni prvoboritelj. Minulo jo leto. Trgovca sta bila v konkurzu in posojilnica precej pri njem udeležena. Kaj sc hoče? Modra Si zadružna glava tem revežem svetuje: »Prevzemite trgovino!« In ker je govoril on so ga ubogali. V posojilnici je primanjkovalo denarja. Zakaj jc tukaj zveza! Zveza je posodila in posojilnica je prišla do trgovine. Napravili so inventar, dobili pomočnike, gotovo najbolj lene, kar jih je pod solncem in začeli »kramariti«. — Seveda je tudi letos v drugi izdaji doletela trgovino ista usoda kakor pred dvema letoma. —- zapečatiti so jo morali. Koliko bo tukaj izgube, se še nc more dognati, dokler ne pride natančna cenitev, vsekakor pa bodo primanjkovale lepe vsotice. Neradi konstatiramo, a. moramo: Ista usoda, kakor je doletela »Glavno posojilnico« v Ljubljani, ho uničila tudi to. Škocla! Nam se smilijo ljudje, ki jih bodo preganjali iz grude, kjer so se potili, iz novoustanovljenih domov, kjer so mislili, da so našli srečo in trdno eksistenco. Dva leva iz dež. zbornice danes že vihtita bič nad mnogimi. Tucli dotična zveza je bila namreč v zadregi za denar, kriza .je pač kriza, in jc odstopila svoje terjatve v tem kraju neki banki v Ljubljani, ki jo posojilnico takoj terjala, naj plača. Kje vzeti denar? prosili so — potrpite — zaman! Prišel je zastopnik banke v posojilnico, nabral zadolžnic in menic zadolžilo vsoto in danes reveže eksekoirata dva. liiper-narodnjaka, da jo veselje. Kam to pride, kam to gre!? — Tedaj ko se je posojilnica v tem kraju ustanovila jc pisalo slovensko liberalno časopisje: »Zopet korak naprej v Kočevju. V posojilnico se je vložilo toliko in toliko tisoč. Izborilo deluje.« Tedaj korak naprej, danes rleset, nazaj". To je napredek! A dani so bili vsi predpogoji za dobro delovanje. V ljudeh jo bila dobra volja, in možata odločnost. In danes je vse potrto in računa, kaj bo, koliko pojde v zgubo in to vsled dobre vere! Za »mladine« in »starine« je tukaj velikanska sramota! In seclaj še nekaj izključno samo za radikalce! Stvar smrdi in kriči po krizni. Radikalni akademiki! Kje jo vaša čast, da trpite med seboj kot večkratnega častnega člana in starešina človeka, ki je hotel z jjoJ.jufijo pomagati talilnemu podjetju, katero .je ustanovil in po goljufiji spravil že toliko in toliko poštenih Slovencev v nesrečo in škodo. V svojih vrstah ga imate in ga častite kot narodnega bojevnika, njega, ki bi bil, da obvelja, njegova želja, spravil v kraju, kjer nam mora hiti drag vsak naš brat, slovenske ljudi v tako bedo, da bi bil potem naš živelj ubit za vedno! Leo Brunčko! Tukaj je treba, šole! Tukaj govori! Zastonj časopisi, zastonj knjige, ako no Ijoste ljudem na drug način pomagali kakor je delal do seclaj vaše gore sin, sto izgubljeni. Premisli dobro in presodi poštenost slovenskega radikalnega kolovodjo iz tega-le fakta: Mož je dobro vedel, kako stoji njegovo zadružno podjetje, kakor je tudi vedel, da posojilnica v tem kraju nima gotovega denarja na razpolago, nasprotno bil je celo prepričan, da je vse na zelo nevarnih nogah. In vendar pride k tajniku to posojilnice in mu nekaj narekuje, česar, kakor se je sedaj ta že večkrat izrazil, ni niti razumel. Podpisalo je pismo tudi potrebno .število odbornikov, ki istotako izjavljajo, da ne vedo, kaj so podpisali. Ko je, imel zagotovilo v rokah, ajdi v Ljubljano, kjer je iskal posojila za svoje falitno podjetje. Za posojilo bi bila po besedilu dotične utibotapljene listine jamčila posojilnica, ki je že itak napol v agoniji. In kakor čujemo, se ni šlo za malo vsoto. Bilo je večkrat 10.000 kron. Sreča pri celi stvari je bila, da se je še o pravem času zvedelo, kaj so namerja in se tudi srečno preprečilo ... Kako se je vršila revizija ob priliki! Obžalujemo, cla mora stvar na član, pa v interesu dobre stvari jc, cla pride v javnost! Tvarine za državnega pravd-nika bo closti, ko pricle polom, ki je neizogiben seveda čim preje tem bolje, dolg je dolg, ki raste ocl dno do clne! Marsikaj se bo šo odkrilo. Ponizlemsko giMe. Izlam je religija nasilne zmage. Kdor noče pokorno pripoznati korana, tega se prisili k temu z mečem. Ocl začetka že je stremil izlam za tem, da postane vladajoča religija na svetu in dvakrat je bila že blizu temu cilju. Prvič je bilo to v VIII. in clrugič v XVI. stoletju. Od tu nadalje pa je začela pojemati njegova moč in danes se vrši pred našimi očmi svetovno zgodovinski dogodek, ki kopijo potom arabskih mohamedancev, ki so ostali konservativni, grob politični moči carigrajskih kalifov. »Kdor se bori z mečem, bo z mečem končan.« Ta rek Izveličarja sveta je popolnoma primeren sedanjemu položaju izlama. Mohamedova vera je proglasila meč za najvažnejši faktor svoje propagando. In sedaj obstoji nevarnost, da ji bo z mečem zopet odvzeta moč zunanjega gospodstva. Iz-lamski vladarji v Carigradu so samo šo. senca svojih predhodnikov, onih ka- lifov, ki so bili pravim vernikom na zemlji »senca boga«. Poglejmo nekoliko v Arabijo in sosednjo turške obmejne dežele. V reformni politiki, ki jo hočejo mladoturki izvesti celo z najizrednejšimi nasilnimi sredstvi, tiči pogin političnega značaja izlama. Ker so se morali kalifi sami udati vplivu reformne stranko, so skušale razne fanatične sekte uveljaviti zopet prejšnje razmere, da bi iz-lamu priborili prejšnjo bliko. Evropski vpliv na mohamedanske sultane je močno učinkoval in kazali so se še v javnosti kot kalifi samo na bajramskih slavnostih. Številne starodavne Arabcem svete običaje so sultani popolnoma opustili. Arabci sami pa so se smatrali za izvoljen narod od Bo#a in preroka, in so z nevoljo stoletja gledali, kako so jih Turki izpodrinili iz vodilne vloge v izlamu. V prvi vrsti se jc tucli vsled tega pojavila v Arabiji želja, odvzeti Turkom principat nad izlamom ter očistiti mohamendansko vero vseh novo-tarij. Eden izmed prvih jc Mohamed el Vabah povzročil profiturško gibanje. Nastala jo sekta, ki sc jc imenovala Vahabitje. Povratek k čistemu nauku izlama je bil njen program. Mestece Derajeh, v sredini Arabije, je bilo središče nove puritanske države Beduincev. Štirje nasledniki Vahaba so osvojili Medino in Meko ter pregnali Turke iz Arabije. Leta 1811., pred 100 leti, so poslali Turki proti njim Tusun pašo, a šc le Ibrahimu paši se je posrečilo leta 1816., da jih jc podvrgel. Toda družina, Vahabitov ni izumrla. Čim bolj so se v zadnjih desetletjih kalifi v Stambulu (carigrajski sultani) vdajali vplivom evropskih velevlasti, tem ostrejša je postajala vahabitska obser-vanca. Sultan Abclul Ilamid jc sicer razumel, držati na uzdi fanatične šejke s tem, cla jim je pustil skoro popolno svobodo. Vladal jc sam navidezno na podlagi nekako avtonomistične anarhije, pri čemur si je pomagal s paktiranjom z malimi arabskimi knezi in šejki. Delal je čisto nasprotno od sedanjo novo vlado, ki skuša izvesti strogo centralistično državno upravo. K temu stremljenju mladoturkov so sc pridružile taktične napake, kakor n. pr. prehitro ustanavljanje turških Šol, kar je žalilo kulturni ponos Arabcev, nadalje uvedenje davkov in splošna vojaška dolžnost. Ta radikalizem jc spodbudil Arabce k vstaji. Velikansko kulturno nasprotje med Arabci in Tur-čini, kakor tucli globoko plemensko sovraštvo med obema narodoma jo. Obisk pri jugosiovaniii. Spisal Ivan Dolonec. (Konec.) Njegove žene seveda nismo videli. Tudi župnik iz Blagaja, ki živi že leta in leta v prijateljstvu s svojim sosedom Turkom, šo ni videl njegove žene. Pač pa sem slišal od šolskih sester, ki imajo šolo v Mostaru, cla so občevale z nekaterimi Turkinjami. Neka sestra je pravila sledeč siučaj, ki dobro kaže, kaka avtoriteta je Turek nasproti svoji ženi. Govorila je s Turkinjo o postu pri Turkih, nakar je ona mohamedanki pripovedovala, kak post imajo kristjani. Turkinja, ki ni mogla verjeti, da bi redovnice ne bile poročene, ker sc pri Turkih vsaka ženska omoži, vpraša šolsko sestro: »Pa ti vendar tvoj stari dovoli, da sneš tudi ob petkih kako piško?« Mož stoji torej še nad verskimi določbami in daje dispenzo ocl posta. Znana stvar je, da se v Bosni onio-?cne in zaročene Turkinjo vedno, druga dekleta pa od 12. leta naprej navadno zakrivajo. V Carigradu se pa napredne i nmodeme Turkinje, kol sem Cul, nc zagrinjajo več. Pripomnim naj še to, da se je meni zdela postava zagrnjene žensko v Bosni nekaj skoro odurnega. Čudim se, da si zamorejo izbrati ženske za svojo vrhnjo obleko tako neokusno blago in šc bolj zoperni kroj. Mislite si, cla se zagrnete čez glavo do peta z veliko pisano rjuho ter sc ob ledjih prepašete, pa imate prav dobro sliko sarajevske Turkinje na ulici. Mostarske Turkinjo so pa hodilo še v julijski vročini oblečene v velike črne halje, cla so izgledale skoro kot redovnice. Turek zunaj hiše menda ženi niti lepe ali vsaj dostojno zunanjosti ne privošči. Še bolj se pa gotovo boji, da hi mu njegovi soverniki nc povzročili rodbinskih škandalov. Iz radovednosti som so šel v Mostam še k turškemu brivcu briti. A — prvič in zadnjič! Turek me je posadil na primitiven stol in nametal name nekaj umazanih cunj. Bil je moj brivec velik kot bukev in jo imel roko trdo kot drvar. Vzel jc no baš fino dišečo milo in me z orjaško roko malo pomazal po obrazu (ust seveda ni izvzel!). Nato me je bril, reete drl s slabo britvijo, da hi bil kmalu stokal od bolečin. Preveč je bil tudi štedil milo. Na misel mi jc prišla pri tem naslovna slika ranjkoga šaljivega lista »Brivca«. Hudomušni brivec brije suhega možica, da ta bolečin kar odskakuje na stolu. Drugi, ki jo. baš obrit, pa beži strani kot. burja, so drgne po skeJečih licih in solze, debele kot jabolka, mu padajo na tla. Hvala Bogu! Britje jo bilo pri kraju. A Turku so menda še nisem zdel dosti lep, ker me namaže nalahno še enkrat z umazano vodo ter obrije vsega na novo. »Koliko platini?« »Koliko ho- češ!« se odreže Turk. ( V Bosni se še vsi ljudje, izvzemši priseljence, med seboj tikajo.) Dam mu dva groša, kar se mu je zdelo menda tako veliko, da mi jc ob slovesu podal celo roko. Parclon! Pozabil bi bil skoro, opisati brivnico! Turek me je bril takoj pri vhodu, skoro na pragu pri odprtih vratih, ker notranjost brivnico je bila vsa zasedena v. živo in neživo navlako. Ob steni so bila zložena drva; skoro pol sežnja jih je bilo. Po tleh so stale košare zelenjadi; jm klopeh so so pa ste-gali leni Turčini. Eden je hvalil ob sjilošnem pritrjevanju vročino, ki jo bila takrat naravnost strašna, nasproti mrazu. Poleti so lahko varuje vročine s senco, razgaljenimi prsi in ohlapnimi hlačami. Pozimi pa mora l>i(i zavit v obleko, da skoro no more dihali. Povratnk v domovino. Na Slavonijo, Bosno in Hercegovino se je bila koncentrirala vsa moja pozornost. Potoval suni v hitrem tempu ter so trudil, čas dobro izrabiti; ta- ko sem postal proti koncu že nekako prenasičen in truden, zraven je pa. pritisnila še herccgovinska in dalmatinska vročina, katere mi Gorenjci nismo vajeni. Zato sem določil nad al j no vožnjo za samo uživanje. Ko sem se pripeljal iz Mostara po čisto zapuščenih krajih mimo Topovega polja, ki je ve. čino lota pod vodo kakor cerkniško je-> zoro, skozi preclor za postajo Uskopo-lje, se mi odpre prividen pogled na. Jadransko morje. Po drznih ovinkih se spušča železnica v Grilž, pristanišče za Dubrovnik. Po dolinah, ki segajo do morja, rastejo visoke ciprese, oleandri, lovori in mirte, kakti. oljčna drevesa in vinska trta. Za temi so pa bolijo vilo in druga poslopja ob prelepi Inki gruš-ki. V ozadju pa brezkončno morje! Človek strmi in gleda ta rajski prizor ter bi ga gledal in vžival uro in ure.., »Oj, Vdrija, kako naj te objame, kako naj te poljubi pogled moj!« V Dubrovniku sva prebila z gospodom prelatom samo čez noč - drugo jutro pa na parnik! Ob Iričetrl na osem naju jo odpeljal brzoparnik Godollb' »Ogrsko-hr vaško parobrodno družbo« proti Koto-ru. Vreme jo bilo jasno, morje mirno; gibanje parnika .j«1 povzročilo prijeten veter, ki jo pregnal vsako vročino. Vse-dol sem so udobno v naslonjač na krovu, du mi jo pihljal veter \ obraz ter povzročilo, da so se arabski rodovi združili k »sveti vojski«. Na čelu arabske vstaje stojita Sejd Idris in Imeu Jahia. Prvi jc fanatičen Arabec in zaupnik sultana Abdul Ilamida. Obenem je glavni agitator panizlamske propagande. Ob padcu Abdul ilamida in absolutizma je bilo videti, da jc izigral svojo vlogo. Pojavil se je zopet za časa albanske vstaje ter ukazal arabskim državnim poslancem, ustanoviti lasten parlament v Moki. In bržkone je v stalni zvezi z Albanci. Imau .labia jo bil svoječasno turški emir, ki je bil zadovoljen z navidezno vlado sultana. Mladoturki pa so pregnali in so morajo sedaj za to žalitev hudo pokoriti. Vstaško gibanje je zelo nevarnega značaja, ker tiči v njem nevarnost, da preseka vse življenske vezi Arabije s carigrajskim sultanatom. Ako tudi mladoturki upajo na tihem, da bodo zadušili vstajo s pomočjo svoje moderne vojsko, vendar vlada v Carigradu splošno prepričanje, da bodo velikanski stroški vojne oks-pedicije v Arabijo povzročili financiol-ni polom turške državo. S temi posledicami mora računati turška vlada. Zato jo tembolj neumljivo, zakaj ne pusti Arabcem njihove dosedanje svobode, dokler se popolnoma ne pojasni položaj evropske Turčije, lzpodbodia pa je Arabce k vstaji in mladoturška vlada lahko govori o sreči, čo se bo zmazala iz te afere. Sedaj je položaj tako resen v Turčiji kot še nikdar. Ni izključeno, da si Arabci pribore svobodo, ločijo tudi od carigrajskega kalifata in ustanove svojega. Mogoče pride potem Arabija pod angleško varstvo, kar bi pa pomenilo toliko, kot da izgubi Turška za vedno to,veliko provinco. IZ DELEGACIJ. Po daljši razpravi je avstrijska delegacija odobrila včeraj bosenski kredit. Delegat dr. šusteršič ije v razpravi izjavil, da smer, po kateri se desetletja vodi uprava v Bosni, pač ni taka, ki bi nam bila simpatična in ki bi odgovarjala koristim avstrijske državne polovice. Glede na držav-nopravno vprašanje no bomo prišli z zgodovinskimi reminiscencami naprej. Ogrskim zahtevam moramo postaviti nasproti pravice, ki jih je pridobila Avstrija po okupaciji in po upravni postavi. Slovenci se čutimo kot del hrvaškega naroda. Ni res, da bi se godila posebna krivica bosenskim Srbom. Bo-senska uprava jo v marsikaterem oziru graje vredna, vsled česar trpi celotno bosensko prebivalstvo. Ne more se trditi, cla bi posebno zapostavljali Srbe. Nato se peča z liško železnico, na katero naj se predvsem ozira s stališča kranjske dežele. Zgradba liške železnice je pogodbeno zagotovljena in se miora zato zgraditi. Ogrska delegacija je včeraj odobrilo 312 milijonski mornariški kredit. KATOLIŠKE ORGANIZACIJE NA ČEŠKEM. V nedeljo so jo vršila v Pragi v palači kneza Lobkovvitza v Hradžinu konferenca zastopnikov nemških in čeških nepolitičnih katoliških organizacij na Češkem. Navzoči so bili češki, škofje in drugi visoki dostojanstveniki. Pri konferenci se je sklenilo, da se ime dosedanjih nepolitičnih katoliških organizacij izpremeni v »Katoliško Unijo«. V prihodnjih dneh bo izdelan tucli nov organizacijski statut ter predložen zastopnikom v odobrenie. zrl po morju, po skalnatem obrežju in zelenih otokih ter srkal vase čistil morski zrak. Za pičlo uro smo se ustavili po tri- do štiriurni vožnji v Kotoru, kjer smo v primitivnem hotelu prav dobro in ceno obedovali ter so nato pripeljali točno v li urah v Spljit (ob polenc po polnoči). Lep jc bil večer na morju. Solnce je zašlo. »Godollo« je zgrnil rjuhe, ki so branile solnce in svobodno srno opazovali večerno zarjo ter zvezde na temnem nebesnem oboku. Zavili smo se v površnike in na krovu v naslonjačih sladko zadremali . . . Ustavila sva se še en dan v Malem Lošinju, kjer sva obiskala znano morsko kopališče Cigale ter se vrnila preko Roke domov. Kadar mi sedaj ob tihih večerih ali na. samotnih izprehodih zabloclijo misli v preteklost, mi stopajo še nebrojno-krat prod duševne oči gostoljubni Sla-vonci, prizori iz slikovite Bosne in zlasti ti, divna Adrija, ki sern le vzljubil tako, da hrepenim po tebi kot po solncu in življenju! Da se skoro zopet vidiva! GROF AERENTHAL UTRUJEN. Po končanem zasedanju delegacij se namerava odpeljati zunanji minister grof Aerenthal več mesecev v Opatijo, ker je potreben počitka. V njegovi odsotnosti bo vodil zunanje zadeve carigrajski poslanik grol Pallavieini. -- Mejnega grofa Palla-vicinija bo nameščal v Carigradu sekčni načelnik zunanjega ministrstva Muller pl. Szent-Gyčrgy. ODSTOP SRBSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Srbski vojni minister Gojkovič je podal svojo odstavko. ^Politika" poroča, cla Gojkovič kategorično odklanja dati kako zadoščenje nemškemu poslaniku. Srbski politični krogi sodijo, da je z Gojkovičevim odstopom končana sporna zadeva z Nemčijo. Dnevne novice. -j- Udeleženci I. delavskega tečaja se prosijo, da naj pridejo v Ljubljano čo le mogoče žo v nedeljo, clne 5. t. m. Oglase naj se v pisarni Jugoslovansko Strokovne Zveze, ki bo zaradi udeležencev poslovala zjutraj od 8. do 12. in od i. clo 0. zvečer. V pisarni se bodo udeležencem dale izkaznico za tečaj in vsa nadaljna navodila. Pisarna Jugoslov. Strok. Zveze posluje v liiši »Zadružno zveze«, Dunajska cesta št. 32, I. nadstropje. -f Poštenjak »Narod«. »Slovenski Narod« piše: »Zaupnica dr. šusterši-ču? Na nedeljskem izrednem občnem zboru »Glavno posojilnice« se je baje sklenila zaupnica klerikalni stranki in clr. šusteršiču, tako poroča »Slovenec«. Iz krogov zborovalcev pa se nam poroča, cla je »Slovenčevo« poročilo docela neresnično ker je bila sprejeta samo zahvala deželnemu zboru za dovoljeno podporo v znesku 50.000 kron, ciočim se o Smrekarjevemu predlogu glede zaupnice clr. šusteršiču in njegovi stranki niti ni glasovalo.« — Iz likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice« smo dobili danes z ozirom na gorenjo »Narodovo« laž poročilo, cla je sprejeta zahvala spisana in da se odpošlje danes ali jutri deželnemu odboru in dr. Šusteršiču. — O polomu »Glavne posojilnice« piše »Narodni Socialist«: »Polom Glavne posojilnice dal bi se gotovo prepre-l čiti, če bi bila naroclno-napredna stran-I ka res kaka stranka, če bi imela le malo življenjske sile, le jednega človeka, ki bi bil prepričan o čistih namenih stranke, se zavedel resnosti polo,-žaja ter pomislil na grozno nesrečo, ki je zadela toliko krivce, kot nedolžne.« Konočno pravi tu list: »Na programu, načelih, delu. posebno delu liberalne stranke pa rasejo ciprese in vrbe žalujke.« -j- Železniška zveza z Dalmacijo. Železniški minister Globinski se je izjavil, da se bo železnica preko Like pričela graditi prihodnjo jesen, zadnji čas pa v poletju 1912. -j- Osebne vesti. Pisarni prakti-kant g. clr. Fran Žcnko v Ljubljani je imenovan za avskultanta. — Jeiniški oskrbnik g. Jakob Pascolotti v Trstu je imenovan za oskrbnika mariborske kaznilnice. + Nadškof rlr. Bauer in domača industrija. Dr. Bauer je deputaciji nekega zagrebškega prosvetnega društva zatrdil, cla bo vedno rad podpiral domačo industrijo, cla pa kot domoljub isto tudi od drugih činiteljev odločno zahteva. Kakor smo že poročali, se je nedavno tudi ban v saboru izjavil v istem smislu. -j- Petintridesetletnica ,Triglava" v Gradcu. Letos je obhajalo graško liberalno dijaško društvo ,.Triglav" svojo „petintri-desetletnico." — „Triglavska" zgodovina je žalostnega spomina, /,nak ..delovanja" Triglava v petintridesetih letih je bil: razdiralno delo med graškimi Slovenci. Triglav za Gradec v slovenskem oziru ni prav nič hasnjivega naredil. — Kaj je društvo gojilo v Gradcu? Nič drugega kot medsebojno zabavo, sabljanje in pitje. Priredilo se je par plesov akad. C. M. podružnice, ki so se pa vsi končali z deficitom. Pozneje so preprečili širšo organizacijo graških Slovencev, naskočili društvo ..Naprej" ter ga v par letih s svojim delovanjem uničili — Slov. ,.Čitalnice" si še niso upali naskočiti in raz-dejati, ker se jih „Čitalničarji" precej otre-sajo. — Naskočili so slovensko krščansko | delavsko društvo ..Domovina" zato. da društvo poliberalijo, da delavsko organizacijo uničijo. Uničili so z osvojitvijo „Doniovine" plod mnogoletnega velikega truda graških Slovencev, in konec bo tak ko pri „Na-preju". — Saj se že temeljito kesajo po ..Triglavanih" izgnani predsedniki ..Domovine", da so vam izročili društvo v roke. Kje so Triglavani vaša predavanje v „Domovini" ? — Poglejte nazaj v zgodovino „Domovine", kako se je društvo živahno razvijalo, ko ni bilo liberalnih krempljev vmes. — Uničevalci in škodljivci sc gra-| škega slovenstva in prav nič drugega. — i Pokažite slovenskemu nHrodu samo eno točko, kjer sle kaj ustvarili zanj res koristnega?! V Gradcu prav nič! Nasprotno! Uničili ste nam vse, kar smo pošteni, rodoljubni, krščanski Slovenci s trudom in skrbjo napravili. Poštenjaki. „L'Lco del Litorale", glasilo furlansk.il krščanskih socialcev ima hudo piko na goriškega deželnega glavarja Payerja, ki vodi laške liberalce. — ..tico" je smatral za umestno spraviti s temi rečmi v zvezo dr. Susteršiča in „Soča" mu seveda sekundira. Čujte! dr. Šusteršič je ..opustil boj za slovensko vseučilišče" proti temu, cla vlada ne razpusti goriškega deželnega zbora in ostane gospod Pajer še tako dolgo deželni glavar na Goriškem, da dobi ob 50-letnici svojega glavarjevanja najvišje odlikovanje ! . . . Kdo se ne smeje takemu novemu pisanju, ki kaže obenem tudi tako nepoštenost in brezvestnost, kakor bi je furlanskim krščanskim socialcem, proti katerim nismo mi nikoli ničesar imeli, ne bili pripisovali! Mi domnevamo, da je zrastla ta novica v glavi kakega furlanskega žurnalista in ne verjamemo, da bi bila z njo dr. Fai-dutti ali gospod Bugatto v zvezi, ker ju take nesramne laži ne smatramo za sposobna. Njuna dolžnost je, da primeta fanta, ki si je v „Ecu" tako lumparijo dovolil, pošteno za ušesa. -r Pajaci. Avstrijski in laški soc. demokrati so sklenili obhajati avstrijsko - laško-bratstvo v protest zoper oboroževanje v Rimu in sicer z velikim ljudskim shodom pocl spomenikom znanega klafača Giordano Bruno, ki jc bil največji pornograf svoje dobe. Čisto jasno se iz tega sklepa razvidi, da našim relečkarjem in njihovim laškim bratom ni za protest zoper dread-noughte, pri katerih bodo delavci-so-clrugi veliko zaslužili, ampak hočejo to priliko le porabiti, cla proslave zjedi-njono Italijo, zabavljajo zoper Vatikan in privabijo nekaj ljudi v Rim, da bo deficit razstave nekoliko manjši. Cesarja Franca Jožefa L in Viljema ter najbrž še veliko drugih nc bo v Rim, zalo pa se. bodo oncli našli voleumi: Er-nosto Nathan, koroški prerok Stein-vvencler in naš Etbin Kristan, ki bo lahko pod nogami Giordano Bruna izpustil fulminantno govoraneo, ki je pri nas ne moro. Dreadnoughte bodo pa vseeno spuščali naprej v jadransko morje, če ga morebiti soc. demokrati s svojimi širokimi usti preje no izpije-jo. s čimer bi bilo sporno jadransko vprašanje tnecl Avstrijo in i talijo popolnoma rešeno. -f Iz ssjo Jugoslovanske Strokovne Zveze clne 28. februarja 1911. Od zadnje soje dne 2. januarja t. 1. je pristopilo J. S. Z. 249 novih članov. Skupin, oziroma plačilnic ima danes J. S. Z. 31. Od zadnje sejo sta so ustanovili dve skupini v Ljubljani, nadalje ena v Gorici, Tržiču, Podgori, Št. Andreju in Vrtojbi pri Gorici. Pisarna je rešila meseca januarja in februarja letos 441 vlog. Nadalje se jo razpravljalo o podrobnostih, ki se tičejo delavskega tečaja, ki bo, kakor znano, od 5. do 12. t. m. v Ljubljani. — Ogenj. V ponedeljek popoldne je začelo goreti v Dvoru pri Polhovem Gradcu pri posestniku Blažu Cankar. Začelo je goreti na podu, odkoder so jc ogenj razširil na celo poslopje, ki je do tal pogorelo s krmo vred. Tudi hišo je ogenj tako poškodoval, cla bo treba misliti na novo. K sreči jc prihitela polhovgrajska požarna hramba, ki je s svojim nastopom omejila ogenj, cla sc ni razširil na sosednja poslopja, med drugimi na cerkev sv. Petra. Zažgali so otroci. — Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano clne 28. februarja 1911 znani Mihael Belec, kleparski mojster, stric župana Anton Belca, star 73 let. Kot kleparski pomočnik je daleč po svetu med Jugoslovani, na Srbskem in v nemški državi veliko clelal in si pridobil veliko bogatih skušenj, bil jc zelo priden, soliden in spreten klepar ter prav miroljuben. Naj v miru počiva! — Slavlje petdesetletnice »Slovanske čitalnice« v Trslu sc vrši clne 4. marca t. 1., točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega Doma«. — Priredi sc »Akademija« in komers. — Poročil se je g. Danilo Čebu'ar, e. kr. davčni asistent v Sežani, z gdčno Vando Ivančičevo v Gorici. Naše čestitke! — Akademični kipar g. Ivan Zajec se je preselil iz Ljubljane v Trst. Svoj kiparski atelje ima pri Sv. Ivanu. Zverinjnk na Brionih. Kakor smo že omenili, otvori znani Ilagen-beek sporazumno z g. Kupehvieserjem na Brionih zverinjah. Z clolom so že pričeli. Ze s prvimi transatlantskimi [»urniki dospejo baje tja prvo eksotične živali. Ze meseca maja bo na velikem travniku prirejen oddelek za 200 inozemskih ptičev in mnogo antilop. Potem zgradijo farmo za gojenje nojev. Do leta 1912. br> baje zverinjak izpopolnjen. . ... -— Umrla sta: Ivan Korošec, J sestnik v Gorici in gospa Katarina .1 končič v Šlovrencu pri Neblem na (I riškem. I — Hrvatje na Reki nastopijo J državnozborski volitvi po pokojni clr. Maglanderju samostojno s svoji kandidatom na hrvaškem programi V kratkem izide tozadevni oklic 1 hrvaške volivce. I — Uradno glasilo laških primj skih poštarjev. Veste, kako glasi.o I si izbrali laški poštarji na Primi skem, v katerem priobčujejo uradi statistike in se obračajo s svojimi jI ljami na poštno ravnateljstvo? Pošti Silvio Revelant je priobčil v iredentol skem listu »Piccolo« natančno, kolil jcclnot ima poštni urad v Portoiol pri Piranu. Povedal je tudi, da iil premalo osobja, da tudi poštni nabili nik je že star itd. Vprašamo pošt« ravnateljstvo v Trstu, če jc ono pl glasilo »Piccolo« svojim uiadnim „| šilom, kajti, kar je dovoljeno lašhjl poštarjem, to sme biti dovoljeno nI slovenskim, cla se poslužujejo listol katerih stremljenje pa je vse clrugl nego kakega iredentovskega lista. I — Vprašanje na Zvezo slovenska pevskih društev in njenega odposlani Uosp. Dražila. V kaki zvezi je bil usti novni shod nepolitičnega povskol društva »Zvezda« v Bizoviku dl 12. februarja, s političnim shodom, 1 sta ga imela Ribnikar in Lavtar pol predsedstvom pripravljavncga odbori »Zvezde« tedaj, ko se je vršila ustanl vitev »Zvezde«. 1 — Hrvaškega letošnjega palestil skega romanja se udeleži tudi pisat ti in župnik Ivan Nep. Jemeršič, ki bi potem celo romanje opisal, kakor je n dal tucli knjigo »Hrvati v Lurdul Glavni vodja romanja bo frančiškal o. Kaiser. I — Gospodarski polomi. Nemški ll st i poroča jo, da jo trgovec Anton Hočl var iz Novnga mosta pobegnil ter dl je pustil 200.000 K dolga. Hočevar i| napravil v bližini Novega mesta I družbi trgovca Oogoreutza in posestni ka Smole parno opekarno ter je že lel 1907 špekuliral, da bo dajal opeko zl zgradbo železniške proge Novo mesti Dalmacija. Vsi trije pa niso imeli nil kakega strokovnega znanja. Vsled tel ga je prišel v veliko zadrege tudi g. 1 Ogoreutz. i — Prepoved vojaškim godbam 19 armadnega zbora, iz Zagreba poročal jo: Poveljstvo 13. armadnega. zbora il prepovedalo igrati vojaškim godbatl po hotelskih restavracijah, ker so nal stale diference med hotelirji in zbol nim poveljništvom zaradi nastan jenjl častnikov. Po tarifu clobe namreč lici telirji 70 vinarjev za nezakurjeno hI bo. Po drugih mestih doplačajo občil ne razloček med vojaškim in hoteli skim tarifom, v Zagrebu se pa rtotelivl ji niso mogli sporazumeti z občimi vsled česar sc je prepovedalo igral vojaškim godbam po hotelskih restavl racijah. Sostro. — Dne 22. februarja si umrli naš ljubljeni oče Jožef Terškail v visoki starosti 83 let, V imenu svoj jem in rodbine jih priporočam v mol litev. duhovne gospodo pa prosim: ...Mel mentole eius"', — Štefan Terškan, kal plan v Prečni. t — Dva konja sta utonila včeraj 1 Spodnjih Domžalah po domače pri Tol ne tu pri brvi. I — Iz bohinjske proge. Dne 24. t. ml prišel je po progi med Biedom in 1 Solil Belo sekcijski načelnik g. Griiuvvald v spretni stvu prožnega mojstra Ažmana. Pred pri dorom v Zaki so delali železniški delaveil Tam se ustavi ter začne izpraševati delavcel po starosti. Zagrozil je starejšim delavcem! in sicer takim, ki že peto leto pridno in| pošteno delajo na progi, da jih bo odslovili češ da oo prestari, in da naj si gredo krulil služit h kmetom. Toraj pet lut so bili dobri — si daj naenkrat prestari, za nič. Preti jim nevarnost, cla jih bo vrgel brez krulil na cesto. Ker e takih delavcev krog 1-1 je veliko ogorčenje med delavci na prodi V interesu dobre stvari in da zabi\«niniu| neljube posledice, ki bi jih provzročilo talal brezobzirno postopanje, opozarjamo direk-l cijo v Trstu, naj ona pouči tega možakarja! da živi na Slove.iskem, in da naj se zavedal da so naši delavci ljudje, ki si hočejo tlomal z delom svojih rok služiti kruh. Morda l>i| g. Griimvald rad utlhotapil na progo ile-l lavce iz Rujba. In če bi jih, kmalu bi obžaloval. ker bi mu ti delali drugačne preglavice, kakor naši potrpežljivi domačini Nezaslišano je, da si upa ta človek smešiti naše župane in župnike. Pristavil je namreč s porogljivim smehom predno je odšel, delavcem, naj tega ne pravijo županom in župnikom. G. Grtlmvaldu povemo, da j najbolje, ako neha izzazivali, drupače 1") ualetel. — Nove ulice v Zagrebu. Mestni občinski svet zagrebški je sklenil nu-ve ulice imenovati po generalu Čani-ču, generalu baronu Filipoviču in I'"v- lj Pol/knšen samoumor. Danes ponoči so je v duševni zmedenosti trikrat proti srcu zabodla in si žile na roki prerezala goslilničarka Ana Debevec na Bregu. Ano Debevec so prepeljali v deželno bolnico, kjer so že bolje počuti. lj Nevesta v posojilnici. Te dni je prišla v Mestno hranilnico nevesta. Prava nevesta, z rožicami v laseh in šopkom v roki, prav kakor bi biia prišla naravnost od poroke. V posojilnici je bilo precej ljudi, ki so se nevesti soveda nemalo začudili, uradniki pa so kar poskočili s stolov in z izbrano ljubeznivostjo pozdravljali nevesto. »Ah, to je lepo, cla pridete kar od poroke.« — »Da, to je slovenska nevesta, ki kar od poroke nese svojo dotico v posojilnico.« — »O, to bo krščanski zakon.« — »Da, to jo lepo, cla tako lepo spravljate in šteclite . . . .« — In šo mnogo takih besedi je bilo slikati. Gospod blagajnik pa je zaklical: »Kar k meni — poglejte koliko imamo denarja -- koliko boste pa vložili?« — »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača,« se je v ozadju oglasil globok glas. Nevesta se jo sukala in obračala in ni vedela kaj naj to pomeni in kaj da hočejo od nje. Naposled je razvila iz rutice hranilno knjižico in rekla: »Prosim, da bi to ven dali.« V posojilnici je zavladala tihota. Gospodje, ki so prej mislili, da je nevestica prinesla doto naložit, in ki so tako lepo peli o štedljivosti, so se kar na mah potuhnili in hitro odrinili nevesti njene kro-nice. E, da, štedljivost je lepa reč, pa je žal ni dosti med Slovenci. lj Likozar župan? V liberalnih krogih se vzdržuje z vso resnostjo vest, da nameravajo liberalci delati na to, da bi postal Likozar prihodnji mestni župan. Tako se hočejo oddolžiti tistemu liberalnemu učiteljstvu, ki caplja za njimi. Likozar jo že tako preverjen, cla postane župan, da je napravil žc cel načrt, kako bo nastopal. Izjavil so je že odločno proti Ribnikarjevemu načrtu, da bi se napravila božja pot na Grad. Likozar je za božjo pot na Rakovniku. V stolp na mestnem magistratu bo postavil panje čebel, ker bi se tako dal ta stolp najbolj praktično izrabiti za Li-kozarja. To bo znamenitost, katero bodo vsekakor kot jako praktično za mestne stolpe posnemali tudi po drugih mestih. Takih načrtov ima g. Likozar še več, pa jih no zaupa ob vsakem času in ne vsakomur. Slučajno jc g. Likozar vso stvar danes zjutraj nekomu prijateljsko zaupal in tako je s tem stvar na jako primeren dan zašla v javnost. lj Novo koncesijo za truge delati jc dobil danes g. Adolf Ribnikar. Dobil je koncesijo z utemeljitvijo, da se mu za tako delo z ozirom na bližajoče se občinske volitve silno mud'i. G. Ribnikar je prostor za delavnico že iznašel v »Marijinem Domu«, kamor vstopi kot. spokorni delavec za izdelovanje trug. lj Z velik mi puščicami so danes letali mladini po Ljubljani in nabirali mile darove za po Hribarju izpraznjeni mestni vseučiliški fond. lj Dr. Tavčar bo danes zvečer obiskal brezalkoholno gostilno. Mlati ropar. Na zatožni klopi sedi 19 let stari France Bobnič od Sv. Krištofa na Štajerskem doma, kovaški pomočnik, ki je tožen hudodelstva poiz-kušenega posiljenja in ropa. Bilo je 27. oktobra 1910., ko se jc dekle Ivana Močnik vračala iz Žiborš domov v Idrijo. Pri takozvani gostilni »v baraki« v Zali srečal jo jo Bobnič, izpraševal jo je kako daleč jo še do bližnje vas;, kar mu je dekle tudi povedala. Obdolženec je šel naprej, a se zopet vrnil ter šel za dekletom, kateri se jo jel dobrikati in ji prigovarjati. Ko ga je pa dekle odločno zavrnilo, je rabil silo, a dekle se ga, je krepko ubranila. Zdaj jc pa sklenil polastiti se dekletove ure; zato jo ji je potegnil iz nedra. A Močnik jo prijela pravočasno za uro, pri kateri se je vrvica odtrgala. Sedaj ji je pa Bobnič zagrozil, da jo bo udušil, če mu ne izroči ure. Že poprej mu je Ivana Močnik ponujala krono, če jo pusti v miru. Vzela je iz žepa svojo denarnico, v kateri je imela 8 K 2 vin., da bi mu dala krono. Obdolženec jo pa takoj zagrabil za denarnico, cla bi ji jo bil iz rok iztrgal. A to se mu ni takoj posrečilo ter sta se nekaj časa za njo ruvala. Končno se je pa dekle le upehala. Bobnič je dekleta zagrabil za eno roko, z drugo roko ji je pa iztrgal denarnico nakar je odšel. Dolgo časa so storilca zasledovali, končno so ga pa le orožniki iz Domžal dne 15. decembra 1910. prijeli in ga izročili sodišču. — Porotnikom sta bila stavljena dva vprašanja, od katerih so le krivdorek na rop enoglasno potrdili, nasprotno pa vprašanje glede poizkušenega posiljenja zanikali. Sodišče ga je obsodilo na tri in pol leta težke ječe. Uboj. Dne 30. novembra m I. je pred (ukajSno poroto sedel na zatožni klopi 20 let stari Anton Rakovec, posestnika sin v Notr. Goricah. Kakor znano, je šla dne 15. avgusta m. I. zvečer Frančiška Zore iz Dnigomera v Notr. Gorice po deklo Marijo Rctar, da bi jo peljala v službo k Jerneju Seliškar v Lukovico. Prvo je spremljal France M irinko posest, sin i z Lukoviče. V Notr. Goricah sta poklicala Marijo Rotar, ki je takrat stanovala pri Valentinu Sojerju. Ker je ta že ležala, je na klicanje Marinka in Frančiške Zore vstala in šla ž njima. Krenili so jo v tamošnjo Dolinarjevo gostilno, kjer se je nahajalo več domaČih fantov. Spili so tam nekaj glaščekov žganja; četrtinko so ga pa seboj vzeli ter okoli 10. ure zvečer zapustili krčmo. Takoj so se začeli domači fantje zbirati in se zapodili za njimi. Jel! so jih s kamenji obmetavati, dva kamenja sta zadala Rotarjevo, ki je zavpila, na kar se je Marinko proti fantom obrnil, proseč jih, naj bodo mirni, ker jim nihče nič noče. Med tem se je pa Anton Rakovec od svojih tovarišev ločii, se oborožil bodisi s kolom ali s kako drugo rečjo ter naskočil Marinkota. Udaril ga je po glavi, da se je težko ranjen na licu mesta nezavesten zgrudil. Priplazil se je do Šeleni-kovih svisli, kjer je prenočil; drugi dan je bil še toliko pri moči, da ie sam prišel domu, kjer so ga domači spravili v posteljo. Ranjencu je jezik popolnoma odpovedal in ni več spregovoril. V bolnici, kamor so ga pripeljali, je drugi dan umrl. Raztelesenje je dognalo, da mu je bila leva stran lobanje tako prebita, da je obtičal v rani še kos klobuka; poškodovan je bil tudi čelni del možganov. Obdolženec jc deloma priznal, da je z drugimi fanti podil Marinka ter se med potjo oborožil z nekimi grabljami. Zagovarjal se je, da se mu je Marinko z nožem nasproti postavil, nakar ga je z grabljami udaril nekam za pas, gotovo pa ne po glavi; videl ga je tudi, ko je napravil še kakih 25 korakov in se slednj č zgrudil. Obdolženec je tudi trdil, da izvira morda ta poškodba od kamenja, ker je tam sam spičast kamen. Ker je predsednik objavil, da mu je prejšni popoldan po zagovorniku bila priposlana neka vloga s predlogom, naj se razprava preloži, ker se je pozvedelo, da pravi storilec ne sedi na zatožni klopi, je sodni dvor v svrho nadaljnih poizvedb razpravo do sedajne porotne dobe preložil. Danes se razprava nadaljuje. Priča Marija Rotar, dekla na Lukovici, pove kako se je metalo kamenje, češ, da je bil Marinko zadet v hrbet, v njo sta pa priletela dva kamna in jo bila zadeta v desno in levo podlehtni-co. Videla je, kako se je Rakovec od ostalih fantov ločil in lakoj sc ji je zdelo, da je obdolženec tisti, ki mu je zadal usodepolni udarec, ker ga je tu-di po hoji spoznala. Priča Frančiška Zore, posestnikova hči v Dragomei u, pravi, da se je Marinko proti fantom obrnil in rekel: »Bodite pametni, saj vam nič nočemo.« Naenkrat ga jc videla ležati, ne da bi bila slišala o kakem udarcu. Rekla mu je še: »France, ustani,« a ni dal nobenega odgovora. Napadalcev pa ne -pozna. Priča Anton Zore pravi, da je Rakovec pravil, cla je Marinkota z grabljami po plečih udaril, da se je ta po udarcu nazaj obrnil, nato pa padel na tla. Pravi, da je videl samo pri Rakovcu grabijo. Obdolženec jc imel piUo na Marinkota, ker sta se nekoč zaradi šale nekaj sporekia. Matija Založnik izpove, da je obdolženec pravil, kako jo z vso silo po njem zamahnil, na kar se je slišal močan pok; hotel ga je so enkrat udariti, pa mu je to neki drug fant zar branil. Pove tudi o njegovi samohvali in da jc šc pristavil: škoda, da ga nisem tako, da ne bi mogel govoriti. Franc K e n k pravi, cla je prišel obdolženec z grabljami v roki, ki so pa bile odbite, ter prosil fante, naj molče o tem, kar je storil. Jožef Geoheli, pismonoša, izpove ravno isto, kako da se je Rakovec obnašal. Videl je tudi Marinkota po udarcu pasti. On kakor drugi fanti so prepričanja, da je edini Rakovec storilec, ker je vedno zabiče-val, da ne smejo nikomur nič o tem povedati. Karol Ž i d a n e k je slišal enkrat pok udarca, ki je bil podoben, kakor bi se kak les prelomil. Obdolženec se je izrazil: »Sem ga žc udaril, kar sem ga mogel, da jc padel.« Opazil je tudi kri na dotičnem mestu, a ob- dolženec se je jel izgovarjati, da ga Je le po zadnjem delu udaril. Brat ubitega, Andrej Marinko, izpove, cla je bil pokojni prišel spomladi iz Amerike, kjer je bil pet let. Da je bil brat tepen, je šele drugi clun dopoldne izvedel. Nato popisuje dogodek, ko je brat težko ranjen domu prišel, da jo bil po glavi okrvavljen in so se že zaredili črvi. Pravi da se je splošno govorilo, da je brata ubil Rakovec z grabljami. So pa tudi ljudje ki pravijo, da mu ni J ilo mogoče s takim orodjem prizadejati to rano, marveč ga jc mogel kdo s kakim železom udariti. Jakob S o j e r, delavec, je videl, ko je obdolženec pograbil grablje, ki so ležale pred Keit kovim podom. Ko se je vrnil, se je pohvalil, kako da ga je, v rokah je imel samo še grabljlšče. Oborožen ni bil od drugih fantov nihče, kakor Jože Lamport z vilami in Jožef Geoheli z za prst debelo palico. Izpove tudi, kako sc je Rakovec drugi dan hvalil in pristavil, cla ga je čez ramo udaril. Orožniški stražmojster Ivan H r o vat je bil na domu rajnkega v svrho zasliševanja. Ker ta ni mogel govoriti, je s kima-njem pritrdil, ali pa z zmajevunjem zanikal na njegova vprašanja. Vprašanju, ali je bil udarjen s kolom, je prikimal. Raznesla se je pa neka ljudska govorica po vasi, kakor da ne l29 o Kolodvorska restavracija (J. Schrey) vabi najvljudneje na pepel-nično sredo Zahvala. 628 Točilo se bode ob te] priliki originalno Salvatorsko pivo Sodeluje ii« železnicama delavska tfa i i Hira pod osebnim vodstvom gospoda M. Schoncherrja. Izurjen, trgovsko podjeten knjigovodje se takoj sprejme. 589 Ponudbe pod: »S. S. L.c na upravo »Slovenca« meso i Kokoši! maslo! Pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po pošti: goveje in telečje meso, sveže, zadnji del K 6 —. 3—4 race ali kokoši za juho, mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 7'—; kravje mleko — naravno maslo K 10-30; kokoši ki zdaj že pridno neso jajca 1.1910. zgod. rod, italjanske pasme, poljubne barve, zajamči se da oride vse živo, franko povsod, po povzetju; 3 kokoši s petelinom K 7 -; 6 kokoši s petelinom K 14'—; 12 kokoši s pcteli-251 nom K 24'-. B. fflarflules, Buczacz. Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za leni m nevesta velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr, i. UECCHBET zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. Za trgovino z mešanim blagom se išče učenka s primerno izobrazbo. Ponudbe sprejema J. Kemperle, Kamnik. 600 Ysa jljubljatia govori o tem, da fe arol tplaninšek- ova pražetia kava najboljša 111! Za mnogoštevilne dokaze ljubeznivega sočutja povodom bridke izgube, ki nas je zadela z nepričakovano prezgodnjo smrtjo našega nepozabnega pokojnika Dominika Rudolfa izrekamo zastopstvu S. L. S. po g. deželnem poslancu Perhavcu in g. dr. Božiču, slavnemu občinskemu odboru, slav. gasilnim društvom iz Črnega vrha Godoviča in Hotedršice, si. šolskemu vodstvi za spremstvo po šolski mladini, si. telovadnemu odseku „Orel", gg. zastopnikom c. kr. rud. erarja, g. komisarju dr. Zornu, g. dr. Papežu, g. nadpoštarju Helmichu, gg. poštarjema iz Cola in Godoviča, zlasti tudi gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, gosp. vitezu pl. Premersteinu ter drugim gospodom iz Idrije, Zirov, Godoviča, Hoteršice, Cola, Vipave in drugod, vsemu ranogobrojnemu ljudstvu od blizu in daleč, ki je blagemu pokojniku izkazalo zadnjo čast, tudi vsem posameznikom, ki so nam ust-meno ali pismeno izrazili svoje sočutje, r.ajiskrenejšo zahvalo. C mi vrh, dne 26. svečana 1911. Žalujoča rodbina Rudoitova. (Ribarjevi in drugi napevi) Postne: 10 za mešan, 4 za moški zbor. Misijonske: 4 za B77 mešan, 1 za moški zbor. Uredil e Josip Sicherl, org. v Ribnici. Cena: Partiture 2 K 30 v. Posamezni glasovi po £0 v. Dobe se pri ureditelju v Ribnici, naroči se najceneje po nakaznici, pošlje se poštnine prosto, pri večjem naročilu se upošteva tudi popust. Na naročila po dopisnici se ne bode oziralo. Ime: R. Miklauc Ljubljana $ 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Za slabokrvne in nrebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino Ifllfl^* najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. Hranilnico kmečkih obči v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta 32 (nasproti Bavarskemu dvoru v bližini milnice). V Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43,4 °/0 in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. iavEiii Mol Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 54 _ , M^k ■ Hranilne vloge obrestuje po brez odbitka. J Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan šiele. Imhrišimoviču, ki branil Požego ■gd Turki. [ SiojersKe novice. I s Umrl je v Sevnici stori župan g. ■ran Ž ni d ar š i č. N. v rn. p.! 1 š Pogreb dr. Ivana Uersaka v Or- |ož« je bil v nedeljo dne 20. februar-I popoldne. Udeležba je bila ogromna. Ri pogrebu so bila zastopana mnoga ■ovenska društva, občinski zastopi in I-ugc korporacije. Rajnki je stat ved-I, na braniku za svetinje slovenske-E ljudstva. Posebno v svoji mladosti I bil rajni zelo delaven. Njegova za-luga je, da je ormoški okraj eden naj-■olj narodno zavednih okrajev na Ipodnjem Štajerskem. Pokoj njegovi Liberalna neotesanost. V sobot-jeni »Slovenskem Narodu« si predrzne Hlad dopisnik napadati na žaljiv način lašega poslanca Roškarja in dr. Pip-■ča zaradi volitev v občinski zastop ■•ga št. Lenart, kakor da bi onadva za-■rivila. propad slovenske stranke. Iz-■ajstvo sc prcdbavica dr. Tipliču, ki Ia niti ni volivec v 1. razredu, narne-■o obolelega poslanca Roškarja ])a jc K okrajno hranilnico itak drug njen Ban glas oddal. »Narod« hoče z napa-|i na naše voditelje oprati glavnega ■rivca, starega liberalca v srcu — no-ftrja Stupica. Vsak Šentlenarčan zna, Ia je edino notar Stupica kriv, da slo-■enski glasovi niso dosegli nemških, f š št. Lenart v Slovenskih goricah, ■ne 26. februarja je umrl tukajšnji go-Itilničar in mesar Vincenc Samit z. ■lož je bil goreč pristaš Štajercijancev. i š Iz šolske službe. Na ljudski šoli ■ri Sv. Petru pod Svetimi gorami je »nenovan za definitivnega učitelja lanikajšnji provizorični učitelj Fran levstik. — Meščanski učitelj Franc Kukaš v Ptuju je imenovan za meščan-jkega učitelja na dekliški meščanski Koli v Kremsu. — Okrajni pomožni ■čitelj Avgust Cajnko je imenovan za lolskega voditelja na ljudski šoli v Eusmu. — Definitivna učiteljica Malica Turna na ljudski šoli v Čadramu le nastavljena na ljudski šoli v Ma-Kolah. I š Umrl je v Št. Jakobu v Slov. go-licah veleposestnik g. Alojzij Bračko. Bil je naš zvest pristaš. Pogreb je bil ■anes, sreido zjutraj. V — Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Poročil se je Jožef Frešer s Frančiško Kotnik. Poročil ju jc brat neveste dr. ftakob Kotnik iz Dobrove pri Ljubljani. I š Sin ubil mater. V Me d logu je v fteljskem mestnem parnem mlinu za-»osleni delavec Florijan Benko v ne-ieljo pretepaval svojo mater, ker mu li hotela dati denarja. Sin je v prepiru nater ubil in truplo vrgel v potok, da >i se mislilo, da je mati utonila. Po de-anju je brezsrčni sin pobegnil na Zi-nan most, kjer so ga. prijeli orožniki. š Ker sta ga zapustila žena in sin 8e je obesil. Obesa! se je, pri Sv. Urbanu pri Ptuju posestnik Matija Marinič, in sicer v noči 24. februarja. V mladih letih je bil priden kmet ter je spravil precej premoženja skupaj za svojce. Domači razpori pa so tako vplivali nanj, da jc bil trikrat v umobolnici v Feldhofu pri Gradcu. Ko se je pred tremi meseci vrnil popolnoma ozdravljen domov, mu žena ni pustila stanovati v domači hiši in voditi gospodarstvo. Sin mu je celo grozil, da ga bo pretepel, ako ne ide dalje od doma. Fbogi mož je moral iskati strehe pri tujih ljudeh. To jo tako vplivalo na moža, da se je obesil. Žena in sin pa se P1 is ta udeležila niti pogreba, dasi je bil [cerkveno pokopan. š Obesila se je v Gradcu 18 let sta-P dekla Ana Medved. I š V konkurzu je pekovski mojster p\ai-ol Grilc v Studenicah pri Mariboru. š Umrl je v Mariboru v nedeljo r'no 26. februarja Jos. baron pl. Reh-bacli. podpolkovnik v pok. Pogreb se je vršil v torek, 28. februarja ob 4. uri Popoldne. š Maribor. V sobotni številki »Slovenca« smo poročali o nekem »begu«, ^aš dopisnik nam sedaj javlja, da je 1'ila dotična vest neresnična, temelječa Ha predpustnih govoricah. Gosp. Berlič je bil doma pri svojih starših v Litiji obisku. O predpusl, ti čas prenesti! š Žganje in kruh — edina hrana. V Trbovljah se je delavec Jožef Skomina p- t. m. napil v jezi žganja in ruma, ^er mu ni žena nič pisala iz rojstnega kraja., kamor je odšla. Zvečer je bil popolnoma pijan. Ko so šli drugo jutro {|elavcj na delo, so ga šli nekateri iz-r,ll'd njih klicat v stanovanje. Našli pa ga v postelji mrtvega. Zadela ga. je bržkone srčna kap vsled preveliko zabitega alkohola. Skomina je navadno >11 samo žganje in jedel kruh, le redkosti je užil kaj gorkegu. da bi si pri- hranil od svojega zaslužka kar največ mogoče za družino. Ljubljanske novice. lj Vstopnice k pozdravnemu večeru udeležencem 1. delavskega tečaja na čast, ki bo v nedeljo ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, se dobe od jutri naprej v tajništvu Slov, kršč. socialne zveze, Ljudski dom. Poleg petja, ki ga je prevzelo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, se ;bo po Kršč. soc. iz-obraž. društvu Selo-Moste predstavljala dr. Krekova igra »Tri sestre« in po dr. Kreku dramatizirana narodna pesem »Noooj je en lep večer«. lj Šenipetersko prosvetno društvo jc imelo v nedeljo svoj III. redni občni zbor v društvenem prostoru. Lepo število članov in članic se je zbralo, ki so pozno in z navdušenjem sledili izvaja-nejin prof. Dernlastia. Sosebno, ko je govo-ril o demokratizmu, ki no sme poznati razlike stanov, ampak mora videti v svojem bližnjem le človeka, je prikipelo navdušenje do vrhunca. Iz poročila tajnice g. Turkove smo razvi-dcli, kako agilno jc bilo to društvo v pretočenem letu. Društvo jc imelo 8 predavanj, priredilo je tri predstave in za male svojih članov Miklavžev večer. Razumljivo je, da se vsled tako živahnega delovanja število članov in članic hitro množi. Štelo je društvo v pretečnem letu 320 članov in članic, kar je sila veliko število za tako moj-hen delokrog, kakor ga ima to društvo. Poleg tega, da je društvo prirejalo samo predavanja in predstave, se je pa tudi po svojih članih pridno udeleževalo prireditev bratskih društev. Pri takih udeležitvah je vzbujal posebno pozornost društveni pevski zbor. Pevski zbor društva šteje 30 pevcev in pevk in stremi pod spretnim vodstvom mestnega učitelja marljivega g. Adolfa Saderja za tem, da se vedno bolj spopolni. Za njegovo neumorno delovanje se jc izrekla ob navdušenem pritrjevanju vseh članov in članic g. Sadarju najiskrenejša zahvala. Društvo ima tudi svoj tamburaški zbor, ki sc pod spretnim vodstvom g. Alojzija Turka prav pridno vodi in ki jc že s svojimi nastopi pokazal, da delovanje g. Turka ni ostalo brezuspešno. V društvu obstoja, tudi dramatični odsek. Nastopi članov tega odseka pri društvenih predstavah, ki so želi obilo hvale, so pokazali, da je tudi vodstvo tega odseka, v jako spretnih in marljivih rokah. Denarno stanje društva je tudi jako ugodno. Leto je končalo s prebitkom okroglo 400 kron. Za društveno zastavo ima društvo nabranih že 650 kron in za lastni dom pa 800 K. Za razvoj društva pomemben korak sc je storil s tem, da se je ustanovil ženski odsek v društvu. Število članic in delitev dela v društvu je glasno zahtevalo po ustanovitvi posebnega ženskega odseka. V vodstvo tega odseka so bile izvoljene sledeče gospe in gospodične: Marija Cerar, Josipina Jenko, Cilka Krek, Milka Kovač, Ivanka Maj-ce, Tončka Repovž, Marija Sajovic, Lina Strah in Marija Turk. Izvolil sc je tudi nov društveni odbor in sicer so bili izvoljeni za odbornike sledeči gospodje: Karel Dermastia, Janko Gaj-šek, Janko Nep. Jeglič, Karel Majce, Josip Marinko, Janko Petrič, Josip Pire, Ivan Sajovic, Ivan Srebot in Matevž Tome. Po izvolitvi novega odbora se je izrekla društvenemu predsedniku g. Gajšeku zahvala v imenu celega društva za. njegovo zares požrtvovalno delo v prid društva. Brezdvomno je, da ima g. Gajšek kot predsednik društva največ zaslug za tako lep razvoj šent-peterskega prosvetnega društva in za to sc tudi mi pridružujemo tej zahvali in želimo le, da bi imelo vsako naše izobraževalno društvo tako pridnega in vestnega predsednika kakor je gospod Gajšek. li Ženska K. S. Z. je priredila pretekli ponedeljek v Rokodelskem domu predpustno veselico. Fo kratkem pozdravu velečastitega gospoda dr. Jeršeta se je uprizorila Krekova igra „Tri sestre", in sicer na zelo živ. svež. več kot diletantski način. Kakor na odru samem, tako je bilo tudi na vsaki kretnji in vsej igri opaziti veščo režisersko roko prof. A. Robida. Gospodične v naslovnih ulogah so bile prav dobre; vsaka je predstavila res zaokrožen značaj: Majda (gospodična A. F r ti h I i c h) silno in zgovorno bigotno sestro. Špela (gospodična C. Krek) delavno, zelo resolutno gospodinjo, Ana (gospodična J. Opeka) kapriciozno, lehkomlselno razvajenko. V njihovi igri ni bilo videti toliko priučenosti kot resničnega, naravnega temperamenta in pravega igralskega daru, ki jim je le v težjih momentih odpovedal za trenotek. Helena fgospa Hafner) in Orel (gospod Vrečar) nista jila slaba; zlasti slednjemu se že pozna vaje. Anton (gospod Potrato) je bil v prvem dejanju kot vihrav, naiven ljubimec izvrsten, pozneje ie bil slabši. Gabrov France (gospod Špiller) je zadostoval za diletantski oder. Jera (gospodična Držaj) je ugajala. — Po predstavi so se igravci še razvrstili v živo sliko, ki je igro prijetno zaključila, nato pa se je začela vesela tombola. lj V pojasnilo. Klobase, zelenjad in mleko, kar je vso Ribnikar v nedeljo ponujal na »shodu« pri Perle.su gostom, ki so došli za j trk oval:, ni gospod tržni nadzornik konfisciral na ljubljanskem trgu. No, vse to je bil Ribnikarjev lastni pridelek. Čujemo namreč, da Ribnikar sedaj hodi okoli mesarjev in branjevk jako ponižno ter ima vedno klobuk v roki. Po občinskih volitvah pa bo že popravil, kar sedaj zamudi. Vlačil bo mesarje šc z večjim veseljem na sodnijo in branjevkam metal pomaranče v vodo, ker imajo bele peške. Toliko v pojasnilo ljubljanskim mesarjem in branjevkam. lj Magisiratni pomožni sluge so velike reve. Če hodiš dopoldne ali pa. popoldne po ljubljanskih ulicah ob lepem ali slabem vremenu, to je gotovo, da srečaš kakega magistratnega slugo s svojo veliko knjigo in z neštcvilnimi spisi, ki ti jih mora dostavljati. Magi-stratni sluge so pridni, zvesto so vedno služili svojim gospodarjem, mnogokrat so storili zlasti ob volitvah za svoje prejšnje gospodarje več, kolikor jim je nalagala dolžnost, a hvaležnosti niso želi nobene. Dostavljanje je tako razdeljeno, da en posamezni sluga ne more zmagati, kar mu naložc. Okraji, kjer morajo dostavljati, so namreč tako obširni in veliki, da ga sluga ob uradnih urah nikakor ne more oble-tati. Neobhodno bi bilo potrebno, da sc poviša število slug. Dasi da dostavljanje dela čez ure več kot preveč, so jim pa njih gospodarji menda zato, ker so preveč storili zanje v agitaciji, naložili še snažonje več pisaren, ki jih je prej snažila ženska postrežnica. Z vsemi se pa le ne postopa tako, kakor z ubogimi raznašalci. Jot niča,r, pre jšnji in sedanji, dobiva nagrado, da ima lahko deklo ali pa hlapca za sna-ženje. Nagrado seveda dobiva tudi gospod Zancek, zato, da mesto njega postrežnica suaži stanovanja. Sluge pa, ki morajo dostavljati ves dan akte po mestu, pa za snaženje ne dobe druge nagrade, kakor to. da jih lahko vsak, ki je na rotovžu slabe volje, pošteno ozmerja, češ da ni prav obrisan prah ali pa, da sluga ne drži prav metle v roki. Na rotovžu imajo tudi kurjača, ki se mu pa godi boljše, kakor magi-stratnim svetnikom. Vsi, ki imajo kaj govoriti, mu grejo na roko. Kuriti mu še potreba ni, ker kuri mestni delavec zanj. Prejšnje čase je kurila vse, peči po pisarnah postrežnica ali pa hišni delavec, a zdaj morajo kuriti peči žc itak preobloženi magistratni sluge, dasi dobi kurjač po imenu tedensko plačo 30 do 32 kron menda, zato, da nič ne kuri, dasi bi moral kurjač skrbeti za kurjavo peči. Najpametnejše bi pač bilo, da bi na rotovžu najeli dve postrežnici, ki naj bi skrbeli za snago po pisarnah, kakor je to že uvedeno po več drugih uradih. — Naše mnenje je, da. so pritožbe magistralnih raz-našalcev popolnoma upravičene. Prav bi bilo, da sc gleda na rotovžu ne samo na velike gospode, marveč tudi na male ljudi. lj Umrli so: Kritnjan Stony, strojevodja državne železnice, 33 let. — Fr. Ješe, mlinarski pomočnik, 31 let. -Apolonija Leder, občinska uboga, 84 let. — Elrida Petsche, hči posestnika in gostilničarja, 5 let. — Fran Steppan, trgovski potnik, 70 let. — Mar. Schet-tina, modistinja, 71. let, — Elizabeta Rebuza, hči železniškega uslužbenca, 4 mesece. lj Ljudsko štetje v Ljubljani jo končano. Ljubljana ima 1863 hiš. med njimi 1769 obljudenih in 9i ncobljude-nih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.6661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, žensk. 21.234. Trajno navzočnih je v Ljubljani 10 tisoč 323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov, 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na. Kranjskem, 7618 pa drugod v Avstriji — skupaj torej 40.599 Avstrijcev; 6i3 je Prckolitavcev (Ogrov, Hrvatov ali Erdeljcev); 22 Bošnjakov ali Hercegov-cev, 343 pa. inozemcev. Rimskih katolikov je 41.139, grških katolikov 20, sta-rokatolikov 10; pravoslavnih 61; cvan-geljcev 365, med njimi 316 avgsburških in 49 helveških; I unijatka, 109 Židov, 22 pa brez konesije. Od 40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 95 hrvaški ali pa srbski, 56 poljski, 1 rusinski in 1 mažarski. Odsotnih je 47S domačinov, med njimi 313 stalno in 165 začasno. lj V Ljubljani se je naštelo 1327 konj, med njimi 467 vojaških. Med konji je 27 žrebcev in 452 kobil. Govedi je 879 slav, med njimi li bikov in 622 krav. Mule so i, osel 1; koz Je 28, ovac 9, prešičev 772, med njimi 18 mrjaseov in 100 svinj za rejo; panjev 375, kokoši 6127, gosij 11, rac 130, druge perutnine 689. lj Argentinskega mesa je druga pošiljatev že došla v Trst in pride io dni tudi v Ljubljano. lj Nezgoda. Ko jc včeraj popoldno kovač Anton šusteršič, sedeč na vozu, peljal po sv. Fl-orijana ulici, se jo za njem vozečega električnega voza prestrašil konj in skočil od strani na tir električne železnice. Električni voz jo zadel v zadnji del voza in je nato voznih padel iz voza. ter se na levi nogi telesno poškodoval. Ij »Slovenska Filharmonija« koncert ira danes na pepelnično sredo v hotelu »Union«. Začetek ob 8. uri zve-« čer. Vstopnina 60 vin. lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval preč. g. T. Kajdiž, stolni kanonik, 10 K. V isti namen je daroval g. V. I'j vi,. cerkovnik pri Sv. Petru, 5 K. — Bog 'ili darovalcema! Naj se spomni mnogo požrtvovalnih* do-, brotnikov Rokdelskega. cloma! Ij Delniška družba pivovarne »Uni« on« v Ljubljani. Dno 27. svečana t. 1. vršil sc je ob pol 10. uri dopol-dne v hotelu »Union« prvi redni občni zbor te družbe. Iz poslovnega poročila se je konstatiralo, da sc podjetje povoljno razvija. Po izdatnih odpisih v znesku 33.254 K 83 vin. znaša čisti dobiček 5399 K 61 vin., ki sc je prenesel na novi račun. lj 20 paznikov deželne prisilne delavnice j c odšlo danes dopoldne v Ro-bež nad Medvodami, da bodo tam delali in pripravljali na deželnem posestvu za živinorejo. Vodi oddelek go« spod Ignacij Knafclc. lj Občni zbor «Muzejskega društva za Kranjsko«. Dne 21. februarja t. 1. ob šesti uri zvečer se je vršil občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« v predavalnici deželnega muzeja. Predsednik, deželni šolski nadzornik Le-< vec, je naglašal, da ima društvo še vedno dolgove, a navzlic temu napreduje: število članov raste počasi, zanimanje za. društvo postaja vedno večje, z raznovrstnim gradivom je društvena publikacija — »Carniola« — dobro založen na; zahvaljeval je vse podpornike društva, predvsem učno upravo in deželni odbor kranjski, ki sta tudi v zadnjem letu subvencionirala »^luzejsko društvo« ter ravnateljstvo deželnega muzeja, ki je društvu prepustilo sobo. Omenil je dva člana, ki sta od zadnjega. občnega zbora sem preminula: gospoda duhovnega svetnika Janeza Až-rnana, župnika v Gorjah, in odličnega slovenskega zgodovinarja Josipa Api-lia, profesorja v Celovcu. — Tajnik profesor dr. Ccrk jc popisal društveno delovanje v letu 1910: publikacije ki jih. dobiva društvo v zameno, so sc uredile; odbor je dovolil, da priobčita »Društvo za raziskavanjc jam« in nedavno ustanovljeno »Muzejsko društvo v Gorici« svoje razprave v »Carnioli«; društvo bo pospeševalo sistematično preiskovanje arhivov, ki hranijo gradivo o kranjski zgodovini; v »Muzejskem društvu« naj so vedno bolj osredotoči domovinoznanstvo. Rednih članov ima društvo 300, poleg tega še tri častne in dva dopisujoča. — Blagajnik profesor Pajk je poročal o gmotnem stanju. »Muzejskega društva«; letni zaključek izkazuje 2481 K dolga. V imenu obeh prcgleuovalcev računov je izjavil železniški oficial Podkrajšek, da so društveni računi povsem v rodu. Na lo sta bila. oficial Podkrajšek in župnik Vr-hovnik znova, izvoljena za pregledoval-ca računov. --- Muzejski ravnatelj profesor dr. Mantuani je. poročal o delovanju uredniškega odbora »Carniole«. — Društveni tajnik profesor dr. Cork jo prebral od odbora predlagani »Čitalni-ški red- , ki stopi s t. marcem v veljavo; publikacije, ki jih dobiva, »Muzejsko društvo« v zameno, bodo odslej vsem članom dvakrat na teden na razpolago. — Pri slučajnostih je profesor dr. G. Sajovic kazal na velike zasluge, ki si jih je pridobil za domače rastlino-slovjc profesor Alfonz Paulin, čigar ime ie daleč znano med botaniki; zato je v imenu odbora stavil predlog, naj se ta odlični znanstvenik izvoli za častnega člana; predlogu je občni zbor pritrdil z glasnim odobravanjem. — Oficial Podkrajšek je interpeliral predsednika, jo-1 i odbor pretresal nasvet župnika Vrhovnika, na j se vzida na Valva-zorjevo rojstno hišo na Starem trgu spominska plošča. Predsednik je odgovoril, da se zdi tako proslavljanje velikega zgodovinarja odboru zelo umestno. a gmotno stanje »Muzejskega društva« je za sedaj še tako neugodno, da ne more društvo prevzeti nabiranja potrebnih prispevkov. Oficial Podkrajšek omenja šo nekatere zanemarjene grobove znamenitih Slovencev, sosebno zgodovinarja Linharta. Nato zaključi predsednik občni zbor. lj ..Glavna" posojilnici. Vesti, da bi bil višji mesni svetnik Višnikar v preiskavi se ne potrjujejo. G. Višnikar nam o tem piše: Neresnično je, da je državno pravdništvo proti meni uvedlo preiskavo in da sem pri občnem zboru v nedeljo dne 20. tm. sam rekel, da sem prišel v preiskavo. Res pa je, da mi o tem ni ničesar znano in da je okr. državno pravdništvo na moje direktno vprašanje izjavilo, da za kako preiskavo proti meni ni nikakega povoda. Ljubljana, dne 1. marca 1911. — Fr. Višnikar ekr. viš. sod. svetnik v. p. lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. O izidu včerajšnjo obravnave se poroča: Porotniki so kridtfrck o obtoženem Rakoveu zanikali. — Enoglasno so pa bili za pregrešek zoper varnost življenja v smislu S 335. kaz. zakona. Sodišče ga je nato obsodilo na pet mesecev strogega zapora. — Tajna razprava se je vršila danes ra<\• nenravnosti proti Antonu Rabovšoku, 20 let staremu iz Št. Lorenca, sedaj hlapcu v Ljubljani. Porotniki so pritrdil na njim stavljeno vprašanje in sodišče ga je obsodilo na dve loti težke ječe. lj Zamenjal je v nedeljo zvečer v kavarni »Union« nek gospod svojo suknjo, in sicer je dobil v zameno slabe j šo. Naj se zglasi v kavami »Union«! lj Slovensko deželno gledališče. — Jutri, v četrtek se igra za par abonente igrokaz „Voznik H en šel", najznamenitejše G. Hauptmanovo dramatsko delo. — Glavne vloge igrajo gos. Verovšek, gospa Danilova in gosp. Bohuslav. — V soboto prvič v sezoni Jamova opereta „ Logarjeva Kri s ta" na korist operetne sobrete gospodične Hadrbolčeve lj Nove ljubljanske zgradbe. Število novoprojektiranih zgradb še ni znano. Na vseh prometnih cestah jc mnogo praznih stavbišč. Na Franc Jo-žefovi, Dunajski in Miklošičevi cesti je vse tiho, iia periferiji mesta pa se j splošno več gradi. V marcu bodo zače- | li prihajati v-Ljubljano stavbinski dc- i lavci. Bržkone jih bo letos zadoščalo kakih tisoč. Stavbinska podjetja, ki Računajo z mnogim delom, so se preskrbela v teku zime s stavbinskim materialom vsake vrste, predvsem z lesom, kamenjem in opeko. Dovoz je bil zlasti živahen v januarju; železnimi bo pač prišla pozneje v poštev. Ko pridejo v Ljubljano zidarji, se bodo najprej dovršile in očistile zgrajene javne zgradbo kot na primer ljudska šola. na Prulah, državna obrtna šola na Mirju. kakor tudi dva objekta za enoletne prostovoljce v Vojaški ulici. Adapcij-ska dela Kreditne banke so deloma že v teku. Xa Bleiweisovi cesti bodo ob železniškem tiru postavili še ostalo železno ograjo; podlaga je že zgrajena. V podaljšani Škofji ulici je izkopan temelj za novo hišo. Na Prulah bodo napravili dve projektirani cesti, ko bo zgrajeno ljudsko šolsko poslopje. V Prešernovi nlici so bo letos gradila dvonadstropna hiša Sigismunda Wu-tseherja in na stavbišču bivšega vojaškega oskrbovališča hiša Jožefa Mayerja. lj (Dobrota za bolne in zdrave.) Živimo v dobi humanitetc in liigijone. Kamorkoli sc ozremo, vsepovsod vidimo, da se ustvarjajo humanitarne naprave in pridobitne na tem polju za blagor celokupnosti in vsakega posam-nika. Zdravilna kupališča igrajo tu prav posebno važno ulogo, kar je medicinska znanost pritegnila bolj kot prej kedaj kopanje v območje, zdravljenja, in se ga najizdatnejše poslužuje. Zbok totia se jc pred davnim že poizkušalo v lastni hiši si preskrbeti ko-pelji. Sicer že imamo banje in kopalnice, ki pa služijo lc Dol j snagi ozir omivanju. Za parno kopelj ter kopelj s toplim zrakom, ki je pač najbolj zdravilna, pa nismo imeli doslej nobenega nadomestila, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam in nam nadomeščalo javne enake kopelji, kojih obisk je pa češče združen z mnogimi težkočami. Pred tremi leti izumljeni aparat „Ther-mal" za parno kopelj in kopelj s toplim. zrakom jo pa imenitno rešil to vprašanje in odstranil vse neprilike. Potrebuje malo prostora, zunanjost njegova, gumiran azbest, jc pa jako prikupna. Aparat, ki ima četvero sten in praktično notranjo opravo, je v malo minutah sestavljen. Preprostost konstrukcije jc naravnost presenetljiva tla se no pomočijo z vodo, v sobi se ne nabira para. V petih minutah si nsakdo lahko doma poleg svoje pos- telje za majhen denar pripravi potilno kopel. Ta aparat, ki ga priporočajo mnoge zdravniške kapacitete in na stotine zdravnikov, je moči videti Še tri dni od !). do 12. ure dopoldne in od 1. do 0, popoldne pri inženirju-pot-niku sanitetne tvrdke Kreuzversand v hotelu „Union1', I. nadstropje 11. ki da radevolje vsa potrebna pojasnila brez vsakih stroškov. Koroške novice. k Knezoškof Balthasar Kaltner je objavil postni pastirski list, ki je pač eden najresnejših, kar so jih te dni in jih še bodo avstrijski škofje izdali. Koroški vladi ka toži, kako silno mu manjka duhovščine, kako so duhovniki z delom preobloženi in kako vsled tega hira nabožno življenje, beseda božja, sprejemanje zakramentov in kako propada krščansko družinsko življenje na Koroškem. Na eni strani ruinira ljudstvo »šnops in fuzel« ter stori potomstvo bebasto, na drugi pa Irujejo narod brezbožni časniki, knjige in razuzdani zgledi. Škof roti vernike, zlasti družine, da. molijo in vzdržijo v hiši krščansko 'pošteno življenje. NOVE POSTNE PRIDIGE. Nove postne pridige na razpolago v »Katoliški R u k v a r n i v Ljubljani: Jesus Ghristus in seinem Leiden und Stcrben. Gemeinverstandliclie Vor-trago mit exegetischen Anmerkungen von P. Alfons Ncstlehner. 7 K 20 h. — Ta knjiga nudi veliko izbiro najboljših postnih govorov in jo med vsemi tozadevnimi novejšimi deli najbolj priporočena. Sieben Fnstenpredigten. Betrach-tungen iiber tlic sieben Worte .Testi Christi am Kreuz nebsf einer Fest-precligt auf das hohe Ostcrfest von Dr. Tohann Gspann. I K 8 h. Des Erlosers leiztn GriiHe. Sechs Fastonbetrachtungen von Jakob Ob-woger. 1 K 40 h. Via saera. Kanzelreden fiir dic Fastenzeit von Sebastian Wieser. 3 K 36 h. [fazne slvari. Smrt generala Lipovca. Iz Peter-burga poročajo, da je pri trčenju dveh tramvajskih voz izgubil svojo življenje znani ruski general Jovan Lipovac. Lipovac je bil rodom iz Črne Gore, boril se jo v bosenski vstaji, v rusko-turški in rusko-japonski vojski. Oh priliki aneksije Rosne in Hercegovino je hitel Lipovac v Relgrad, da bi Srbom pomagal proti Avstriji ter je zbiral v ta namen prostovoljce po Rusiji. -j- Nemška država šteje po ljudskem štetju 1010 64,896.881 prebivalcev, dočim jih je štela 1900 56.307.178. 15 delavcev ztjorelo. V Peterburgu je zgorelo ob nekom požaru 15 oseb. Ogoljufana ogrska grofica, ki bi bila rada postala princezinja. V buclim-j poslanskih krogih imajo zdaj veliko ! afero. Neka zelo bogata in lepa vdova j nekega ogrskega aristokrata bi bila ra-| da postala princezinja, članica kake ; vladarske rodbine. Res jo jc snubil pra-! vi član neke južno-nemško kraljevsko j rodbine, a po hišnih postavali bi se bil | smle poročiti princ z grofico zgolj mor-j ganatično. Častihlepni udovi to ni za-I doščalo. Nekdo ji je svetoval, naj po-| skrbi, da postane španska grandinja, j ker bi s tem naslovom postala enakovredna s svojim ženinom. Razni posredovalci so izvabili častihlepni grofici več stotisoč kron, a njeni upi, da poslano španska grandinja, se niso izpolnili, marveč jo to dni izvedela, da se jc vjela v zanjke goljufov in pustolovcev. Teielonslio in m\mm noroClla. OGRI MAGALL BLAMAŽA VEČIN-SKIH STRANK. Budimpešta, 1. marca. V današnji plenarni seji delegacije je na vrsti razprava o mornariškem budgctu. Navzoči so od vlade vojni minister Scho-naich, ministrski predsednik baron Bienerth in vodja mornarice grof Mon-tecuccoli. V tej debati je glavna pozornost obmejna na akcijo krščanskih so-cialcev, ki so pred kratkim zavzeli bojno pozicijo proti grofu Montecucco-liju, kateri je z ogrskim trgovinskim ministrom sklenil tajno pogodbo glede industrijskih dobav za mornarico, ne da bi avstrijska vlada bila o tem obveščena in v škodo avstrijski industriji. Vsa ta akcija, uprizorjena v sporazumu z nemško nacionalno zvezo, je imela prav isti namen, kakor ona prejšnja akcija, da bi sc črtalo več postavk v mornariškem proračunu , ker je bil predlagal poslanec Dobernig, a je vse skupaj padlo v vodo. Večinske stranke se hočejo namreč s tem nekoliko prod svojimi volivci postaviti. Prvo namero večine, prisiliti vlado, da da z odbitki pretečim večinskim strankam gotove koncesije, predno privolijo v krcuit za dreadnoughte, jo preprečil z znano izborilo potezo dr. Susteršič, druga namera pa so krščanskim socialcem in nemškim nacionalcem tudi ni posrečila. Ogri namreč od pogodbe z mornariško upravo nikakor ne odnehajo, krščanski socialci so pa s svojo akcijo blamirani, ker bi bil moral njihov trgovinski minister dr. Weilikirchner za to skrbeti, cla bi se ne bila svoj čas sklenila. Zato se jc danes iz večinskih strank norčeval prvi govornik, socialdemokrat dr. Ellenbogen, ki je dejal, da je mogoče storiti lo dvoje: ali izreči grofu Montecuccoliju zaradi ponosnega preziranja delegacij naj-ostrejse nezaupanje ali pa mornari-ških kreditov sploh nc dovoliti. Ellenbogen predlaga nezaupnico. — Delegati opozarjajo zdaj na to, de so se krščanski socialci tudi topot ravnotako blamirali, kakor so se pri predlogu, naj sc gotovo postavke v mornariškem proračunu črtajo in kažejo na dr. šusteršičev govor, ki je pokazal, kaj je edino mogočo, namreč: mornariške in armadne kredite brez vseh pridržkov in postranskih akcij dovoliti, ker gre za zadevo, ki je v eminent-nem življenjskem interesu države, kjer ni namestu nobeno mešetarjnje in nobeno demagoštvo. V delegacijah se pslošno poudarja, da jc imel le dr. šusteršič prav. Krščanski socialisti so morali toliko popustiti, da bi bili zdaj zadovoljni, ako bi grof Montecuccoli ali pa baron Bienerih izjavila, da. sc no ho več kaj podobnega zgodilo, kakor so je s tajno pogodbo z Ogri, sicer pa je cela akcija z navadno protestno resolucijo v vojnem odseku propadla, Mažari se pa smejejo. AERENTHAL OSTANE. Budimpešta, 1. marca. »Neues VViener Abendblatt« poroča, da jc vest, da je baron Aerenthal, ki gre po delc-gacijškem zasedanju za dva meseca na dopust in ga bo zastopal carigraj-ski poslanik grof Pallavicini, splon nc povrne več na svoje mesto, popolnoma neutemeljena. Grof Aerenthal po dopustu prevzame zopot svojo mesto. NOVA OBSTRUKCIJA? Budimpešta, 1. marca. »Neues VViener Abendblatt« poroča, da sc jo vršila včeraj med poslanci Klofačem, Staniekom, Zazvorko in Soukupom konferenca, na kateri so omenjeni poslanci sklenili, da začno, ako grof Aerenthal ne odgovori na interpolacijo, tičoče se izgona slovanskih avstrijskih podanikov iz Prusijc, v delegaciji takoj jutri z obstrukeijo z dolgimi govori in drugimi sredstvi, ki jih daje na razpolago poslovnik. V vladnih krogih sc baje izjavlja, da jc grof Aerenthal glede izgona avstrijskih podanikov iz Prusije že pojasnili svoje stališče, sicer pa da jc navada, tla se na interpelacije odgovarja v eni zadnjih sej. Sicer pa prevladuje mnenje, cla je ideja omenjenih poslancev, ako jo resno mislijo, vse kaj drugega kakor srečna, ako vest sploh odgovarja resnici. VIHAR NA ADRIJI. Benetke, 1. marca. Jadramko morje so viharji zelo razburkali, tako da so valovi na celi obali na laški strani napravili veliko škodo zlasti v Benetkah, in sa je potopilo več ribiških ladji. VELIK POŽAR. Carigrad, 1. marca. Predmestje Kund-juk na azijatski strani je velik požar popolnoma uničil. NOVI NEMŠKI POSLANIK V BEL-GRADU. Beigrad, 1. marca. Na mesto nemškega poslanika Reichenaua, ki je vsled konflikta s srbsko vlado, oziroma z vojnim ni nistrom Gojkovičem včeraj zvečer odpotoval, je imenovan baron Griesingeu. PROTIDINASTIČNE SPLETKE NA KITAJSKEM. Peterburg, 1. marca. »Rjcč« poroča, da sc pripravlja v Pekinu zarota, ki ima namen, da strmoglavi sedanje- ga kitajskega vladarja. Boje se, da do trpeli tudi Evropejci. NAD 100 OSEB VTONILO. Peterburg, 1. marca. Kakor sc že poročalo, se je v Finskem zalivu trgal led. Velika ledena plošča se razbila. Upajo, da nekaj ribičev ivj dasi jih je dozdaj vtonilo nad IGO, PIVOVARNIŠKA RAZSTAVA V PRAGI. Praga, 1. marca. Zveza prašl pivovarnarjev priredi meseca septe bra in oktobra strokovno razstav Pragi. STEAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJ Poznanj, 1. marca. 341etni mjz Jožef Firyt jc bolehal več časa na . ki, kar ga jc spravilo do obupa, tal cla jo ustrelil svojo 331etno ženo triletno hčerko, nato sc je pa obesil, POMILOŠČENI ROPARSKI MORI LEG. Pisek, 1. marca. Cesar jc po mi stil na smrt obsojnega morilca Pai ka. Sodišče je nato izpremenilo smrti kazen v dosmrtno ječo. Mnenje gosp o d a I) r. P. D e f r c e s c h i - j a pri m a r i j a u s m i 1 j n i h bratov i z K a n d i j e v R u cl o 1 f o v e m G o p o d J. S c r r a v a 11 o. Rabil sem poslano mi Serravi 1 o v o K i n a - v i n o z železom v sv družini z najboljšim uspehom. Nevn tenija in vsleclnje nastala želodčna š: kost sta izginili v najkrajšem čai Tudi v privatni praksi pripisujem j ko rad ta pomočekin bolniki so i hvaležni. Moram tedaj Vaše vino p poročati. Rudolfovo 10. oktobra 1905. Dr. P. D o f r a n c e s c h i Pred nakupom pisalnih strojev z htevajte od tukajšnje The Res Con prospekte in brezplačno razkazovan L. C. Smith & Bros-samopisnic (gl oglas!) — Tvrdka ima v zalogi tu vse potrebštine za pisalne stroje in p liištvo za pisarne. taborna ctidfEna rsnrizna pijača. O dobroti Blllnslic vode na! se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Llubljani. 2593 Kurzi efektov in menjic dne 28. februarja 1011. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°i0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4o/0 . . Avstrijska investic renta '•ih<°lo • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4% . • • Ogrska investicijska renta 3 Vj °/o Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-95 02-9") 96*96 96-1)5 115-55 92-95 82-65 111-60 91-75 80-90 19-32 676--239-97' 117-25 23-48 19-01 94-50 2-531 TIJ7 Višina n. moriem ?0(v2 •//, sred zračni tla1« 73ti-0rJ M C »s opazovanja 28 9 zveč Stanie tempe- baio- ratura metra po v mm Celziju 736 7 1-3 Vetrovi Nebo sl. jug. jasno 7 zjutr. 33 5 —0 3 sr. svzh. oblačno 2. pop. j 33 9 91 jp.m.jzah p. oblač. Srednia vč raisnia temo. 2 0 norm 1 2 Tl iZi^ Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, L marca Pšenica za april 1911.....II Pšenica za maj 1911 .....U Pšenica za oktober 1911 .... 10 Rž za april 1911.......8< Rž za oktober 1911......7' Oves za april 1911......S Koruza za maj 1911......5 Zahvala. Za mnogo dokaze odkritosrčnega sožalja povodom pogreba vpok. nad-učitelja, gospoda Ivan Nep. Pokorna izrekam iskreno zahvalo rojaku župniku selškem, preč. g, Toni. Rožniku, gg. učiteljem za ginljive žalostinke. Istotako gosp. profesorju Prebilu, domačim gg. učiteljicam, dekliški Marijini družbi, Orlom, gasilnemu društvu in občinskemu odboru za krasne vence ter sploh vsem žup-Ijanom in drugim prijateljem, ki so od blizu in daleč ta!to častno zastopani prišli blagemu pokojniku iz-kuzat zadnjo čast. 641 V Horjul j-u, 27. febr. 1911. Jos. Pr stov, župnik. Zahvala. 639 KM ka? Nnic Za vse številne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše nepozabne hčere ozir. sestre, gospodične Angele Skala izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se pa zahvaljujem vsem mnogoštevilnim udeležnikom potreba kakor tudi darovateljem krasnih vencev, in kličemo vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabni pokoj-nici in nas tolažili ob prebridki izgubi, presrčni: Bog plačaj! Ljubljana, 28. febr. 1911. Žalujoči stariši. 050 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in svak, gospod Ignacij Mahorčič okrožni zdravnik v pok. danes po dolgi, mučni bolezni v 82. letu, potolažen s svetimi tajstvi, mirno preminul. Pogreb blagega rajnika bo v petek dne 3. t. m. ob 9. uri dopoldne iz bolnice usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu na pokopališče v Šmihelu. Blag mu bodi spomin! Novomesto, dne 1. marca 1911. Žalujoči ostali. 651 V globoki žalosti javljamo, da je vzel Vsemogočni k Sebi našega najdražjega, iskreno ljubijenega očeta, gospoda Mihaela Belec Blagi pokojnik je izdihnil po dolgi, mučni bolezni v torek ob 3/43. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti. Pogreb bo v četrtek dne 2. marca t. I. ob 9 uri zjutraj iz hiše žalosti v Št. Vidu 5t. 4 na domače pokopališče. Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 28. svečana 1911. Amalija hči. — Vinko, France, Vi-libald sinovi. Dama Id hoče pospeševati kožno nego, ki hoCe izguiiiti pege, ter riostCi nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Stcchcnpferd lllljno mlečno tnilo (znamko Sleckenpferd) tvrdke Bergmann S Co., Te-Sn ob Labi. Komad po 80 v sc dolu v vs\ M lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom 1.1 d. 003 §! Miti® 60 polouniakou pristnega IfaBožkega mm Je na prodal! Staro vino liter 60 vin., novo vino liter 52 vin. — Naroča se pod naslovom: Matija Zorko, trgovec in gostilničar v Podlehniku v Halozih pri PtUjU. 563 2 C48 Ana Heinz, soproga c. kr. majorja, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen preljubljeni svak, ozir. stric, gospod Franc Steppan trgovski agent po dolgi težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 28. februarja ob pol 5. uri popoldne v 73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb sc vrši v četrtek, 2. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 28. februarja 1911. 1. kranjski pogrubni zavori Fr. Doborlet. i se lil sprejme y Novo zgrajena vila z modernimi sobami in električno razsvetljavo v središču blizu zdravil, parka se cenjeni gospodi toplo priporoča. Telefon 237, Telefon 237. Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 m f. L Beton in železo - beton, Fundamenti. Stropov!. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ===== mize, balustrade). 1 622 A 21/11 Prostovoljna sodna dražba nepremični.*:. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji je po prošnji dedičev na prodaj 644 v zapuščino Janeza Lapajneta iz Idrije št. 231 spadajoče zemljišče vlož. št. 227 k. o. mesto Idrija in sicer hiša št. 231 z vrtom in zemljiškimi parcelami (št. 648, 1237/1, 1239, 1135/1 in 1135/2) za kar se je ustanovila izklicna cena v znesku 8000 K. Dražba se bo vršila dne 17, marca 1911 ob 9. uri v hiši 231. Ponudbe se pod izklicno ceno se ne sprejme. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je Izročiti g. c. kr. notarju Alojziju Peganu. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, odd. I. in pri g, c, kr. notarju Alojziju Peganu. C. kr. okrajno sodišče v Idriji, dne 25. svečana 191I. Veletrgovina z železnino Peter Majdič MFRKIIR" Podružnica v Celie « »'"Lnnmi Kranis priporoča svojo veliko zalogo železnine, in sicer: vsakovrstnega okovja za stavbe in pohištvo do najfinejše izpeljave, orodja za poljedelce in obrtnike, poljedelskih strojev, praktičnih bran za travnike iz litega železa kakor tudi iz jekla, črpalk za vodo in gnojnico, kovanih, svinčenih in litih vodovodnih cevi, oprem za vodovode, kopelji in klozete, pristno pozlačenih Kristusovih teles, umetnih gnojil itd. gumijeve pete ohranijo čevlje elegantne. „, v prometnem kraju z gostilniško in mesarsko obrtjo ter zalogo piva se radi bolezni za 10.000 K proda. Takoj naj se plača polovico. Proda se tudi hiša v Ljubljani za 30.000 K, letna dohodnina 2800 K. Plača se takoj samo 4000 K. Poizve se pri gospodu ■ «* Hilšarjeva ulica št. 12 H^MCll Ljubljana. 649 mmmmu—mmm^■ Vabilo 610 na Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poMi cerkvenih zvonov v LiMiani ki se bode vršil 6. marca 1911 ob 3. uri pop, v društvenih prostorih. Dnevni red: 1 Računsko poročilo nadzorništvn. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobren,je letnega računa za leto 1910. 4. Dopolnilna volitev nadzornlštva. 5. Slučajnosti. Predsednik nadzorništva. V smislu § HI jo drugi občni zbor sklepčen no gledo na to, koliko članov je navzočih. 183 ob Dunajski cesti v Ljubljani in na Glincah pripravne in solnčne so na prodaj. Več sn izve pri lastniku: I. TribuC na Olincali št. 37. Znanost in umetnost. »Ne v AmerikoI« Izvirna ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal Jos. Lavtižar. »Ne v Ameriko!« je naslov lepi ljudski igri, ki jo je spisal gosp. Jos. Lavtižar. Vsebina je priprosta, a današnjemu času in domačim razmeram nad vse primerna. Živo nam slika zaslepljenost rojakov, ki iščejo sreče povsod, samo doma ne, ki služijo rajši v tujini, kot da bi doma gospodarili. Prvo dejanje nas pelje v vaško krčmo, kjer spravljata dva prijatelja, Miha in Peter, posestnikovega sina Janeza s seboj v Ameriko za boljšim zaslužkom in večjo prostostjo. Krčmar Poličar in občinski sluga Piškur svarita in odgovarjata fante, zlasti Janeza, ki ima doma dosti dela in dosti kruha; toda brez uspeha. Janez je prepričan, da ga drže domači pretrdo, in nezadovoljnost in nevolja, ga prevzame še bolj, ko pricle ponj v krčmo sestra Mi-eika. V drugem dejanju se doigrava ža-loigra, tako navadna dandanes po naših kmetskih hišah. Trmasti sin jemlje slovo od doma. Nič ne pomaga materin jok, nič prošnja sestrina, nič resne besede očetove, kako »zapuščajo domačini rodne hiše in umirajo v službi bogatinov, domača zemlja pa odpira vrata tujcem in jih redi, ker je lastni otroci ne marajo.« V tretjem dejanju dobimo Petra in Janeza v tujini (Batterypark v New-Yorku). Miha se je bil moral vrniti, ker so mu bili strogi predpisi za izseljence zabranili stopiti na trda tla obljubljene dežele. Peter in Janez iščeta dela, oba skesana in razočarana, kakor »gluha in mutasta, ker ne ume-jeta nikogar in ne moreta govoriti z nikomur«. Petru je bil vrhutega še ifkraden ves denar. V obupnih razmerah se morata zadovoljiti s službo mestnih pometačev v mestu Buffalo. Četrto dejanje nam kaže vrnitev izgubljenega sina Janeza. Peter se ne vrne več; ponesrečil se je bil kakor sto in sto drugih v Ameriki. Tudi Janeza čaka žalost doma. Oče sicer odpusti, kar je bil zagrešil sin; toda mati ga ni več pričakala na tem svetu. Igrokaz jo ganljiva podoba kmet-skcga življenja. Mladeniči beže od do- ma. služijo tujcem, obdelujejo tujo zemljo; domača pa leži neobdelana in čaka tujih rok. Dejanje se zavtija, in razvija naravno in preprosto. Značaji so risani dosledno, po živi istini. brez pretiravanja na eno ali drugo stran, v vsej podobnosti raznovrstni kakor naša domača družba. Pisatelj jih pozna, kakor se vidi, vse in pozna tudi kraje, koder se vrši dejanje, bodisi gorenjska stran, bodisi Amerika. Jezik je lep in gladek in prireditev ne bi prizadela nobenemu odru posebnih težkoč. Igra je potekla pisatelju iz srca in bo segla tudi poslušalcem v srce. Naša mladina jo bo rada in z veseljem igrala, ker so uloge tako naravne, jezik tako priprost, brez pačenja in šemlje-nja. Iz vsega srca je želeti igrokazu tudi v socialnem oziru najlepšega uspeha. Pisatelj, ki ima najbrž pred očmi trumo »predelanih« in »prirejenih« iger, imenuje svojo izvirno. Po pravici; zakaj naša je, domača po dejanju, po osebah, po jeziku; in če svari on rojake, naj ne prepuščajo rodne zemlje tujcem, zakaj bi jim to za literarno polje priporočal! Natisnila je igro Zadružna tiskarna v Ljubljani, založil jo je pisatelj Josip Lavtižar, župnik v Batečali pri Beli peči, sam. Cena izvodu je 40 vin., s poštnino vred 45 vin. Dr. Fr. Detela. Glasba. * Cerkvenim in pevskim zborom priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani za postni in velikonočni čas sledeč skladbe: Foerster Anton, Lamentacije in očitanja za mešani zbor, part. 70 vin. Sattner p. Hugolin. 8 postnih pesmi za mešani zbor, orgle in soli; part. 1 K 50 vin., glasovi po 38 vin. Kimovec Franc, Rihar renatus za mešani zbor in orgle. V tej zbirki se nahaja med drugimi tudi več postnih in velikonočnih napevov, dalje križev pot (star harmoniziran napev) pri nas najbolj v rabi. Part. 3 1\, glasovi po 40 vin. Laharnar Ivan, velikonočne pesmi za mešani zbor, part. 1 K 30 vin. Ocvirk Ivan, Šestero velikonočnih pesmi za mešani zbor, part. 1 K, glasovi po 15 vin. Foerster Anton, 12 pange lingua za mešani zbor, part. 1 K 80 vin., glasovi po 50 vin. Sicherl Josip, Velikonočne pesmi (Riharjevi in drugi nape.vi); za mešani in moški zbor; part 1 K. Kimovec-Premrl, Introitus et Com-muniones za največje in večje praznike celega leta. Part. 2 K, glasovi po 1 krono. Sattner p. Hugolin, Te Deum za mešani zbor in oglje (novo); part. 1 K 60 vin., glasovi po io vin. Foerster Anton, Te Deum (po motivih Haydnove zahvalnice); partitura 50 vin. Dalje priporočamo večjo izbiro skladb, kakor: ofertorijev, maš, Tc Deum, regina coeli, graclualij, asperges me, vidi aquam itd., eno ali večglasno, za orgle ali orkester, raznih tujih skladateljev, kakor so: Goller, Giesbacher, Lipp, Witt, Bechcr, Filke, Brosig, Schopf, Gruber, Koenen, Haller, Kemp-ter, Stehle, Mitterer itd. Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! Prvi zoifrčkf bodo hitro prodrli, brez vsakega krča ali tned časom dobivanja zob tako pogosto nastopajočih težkoč v prebavi, ako se da otrokom Scott-ova emulzija. Ona prepreči noči brez spanja, zobčki rastejo močni, ravni in zdravi. 341 sitni dober sloves je porok za to trditev. To je brez dvoma, da bo tudi Vaše dete 3109 ne samo rado zavživalo, ampak Pristna le s to znam- tudi zelo lahko prebavilo, tudi ^"cS^kom teda|, ako bi mu mleko povzro- scoTT-ovega Čalo težave. ravnanja. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. (Pristno brnsko blago: ! za pomladansko in poletno sezono 1911 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron = Kupon = 3-10 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, h'ačc, telovnik zadostno, stane le Kupon za Črno snionsko oble o K 20- , kakor tudi blago za površnike, turistovslie obleke, svileni kamgarn itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna m solidna, dobroznanu 107 («0) zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zaslon) In franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-Imhof Iz tovarne Imajo zusebnikl m' ogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja Izuira povsem svtZega bliiua Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroCila.se lzvrie nnjskrbneje, natančno po vzorcu. i naprooaj v Piani Radi smrti mojega soproga prodam vse svoje posestvo ki J..0L inprecejzem- obstoji iz iiVISIJ 8119 Ijišča (vrti in travniki); veni hiši se nahaja dobro vpeljana gosiilna UiSfKtrafiko druga hiša takoj zraven pa je jako pri-pripravna za vsako obrt, bodisi zaprodajalno ali rokodelstvo. Vse to leži ob državni cesti in pri fari. Nadaljna pojasnila daje g. E. Christof, trgovec v planini pri Rakeku ali pa g. &lo Zij tnideršič, gostilničar pri „Hovem Svefu" v Si. Bistrici. 462 i za mizarsko obrt, ki naj bi imel svojo hrano sprejme takoj Alojzij Trink, mizarski mojster, Ljubljana Linhartova ul. 8. Za trgovino z mešanim blagom se išče enha s primerno izobrazbo. Ponudbe sprejema J. Kemperle, Kamnik. 600 3LtWm ii;nii):mniiiMniuimtmi;iimwiniiMitiiiiimMimmiiiiMm!ni!Hiin!mnii.iminnm !<1« llljcipv-a Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20. WIwvi 2. vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Knjiga o lepem vtimm. kpJ-.u_ ■banus. K 3-—. elegantno vezano Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla. i^ilS Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-'bl^j""" hki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature, I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K '5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniškili individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. niimmMiimuiiiiMMmnmMutiiniiiMUUHnninuMuiiiimimmiuiiijMmuimiinmuimiim Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—. 2. zvezek: Siepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1'20, vezano K 2-20. 3. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Po ve.,t. K 2-40, vezano K 8'40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. I< 3-—, vezano K 4'20. 5. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane jiesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 240, vezano K 3-00. G. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Itoman. K 1'90, vezano K 3-—. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. Josip Abram. Pocm z zgodovinskim uvodom o haj-daiuaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K IviO. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4'50.) 8. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K2 — ,vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak Fran Ilihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —"80, deset izvodov K .V —. Črna žena. Povest iz clomače zgodovine. K 1 -40, vezano K 2-—. Ljudska knjižnica: J. zvezek: Znamenje sllrih. Conan Doylc. Londonsko povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Uostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-00, skupaj vezan s I. zvezkom K t-80. 3. zvezek: Jernač-Zmaijovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Meti plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega •rorskega župnika. K —'60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1'90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska, Avgust Se-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2'60. (i. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20. skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-(H), vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam liredočuje ljudstvo resnično tako. kakršno je. S. zvezek: Pasjealavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende, t. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko dotece. — 8. Sveta noč. — 4. Beg v Egipot. — 5. V Nazaretu. — (>. V templju. — 7. Taščica. — l—HI—II III ^.TVP-v.,'^«'. v. Use k Knjiss se tioie u Rstoliikl Mmn\ 9 LiublM y i 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Alešovec. Kako sem se jaz likal. I. del. K t-20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K t-20, vezano K 2-—. ti. zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2 — . 12. zvezek: Dolžan. Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30. 13. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3'20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema, (Lucij Flav.) J. Spili-inann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo Igrokaz v petih dejanjih ((3 moških in 1 ženska vloga). K —-SO. pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K V—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri seslre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 z v. po lv —-80. Ta zbirka jc zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek sc začasno ne dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. Glunia v enem dejanju. (ti moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih zu dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. lijra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: L Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičok. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moSkih vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta 4! i? ifenjis m i, Mm naši. u mm mestu. soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v onem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in (i. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v/ petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč- i inar pri zvitem rogu. Burka v enem deja-l nju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra' ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih) dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita/ Slika iz njenega življenja v treh dejanjihl (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigrav. v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev- ( Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških j vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — (5. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60. 9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletov. Igra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. 10. zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80. 11. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Repoštov, duh v krkonoških gorah ali vsega jo enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80. 12. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Zu ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80. 13. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80. 14. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vlogo: Sv. Boštjan. — Za otroške vlogo: Materin blagoslov.) K —-80. 15. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža. — Za moške vloge: Turki prod Dunajem.) K —-80. Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše clomače odre.