69 ftOTlTOo. XHH. M\ .Slovenski Narod* velja Ljubljani na dom dostavljen leto......K 24 — leta........ 12-— rt leta........ 6*— mesec........ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto......K »- pol leti........ U — ćetrt leta........5 50 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednistTOc Krnilo Ta vMca ii. 9, (1. nadstropje levo), lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., ca dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Hi večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročata*, reklamacije, biseran itd. to je administrativne stvari. Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ee ne ozka. .Slovenski Narod* velja po pošti: a Avstro-OgTsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— . celo leto.......K 28'- Fetrt^leta'. !!!!!! \ 6*^0 I 23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec* 230 j celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inserstov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. )t Eaaflova allca ai. 9t (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. D ta evolucij v Slovanstvu. Polagoma so se razgrnili temni u in izza njih m* je prikazalo -olnee ter jelo obsevati sto-hlajaroslov delečimi žarki tudi »niljo slovansko. Na slovanski grudi je jelo kliti i v ljenje in mahoma so bile v ; v-*e poljane slovanske, i V a počila je doba splošnega pr- -ljenja. - \ annki narodi, v katerih je V teirrj vladalo na vseh ;>oljih mrtvilo, so se jeli zavedati vzbudivsi se iz sna. s pod/ojeno i delovati na vseh popriščih, da este to, kar so preje zaniu- In njihovo delovanje je imelo _ slov in vsestranski ns) eh. Ni še dolgo od tega. ko svet še »oznal nas Slovencev, a kdor na» "»znal. gledal je nam preko ra-ter nas preziral, češ. ti ljudje,ki i.azivajo Slovence, niti narod ni-;j nimajo nobene kulture, uobe-književnosi i, kar je bistveno obi-žje narodna individualnosti. Nastopali -o takrat tudi preroki so napovedovali Slovencem na-ino smrt, utemeljujoč to svoje •r« k.-»vanje s tem, da je narod brez ponikle kulture brezpogojno poen smrti. Z bolestjo v srcu so takrat SIo-trpeli v^c preziranje in posluzi okobna prerokovanja, A obupali niso. marveč sc lotili t< r nevtrndno in požrt\ovalno ".ili brazde na narodni ledini. Preteklo je nekaj desetletij. Polje je bilo obdelano in jeli so * kazati plodovi. Delo je obrodilo dober sad. Kulturno prenovljen, ves nov topil sedaj Slovenec pred evrop-*ai bvet. In svet je ostrmcl in se začudil, to tisti Slovenec, ki smo mu 1 nedavnim časom napovedo-zgodno, neslavno smrt? Kakor iz tal je vzrasla sloven-umetnost ter si pridobila ugled sem kulturnem svetu. Razevetfda se je slovenska knji s< in ime.ia prvih naših litera-se d lanen že imenujejo v kolu ejših mož vseh narodov. 0 os poda rs ko smo se v zadnjih csetletjih tako okrepili, da ne bra-; rno z uspehom svojih pozi- cij, marveč da smo tu in tam že celo lahko prešli v ofenzive. Slovenec, preje pritlikavce, je nenadoma postal preko noei orjak, ki >o ga jeli uasorotniki že resno u važe vat i. Narodič, že tolikokrat persvečen poginu, je celo jel kazati volje po ekspanzivnosti, vsaj tako zatrjujejo nemški listi. Kakor *e trese cesarski Ihinaj preti Cehi, tako trepeče sedaj > najbolj nemško mesto« pied nedsvno še preziranim in podcenjevani m Slovencem. Slovenec, za čegar ime >r je prvd polstoletjem jedva vedel«\ ima sedaj vplivno '»esedo v zboru narodov na Dunaju in često posega tudi odločilno v tok avstrijske politike. Kako je bilo nekdaj, kako je sedaj! Velikanske, nepričakovane spremembe povsodi; evolucija na boljše na vseh koncih in krajih. Slovenec -topa vedrega čela i*i zmagovito na dan in ž njim vzporedno koraka proti solncu tudi Slovan. Na slovanskem jugu se v vedno določnejših konturah kaže nova konstelacija. Slovanski narodi na jugu. ki <*o še pred nedavnim časom živeli med sabo v bratom ornem boju, so si segli v roke in se jeli kulturno in politično približevati drug drugemu. Pred tremi, štirimi leti se ni bilo niti duha ne sluha o kakem jugo slovanskem vprašanju, danes priznava že vsa kulturna Evropa, da jugoslovanska vprašanje eno najvažnejših in na.ibolj perečih evropskih vprašanj, ki je bo treba rešiti pri prvi ugodni priliki. In res jugoslovanske ideje ni podcenjevati, zakaj ona se je že globoko vkoreninila v narodne mase od Triglava pa doli do Balkana in je spojila v krepko kulturno ver, najboljše duhove slovanskega juga. Naravni je to razvoj v življenju narodov, ki so se sicer kasno, a vendarle jeli zavedati, da je v kulturnem njihovem edinstvu tudi edina njihova rešitev in spas. Skoro istočasno s stremljenjem po zbližanju, po kulturni zajednici ni jugu, je na novo vzklila na severu tudi ideja slovanske vzajemnosti. Slovanske konference v Petro gradu in Pragi so temeljni kainui fe nove slovanska duhovne zgradbe. Tej zgradbi se ima položiti temelj na slovanskih prireditvah, ki se meseea julija tekočega leta imajo vršiti v Sofiji. Naj nasprotniki slovanstva prerokujejo gibanju, ki so mu dali iniciativo poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovickij s svojim zgodovinsko pomeuljivim izletom 1. 1908. v Petrograd, skorajšnji fiasko, eno je gotovo, da je ideja, zasejana na slovanski konferenci v Pragi, mogočno revolucionirala vse slovanske duhove in da je sedaj ni več sile na svetu, ki bi mogla zatreti to idejo' Res je, da je ideja neoslavizma svdaj še ideal, ki se da doseči samo >topajema, a doseči se vendar I* da, Duhovi so enkrat revolu^ioni-rani in ne bo lo preje mirovali, dokler ne dosežejo svojega končnega cilja in naj se gomili jo pred njimi sedaj tudi gore, ki zapirajo pot k temu smotru. Slovanst /o živi sedaj v dobi splošne evolucije in sad te vsestranske evolucije mora biti kulturna izpopolnitev na znotraj in kulturna vzajemnost na zunaj! Marod — ustani! Vstajenje — zmaga. Tudi naš narod pričakuje svoje vstajenje — zmago. Spodaj še je v te;anem grobu. Smotreno obrambeno delo, kulturna in gospodarska prizadevanja so pričela odkrivati gTob našega naroda, v kateri gTob so ga obsodili močnejši neprijatelji. Že se je pripravljal narod, da praznuje svoje vstajenje, zapoje svojo »Alelujo«. Narod pa ne sme iz groba, so sklenili fanatični duhovniki in ta. ^klep izvršujejo brezobzirno sami m oni zaslepljenci, ki iz neumnosti ali dobičkarijc drve za črnimi suknjami. Sin božji je moral v grob ker je to zahtevala duhovščina in naš narod ne more iz gToba, ker tako hoče duhovščina. Nočemo te žalostne resnice topiti v potokih solz, dokazati pw jo hočemo z dejanji, katera je zagrešila fanatična duhovščina in njena wl-slepljeua armada, imenovana po domače klerikalna stranka. Ustaviti, onemogočiti hoče obrambeno delo slovenskega naroda. S peklensko zlobnostjo se je zaletela v družbo sv. Cirila in Metoda — to svetinjo našega naroda; svoj LISTEK. 'rerfi]en]?naftnitran]itfl. Pismo starega politika. Velika noe, ta praznik prerojeni poinlajenja v naravi, se mi zdi iprimernejši čas, opozoriti jav-st na oviro vseh ovir, ki zadržuje i posamienike, kakor cele stran-iii cele narode v svobodnem raz-•ju njih moč-i in njih darov, na >'vo, ki je takorekoč signatura ira časa. Ta ovira vseh ovir je silna pla-ki je prevzela milijona in mi-jone ljudi in ki odločilno vpliva ne vino na vsa dejanja in nehanja pozni kov, nego tudi na ves razvoj -.»•ga življenja. Nikjer tako, kakor '•n nas Slovencih. Kakor v vseh časih, tako tegajo življenje cele legije temnili moči ■n kamor se oko ozre, povsod ugledi -Tozec-e roke teh uničevalnih sil. ^ajhujši med temi močmi pa sta skrb in plahost, ki nas gledata vedno 6 svojimi brezupnimi očmi in jem-1a ljudem najboljše zaklade iudivi-fi''lalnosti, pogum in podjetnost, svojo voljo in smelost. Skrb za obstanek in strah pred v»em, kar bi utegnilo človeku količ- kaj škodovati — to dvoje je opazovati pri vseh ljudeh, v vseh stanovih, pri revežih in bogatih, pri inte!igen-tih in neukih. Vse se boji vznemirje-nja in še bolj bojev, vse se boji na-X>ora in tekmovanja, vse trepeta pred vsemi močmi, ki vplivajo na življenje. Ta strah zadržuje vsak razvoj in vsak napredek, v socijalnem m v političnem življenju, v gospodarstvu in v kulturi. Zgoraj se začenja 1a strah, sega pa v globino človeške družbe. Kralji se boje ljudstva, ministri se boje parlamenta, parlament se boji Časopisov, časopisi se boje naročnikov, poslanci se boje volil-cev, volilci se boje preganjanja nasprotnikov zaradi škodo v kup/iji aH v obrtu ali v službi. Uslužbenci se boje predpostavljenih, predpostavljeni uslužbencev. Nižji uradnik se boji si kan in preteriranja, višji se boji za avanecmeiit. Delavec se boji gospodarja, gospodar trepeta prod delavcem. Krnet se boji duhovnika, duhovnik se trese pred škofom m pred javnostjo, od katere je odvisen njegov prestiž. Vsa moč črne smrti za vse nase duševno in politično življenje, klerikalizma, izvira iz epide-miene plahosti pred maščevalnostjo nebes in strahovitostjo pekla, od katere plahosti sta obsedeni skoro dve tretjini slovenskega ljudstva Strah pred tem, kar se pripravlja in kar zna priti je ljudi prevzel z nenavadno močjo. A tako ni bilo vedno. Časih, tedaj ko smo bili mi mladi, so imeli ljudje v srcih pogum, smelo so nastopali in vesela brez-skrbnost jim je sijala iz oči. Imeli so vero sami v sebe, zavest, da imajo moč in voljo, ki jim pomaga v težkih trenotkih, in kar je slovenski narod vzlie ogromnim oviram dosegel, se ima vse zahvaliti tej ponosni brezskrbni samozavesti, ki je pač zahtevala svoje žrtve, pa je tudi prinesla mnogo sadu. Francoski akademik, nekdanji minister zunanjih del, Gabrijel Ha-notaux, imenovan »mali Ricbelieu«, je spisal zanimivo knjigo, v kateri pripoveduje in razlaga, da ima vsak narod dve duši. V eni so osredotočene njegove vrline. Ta je izraz njegovih notranjih sil in sploh njegove živi jen ske moči. Druga duša pa je izraz vseh njegovih slabosti. PrveT je optimistična, druga je pesimistična; blagor narodu, v katerem ima prva duša premoč, a gorje narodu, ki pride pod oblast drugo imenovane duše. Hanotauz pa se ni omejil samo na konstatiranje tega dejstvu, nego kaže tudi pot, po kateri je doječi notranje prerojenje človeštva. Potom gojenja samozavesti in kljubovalne naskok hinavsko zagovarja z malenkostnimi strankarskimi izgovor*. Ako se ta naskok na družbo sv. Cirila in Metoda posreči, ni rešitve za tisoče slovenskih otrok, ki izginejo v nemškem in laškem morja. Sv. brata Ciril in Metod, katerima klerikalci ne morejo vzeti svet-ništva — ako bi mogli, bi to gotovo storili — pa suvata družbo. Vsak pravi Slovenec mora podpirati družbo, ki rešuje našo deco; s tem častimo tudi velika svetnika sv. brata Cirila in Metoda bolje,kakor duhovniki, katerim veleva poklic, častiti svetnike. Družba >v. Cirila in Metoda mora obstati in bo obstala, za to jamčijo imena Kotnik, Polak itd. za *o jamčijo vsi pravi Slovenci, v kojih srcih gori ljubezen do naroda, a ne sovraštvo. Klerikalci ščitijo nemške trdnjave. Nemci sami odkrito priznavajo, da hočejo zgraditi nemški most do A dri je, to se pravi, da hočejo naš narod zatreti, ker ta nemški most je merjen čez slovensko zemljo. Nemcem služijo v dosego tega namena trdnjave, katere so si ;nastavil i že na slovenskih tleh. Glavna nemška trdnjave je pri nas Kranjska hranilnica, katera je to postala s slovenskim denarjem. Ko so Slovenci začeli sprevide-vati, kaka nevarnost jim preti od te hranilnice, pa so jo klerikalci vzeli v svojo zaščito. Klerikalci hočejo, da ta glavna nemška trdnjava ostane in se hitreje dozida nemški most do Adrije. V zagovor tega izdajalskega početja smo slišali, da se dajo klerikalci za to plačati; žalosten je tak zago vor, a morebiti vsaj resničen, zlagan je pa izgovor, da bi Šel ves denar iz Kranjske hranilnice v napredne zavode, ker treba je povprašati le pri klerikalni »Liudski posojilnici« v Ljubljani, katera je dobila \e]>e milijone ravno i^ Kranjske hranilnice, saj se je vsakemu Slovencu priporočalo, da prenese svoj denar v katerikoli slovenski denarni zavod — in k temu še prištevamo tudi »Ljudsko posojilnico«, če ravno je klerikalna. Klerikalci pa Nemce celo organizirajo za boj proti Slovencem. Klerikalna »Zadružna zveza« je našim Nemcem ustvarila zadružno organizacijo; ustanovila jim je ne-broj posojilnic itd. Klerikalci so dali našim Nemcem gospodarsko organizacijo neustrasenosti. »Če ostaneš v svoji notranjosti nedotakljiv in nedosežen, če tvoja bistvenost ni slabotna bolna ali nagnita, pa boš triumfiral nad vsemi sovražnimi kilami, s katerimi se te življenje loteva.« Zaupanje v lastno moč je torej prvi i>ogoj zdravemu naziranju in zdravemu življenju vsakega posameznika kakor tudi vsakega naroda. Ta pretirana skrb »kaj bo«, ki slabi vse moči, ta negotovost v čuvatvih in v mislih, ta nemoŠka strahopetnost. le ob tožbe in dolžitve, vse to, kar je znak našega časa, 'a plahost pred življenjem, vse to izvira iz gole slabotno-sti ljudske nature in je bolezen, ki se da ozdraviti z vzbujenjem samozavesti in zaupanja v samega sebe. Kdor zaupa sam sebi, kdor veruje v svojo moč, temu izginejo izpred oči vse megle in življenje leži pred njim v vse oživljajočem solnčnem sijaju. Takega notranjega pre rojenja in poni lajenja je nam Slovencem nad vse potreba. Sedaj, ko se vsa narava preraja in premlaja se mi .ie zdelo potrebno, opozoriti na to našo javnost, pred vsem vse tiste, ki imajo vpliv na fizično in dušno stanje naroda. In v to ime: vesele praznike vsem, ki znaio biti veseli in se življenja ne boje. Čujte to g. dr. Laginja, Sancin ifcd., ki ste vpregli istrsko zairužni-štvo v klerikalno zvezo, čujte Dalmatinci, Goričani, Štajerci, vujte vi bratje v tužnem Korotanu, kateri menite, da v raznih zadrugah izvršujete važno narodno delo, pa sto svoje zadruge s silo privezali na »Zadružno zvezo < v Ljubljani. Prepričajte se sami, da je našn trditev resnična. Klerikalci pa Nemcem niso le ustvarili .?ospodarske organizacije, oni to nemško gospodarsko organizacijo še zdej negujejo; priredili so še letos podučni tečaj za nemške zadruge v Kočevju — mnogo njihovih slovenskih zadrug si je moralo sama — brez tečaja — pomagati. Lahko bi našteli še druga dejanja n. pr. kako pohujšanje širijo klerikalci med slovenskim ljudstvom (škofova rdeča knjižica), kako pačijo Kristove nauke — zauiKujejf* glavni nauk krščanstva o ljubezni do bližnjega in pridigajo evaagelij — pesti — a raz cerkvene stolpe, pojejo zvonovi vstajenje, — tudi vstajenje slovenskega naroda, katero je mogoče, kakor hitro slovensko ljudstvo klerikalcem obrne hrbet, ker zdaj, kakor gori dokazane«, pomagajo našim najhujšim narodnim nasprotnikom — da še ne morem« slaviti vstajenja — zmage slovenskega naroda. Da pridemo čimprej do vstaje • nja, je potrebno, da podučimo slehernega Slovenca vsaj o gori naštetih izdajalskih činih, ker to morii vsakomur odpreti oči. Proč od izdajalskih klerikalcev — k vstajenju — zmagi. Odprto pismo listu „Hir". Glasilo koroških Slovencev" »Mir« je v štev. 12. z dne 19. t. m. začutilo potrebo, da se je pod napisom: »Liberalna komedija« obregni! ob naju podpisana, »Mir« pravi, da so kranjski l;beralci dne 13. marc.t t. 1. v Ljubljani skušali zlimati liberalce raznih dežel pod egido Družb« sv. Cirila in Metoda«; da so ti liberalci s Koroškega naročili na shod dva kmeta, in je prvi govoril na sho du v imenu Korošcev, pravzaprav v svojem in dr. Mtillerja imenr, in drugi iz Št. Jakoba, pa se je izdal (oj, strašna predrznost njegova!) za naprednega in govoril o »čruem ve* --------.----------~-^*-^s o veiim noa. Prvo pomladno solnce je vsipa> lo svoje tople žarke na okolico. Bela in prašna je bila široka cesta, ob njej so se razprostirali travniki, polovico še rjavi in zimski. A iz tal je v presledkih že sililo zelenje, brstje na drevju in grmovju se je napenjalo, ščinkavci so peli, in visoko v zraku je že veselo krožil škrjanec. Od-daleČ so se svetile bele vasi, v ozadju je blestel zadnji sneg na vrhuncu čez nizko črno gričevje spenjajoče se gore. Po cesti je stopal Josip Stojan s trojico svojih otrok. Vse tri so bilo deklice. Veselje in zadovoljnost, oboje se je zrcalilo iz teh, sicer bledika-stih obrazov, oči so se svetile. Vesel razgovor se je bil vnel med njimi, pripovedovati so imele toliko zanimivosti iz šole in zavoda, da ni hotelo biti nikdar konca. Šle so tačas na velikonočne počitnice. Zamišljen in resen je stopal Stojan v njih sredi, poslušal jih je samo na pol,zakaj njegove misli so bile drugod. Njegove misli so bile tam, kjer so bile že dolgo časa sleherni trenotek. Niso se mogle ločiti od tam, tudi ako bi bile hotele, zakaj tam je bil ves njegov up v boljšo bodočnost, * od tam je imela posijati zvezda sreče v njegovo žalostno življenje. Trdno je vero- trn«; iz Glin] so naročili »študente« (se ve tudi napredne), da so ■ licali podružnico sv. Cirila in Metoda (tedaj cela Ciriliuetodarija) in stavili resolucijo zoper »edine« narodne delavce na Koroškem (nezaslišana predrznost teh študentov,ki ji ni para v svetovni zgodovini), v kateri govore o najostudnejSem boju proti celotnemu naro9u slovenskemu od klerikalne strani; mi koroški liberalci — 3e ve vsi opremljeni z liberalnimi rožič-ki —- bi radi zanesli razdor v našo dozdaj edino stranko, da kričimo po edinosti, katero pa smo mi (koroški liberalci z liberalnimi rožički namreč) začeli ubijati. »Mirov« člankar nam ua ti patetično zakliče: »Ce hočete delati za razdor na Koroškem, potem raje pojdite, od koder ste prišli.« In še dalje: »Vsi razdirale i so pri nas na Koroškem narodni izdajalci, ki pritiskajo narodu (pa ne dr. Rrejcu, Arnejcn, Smoieju, ki se smatrajo že za ves slov. narod na Koroškem) na čelo hinavsko narodno izdajalski poljub.« In da bode naše ljudstvo >e jih znalo otresti — (menda liki pes bolh.) Gospodje okrog »Mira«, tega ^edinega glasila koroških Slovencev «, bodo že dovolili, če jih midva podpisana prosiva (se ve lepo in po pasje nonižno na kolenih, ali pa, če je tnTtti. padeva tudi na najine trebuhe, kateri pa žal, niso preveč obilni, ker kmetski trebuh navadno ni preveč obsežen.) da jim. kar so naj i obeh tiče, odarovoriva. Prvi podpisani nisem govoril v ovojem in dr. Mullerja imenu, ampak v Tmenu vs^b tistih koroški' lovencev, ki se cutij« sebi sveto dolžnost, da se zahvaljujejo družbi sv. Cirila in Metoda za vse podpore, darila in dobrote, katere smo * r* jeli od nje v teku eetrtstolet ja, o J kar ta naša dična, .-lavna šolska družba ob stoji, in da naprosimo, da nas >o nadalje podpira, in nas no zapusti, čeravno jej v novejšem času njeni lastni, od strankarske str?.-ti zaslepljeni sinovi obračajo hrbet, jo zasra -mujejo, jo pehajo od sebe. kakor j"* to v stanu storiti le nehvaležen, izprijen, hudobe i otrok, ki nt hn od sebe svojo mater. Kar sem govoril drugi podpisani, >em govoril tudi v imenu j-vojili sosedov Rožanov, ki so po večini ti-ira. za firmo dr. Brpjc & Comp_, tako nevarnega naprednega mišljenja. Tisti »študentje« v Glinjoh se bodo pač lahko zafirovar:!?-: ured r?s narodno mislečim slov. koroskui narodom, ki se ftovsem strinja z na teTi m shodu -»oglasno sprejeto resolucijo. Kaj pa da, »Mirova < gospoda, prcn 'mate, če pravite, da je hinav- *■ • '-Mjdno, 1*» to je vrag. da se j-opaža, in vidi zmiraj bolj le pri Va.-, pri vsem Valom dejanju in neb a nju, in to Vaše hinavstvo se bode razkrinkalo samo, in ce pojde tako napr°:, poprej, nego bode ljubo Vara. Patetično kličete nam: Ce hoče-fe delati za razdor na Koroškem, potem raje r>ojdite. od koder ste prišli.« Ko smo čitali te nesramne besede v -Miru«, nismo mogli verjeti svojim lastnim očem, nehote r-nio jili morali citati dvakrat, trikra\ in le večkrat, ali se morda oči ne %araj», da je re> tasn tipkano. — Tako tedaj, gg. okrog >Mira>. z vašim »šefreoakterjem« vred i a Čelu, mi razdiramo edin.stvo na Koro Škeni, in k^r to delamo, naj r^je gremo, od koder -mo prišli? val, da so tam nakopičeni vsi zakladi, ki je po njih hrepenela in koprnela njegova duša. Bil je bogat v teh mislih, ne bil bi menjal z največjim bogatašem, zakaj ti zakladi so ležali v srcu, so imeli izvor v duši njeni, ki jo je ljubil. Vzvišena, čista, globoka kakor morje je bila njegova ljubezen. Nikdar je ni onoča stila najmanjša grda misel, zakaj Stoja-nove misli so bile lepše od njegovih besed. Njegove deklice niso imele matere, žalostna je bila njih mladost, brez petja in cvetja. Tn dati jim je hotel mater, mater s plemenito dušo in z blagim srcem. Njih li'*a in čela naj bi bila vsaj enkrat občutila sladkost mehke, bele in božajočo roke. Takrat bi bil srečen tudi on, odškodovan za vse muke in trpljenje prošlih dni. In zato so morale biti vedno pri njej njegove misli, so morale k nji vse njegove želje, se je moralo obračati in pohitevati do nje vse njegovo koprnenje. Sanjal je tistega dne Stojan, ka-fcor je sanjal že dolgo vsak dan in v duhu je že videl, kako se mu bliža sreča, lepa in topla, kako mu proži nasproti obe roki ter ga stiska na svoje polne grudi. Mehko mu je bilo v srcu, toplo kakor poleti mu je sijalo solnce . . . Pod gričem je že 6trepetala pred njih očmi hiša, ki so bili v njo namenjeni današnji potniki. Še tre- Povejte nam vendar, »( slavna«, od kod smo prišli mi, mi kmetje in delavci, mi, ki obdelujemo to našo, sedaj Še slovansko grudo s krvavimi žulji naših rok, da si * trudom priborimo od te naše grude, zemlje slovenske, trdi kruh za nas in našo deoo, naše žena in svojce t Kaj ne, gospoda, privaudrali smo mi vsi od prvega do zadnjega od vseh vetrov sveta na to našo iu naših pradedov zemljo slovensko, tisto zemljo, kojo so Škropili naši dedje za Časa francoskih in turških vojsk s svojo srčno krvjo, in tukaj se mi zdaj mastimo in bogatimo ob žuljih drugih f Vi pa, Vi vsi, ste tukaj domačini, od Vas niti eden ni privandral na Koroško, Vi sami to zemljo posedujete, obdelujete že od nekdaj, in uaša bora, slovenska kmetska para živi in se masti od Vas T Z vso ogorčenostjo, z največjim studom mora človek daleč od sebe zagnati tak list, ko to v njem čita, list, ki nosi predrzno na čelu besede: »Glasilo koroških Slovencev«. Ali ni to največja lopovščina, uajgrše falors*vo, kar si ga zemore izmisliti le najostudnejša prodana duša? Mi smo narodni izdajalo!, ki pritiskamo nešemu narodu na čelo hinavsko narodni izdajalski poljubi Vi pa ste edreseniki naroda, narodni mesije, odkar ste zlezli tistemu vašemu Šusteršiču pod haljo, ko ste preje pisali črno obrobljene Ciankt* v Miru^, ko ,ie na»s koroške Slovenec- ta stranka, kateri ste se predali s kostmi in kožo, izdali našim nem-šk;m sovravmm! Ubogi slovenski Kor. tan, &e bolj ubogi koroški slovenski oratar, da imaš take »voditelje«, ki menjajo svoie prepričanje, kakor jim bolj kaže korist za njihov lastni žep. Pa ne obupaj, dragi slo-ensk. oratar, ljubi sotrpin, glej: narisa se zopet oživlja, vse se prebuja k rove-• • -♦'lemu spomladnemu življenju, in kmalu zenet vzklijejo ljubke rožice na tvor h njivah in livadah, tvoja žitna poba, ves tvoj up, so zopet ozeb nela, in nad njimi se visoko v zraku vzdiga škrjanček, žvrgoleč svoie pesemee. Ti pa hitiš s svojo žuljavo roko is f voj » živinieo obdelovat svoje p~-:'-\ ko rolear tebe se icre tvoia deca. išče prve n ž;ee in lovi metuljčke. Za to ne >bupavaj, *užnl Koro- tan! Sui^nm eorda! KvUlni src*\! Ne nazaj in na v/dol, amr»sk naprej in ravzgor, slovenski Korot*?n. da tudi tebi napoči veseli vstpjenia dan. Kotmara ves . Št. Jakob v Rožu, dne *24. -u.000. — Ako se sprehajaš po graške i e mestu in opazuješ napise pri obrtnikih in trgovcih, vidiš na vsakem drugem napisu slovensko ime. Seveda je vse polno že spi-kedranib imen, a to samo kaže, koliko slovenskih obrtnikov in rokodelcev se je že potopilo v notek, in bili so tam. Na vratih je že stal pismonoša in izročil Stojanu pismo. Bilo je od nje. Ta znann, tako ljubka pisava od nje! Stojanu se je tresla roka, ko ga je odpiral. »Kako je pozorna, glej, vedela je, kedaj pridem domov in presenetila m*' je tukaj s svojim prvim pozdravom. Oj, hvala ti, duša moja, neskončno ljubljena!« Takšne so bile njegove misli, lepe misli. Toda, kaj je to? Ali se podira svet okoli njega ? Zakaj je hipoma zateronelo solnce in je nastala tema, kakor na Kalvariji onega dne, ko je zatisnil v groznih mukah in bolečinah svoje oči Oni, ki ga je bila sama velika in brezmejna ljubezen t Da, svet se podira, in izgubilo je solnce svojo luč. Stojan je bral: »Ne piši mi tako pogosto, ker imam teh komedij dovolj!« Ni veroval svojim očem, prijel se je za glavo. Od nekod je priletelo kladivo in grozno teško je zadelo na njegovo teme, ni se nadejal tega udarca, zato se ni mogel umakniti. Neka temna roka je vlila v njegove možgane razbeljen svinec, kako si je mogla napraviti pot tja notri, ni razumel. Komedija! Njegova ljubezen, ki je bila čistejša kakor solnčni žarek in globoka, da ni imela dna, njegova ljubezen — komedija! Trda, | >m morju. Ca aa kdo zali bolj natančno prepričati, koliko Slovencev je v Gradcu, naj stopi tu in tam v kako dalavniao ali tovarno. Spoznal koala kmalu, da ja povsod nad polovleo slovenski* delavcev, m žali-bog vsi ti delavni so narodno nezavedni m sužnji nemška socijalne demokracije. V marsikaterem strokovnem društvu bi Slovenci imeli dvotretjinsko večino, toda nihče aa ne gane, da bi zahteval jezikovne ravnopravnosti. Slovensko delavstvo se hitro ponamčuje in socijalna demokracija to pospešuje, namesto da bi bila po svojem programu v narodnem oziru popolnoma pravična. — Vkljub temu bi se v narodnem oziru lahko marsikaj zboljšalo,ako bi vsaj organizirani Slovenci skupno nastopali in ko bi se naša inteligenca tudi nekoliko resneje pobrigala za delavstvo. Saj delavstvo ne zahteva, da bi inteligenca z delavci skupaj posedala po mestnem parku, pač pa^ da bi eni in drugi na narodnem polju skupaj delovali. Pa kakor se kaže, ni graški inteligenci do6ti mar za delavstvo in ravno to je krivda, da slovenska stvar ne napreduje. Dandanes je neobhodno potrebno, računati z delavstvom in skrbeti za njega izobrazbo in gojenje narodne zavednosti. Številke govore, mase odločujejo in te številke in te mase naredi delavstvo. Kaj bi že bili graški Slovenci danes, č.? bi se bilo pred desetimi leti začelo s sistematičnim delom. Samo ozrimo se proti Adriji na ponosni Trst .Ta m se vidi,kaj zmore narodno delavstvo in kako vpliva narodna zavednost Slovencev tudi na socijalno demokracijo. Tudi graški Slovenci bi bili lahko na i-ti stopnji, kakor tržaški, a žal, da ravno tisti gospodje, ki bi bili lahko naši voditelji, nosijo prekomodne suknje. Tako je slovensko delavstvo v Gradcu prisiljeno, se zanašati le na samopomoč. Ce bi bilo slovensko delavstvo prebujeno v narodnem oziru in izobraženo, potem bi se tudi lahko zmlelo delovati pri obrtnikih, in bi se ti laglje zanašali na svoje rojake, da se bodo ti držali gesla: ^Svoji k svojim«. Pot »m bi se dalo marsikaj doseči in kmalu bi lahko ponosno rekli: na jugu Trst, na severu pa Gradec. Zdaj, ko se Nemci v Gradcu organizirajo ua sistematično zatiranje graškib Slovencev, zdaj, bo je ta boj zoper nas vzel v roke občinski odbor, je treba podvojenih sil in podvojenega dela. Bliža se praznik vstajanja; torej, grsški Slovenci, na delo, da zašije tudi nam dan vstajenja. • O Iz Maribora. Dne 22. marca se je vršil občni zbor obeh mariborskih podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda«. — Obisk je bil nenavadno številen, znamenje, da je tukaj zanimanje za to velevažno našo družbo veliko. V odbor moške podružnice so bili poslani sledeči gospodje: dr. Anton Medved kot predsednik, Fran M a jer kot tajnik, Janko Voprlar kot blagajnik, dr. Fran Rosina in Srečko Bsrlič kot namestnika, Vekoslav Banovec in Fran Pišek kot pregle-dovalca računov. Dalje gospodje dr. Anton Medved, dr. Franjo Rosina, prof. Ivan Vreze in dr. Ludvik Pivko kot odposlanci h glavni skupščini. Od obširnib poročil, predlogov in nasvetov dotikamo se tukaj sledečih: Podružnica šteje danes skoraj polovico več članov, kakor v prejšnjem letu, znamenje, da ni samo odbor deloval neumorno, temveč, da se tudi občinstvo vedno bolj in bolj neusmiljena je morala biti roka, ki se ni bala zapisati teh besed, ki se ni bala poriniti v njegove prsi ostro nabmšenega bodala! Stojanu je prišlo to tako nenadoma, da je treščilo ob njega z vso grozovito silo in da je moral podleči. Obrnil se je in bežal iz hiše, da so ga začudeno gledale deklice. Tja v hrib, dalje in dalje, hitreje in hitreje je stopal. Njegova glava je bila nizko sklonjena, neka nevidna, teška roka jo je tiščala navzdol, njegov hrbet je bil sključen in upognjen, njegove roke so visele ob životu, kakor bi ne bile njegove. Glasno je govoril sam s seboj, nerazumljive so bile njegovo besede. Samo beseda »komedija« je bila razločna in izgovorjena sto in stokrat s čudnim naglasom, kakor ga imajo blazni. Visoko gori vrha hriba se mu je noga zamešala v korenino in padel je na obraz in iztegnil roke predse. Tako ja obležal in se ni fpnil. Glava se mu je zarila v travo, klobuk ja odletel ter obtičal pod samotnim črnim trnom. Bilo je ze pozno zvečer, ko sa je dvignil. Njegov obran je bil bled in upadel, njegove roke in noge so se tresle kakor mrzlične. Stal ja nekoliko časa na mestu, kakor bi bil priklenjen. Nekaj je razmišljal, a potem je zmajal z glavo ter krenil po poti navzdol ... oklepa naše prepotrebne družbe. Ir poročila blagajnika, gosp. Voglarja, je posneti, da je imela podružnica dohodkov: na članarini 440 K 10 h iz nabiralnikov 603 K — najbolje ar. je obnesel nabiralnik v »Narodnem domn« — is daril pa 266 K. Ob raznih prilikah se je nabrale 168 K 47 vin., narodni davek, ki ga je nabiral gosp. F. Majer pa je nesel 320 K, ve lika slavnost pa je dala prebitke 1718 K 53 vin. Redni dohodki so to rej znašali 1900 K 79 vin., s prebit kom slavnosti pa je bilo dohodkov 3628 K 32 vin. Glavni družbi se ji poslalo 3570 K 00 vin. Podružnica oskrbuje še razur tega sklad sa »Slovensko šolo« v Mariboru, na katere ustanovitev se je začelo v zadnjem času resno misliti To je že starejši sklad,s katerim raz polaga občni zbor podružnice in ki je narastel v jubilejnem letu skoraj za 900 K, od katerih je gospica Tonč ka Jagodiceva sama nabrala če?. 700 K, za kar ji gre vsa hvala. V zadnjem poslovnem letu je narastel ta sklad za 475 K 63 v in znaša danes 2053 K 18 v. Kakor znano, ustanovila je Ciril-Metodova družba kot odgovor Ros-eggerju svoj obrambni sklad »1000/200«. Maribor je postavil n^ to naše Šolsko bojišče 28 brambov cev in sicer M posameznih in 14 v skupinah. Najbolj so se izkazali po štarji in železničarji. Božićnici v Studencih sta prire dili podružnica in »Krše. soc. zveza« skupno. Prispevala je C.-M. družb* 250, > Kršč. soc. zveza« 250 in »Poso jilnica« 100 K. — 84 K je prepustila, gospa dr. Poljanceva od denarja, k; ,1 za božićnico v samosta nu, ozir. na Muti, 12 K 80 v je na brala gospa Bendetova v Studencih, skupaj 696" K 80 v. Izdalo se jv 643 K 62 vin, ostanek 53 K 18 v s« je vporabil za šolske potrebščine v Studencih. Obdarovanih je bilo 21~ otrok. Podružnica je preskrbela t* potrebnimi učili tudi šolsko mla dino onih staršev, ki so prosili z& slovensko šolo v Studencih. To je bi lo potrebno, ker so dobivali dotičm starši prej podporo od ^Siidmarke« ki se jim je potem odtegnila. Ciril Metodova družba je prispevala v te svrho 500 K: obdarovanih je bilo t potrebnimi knjigami 114 otrok. O šolstvu v Studencih je poroča* g. dr. Pivko v imenu šolskega odse ka. Ciril-Metodova družba ustanov" tam privatno šolo, ki se začne že le t os staviti. G. Tomažič je poročal o za va re vanju na življenje v prid družbi sv Cirila in Metoda. O občnem zboru ženske podruž niče ni treba posebej poročati- Vse kar se je govorilo o moški, to se ozi ra tudi na žensko podružnico, ker ste o vsaki priliki skupno delovali Da ima ženska podružnica posebne blagajno, pomeni ravno toliko, ka kor posebni račun gospodinje, bi re kel — pod imenom hišnega očeta. Pc šalo na stran! Če si pogledamo ts gospodinjski račun, najdemo v naše začudenje, da je le-ta narastel na 725 K dohodkov, in da je dosedanjr* neutrudljiva blagajničarka, ga, dr Poljanceva, razumela spraviti 114 članic pod prapor mariborske žensk* podružnice. 284 kron je vporabil* podružnica za božičnice v samosta nu, na Muti in v Studencih, 430 K se je odposlalo v Ljubljano. Med letom priredila je ženska podružnica ope reto »Tičnik«, ki je vrgla čistega do bička 180 K. V novi odbor so odposlane sle deče dame*. Gospa dr. Poljanceva kot predsednica, ^ospica Koprivnikovs kot tajnica, gospa Oinahna kot bla Doli ob cesti je svetila luč iz gostilniške sobe. Stojan je stopil notri, pogasiti je hotel ogenj v svoji notranjščini. Znani so mu bili tam vsi, vedel je, da ga ne bo nihče motil, ako se stisne v svoj kot in se vda svojim mislim. Kolikrat je že tam nemoten sanjal svoje lepe sanje, morda bo tudi danes tam vsaj nekoliko pozabil svoje velike nesreče. Čudno se mu je zazdelo, ko je stopil v vežo. Polna je bila ljudi, ki so se natihoma razgovarjali med seboj. Poznal jih je vse in začudil se je, da so se tako zbrali, ko jih še nikdar ni videl tukaj vseh skupaj. Pozdravil jih je vse po vrsti ter hotel dalje. Tedaj so se odprla vrata na desnici, in v vežo je stopila gospodinja. Bila je objokana, robovi ob očeh so pričali o prečutih nočeh. »Kaj se godi tukaj 1« je vprašal Stojan mladega posestnika,ki je stal pri njem. »Gospodarja so prevideli, teško bo kaj iz njega.« Stojan je osupnil. Zopet mu je klonila glava, zatrepetalo srce v prsih. Stopil je v kuhinjo. Tam je bilo sedmero nedoletnih otrok po kotih. Plaho so gledali, široko so bile odprta niih oči. Gospodinja pa je slonela ob ognjišču in jokala ... In hipoma se je Stojanu zazdela njegova nesreča tako majhna, tako neznatna, da se je začudil samemu gajničarka, gospa dr. Voušekova i* gospica Lenartova kot namestni« j Dalje gospa dr. Schreinerjeva in g-i spa dr. Pivkova kot pregledovala računov, in končno gospa dr. Rosi] nova, gospica Marinova in gospa drl Poljanceva kot odposlanke h glavu] skupščini. Načrt novesa ftazensKd zoi ona. Dr. Alojzij Ko k al j. L Živimo v dobi socijalnih reforH in tudi v dobi reform naših zakonov reforme na socijalnem polju učinkJ jejo seveda tudi v veliki meri na r forme v zakonodajstvu in to tako J dobrem, kakor tudi v slabem smisld ker se poskusi le premnogokrot ppJ bleme, ki se se niso dovoljno prati tično preisku.sili in torej še manj obj nesli, Čez noč uveljaviti zakonoda,% nim potom v novih zakonih. V tem oziru nam je posebnr opozarjati na znkonodajstvo v našem deželnem zboru kranjskem, ki je bij v zadnjem zasedanju posebno plodo. vit, če tudi ne srečen pri ustvarjanja novih zakonov; saj je naš-deželi zbor kar čez noč zvaril več novih za konov in med njimi tudi novo volil.1 no reformo za naše deželno prestolr, mesto Ljubljano in v ti svoji volih.jj reformi, imajoč pred očmi zgo1^ kJ risti neke stranke, poskusil spravit] v veljavo take nove probleme, ki g vse prej nego pravični in o kateri!; praktični potrebi gredo sodbe siluj navskriž. Ker pa ne mislimo pisati kritiČ nc razprave o najnovejšem zakonoJ dajstvu naše dežele,, vrnimo se i svojemu prvotnemu namenu, to je k nameravanemu kratkemu opisu na-črta novega kazenskega zakona. Po širni naši Avstriji so vsi mi-sleci iz pravniškega in tudi, iz dr: gih stanov edini v tem, da je sedaj veljavni kazenski zakon z Ine 27, maja 1852 zastarel in da je skrajni čas, da se ga nadomesti z novim, m«v dernemu duhu in naziranju odgovarjajočim zakonom. Xačrt novega kazenskega zak. na je res prepojen s socijalnim cl jem in bode tudi odpravil mar.^kak krivico, katero je najti v sedaj vt ljavnem kazenskem zakonu. To je nedvomno simpatična stran novega kazenskega zakona in iz tega stališča bi bilo le želeti, da postane načrt skoro tudi zakor. Nekako nesimpatično pa učir-kuje na človeka dejstvo, da se rz vsake vrste načrta vidi, da je zvarj?n, po nemških uzorcih; z nekakim posebnim veseljem skuša uveljavi i skovanke najnovejšega nemškega kalibra; bombastičen slog in dolgovezne perijode kvarijo jasnost in bodo kasneje v praksi povod marsikateri ponesrečeni ali celo krivičr.i sodbi in to ne samo od strani našega kasacijskega dvora, na čegar jezikovni ukus se je v načrtu jemalo po^. ben ozir. Po teh splošnih pripombah naj pa preidemo k načrtu samemu; ne da bi pisali kako kritično razpravo, hočemo slovensko javnost v nastopnih člankih seznaniti na kratko i vsebiuo tega načrta, pri čemur pa nameravamo, ne da bi se spuščal: preveč v podrobnosti, pred vseis opozarjati na novotarije in take zanimive določbe, katere najdemo v načrtu in katerih veljavni kazenski zakon ali sploh ne pozna ali pa vsaj ne v toliki meri. sebi, kako ga je mogla tako hudo zadeti. Pristopil je k nesrečni ženi tet ji položil roko na ramo. »Potolažite se, gospa, vse se izteče še dobro, bodete videli!« Pogledala ga je hvaležno in nit) stisnila roko . . . Ko je stopal proti domu, mu je bilo lažje pri srcu. V svoj dnevnik pa je še tisti večer napisal: »Prišel sem do spoznanja, da je plemenitem človeka vrednejše opravilo, tolažiti druge v nesreči, kakor jokati na" svojo lastno.« In že dolgo ni tako dobro spal kakor tisto noč. — Milan Resnik. Hnreifoa. Poznal sem mladega častnika veselega fanta, ki se na živem svetu ni brigal za drugo stvar, nego t* žensko. Ne za eno samo, temveč z* vsako. Bil je kakor vrtnar, ki z enako prisrčno ljubeznijo ljubi vse cve tiče na svojem vrtu. Opominjal se»? ga časih, da naj si odpočije ter *a umiri; kajti večna prešeruost da škoduje zdravju, morali in karijeri On pa se ni zmenil za mojo blago nauke. Zadnjic sem ga ugledal v ka varni — razvalina je bil. Lica upala, njegOVO illHl. Najmanjša ininil hmmm je kasen 2 K, najvišja pa 50.000 K. De-name kasni «e smejo plačati v obrokih in delnih zneskih, toda najkasneje v 3 mesecih po pravomoćnosti razsodbe, kar je vsekako mnogo prekratek rok. Denarne kazni se šiloma smejo le v toliko iztirjati, da se obsojenca ne zavira na njegovi preli ranitvi ali prehran itvi njegove družine ali njegove dolžnosti, dati odškodovanju povračilo. Nadomestno kazen, ki sme stopiti na mesto denarne kazni, se mora navesti že v razsodbi. Nadomestno kazen določi sodišče po splošnih načelih o odmeri kazni, pri čemur je pa n poste vati dnevni dohodek ali dnevni zaslužek tako, da velja isti za en dan kazni na prostosti. Denarne kazni se ktirjajo tudi od zapuščine tedaj, če je obsojenec umrl po pravomoćni razsodbi. Nova so pa določila o usodi onih stvari, katere je storilce prejel kot nagrado ali kot plačilo za izvršitev kaznjivega dejanja. Te stvari se nekvamo pravicam tretjih oseb zaplenijo in je ta zaplemba za slučaj, da je umrl obsojenec po pravomoćnosti razsodbe, izvršljiva tudi v njegovo zapuščino. Ako je pa stori lec te stvari že porabil ali otujil, pa stopi na mesto zaplembe denarna globa, v vrednosti teh stvari. To denarno kazen je sprejeti v razsodbe. Nova so tudi določila, kmau n.nj pripadejo iztirjane denarne kazni in pa izkupilo zaplenjenih stvari aH na njihovo mesto stopi vsi denarni zneski. Po sedaj veljavnem kazenskem zakonu dobivali so denarne kazni ubožni zakladi onih občin, koder se je kažnjivo dejanje izvršilo ali pa .so pripadle državi. Po načrtu je oa stvar drugačna. Tak denar ima pripasti onim deželam, okrajem m občinam, v katerih okolišu se nahaja sodeče sodišče, ako so ustanovile in še vzdržujejo zavode za mladinsko oskrbo, pijanee in za posredovanje dela ali pa nnsiino delavnice, sicer pa dižavi. Za razdelitev demirja je odločilna višina izdatkov za take ustanove. Določila j izgubi državljanskih častnih pravic se bistveno niso iz-premenila in žalibog tudi ne preveč omilila. Tudi se ta kazenska vosle-dica žalibog ni omejila samo na gotovo vrsto kažnjivih dejanj, temveč velja splošno pri obsodbah. Novo jt pa izrecno določilo, da bodo imele tudi vojaško kazenske obsodi*? iste kazenske posledice . . . seveda šele po p^e^topu obsojenca v civilno razmerje in na podlarri odločbe civilnega sodišča, ki je pa vezano na pravno naziranje vnjaškee/a sodišča o ksznjivem dajanju. Le-to določilo se nam ^di zelo nevarno in tudi krivično dotlej, dokler se vojaški kazenski zakon ne reformira in posebno še dotlej, dokler ne dobimo v Avstriji vendar enkrat takega vojaškega knzenMvopravdn' ga reda, v kt^reni bode veljalo kot temeljno načelo tudi načelo javnosti in v katerem se bode obdolžencu brez vsake omejitve pri poznavala pravica do proste obrambe. Dokler pa ne dobimo teh ca rane i j, dotlej bode pa potreba delati z vsemi silami na to. da gorenje določilo ne postane zakon. Kadar končno zahteva javni blagor, se imajo pa razsodbe tudi objavljati. Objavo razsodbe pa sme zahtevati oškodovanec ali pa tudi oproščenec, ,iko dokaže upravičen interes. Pri oškodovancu pa preide ta pravica po njegovi smrti na njegovo ženo in na sorodnike prve stopinje. Objava se pa izvrši v enem alf dveh čn#oikih, Katarin določitev je v rokah sodišča. V posebnih slučajih se pa sme objaviti tudi razsodbi ne razloga. Kakor nam ja to določilo iz človeških razlogov sicer simpatično, ne moremo si pa kaj ,da ne hi že sedaj opozarjali tu na nevarnost, da se bodo pri nas na Kranjskem, če postane načrt zakon, vse take razsodbe objavljale skoro gotovo v časniku, glede katerega morda 90 % kranjskega prebivalstva niti ne ve, da izhaja in ki vrhu tega tudi ni pisan v jeziku avtohtonega prebivalstva. Se slabše bode pa to na slovenskem Štajerskem, slovenskem Koroškem in na Primorskem, koder se bode tozadevni zahtevi slovenskih oproščoncev aH oškodovancev ugodilo tako. da se hode razsodba objavila v kakem takem nemškem ali laškem lističu, katerega zahtevatelj .^e ne pozna in katerega ae ne najde v onih krogih, katerim naj bi bila objava v prvi vrsti namenjena. Tudi tukaj bode potreba našim poslancem paziti, da fanonolne načrt tako. da nc hode vsebinjeval nevarnosti «sr našo slovensko narodnost. M\ umehinu. Referira Ivan Cankar. I1J. Neki francoski literat — Bog vedi, kako je ime nesrečnežu! — je iznašel besedo impresionizem Morda je bil mož pošten in je hotel s tisto besedo le nakratko povedati, da umetniki, ki jih imenuje impresioniste, ne slikajo predmeta, kakor je, temveč kiikor ga vidijo. Besedil je planila v svet nekako pred ^0. leti, ko so Edvard Manet in njegovi tovariši vzburkali s svojo umetnostjo j Pariz in torej vso kulturno Evropo, j Kaj so storili f Posebnega nič — njih j edini greh je bil, da so bili umet-I niki. In ker so bili umetniki, so ho-] teli in morali delati po svoje, iz sebe S in iz svojega časa. Ali bilo je kakor j zmirom: ker niso hoteli misliti s pa-\ metjo svojih očetov, gledati z njih jj očmi in delati z njih roko, so jih raz-I glasili za puntarje ter jim napove-\ dali vojsko, v kateri so seveda pun-J tarji zmagali — kakor zmirom. Vse, kar se je takrat vršilo, se i je vršilo že mnogokrat prej in kos-j ne je ter se bo vršilo na vekov veke. j Kakor ima vsak človek svoje lice in j svoj glas, tako ga ima vsak narod f in v narodu vsako desetletje. Danes } je Jakopič naš timetnik — kdo bo I jutri in kdo pojutrišnjem f Bodi I kdorkoli: če bi se držal za Jakopi- j j čevo suknjo ter ne hodil po svojih [ Ipotih, bi ne bil umetnik, pa naj bi naslikal devetindevetdeset Jakopičevih brez. — i Hrup. ki ga je bila napravila be-I seda »impresionizem«, je bil po mo-; jih mislih popolnoma nepotreben, j Naredili so ga literat je, ki so bili žc j od nekdaj največji škodljivci umet-I nosti in kulture. Te sorte ljudje ne S morejo živeti brez rubrik. Pridejo v j razstavo, na ne uživajo lepote, temveč premišljujejo mukoma, v katero škatljico bi vtaknili tega in v katero onega umetnika^ In če škatljice ni, si napravijo novo. Za me in za vas je Grohar umetnik in drugega nič; za dolgočasnega literata pa je impresionist. Ker je Zmitek naslikal ponesrečeno »Naslado«, ga bodo morda krstili za simbolista; in če bi se Jakopiču zahotelo, da bi pokazal Ljubljančanom maniro Rvsselbergheja, bi rekli, da je pointilist. Vsi ti nazivi so prazne besede; večinoma jih rabijo ljudje, ki ne znajo krščansko j odložena kazen popolnoma odpuščena. Oskrbovalna vzgoja ima pa v sodobnih slučajih tedaj stopiti na nesto kazni, če je mladi človek za ^marjen ali če se je bati zanemarjenosti in če je smatrafi to »rvdstvo ta primerno, da se gra poboljša aH a se vsaj prepreči nj^erovo nekvaro. Ako je bil mladi človek obsojen i lahko ječo sme se ha po pr*-sta!i kazni izročiti oskrbovalni vzsroji te-ia.i. če še ni dopolnil 18. leta in če je ••7Jrom na njegove osebne razmer*' ričakovati, »a bode taka vzgoja spirala njegovo poboljšanje. Rehabilitacija je pa končno do-a le tedaj, če je bil mladi človek pred obsodbo neomadeževan in ako se ga med poskusno dobo, ki trajaj od 5 do 10 et, ni znova ob*od; lo . . . izključena je pa pri kaznih. Vi presegajo tri leta lahke ječe. Ta Mskusna doba se pričenja s prestalo kaznijo ali s pomiloščenjem, o/aroma * pravomočnosčjo razsodbe. Učinek rehabilitacija je ta, da nekvamo pra-vicam tretjih oseb uniči obsodbe, da ""phabilitirancu ni treba o ti oiisodbi *red nobeno oblastjo imvoriti, če tu-*i j*1 za njo vprašan in da se reha Mlitaeija zabeleži v kazenskih spi *ih in v opisa njegovih kužni pri Hotičnem kazenskem uradu. Vendar na >mejo kazenska sodišča, državna viva. nagrbljena. oči globoko udrte, 'i^na tenka in izžeta. »Ali ti nisem pravil? Ali te ni-opominjal? Razuzdanost bo 'ničila mladino, narod, človeštvo...« Leno je zamahnil z roko ter ^e Hridko nasmehnil. -Ne besed u j!« »Kaj' Tako zakrknjeno je tvoje ;ree, da ne vidiš in nočeš spoznati, kako globoko te je pahnilo, kako te j* izželo in zdrobilo tveje posvetno, imerno življenje . . .« Se beseduj po nepotrebnem! Kaj ženske, kaj ljubezen, kaj vino. taj svet!« Obmolknil je, še bridkeje se je '"'i>n-.» hnil ter je uprl čelo v dlani. Takrat se mi je zasmilil. > Kakšna notranja bolest mu M je kri?« sem pomislil. Videl je vprašanje v mojih sopotnik očeh. Dolgo me je gledal z ^hokim, mirnim, trpljenja in uda-flosti polnim pogledom. >Poet sem!« je rekel. -Kaj?« sem planil ves prestrašen. V misel mi je mahnilo: »Zbledlo ^ mu je!« Govoril je počasi, s tihim, trudnim glasom. »Zdaj pišem veliko tragedijo iz življenja Otona Debelega . . , Ali ^ kdo je bil Oton Debeli.« »Ne!« pte»aa*U» is> pa drage Java« oblasti, ki imajo pravico slo podelitve javnih mast in slušb, v izjemnih slučajih zahtevati, da se jim naznani vsled rehabilitacije uničena obsodba. Odkrito povemo, da nam ta izjema ne ugaja, ker se bojimo, da se bode ravno s to izjemo poleg uničene obsodbe pogosto uničilo tuJi blagodejne posledice tega novega instituta. Iz ravnokar opisanih določil, ki jih najdemo v načrtu, pa izhaja, da se hoče naše kazensko pravo vsaj glede mladino resnično modernizirati in bi bilo le želeti, da bi se naši sodniki, če postane načrt zakon, tudi v najvjeeji meri posluževali teh človekoljubnih in moti/rn in sredstev nas»»roti mladim grešnikom. Kazni in kazenske posledice. Načrt je pri držal smrtno kazen, poleg nje pa pozna še kazni na prostosti in denarne globe. Kazni na prostati se pa dele v težko ječo za hudodelstva, lahko ječo za pregreške, zapor in domači zapor. Pripomnimo, da hočemo za besedi »Kerker-« in »Gefanguisstra-fe« iz načrta uporabljati tu dosledno besedi »težka« in »lahka ječa«, ker sta te dve besedi pri nas že udomačeni in ker odgovarjate tudi popolnoma pojmu. Nove so pa v načrtu dol >čbe o pogojnem izpustu. Pogojno se sme kaznjenca izpustiti, če je natančno določeni del svoje kazni že prestal n. pr. pri dosmrtni težki ječi 15 le*, sicer pa 2 tretjini in če je po njegovem poprejšnjem življenju, umlalje po obnašanju za časa zapora, kakor tudi z oziroin na njegove nade glede poštenega prezivljenja pričakovati, da se bode v prostosti obnesel. Kaznjenca se pa izpusti kafcor navedeno le pogojno, tO je za gotovo poskusno dobo, ki je enaka neprestalemu ostanku njego-.e kazni, nikdar pa krajša kot 6 mesecev in nikdar daljša kot 5 let. Ako se je izpaščenec dobro obnesel, šteje se cela kazen za prestalo. Vendar se sme izpu-ščencu za čas poskusne dobe zauka-zati, da naznanja svoje bivališče in da na gotovih krajih ne sme prebivati . . . mladinskega izpuščenca se pa sme podrediti nadzorstvu. Iz teh določb izhaja, da se je v načrt sprejelo človekoljubno napravo, ki bo po*"bno blacrodejne. lahko vplivala n.i poboljšanje zločincev in po-ebno onih. ki so zakrivi*» kak zločin v hudem razburjenju n>i prenagljenosti, ker jim bode omogpoesv vala poprejšrjo vrnitev v človeško j družbo. Upajmo, da se bode praksa te naprave v posebno veliki meri posluževala tedaj, če se uzakoni pred-stoječi načrt. Načrt pa pozna seveda tudi preklic pogojnega izpusta. Izpust pa prekliče tedaj, če se je izpušče-nee meri poskusno dobo uda! pijančevanju, icrranju, lenobi ali r.enrav-nemu življenju, če se ?z hudobnosti in dosledno ne pokorava ukazom ka.-z^n-k^ oblasti ali če je zagrešil ke7-njivo dejanje in bil potem obsojen v težko ali lahko j^čo. V zadnjem slučaju so pa dovoljene tudi izjeme. Ako se je pogojni izpust preklical, mora izpuščenec ostali del svoje kazni presedeti. Kakor hitro se na pojavijo le sumi za obstanek takih razlogov, iz katerih je dopusten preklic in če se je bati nbega„ se p?i sme izpuščenca spraviti v zavaro valni zapor, ki se mu pa za slučaj "'Saj je vseeno! Oton Debeli ali Suhi, Plešasti ali Kuštravi — za ime se ne menimo! Poglavitno stvar je patriotizem!« Ker se je s svojim dolgim životom sklonil preko mize. sem nekoliko odmaknil svoj stol. »Nič se ne boj, nikar se ne od-mikaj! Že prej sem videl, da. ti je nelepa sumnja obsenčila srce! Bebast nisem — o, da bi bil! Nc bilo bi teh grenkih skrbi, teh dolgih noči — glasno in solnčno kakor prej bi se smejalo moje mlado življenje! . , . Naredba, naredba, naredba!'* Nisem ga razumel. »Tisti visoki ukaz namreč, da je treba v večji, /nnogo večji meri gojiti patriotizem v šolah . . . ter da naj zategadelj častniki in uradniki zgrabijo za pero. Ukaz je pameten, če gn pogledam postrani in če mr»ne samega na miru pusti. Tudi doslej se patriotizmu ni slabo godilo; redili so ga pošteno, da je bil že zelo trebušen ... v primeri z njim je bila vsa kultura posušena stara devica... Zgodba o mladem V u kaso viču, recimo, je prav lena in poučna. Ali kdo jo je pisal f Pisatelj! Reč pa je taka; če pisatelj devetkrat na dan zipoje cesarsko himno in vrhntega še trikrat moli rožni venec — pisatelj ostane! Na katerikoli krpi njegove klavrne civilne suknje se še drži prašek umetnosti in okusa. Ne j kane ta prašek v patriotizem, pa je vsa glorija podobna rekrutn, ki si ni bil očistil gumbov za parado . . . Vse drugače je s častnikom in z uradnikom. Ta dva sta takorekoč izvedenca v patriotizmu ... ta dva sta utrjena v veri, da patriotizem nima opravila s kulturo, z umetnostjo in z okusom . . .« t Prekinil sem mu besedo. »Ali čemu, ne zameri, če m o Vi je tako žalostno posušila ta modrost?« »Cemui Ko je stotnik prebral ukaz, me je poklical. — Vi ste talent, sedite in pišite! — je ukazal! — Oprostite, jaz nikakor nisem talent! — sem ugovarjal. Najprej me je obsodil na tri dni zapora, nato pa me je vprašal: »Ali ste talent, ali niste? — Zu Befehl! — sem rekel, pa je bilo! Sedel sem in sem pisal. V božjem imena — eem dejal — manever je manever! Najprej sem se vadil ob kratkih stvareh, po vzoru mladega Vukasoviča. In glej, šk> je! Spoznal sem, da pisanje ni tako imenitna stvar, kakor se mi je časih zdela. Stotnik je pohvalil moje zgodbe o Radeckem in o Albrehta-, pa so ras prav čedne! Ali bi rad, da ti jih par preberem U »Oprosti ... zdajle ... * kavarni . . M »Saj je vseeno! Bral jih boš v šolskih berilih . . . Kmalu pa sem spoznal, da je ves tisti ukaz sila pomanjkljiv in enostranski. Mladina se v šoli nauči patriotizma — ali kako je z njo, kadar stopi na cesto f Poznam ljudi, ki so hodili v samostanske šole, pa so dandanes najhujši nevemiki in uporniki. Pohujšala jih je pisana beseda, iztrebila jim je iz srca vse šolske občutke . . Zatorej —« »Slutim!« »Slutiš — kajti vsaka visoka ideja je enostavna . . . Zatorej bodi peresna umetnost prepovedana civilnim ljudem ter poverjena častnikom in državnim pravdnikorn. Za božič, mislim, da izide ukaz: pripravljajo ga že . . . Nato objavim takoj svojo tragedijo o Otonu Debe lem; zadnjič sem jo pokazal stotniku, pa jo je močno pohvalil. Tudi tebi jo pokažem, če prideš k meni .. .« Tri ali štiri dni kasneje sem res hotel k njemu, pa so mi povedali, da je obolel. Nameraval je namreč prepovedati poleg pisane tudi še govorjeno besedo, rasen vzklikov »Habt aeht!« m »Kahrt euch!« . • Zal mi je bilo veselega fanta. govoriti, pa ti polnijo ušesa z lits-ratsko latovščino. Najbolj nespametno se mi zdi, razvrščevati umetnike po zunanji, takorekoč rokodelski tehniki, ki je navsezadnje postranska stvar. Mene in vas, ki smo preprosti ljudje in ne literatje, zanima prav malo, če slika Jakopič s čopičem, z lopatico, s cunjo ali s prstom. Poglavitna reč je, da je slika lepa. Ali zašli smo po krivdi teh nesrečnih literatov že tako daleč, da je človeka skoraj sram, jasno in kratko povedati: ta slika je lepa. Ce ne izgolčiš vsaj ene roge-vilaste tujke, poreko, da ne znaš govoriti o umetnosti. Mi pa odgovorimo:' umetnost je treba gledati z očesom, ne z jezikom. Prav s tistim besedičenjem o impresionizmu, o francoskih vplivih, o moderni tehniki in tako dalje so nam zbegali občinstvo ter ga odtujili umetnosti. Mnogo je dandanašnji ljudi, ki brez sramu govore: »Kaj bi hodil v razstavo — saj ne razumem ničesar!« Jaz pa sem overjen, da so prav taki ljudje bolj sprejemljivi »a lepoto, nego tisti naočnja-karji, ki pusti in hladni stoje pred sliko ter gobezdajo svoje učeno ge-bezdanje. Ne pravi se namreč: lepoto razumeti; temveč pravi se: lepote gledati, poslušati, uživati. Poglejte iz prve dvorane v dru^ go, naravnost na Groharjevega »Sejalca«! Človek, ki ga besede še niso pokvarile, bo občutil v srcu veselje ob tej živi, spomladanski, solnčni lepoti. Nič ga ne bo skrb, če je Grohar impresionist ali ne, kako je sukal lopatico in kako je metal barvo na platno. Vsaj deset korakov pred tako sliko bi bilo treba napraviti visoko ograjo za tiste učenjake, ki silijo s svojim nosom v platno in torej ne vidijo drugega ničesar, nego slepo barvo. Slika je kakor knjiga: kdor vtika nos med črke, ne more brati. Iz druge dvorane poglejte v tretjo! Na zadnji steni visi, samotna v svoji tihi lepoti, Jakopičeva pokrajina. V lice vam diha gozdni vzduh., v srce vam lije sladek pokoj. In spet ne zanima prav nič ne vas ne ment, s kakšnimi sredstvi ter kako in ks-daj je Jakopič zapel svojo čudovite gozdno pesem. Tudi pred to sliko hi bilo treba napraviti ograjo; pred njo celo za dvajset korakov. Pustimo torej učenjake, da govore med seboj, kakor se jim zdi; mi rajši glejmo! Kar je lepo, je lepo — vse druge besede so odveč. — Umetnike so zmerjali z impresionisti, pe so mislili, da so povedali nekaj posebno novega. Toda impresionizem je natanko tako star, kakor umetnost sama. Prvi umetnik, ki ga je rodila zemlja pred bogve koliko tisoč leti, je bil impresionist — pero se mi ž> upira ob tej nerodni besedi ... Bile je in ostane: kdor je umetnik, ne pe-je. ne slika, ne modelira predmeta, kakor je, temveč poje, slika in me-delira tisti vtis, ki ga je bil predmet napravil na njegovo dušo. Če bi bil« drugače, bi vesten portretist ne smel slikati samo kože in polti, temveč človeka vsega, kakor je, z obistjo ia drobom; in pokrajinar bi moral ljudem pokazati notranjo strukturo brez. — Nobene besede več o impresionizmu; povrnimo se k umetnosti in lepoti. Otresimo se šolskih naukov in žurnalistiške učenosti ter uživajmo, kar nam je podaril Bog iz rok naših umetnikov! 2000. Na velikonočno nedeljo zvečer doživi nase »Dramatično društvo« svojo 2000. predstavo, torej znamenit dogodek v zgodovini 6vojega delovanja na pusti, osata in trnja polni njivi slovenske dramatske umetnosti. Od svoje ustanovitve do 13. februarja 1901 je doseglo društvo prvi tisoč svojih predstav. Zelo težko, z«--lo počasi in z dolgimi premori se je povzpelo društvo do prvega tisoča. Naglo, izlahka in v vedno hitrejšem tempu pa je doseglo — jedva devet let — zdaj že število 2000. Minili se časi primitivnega diletantizma in približali smo se vedno hitreje resni umetnosti. Od Linhartove »Županove Micike« do Ibsena, Bjornsona, Tolstega, Goetheja, Schillerja in Shakespearja; od pevskih vložk do Wagnerja, Puccinija in Goldmarka! Koliko truda, skrbi, silnih žrtev, obupne borbe, a tudi koliko lepih hipov, uspehov in zmag! Napredujemo! Zal, da je bilo tudi v dobi, ko smo dosegli 2000. predstavo, za dramatično društvo tužnih hipov mnogo, mnogo več ko veselih in srečnih! Nobena umetnost ne zahteva večjih, bogatejših sredstev ko dramatska; nobena se brez izdatnih fondov ne razvija teze ko dramatska; nobena umetnost ni toli nenasita ko dramatska. A »Dramatično društvo« je delovalo tudi poslednjih devet let malone brez sredstev, zakaj naklonjena podpore niso zadoščala niti za polovico A»*m^li gsft, ki so jih dobivaK angažirani člani ■■isgz siromašna, a*a slovenskega gledališča. Le naj-rnomejšn požrtvovalnost »Dremati« čnega društva ter ljubezen naše na* predne ljubljanske publike je ▼zdržala slovensko gledališče ter ga je eelo dvigala in Dopolnjevala. Ta požrtvovalnost »Dramatičnega društva« pa je šla v tej dobi večkrat do najskrajnejše meje in tudi še preko nje, tako da se je žrtvovalo vse in ■ vsem imetjem ... Čudno je pri vsej (neoporečno rastoči) ljubezni Slovencev do gledališča, da se še doslej ni našel mecen, ki bi vsaj deloma snel s ramen »Dramatičnega društva« ogromno breme vzdrževanja in vsako leto na« novo, a vedno težje izvršenega rešc* vanja naše Talij©. Takih mecenov šteje celo po več vsako gledališče in njih imena ostanejo slavna, nepozabna v kulturni zgodovini narodov. Taki meceni so pri drugih narodih normalen pojav, v Slovencih pa ni» mamo niti skromnih štipendij za talentirane igralce in za dobre izvirne dramatske pisatelje. Xihce se ni doslej še spomnil slovenskega gledališča in slovenske dramatske umetnosti, dasi so zrasle razmere že preko roba nevrdržnosti in zn^sno^ti. Otožna zavist zgrabi človeka, ki pozna razmere pri drugih enakih gledališčih, kjer imajo vsega v izobilju, do-čim se bori naše gledališče naravnost obupno za svoj obstanek.In vendar smo spričo tega položaja ponosni, zakaj reči moremo, da znamo de lati »čudeže«: iz ničesar ustvarjati slovensko opero, opereto in dramo. Nikjer ne znajo tega, kar je znalo »Dramatično društvo« v Ljubljani, ki ,ie brez — vsaj komaj zadostnih — podpor, iz nič prirejalo Slovencem predstave največjih, najboljših in najtežjih oper, operet in dram v dostojni opremi ter z dobrimi ensembli. Ako primerjamo ogromne troške, ki jih imajo za enake predstave druga gledališča, s skromnimi sredstvi našega »Dramatičnega društva«, moramo priznati, da ni nobena zahvalnost prevelika, ki jo zaslužuje naše ne le nesebično, nego celo do najvišjih višin idealnopožrtvovalno »Dramatično društvo«. Ako iščemo v zgodovini našega gledališča zanimivih vsebin in del od 1000. predstave nadalje, moramo omenjati predvsem blagopokojnega predsednika društva, g. Karla Blei-weisa viteza Trsteniškega. Rajnik je stal na Čelu društvrt vso to dobo do letos, ko je nenadejano omahnil v gomilo; bil je v najhujših, najopas-nejših trenotkih miren in hladen, neomajno zaupajoč v zavednost napredne publike ter vztrajno delaven za procvit zavoda. V tej dobi je izgubilo naše gledališče tudi svojega najslavnejšega pevca-umetnika, gospoda Josipa Nollija, nenadomest-nega baritonista in režiserja, usta-novnika »Dramatskega društva« in do svoje smrti neumornega pevca. Za njim sta umrla dva nadarjena, žal, še nerazvita slovenska operna pevca: Josip Pavšek (tenor) in R. Polašek (bariton). V Pragi je umrl bivši slovenski prvi igralec in režiser Ceh Rudolf fnemann, v Zagrebu pa je izdihnila bivša slovenska prva ljubimka Čehinja gospodična Krista Riickova. Velika izguba pa je zadela »Dramatično društvo« tudi takrat, ko je izstopil iz odbora prezaslužni njegov blagajnik in nadzornik garderobe, gosp. dr. Josip Stare, mož največjih praktičnih izkustev v upravnih poslih. V dobi od 1000.—2000. predstave so vodili naše gledališče gospodje Matej Hubad in Fran Milčinski, dr. Fran Tekavčič, Janko Bleiweis vitez Trsteniški, Fran Govekar in Friderik Juvančič. Iz opernega repertoarja se je uprizorilo v tej dobi opere: »Dali-bor«, »Ksenija«, »Stara pesem«, »Faust«, »Večni mornar«, »Norma«, »Židinja«, »Carmen«, »Pagliacci«, »Alessandro Stradella«, »Tannhšu-serRigoletto«, »Favoritinja«, »Teli«, »Prodana nevesta«, »MariČon«, »Ca-valleria rusticana«, »Psoglavci«, »Hoffmannove pripovesti«, »Asra-el«. »Trubadur«, »Otelio«, »Bohe-me«,»Onjegin«, »Peter Svačie«,»Ne-ms iz Portičev«, »Afričnnka«, »Hn-genoti«, »Lohengrin« »Mignon«, »Poljub«, »Car in tesar«, »riliova dama«, »Mara«, »Aida«, »Brivec so-viljski«, »Carosterlec«, »Poljski Žid«, »Tosca«, »Biserji«, (Bizet), »Ruslan in Ljudmila«, »Lueia di Lamermoor«, »Evangeljnik«,, »Ma-non«, »Romeo in Julija«, »Poslednja straža«, »Božično drevo«, »Rusa lka«, »Mazepa«, »Madame Butter-fly«, »Samson in Dalila«, »Wer* ther«, »Lepa Vida«, »Nižina«, »$ab» fcka kraljica«. Iz operetnega repertoarja v taj dobi: »Netopir«, »Mamzelle Niton-che«, »Amaconke«, »Cigan baron«« »Dijak prosjak«, »Lepa Helena«, »Don Cezar«, »Zvonovi kornevilj-ski«, »Punčka«, »Neč>k«, »Oeisha«, »Valčkov čar«, »Girofle - Girofla«, »Mascotta«, »Donna Jaanita«, »Do- larska princesa«, »Umetniška kri«, »Logarjeva Krista«, »Piskroveaeo«, in »Zaroka pri Izviral dramski rsportaar v taj dobi ja prinesel igra: »Logarjevi« (Josip Stritar). »Za pravdo in sros« (A. Medvod), »Rokovnjači« (Fr. Govekar), »Sin« (E. Gangl), »Ismaj-lov« (A. Aškerc), »Jakob Ruda« (Iv. Cankar), »Divji lovec« (Fr. Finž-gar), »Deseti brat« (Fr. Govekar), »Kralj na Betajnovi« (Iv. Cankar), »Legionarji« (Fran Govekar), »Martin Krpan« (Fr. Govekar), »Brat Sokol (Fr. Milčinski), »Testament« (Otokar Klas - Rozman), Predigra in poigra k »Zupanovi Miciki« (dr. Josip Vošnjak in Fr. Govekar), »Cigani« (Fr.Milčinski), »Egoizem« (Zofka K ved rova), »Za narodov blagor« (Iv. Cankar), »Antonio Gledje-vić« (Hinko Nučič) »V somraku« (Adolf Robida), »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« (Ivan Cankar), »Na smrt obsojeni« (Fran Meško), »Demon Venus« (A. Robida), »Zaklad« (Ks. Andrejev), »Mati« (Fran Meško), »Strup« (Fr. Zagažen), »Erazem Predjamski« (F.V.Jelene), »Ljubislava« (E. Kristan), »Kato Vrankovič« (E. Kristan), »Miklova Zala« (A. Spitzer). Med tujimi solisti, ki so delova li v tej dobi na našem odru z uspehom, naj navedem vsaj sledeče: a) v drami: gg.: R. Inemann, R. Devi, VI. Housa, Oto Boleška, Ad. Dobrovolnv, Zdenka Terševa, Krista Riickova, Karel Hašler, Saša Dobrovolna, Josipina Kreisova, Ja-roslav Tišnov, Leo in Štefa Draguti novic, O. Spurna, Viljem in Mara Taborskv, T^nzena No?k)va, O. Haa- en. Fr. Bohnslav. Ana Vintrova in Marija Kandicrjcva, b) v operi in opereti: gg.: F. Lebeda, Pestkowski, gdč. Carneri, irdč. Noemi - Wolfova, Tit. 01szew-ski, Fr. K ram pera, Cec. Vaeiček, i?dč. Mar. Gartner - Romanova, Fr. T,ier, Boh. Tomaš (kapelnik), Edv. Aschenbrenner, Fran Vlček (tenor), cra. Leop. Svoboda - Hanuševa, gdč. Mar. Procha7kova, gdč. Marija Gli-varčeva, Angeli, Stan. Orzelski, gdč. M. Kal i vodova, ga. Marija Skal ova. Tan Oufednik, Jos. Peršl, gdč. Mar. Stolzova, gdč. Evg. Klemensova, gdč. M. Rindova, Ad. Ranek, pokojni pl. Režimov, gdč. Reissova, Stan. .Iastr7ebski, Al. Fiala, Bojrdan pl. Vulakovič, Ljubiša Iličič. ga. Lilly \ordgartova, gdč. Iva Sipankova, srdč. Jožica Hadrbolčeva, gdč. Pavla Lvova in Jan Potočka. Med domačimi člani pa naj navedem vsaj nekatere mlajše iz te dobe gg : Orehka, Polaska, Šturma, A. Verovška, Bitenčevo, G. Danilovo, Oarrinčevo, Polakovo, Slavčevo, Lov-sina. St amcarja, Perdana. H. Nuči-ča, B Berarantovo, Vido Kočevarje-vo. Mar Puhkovo, Jos. M^lek«. R. Buk«eka, Jos. Povheta. Julija Be*et-ta. Marijo Peršlovo, Reziko Thalerjev©, Edv.Groma, Jos. Križaja, Rud. Juvana, Polonico Juvanovo, Vero Danilovo in Bol. Pecka. Naj bi ti površni podatki iz najnovejše zgodovine slovenskega gledališča ljnb;teljem in podpornikom slovenske Talile budili le lepe spomine! »Dramatično društvo« pa naj bi za velikonočni jubilej 2000. svoje predstave dobilo izdatnih pimhov, naj bi našlo mnogo novih požrtvovalnih prijateliev — in <4m preje tudi kavalirskih mecenov! Ignotus. ItojJIrjolte dobro terlvo! »Poučevanje ljudstva, odpiranje njegovih oči, navajanje k branju ne prinaša sicer takoj oči vidnih velikih posledic, v resnici pa je to vendarle edina trotova in vama pot k bodoči svobodi in enakopravnosti.* — Te lepe in resnične l»esede. Vi jih je napisal veliki češki politik in časnikar Kar^l Havliček-(Boroveky, bi tudi mi Slovenci morali vse bolj uvaževati. In ravno mi Slovenci! Saj ga menda ni izlepa naroda, ki bi moral bojevati tako težek boj na dve strani: proti oholemu tuj.stvu in proti vedno bdj predrznemu notranjemu sovražniku, proti klerikalizmu. Na dve sirani se imamo boriti, in jasno je, da ne bomo zmagali, če ne bomo imeli v roki dobrega in primernega orožja. To orožje za boj proti nasilju v narodnostnem, kulturnem, verskem, političnem o žiru, za svobodo in enakopravnost — to orožje je dobra knjiga, dober časopis. Kdaj že so drugje prišli do tega spoznanja! Navsezadnje tudi pri nas menda nihče ne dvomi o tem, ali v praksi se pa ni nič kaj preveč te naše spoznanje doslej uveljavljalo. Vss preveč smo drsali roke krizam; čitalnica in knjižnice so pri na* silno redko sejane. Klerikalci se za te stvari brigajo veliko bolj. 8 J Ino bi ae motil, kdor bi mislil, da is i ju besni do izobrazbe, do napredka i.t koi-ture! Kaj pa š>! Kdaj pa so klerikalci sploh bili prijatelji napredka in kulture t Samo poglejmo malo okoli bolj zaostale? Tista, kjer ja "ladei ali še vlada klerik s Ha— Kje ja najalabaje skrb I jen o aa šolstva, kje so ljudskoieUkim učiteljem godi najelabeje? V klerikalnih d*želah. Klerikalci seveda, kadar so tako-le malo neprevidni, prav nič ne taje, da jim je nevednost, naobraženost in naaadnjaštvo najljubša stvar na svetn. Slabojrlaani list aa kleiikalno propagando, »Bonifatins Blati« piše: »O, ljubi bralec, zaprisegam te pri krvi m učencev, ki bi bili .»si odpadli, če bi bili brali, vrzi knjiga v ogenj, da sam ne prideš v večni ogenj; no beri in kakor skala boš trden ▼ svoji katoliški veri.« ln v neki molitveni knjižici berem: »O, ropod, vzemi ves moj razum, mojo o ros tost, moj spomin in mojo voljo!« Ker je pa seveda nemogoče —- lo mora izprevideti peč tudi najboj orto-loksen klerikalec — ljudem vzeti razum, prostost in voljo in ker tudi ni mogoče danes več pokupiti vseh knjg in jih požgati, kakor je (o na oravil ljubljanski škof t Cankarjevo Frotiko, so se morali seveda tudi klerikalci udati usodi in nasproti sov ražen i knjigi in nasproti osovraženim časopisom zavzeti d»-uga^-no stališče. Vzeli so ti dve stvari v rok*\ in knjiga ter časopis, ti dvo svetli orožji za napredek, kuituro svobodo — to se ie v njihovi roki spremenilo v sredstvo za poneum-•\jevanie ljudstva. Ta taktika pri Vlerikaleih ni nič novega: v'dimo 'o prav eklatantno ori njihovem t. "v. deniokritizmu. Kdo neki more "erjeti, d« bi moff#»l hiti kler"kalizevn Vmckratičen. tisti klerikalizem, ki * ozna samo cerkvene avtoritete k' "mi je v vseh vprašanjih, v ?»oht»-n^h, narodno*tn;h in kulturnih, zad-^ia instanca, kateri se brezpogojno Vanja, samo Kim. Rim in det*iokra-♦'z^m sta dva noj^a, ki sta *i popc!-noma nasprotna. Ko pa je klerikali-7em videl, da se demokratična idej* "«e bolj širi in je že butala kar ob ▼idovc klerikalne trdnjave, se je -»nI*stil te id^ie in postni je, seveda le na videz, demokratičen, in s svo-iim dem okra t i zrnom lovi in slepi nezavedno maso. Tn nezavedno maso slepi in lovi klerika * izem tudi s pomočio svojega 'asopisja in svojih knji??. Sai ni treba o tem vel'ko rovoriti: pri nas — *al — prav dobro poznamo to stvar! T^e da klerikalna r£en'ca niti pri nas ne crre tako v klasie, kakor bi »i Gospodje pač želeli. Predvsem pa^» zato, ker nimajo v svoii sredi niti ^nepra resničnega pisatelja in pesnika — pač, edinole Finžararja moramo izvzeti, s«»daj ko Medveda ni več — medtem ko imamo na prot»kleri-kalni strani Cankarja. Zupančiča in r»elo vrsto drugih. Ne tarna zaman v zadnji »Zori« nekdo: »naši ^moderni« . . . so okupirali skoro celo zadnjo dobo slovenske u^e*nosti predvsem literarne; katoliška moderna «r»lob skoro ni 7»Wšla do veliave.* — Mislim, da <»oj prMi kleriVolizmu ori n«s ne bo tako težak, kakor si «ra mer«i'kdo predstavlja in prav nič nč nritrjuiem onim črnocrledim pesimt stom, ki so položili roke križen, in za oečio čakajo tistecra s'avnega trenutka, ko bo vesolir»a Rloveniia črna in se bodo šli zadnji ostank1 na-^rodniakov v snokornih oblačilih klanjat Antonu Bonaventuri in dr. Tvanu ftusteršiču. Iz očHega napredovanja napredne misli na Slovenskem posnemam, da ta trenutek nikdar ne prid^. In trdno sem prepričan, da pride trenutek, ko bo tudi r>ri nas na Slovanskem strta premoč klerikalizma. Da ta trenutek prtde čim preje, v to naj zastavijo silo vsi, ki se Se niso odali sivernr pesimizmu. Delo ni težko, rm hvaležno <*e in obseženo ie v kratkem stavku: Razširjajte med narodom dobre kniirre. naoredne časooiae. Nas" narod rad bere, ž'!i si kniig, hrepeni po njih; anreiemljiv je za dobre Ideje, če jih kie najde, za napredne misli, če j\h k»e bere. TTgtanavlja^te čitalnice in knjižnice in nedr-ireite nanredpa društva, ki snniejo čitalnice in kniiJMce. Vsako delo tu, vsak vinar bo rodil stoteren sad, ki ga bodo u*;vali pozni zanamci. V tem sinilo naj bi ae začel*) vsepovsod novo živahno delovanje, vsak naj nomara, vsi sktinaj pa bomo moaečna falanga, ki bo sodelovala pri novem preroienin, pri veselem vstelenju slovenske« naroda iz smrtnih okev klerikalizma. Ljudskošolski nčiUdj, Hov poftBl mi ril postno iproti • Jlolii UerlktlizBi. V kratkem ae ima otvoriti v Kaadtjl pri Novem mestu nov poštni urad. Ker je okoliš poštnega nrada v Novem mesta jako obaeaen, Ja bilo ia davno potrvbno, da aa aotaaovi v tam sksltla le on poštni urad A da aa zjstsmstl ta navi znatni urad oprav * Kaadiji, ta je nesmiseine in aa atodi samo ia oairov aa osebno ko riet nekaterih posamičnih klerikal-oev ter v nasprotju a interesi kmet-skega prebivalstva. Kandija je najmanj pripravni kraj za sedež novega poštnega nrada, saj je Kandija v bistvu samo del Novega mesta, in loči oba kraja samo — most čez Krke Za Kandijo bo novi poštni urad celo neugodnost, ker bo Kandija d« »bivala iz svoje >jšte vse pošiljatv* kasneje, kakor pa jih dobiva sedaj Pomisliti je treba, da je v Novem mestu eraričen poštni urad, ki izborno funkcijonira in s katerim se novi selski poštni urad v Kandiji ne bo mogel primerjati. Čisto naravno je, da selški poštni urad v Kandiji ne bo tako hitro dela) kakor dela eraričoi poštni urad v Novem mestu in Kandijci bodo kmalu spoznali, da so prišli iz dežja — pod kap. Novomeški pismonoše so po uradni odpravi pohiteli z vso naglico tudi v Kandijo in so Kandijci dobivali poštne pošiljat ve istočasno kakor Novomešcanje. To bo v prihodnje drugače. Po \eljavnih predpisih bo novomeški poštni urad dobival z opoldan kim in večernim vlakom ne le svoje pošiljatve nego tud: poši ljatve za Kandijo. Naravno j**, da bo novomeški urad najprej oupravil svoje pismon-JŠe in potem šele bodo prišle pošiljatve za Kandijo na vr->to. Te pošiljatve se bodo naložile na voz in prepeljale na pošto v Kandijo in ta pošta bo šele pošiijatve razdelila. To pomeni za Kandijo najmanj eno uro zamude. Če je Kandiji vstreženo. da bo dobivala rtvoje poštne pošiljatve na j man i eno nro kasneje kakor sedaj, se "»-saj razumnim ljudem ne zdi verjetno. Brez ovinkov povedano: novi poštni urad ne spada v Kandijo, iiiarveč tja pod Gorjance kam, kjer je dosti velikih od Novega mesta po dve uri in Še več oddaljenih vasi, najbolje v Stopič. Vse te vasi so oškodovane s pošto v Kandiji, kajti lahko bi se jim pomagalo z ustanovitvijo pošte na pr. v Stopiču, a neče se jim olajšati zveza s poŠto, samo da bo od pošte v Kandiji imelo par oseb korist. Očividno imamo in zopet opraviti s škodoželjnostjo plem. Sukljeta, kateremu gre na roko g. Zurc (Štembur), ki ima pač ^zroke, da je za svojo osebo zadovoljen z ustanovitvijo pošte v Kandiji. Novi poštni urad ne bo ne na glavni cesti ne na križišču cest, tik mostu, kjer bi bil vsem na loko, marveč bo v dolini na stranski poti a v bližini županove gostilne in Šukljetovega grada »na Kamnu«. Koristil bo novi poštni urad pač samo gostilni g. župana, ne pa ljudstvu, toda kaj brifra to one, ki skušajo pri vsaki priliki škodovati Novemu mestu iu odvračati od njega ljudi. Ta namen so imeli novo\peljani sejmi v Kandiji in ta namen ima tudi novi poštni urad. Ministrstvo ne pozna lokalnih razmer in se ravna po predlogih poštnega ravnateljstva v Trstu. Kar nošnja ta famozni poštni ravnatelj Pattav, presega že vse meje. Tržaško ravnateljstvo mora poznati razmere, ravnateljstvo mora vedeti, da ustanovitev pošte v Kandiji pomeni oškodovanie velikejra dela novomeškega poštnega okoliša, mora vedeti, da je pošta v Kandiji samo na korist nekaterim posamičniko?a, a vendar je ministrstvo predlagalo ustanovitev i>ošte v Kandiji. Tu zopet vidimo, kako tržaško ravnateljstvo žrtvuje javni interes koristim posamičnih klerikalcev, kako zapostavlja ljudske in javne potrebe v korist nekaterih klerikalnih politi-konov. Poštni upravi so ljudske potrebe deveta briga, ona pozna samo korist klerikalcev — to se pravi, poštni erar dela klerikalno politiko na Kranjskem. Pattav pozna na Kranjskem samo klerikalce, na Primorskem pa samo Lahe; da ga drže klerikalci in Lahi, zato jim služi z vso poštno upravo. Res, prav avstrijsko! V vsaki drugi državi bi bili takega poštnega ravnatelja zaradi afere Slejko vzeli v kazensko pretakava, pri naa pa zna mož še nvan-zirati in dobiti kako odlikovanje! Ogrsko, Izgredi v poslanski zbornici. — preiskave. Preiskava glede izgredov pri zadnji seji poslanske zbornice se nadaljujejo in je prinesla na dan ie marsikatero zanimivost. Tako se jo izkazalo, da je bivši jnstični minister Polonyi pred sejo hnjskal Ju-sthovee, naj vržejo ministrskem predsednika iz dvorane. Po ekscesih je nek poslanec ogorčeno dejal Po-lopviju: to si pa res dobro napravil, to si dobro organizirali Polonyi mu je nato smehljaje dejal: ali se ni izvrstno posrečilo t ali nisi zadovoljeni Dotični poslanec jo obrnil Pdonviin Policija je včeraj v dvorani po slanske zbornice izvršila lokalu ogled in je med drugim konfiaciral tlntnik, ki fa je nek poslanec vrg< na poljedelskem ministra. Poslanec Justh je spet Izprogc voril o izgredih. Dejal je, da obžaluj izgrede, da pa so izgredi popolnom umljivi. Tudi drugje bi ne postopal drugače s tako vlado,ki hoče z denar jem, nasilstvom in korupcijo zlomit voljo naroda. Slednjič je Justh po novno protestiral proti temu, da prp ganja jo poslance, ki so ravnali i opravičenem razburjenju. To je fla grantno kršenje imunitetne pravica Kralj Peter. Včeraj je kralj Peter obiskat trograško petro-pavelsko katedral kjer je položil na grobova Aleksan dra II. in Aleksandra ITI. srebnu vence. Zvečer je bil v carskem gl dališču. Zunanji minister Milovanovii je nasproti nekemu časnikarju izra. zil svoje veliko zadovoljstvo nad obiskom kralja Petra v Petrogradu poudarjal je mirovna stremljenja S?, bije in balkanskih narodov in je iz razil mnenje, da se bo Srbija tudi i Avstro-Ogrsko v ekonomičnem ozinv prav kmalu pobotala. Dnevne vesti. 4- Gospodarstvo brez kontrole] V zadnjem času mnogoimejiovan finančni minister dunajske nestnH občine in krščansko-socijalni dežeh. poslanec, H r a b a , je v svojem m omenjenem govoru zoper dunajsk »Konsortium von Aasgeiernc, ki s puli za dedšcino po Luegerju in na vzlic svojemu katoliškemu plašer pozna samo boga »Pobasaj«, izprego. voril tudi nekaj primernih besrdi ' nižjeavstrijsketa deželnem gorela-stvu, ki je popolnoma v klerika h rokah. Hraba je rekel: »Zapazilo g je, da jaz v zadnjem deželnozbo?. kem zasedanju nisem nobenkrai j voril in da tudi nisem prevzel noht nega referata. Prvo se je zgodilo i ozirov na stranko, drugo dogovom z dr. Luegerjem. Samo dva predlog sem stavil, enega glede reorganiza cije deželnega knjigovodstva, druge ga glede ustanovitve stalne kontrole, Pa sem lepo naletel s toma rredl> goma. Z njima sem namreč etopii gotovim gospodom na prste. Zla nekaterim gospodom deželnim od borni kom. Ti gospodje so na mre eksekutva in kontrola obenem. Oi eksekutirajo \j\ upravljajo pa o* enem sami kontrolirajo. Ali se to nj pravi postaviti kozla za vrtnarja Praktično to vsekakor ni, zakaj taj kozel požre časih vse zelenje. M^:: predloga tem kozlom seveda nisi ugajala. Od tedaj so pač roorganhj rali knjigovodstvo, kontrole pa I vedno nečejo itneljati. Če je go^::-ne bodo upeljali, bom kar na voli) nih shodih dokazal z izgledi, da neizogibno potrebna. Tako je govori krščanski socijalec Hraba o go»w darstvu njegove lastne stranke. K* kor priča razpor v taboru dunpjsk'.' krščanskih socijalcev, so te besedi zadele kakor udarci z bičem. "Mi pj smo se, čitajoč ta govor, spon inja hrczkontrolnepa gospodarstva k ran} skega deželnega odbora. Dosela za kako stalno kontrolo deželne^ gospodarstva ni nihče zavzenm Dokler so bili klerikalci v opoziciT niso imeli vzroka zahtevati tak kontrolo, ker jim je sestava de/, bora garantirala vestnost, točnost i popolno nepristranost deželnega c bora. V tistih časih namreč ni imel nobena stranka sama zase več>e v deželnem zboru ne v deželnem boru, druga je drugo kontrolirala vsled tega so bile tudi vse firanh tudi klerikalna opozicija, popolv>or sigurne, da se vodi vse gospodcrst v najstrožjem redu. Toda razmere se bistveno premeni le. Danes klerikalci sami večino v deželne zboru in v deželnem odboru iu s je postala kontrolna pravica ir» trolna moč manjšine pa ravno iluzorna. Časih je bil deželni plav klerikalec, deželni finančni mini?t pa liberalec in ker eden brez drncre? ni mogel ničesar storiti, je šlo v?e najlepšem redu. Danes sta pa dež* ni glavar in deželni finap*''* rP*' rent oba klerikalca in lahko »mavšlala« kolikor bi hotela. 7&*\ deželnozborska razprava o t'p^! banki je jasno pokazala, da klerik ci ne marajo imeti nobene kontr nad seboj. Ljudje čistih namenov mi zahtevajo kontrolo, klerikalci se je eelo pri bodoči deželni nahranijo z vsemi štirimi. Kake ria^1 ne morajo ti ljudje pač imeti. In & lje, če se branijo kontrole pri hod dež. banki že sedaj take obupno jezno, kako aekl gospodarijo r flV n)m imetjem? To je vprašanje, ki samo no sebi vsiljuje. In če se ds misli, kako zlobno, krivične In stransko je ta defelnoodborniska čina prezirajoč vse pisane in wo lične postave že postopala pa pr prmm lanjski občrni, »dO mom potem zahtevati, noj javnost tej večini dež. odbora zaupa, da veetno in nepristransko gospodari a deaelniiu imetjem. S ozirom na vae to je na-rodnonapredni stranki nujne svetovati, naj pri prvi priliki sproti zahtevo, da je pri kranjskem del. odboru ustanovi stalna kontrola, kakršno zahteva imenovani Hraha za Nižjeavstrijsko. Ce imajo klerikalci mirno vest glede svojega dosedanjega gospodarstva in Ciste namene za prihodnjost, se bodo mora U sami izreči za tako stalno kontrolo. 4- Maščevanje blamiranih klerikalcev. Pri zadnji razpravi o italijanski pravni fakulteti v poslanski zbornici je poslala »Zveza južnih Slovanov« dva odlična govornika v boj, dr. K y b a f a in prof. S p i n č i č \. Slovenski klerikalci pa so p-»veriU zagovarjanje slovenske vseuHliške r a h te ve, torej lajvišje in najvažnejše kulturne zadeve slovenskega na roda — Gostinčarju. Poledica tega je bila za klerikalce kaj :iepr;-jetna. Rvbar in Spinčč sta dosegla sijajem uspeh, Gostinčar pa je opravil kakor pač more mož tako skromnih zmožnosti. S tem se je celi zbornici, vladi in vsi javnosti pokazalo, da je nositeljica postulata o slovenskem vseučilišču »Zveza južnih Slovanov«, in ne klub slovenskih klerikalcev. Še več! Debata je pomenila za ^>Zvezo južnih Slovanov« znamenit uspeh, za klub slovenskih klerikalcev pa eklatantno blamažo, V vseh slovanskih poltič. krogih se je -tinčarjevo čvekanje odločno obalo in v vseh krogih se je taktika rikaleev tolmačila kot neumn ožina kot zlobno kompromitiranje venske zahteve, da, kot očtvidn » bistvo slovenskega naroda \ vse-liškem vprašanju. Zopet enkrat jo ilr. Susteršič in tir. Krek zavo-i. zopet enkrat sta pokazala, da je njih stranKarska strast \ecja. in •'•nejsa od zdrave pameti, zopet rat sta pokazala, da vzlic ninogn-ii parlamentarni praksi še vedno .ista v stanu preračunati efekta svojih ukrepov. To sedaj čutita, in da bi se nekoliko polepšala, da bi zakrila znameniti uspeh, ki ga je v lečeni debati dosegla »Zveza južnih Slovanov« ter da bi slovenski javnosti pokazala vneni~> klerikalcev za slovensko vseučilišče in paralizirala mučni vtis, ki ga je napravil Gostinčar je v nastop, je »Slovenec« začel napadati »Zvezo južnih Slovanov* in zlasti njenega načelnika dr. Ploja, ki lež! klerikalcem toliko bolj v želodcu, ker se v vsaki situvaciji pokaže, da je spretnejši, kakor so njegovi nasprotniki. Ploj je vedno zgoraj, Šu-*teršič in Krek pa sta vedno spodaj to je vsa skrivnost te ljubo jeze klerikalcev na di. Ploja. Tudi »vodilna vloga«, ki jo reklamirajo klerikalci zase. je sla pri omenjam* debati v nič. Kdo bo priznal vodilno vlogo tistim klerikalcem, ki so zastopstvo največje kulturne zahteve slov. naroda poverili Gostinčarju in se ž njim blamirali, med tem ko stu Zvpzo južnih Slovanov« govorila ■va taka moža, kakor sta Spinčič Lm Kvbaf. Res, klerikalci bi se lahko zjokali same jeze. da so jo tako za vozil i in v tej jezi se maščujejo s tem, da napadajo vso »Zvezo južnih Slovanov« in poaebe še dr. Ploja. dasi vedo klerikalci kakor ves ostali av--tri.i-ki politični svet prav dobro, ia je »Zveza južnih Slovanov« pod pre-s< d-tvom dr. Pleja storila v zadevi slovenskega vseučilišča povsem korekten sklep, kateremu ni absolutno ničesar ugovarjati. Torla, kaj se brigajo klerikalci za to; jezni so, da jih je Zveza južnih Slovanov* nndkri-lila in maščujejo se za to z napadi, ki pa nikogar ne bole! — Pomen prof. T. G. Masarvka. V četrtek je v »Slovencu« globoki Terseglav govoril o plitvem Masarv-ku. Sicer je onim ljudem na Sloveri-skem,ki se za znanstvo zanimajo, itak že znana »znanstvenost« marsikaj žc bivšega, sedaj pa vnetega katoliškega žurna lista Terseirlava, Teh ljudi ne more čisto nič ženirati, kaj govori tako majhen čiovek, kot je Terseglav, o največji osebnosti naše dobe. Vendar pa hočemo za nalašč pokazati na velikost Masarvkovega duha in na veliko važnost njegovega dela za češko kulturo in za Slovanstvo snloh, posebno za Jugoslovane. —r »Ceska mysl« splošno znana, strogo znanstveno filozofična revija prinaša več monografij o Masarvku. Tam moremo citati na strani 11% te le stavke: »Masarvk je pripoznana avtoriteta v socijologiji.« »Njegova »Otazka socialni« je vzor kri Učnega razigkavanja na filozofičnem polju. V > konkretni logiki« je takšen pregled po vseh znanstvenih strokah, po vseh vedah, da je vzbudila re-sp^kt specijalnih strokovnjakov.« Kakšne zasluge ima prof. Mrsarvk za pravo umevanje češke zgodovine, o tem nas poučuje na strani 162, 163 znani obiektivni češki zgodovinar, vseučiliščni profesor dr. Jindfich # anenrav Pravi: »Z bagnatvt-p na miellkjsovih problemih m ev*neHhse Maaarykovo stadija o šaškom |*epo-rodn pripravila m nglaeHle not literarnim, kulturnim in političnim historikom« ... »Slovenec Marko je aa svoje anameuito dalo Doatacke Ein-Uuase auf dio Anfaoge dar bohrai-schen Romantik (1906) v M*e*ryko-vih študijah našel močno podporo in bogato gradivo, Bavnotako ja francoski historik Krneet Denis v II. delu svojih »Cehov po Beli gori« s pridom vporabljal Masarvkova dela za mojstrsko sliko Češkega preporoda.« Kar se tiče leposlovne literature Češke: »Leposlovna literatura je Masarvku mnogo dolina, več kot mu more povrniti in oceniti.« Pa ne samo leposlovna, tudi znanet\*na. On je započel »Ottuv slovnik naučni *, delo, leksikon, ki ga niti Nemci nimajo. Dalje je njegova zastupa, da imajo Cehi tako lepo literaturo najboljših znanstvenih spisov. O njegovi »Socialni otazka« je pisala »Revne internatioual de Sociologie«; »V njegovem obsežnem delu, polnem Živega interesa,najdemo bogatega pouka, sistem marzisma«. F. Bernsteri pravi v Zeit«: »Po mojem mnenju more knjiga zahtevati, da bi bila po postavljena na prvo mesto vse dana šnje močno nakopičene literature o marxismu.« I:i njegove zasluge za Jugoslovane? £nan je njegov nastop v parlamentu glede zagrebškega pro eesa. O njegovi akciji so pisali listi tujih držav. V Friedjungovem procesu je bil on odločujoča priča in oseba. Postal ie pa tudi kulturni refor mator ogrskih Slovakov, 8 r bob rva-tov, deloma Midi Slovencev. Tako piše na strani 188 omenjene revije Adolf Cernv. Tam govori dalje: reform uje jih (sb>\ unske narode) in jih vodi na nova, lepša i>ota v duhu človeškega napredka. L1* redkim izvoljencem je dodeljeno videti tak<«n sad svojega dela, le močni in veliki duhovi vplivajo tako prodirajoče tudi do daljave.« Tako Adolf Cernv, redaktor »Slovanskega Pregleda«. Terseglav pa po tersegla-vovo. — R. K. 4- Klerikalci in denuneljanstvo. Idrijski c. kr. katehet Oswald je znan. da zelo rad denuncira, sosebno mu je bila mestna realka na srcu, a tudi državne ne sme povsem pozabiti. Zato pa je pred kratkim po mež-narju ovadil orožnikom, da sr neki dijak ni odkril, ko je šel Oawald (!» obhajat. Orožništvo je poizvedovalo *n lahko si je misliti strah ubogega dijaka, ko so ga iskali orožniki na realki. Vendar Oswaldova Hudobnost to pot ni imela aspeha, dotični dijak je bil pred sodiščem popolnoma oproščen. Oswaldo\a škodoželjnost presega pač vse meje. Recimo, da bi se dijak ne bil mogel opravičiti, tedaj bi mu bila vsled zbbnosti c. kr. kateheta (!) Oswalda uničena bodočnost. Tako dejanje pač ni moči z drugim označiti, ko s »fej«! Spominjamo se pri tej priliki zadnjih občinskih volitev, ko je Oswaht brezuspešno seveda brusil pete za nekega svojega kandidata bivšega soci-jalnega demokrata. Ta O^unldov Ijubljenec se .je nekoč pred ve«^ pričami izrazil tako, kakor se p<» ^ 122. kaz. za k. ne sme! Vsi idrijski duhovni pa so teffa moža-značajneža. volili v občinski odbor .Tu se vidi pač vao nesramnost idrijskih klerik deev, ubogega dijaka denuncirati in mu želeti poguba, brezverca pa voliti v občinski odbor. To se čisto v; ma « tem, da so duhovniki nekje pcnavili na čelo občine človeka, e katerem se po vsej Vipavi govori, da je po krivem prisegel. Taka je katoliška morala! 4- Nepoboljšljiv je idrijski e. kr. katehet Oswald v svojem sovraštvu do realke. V sobotnem »Slovencu« je napisal sledečo notico. 'Ravnateljstvo c. kr. realke v Idriji *e prosi, da se ozira na željo mnogo-brojnega občinstva, naj vendar en krat odredi, da se dijaštvo ne In zbiralo slednje poldneve, zlasti ob seho-tak in nedeljah je vse polno dijakov. — pred novim poštnim poslopjem. Svoje pošiljat ve naj dobivajo dijaki na realko, kakor je povsodi navada, kjer so srednjo šole. Škodovalo tudi v tem oz i m ne bo, da ravnateljstvo spozna, kaj vse dijaki lepega dobivajo. Saj je realka vendar sedaj e. kr* državna in ne več mestna.« Iludobui duh Oh w al do v hoče še vedno preganjati idrijsko realko in dijašUn. Na željo mnogobrojnega obči m rva .. ! To je prav gro a laš (Nihče so nad tem ne spodtika in se sploh s podtika ti ne more, če k eda pred poštnim poslopjem pričakuje pošte. Nikomur ni te v oviro* Naravno pa je, da vsak rad dobi čim preje pošto v roke, s osebno dijak pričakuje teško poročil od doma in sorodnikov. Oswald zahteva od ravnateljstva vjogo policaja in se pri tem sklicuje, da je realka državna in ne več ntestna. Da državna, ali nikdar Oswaldova! Saj vohuni Os-wald že sam dovolj in postoje uradne skrivnosti so razmotrivajo v »fttibel- en« pri Didiču, kjer aa zbira klan-kalna fonposml Ta ja »ptean* mano! laMjčaai no aajbrša Oew*ldu ne bodo ktalajni, da aa tak neovmn en na. eiu odganja dijake s idrijske realke*. Oev/aJd je paš nesreča aa idrijsko itot + Črnomaljski odvetnik dr. p. rabil je več kot tri tedne, da je skoval svoj popravek, priobčen dne 15. t. m. v »Slov. Narodu«. Resnica se da težko prikriti in to je dr. Sturm sam najbolj čutil, ko je popravljal proti sebi naperjen dopis. Ko amo Cmomeljci brali dotični popravek, smo se čudili smelosti, s katero dr. Sturm po znanem klerikalnem recept j vse zanika. Da slovenska javnost ne bo mislila, da smo mi tisti, ki resnico pačimo in zavijamo, bodemo polagoma odgovo rili na vse točke dr. Sturmovega popravka, dočim se danes dotaknemo samo dveh, zanj najbolj kočljivih. Kakor smo že zadnjič poročali, tožil je dr. Sturm tajnika Mestne hranilnice v Črnomlju, ker mu je le *a pri neki razpravi v sodni dvorani, kjer je bilo več ljudi, očital, da ne prizna dr. Sturm a kot legitimnega zastopnika župana Skubiea, ker mu je pod častno besedo dal zagotovilo, da Skubiea v tei zadevi ne bede zastopal. Dr. Stu mi sedaj trdi v svojem popravku, da je bij toženi G. B. oproščen vsled tega, ker je on kot obdolženec navedeno očitanje izustil le v svojo obrambo ter se pri tem sklicuje na dotično razs >dbo e. kr. okr. sodišča v Crnomliu % dne 13. jan. 1910, št. 12/10/3. Ker je dr. Sturm izločil iz citirane razsodbe le tisti del, ki govori njemu v prilog, priobčimo tu ostale razloge, vsled katerih je bil O. B. oproščen in ti se glase: »Na podlagi soglasne izpoved be obeh strank je dokazano, da je obdolženec G. B. prišel par dni po prepiru med njim in Jožefom Skubi cem, ki je bil predmet kazenski zadevi U 800/9. v pisarno zasebnega obtožitelja 'dr. Sturma) ter tega vprašal glede omenjene zadeve za svet, na kar mu je zasebni ob t oži tel j svetoval, naj se poravna in mu obljubil, da Jožefa Skubiea proti njemu ne bode zastopal, potem je pa zastopstvo sprejel. Da bi bil obdolženec keznjiv, trebalo je, da je njegova obdolžite v, katero je napram zasebnemu obtoži tel ju spregovoril, lažnjiva. Res je sicer, da je obdolženec izrekel, da mu je zasebni obtoži-telj dal častno besedo, da Skubiea ne bode zastopal in da se mu je j>osre Č;lo dokazati samo toliko, da mu js zasebni obtožiielj dal le oblin bo, ne pa častne be«iede. Po prepričanju sodišča ne pomenja izraz častne beee-da nikakera posebnega zagotovila, da zastavi dotičnik svojo čast in poštenje, da izpolni dano obljubo, temveč samo toliko kot resna obljuba, katero je storil značajen mož :n na katero je vezan toliko časa, dokler io je sploh mogoče izpolniti in dokler se razmere, ped katerimi je obljubo storil, tako bistveno ne izpiemen^, da ga izprememba očividno oprosti od izpolnitve. Zasebni obtožitelj obljubil je toraj obdolžencu, da ne bode zastopal njegovega nasprotnika, pravi pa, da je obdolženec s svojim malo spretnim obnašanjem dal povod, da on na svojo obljubo ni bil več vezan. Ne samo da je dal zasebni obtožitelj to obljubo, ne da bi za njeno izpolnitev stavil kak pogoj, je pa dalje obdolženec tudi njegov nasvet ubogal ter prosil v njeg-ivi navzočnosti Skubiea odpuščanja, kakor to sledi iz izjave zasebnega ibtoii-telja. Opiraje raj omenjeno nazirao je sodišča ni razlike in t tem zasebnega obtožitelja nečastnega dejanja pi obdolžil.« — S tem je od naše strani ta zadeva končana, ake se nanjo ne bo zanimala slavna odvetniška zbornica, kar pa njej prepuščamo. Kar se tiče dr. ftturmove-ga popravka, da ni res, da je svojega koncipijenta v Laknerjevem hotelu nesramno obsoval, temveč da mu je dal samo ukor, kar raji nekega »travniškega spričevala m hptel njemu pritrditi, omenjamo, da je bi! dr. Sturm «W toga »ukora« obsojan v nič manj kot 10 dni seporo, spremenjenega v f05 K denarne kasni, od katere kasni ga kljub pr'tožbi tndi c, kr. ©krožno sodišče v Rudoi-fovem ni oprostilo, niti mu ni kazni znižalo. Prav ?edcn »ukor«, *U ne g. dr. Sturm t Škoda le, da ste ga dobili vi, ne pa vaš bivši koncipijent. Zato vam svetujemo, da v bodoče take ukore pridrži t a zase, aH pa ;ih kot novopečeni predsednik »Kat. izobraževalnega društva« poslušate pri svojih Čukih in Marijinih devicah. -f- Preganjanje narodnega kolka. V Kranju je bilo danih v poštni nabiralnik več Velikonočnih razglednic kolekovanih z narodnim ko-lekom »Ptuj«. '£c popoldan pa je pismonoša prinesel vse razglednice od pošiljaleu nazaj. Radi tega se je dotični gospod informiral sam pri poštnem uradu, kjer je dobi) pojasnilo, da so se mu vrnile razglednice, ker je bil podpisan s polnim imen« m, sicer bi se morale vse razglednice itak konfiskovati, ker poštni uradi imajo se vedno obvezno dolžnost, konfiscirati vse, kar je kolekovano s kolkom »Ptuj«, kliub temu, da je sodišče konfiskacije razveljavilo. Kakor se vidi, bo treba v drž. zboiu energično nastopiti. — Slovensko gledališče. Iz pisarne: Jutri, v nedeljo zvečer, so poje prvič velika Ooldmarkova opera »Sabska kraljica« (za lože par) na korist marljive ge. primadome Lili Nordgartove, ki je bila dve sezoni glavni steber naše opere. S to opero se seznani naša publika z najodlie-nejšim avstrijskim opernim skladateljem Goldmarkom, ki je pravkar slavil svojo 80. letnico. — V ponedeljek bta benefiei članov slovenske drame ter se igra popoldne prvič »Miklova Zala« (za lože nepar), zvečer pa prvič v sezoni »Martin Krpan« (za lože par). — Zadnji dve predstavi bosta v torek in četrtek. Po sezoni gostujejo člani naše drame v Gorici (19 dni), Pulju (4 dni). Opatiji (4 dni), Reki (4 dni), Bakru (4 dni), Mariboru (4 dni); razen v teh mestih prirede posamezne predstave še v drugih hrvatskih in slovenskih mestih. F — Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati 200 K sledeči p. n. gg.: 633. Antonija Kompare v Trstu; 634. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje-Catež; 635. moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici (kamen I. družabnega večera moške podružnice v Gorici), plačala 200 K; 636. Ignacij Fluder-nik, profesor na veliki realki, Sarajevo; 637. do 641. koroški učitelji (pet kamnov); 642. omizje pri »Roži« (dr. Tavčarjev večer), plačalo 200 K; 643. Fran Babic, trgovec v Ijubljani (plačal 50 K); 644. Neimenovani iz Ljubljane; 645. Posoj^nica v Trebnjem (plačala 200 K); 646. Čitalnica v Vipavi (plačala 200 kron); 647. slovenski visokošolci v Pragi (I. obrok plačali v znesku 100 K). — Jugoslovanska enciklopedija in »Matica Slovenska«. Kakor Vam je gotovo znano iz časniških poročil, je sprožila »Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu« misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrbo stopila v zvezo s kraljevo »Srpsko Aakademijo v Belgradu« in z »Matico Slovensko v Ljubljani«. Le-ta opozarja na sledeče: 1.) Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje znanosti o južnem Slovanstvu, o ostalih balkanskih narodih naj velja samo to, kar je potrebno, kadar se piše o južnem Slovanstvu. 2.) Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politično, cerkveno, kulturno in literarno zgodovino; etnografijo; jezik in narečja; arheologijo, folkloro; biografije odličnih mož južnega Slovan-stva do danes. Pravo in prirodne znanosti obsega samo toliko, kolikor se specijelno tičejo južnega Slovenstva in njegovih semelj. Vsaka stroka ima po en pregleden Članek poleg speeijelnih. 3.) Prvo pripravljalno delo sa enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stroke, o katerih pridejo članki v enciklopedijo. (Toda če se že izdelujejo take abecede, ne bo odveč, ako gg. alfabetarji že naprej pri vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodila aa pisatelje, na primer literaturo predmeta itd.) Alfabet ar vsake stroke naj vsake ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se na* tisne njen alfabet ter se, tako natisnjen, pošlje vsem strokovnjakom! da ga pregledajo in eventueino Dopolnijo. Potem se sestanejo vsi strokovnjaki M dogovor in odrede: L) kdo bo kaj izdelal, 2.) koliko prostora so da poodinim člankom, Nato se dogovorno odredi redakcija enciklopedije. Prva naloga je torej sedaj, sestaviti abecedo pojmov, osir. besed, ki naj bi se obdelala ** ftlapk« v enciklopediji- »Znanstveni odsek« »Matico Slovenske« je v svoji seji z dne % mtrca t, 1, iilra**! rarteUU to a>lu po navedenih strokah^ i — Ia gospodarskega odseka 1 »Maitoe Smvenske«. 9Uanoa društvenih računov za lato 1900 jo bila početkom februarja ta-le: dohodkov 22.078 K 50 b, stroškov 23.4*6 K 74 b. Končno odobreni in od preglednikov računov potrjeni račun, ki se je predložil glavni skupščini, kaže deficita 2058 K 01 b, dočim je bil deficit za leto 1908 še 3703 K 16 vin., deficit se je torej leta 1909 zmanjšal zopet za 1705 K 05 vin. G. blagajnik vladni svetnik dr. Fr. De-tela izjavlja, da se je leta 1910 nadejati popolne uničitve deficita, ki datira še izza leta 1905. — Zemljevid slovenskega osem lja bo sta) »Matico Slovensko« okroglih 20.000 K. To vsoto bo »Matica« morala plačati, brž ko izide zemljevid; zato pa je treba, da as oglašajo naročniki z naročnino naprej, sicer bi prišla »Matica« radi zemljevida v teške neprilike. — »Matica Slovenska« bo izda* la velik tehniški slovar in M rada izdala »Umetniško Kolo«, nadalje krajepisno gradivo. To bo stalo silno denarja. Želeti je radi tega, dajo podpirajo vsi, ki jim je pri srcu napredek našega naroda in pristopajo kot člani, letniki ali ustanovniki (za vse življenje 100 K). — »Matica Slovenska« prosi p. n. gg. poverjenike, da bi čim najpre-je poslali naročnino (po pravilih vsaj do konca junija). Letos izide »Letopis«, a natisnjeni bodo samo tisti gg. Člani, ki so poravnali članarino do konca junija; na to opozarja uprava cenjene gg. poverjenike in člane. — Cenjena rodbina f dr. K« Bleiweisa viteza Trsteniškega je izročila »Matici Slovenski« dragoeene spomine na dr. Janeza Bleiweisa, med njimi srebrn venee, ki so mu ga ob 701etnici pokonile narodne dame, diplome raznih mest, čitalnic itd. e častnem članstvu, mnogo trobojnic zastav in mnogo knjig, končno tudi stekleno shrambo za knjige, ki mu jo je ob 701etniei poklonila njegova rodbina. Vse te spomine je »Matica« spravila kot del bodočega »Narodnega muzeja«. — Komorni večer v »Narodnem domu« obeta izredni glasbeni užitek. Beethovenov septet, je eno najkras-nejših del na poj ju komorne glasbe; pisan je za gosli, violo, violoncello, kontrabas, klarinet, lesni rog in fagot. Zanimivo je to delo torej ne samo radi svoje Mozartovške veselosti in svoje čiste Torme, ampak tudi radi čarobne svoje instrumenta/uje. Na Dunaju, v Pragi in drugje je izvajanje Beethovensga septeta vedno glasben dogodek prve vrste, velik glasben praznik. Poročilo o izvajanju tega septeta zagotavlja razprodano dvorano. Naše občinstvo, ki je doslej številno obiskovalo komorne večere, gotovo ne izpusti te redKe priložnosti, da usliši 13 izredno delo, katerega izvajanje so prevzeli najboljši člani Slovenske Filharmonije. Obilen obisk bo najprijetnejše plačilo našim vrlim umetnikom, kater, ne-glede na svoj vsakdanji trud, izkoriščajo proste ure k študiju komorne glasbe, da bi občinstvu pripravili večere glasbene kiasote, za katere bi mogla Ljubljano zavidati druga mesta. Saj večji Zagreb nima svojih komornih večei*3v! Ljubljana je edino mesto slovanskega juga, katero se more ponašati s lastnim svojim godalnim kvartetom. Edino zaslugo za to ima kapelnik Talich, ki je l»ni osnoval komorne večere, in jih s svojo energijo znal obdržati na umetniški višini. Komorni večer 1. aprila je zadnji pod njegovim vodstvom, ter obenem zadnji natop našega godalnega kvarteta v oni sestavi, kakor smo ga bili navajeni slišati v komornih koncertih. Razen Beethovenovega septeta, isvaja1 se ho izredno težavni godalni sekstet Cajkovskega in melodični D-dnr kvartet Mendeissohna. — Spomladanska razstava v umetniškem pavilijonn R. Jakopiča. 22. t. m. so obiskale razstavo učenke višje dekliške šole pod vodstvom gospoda prof. F. Siča. Višja dekliška šola obiskuje redno vsako razstavo, kar je v prvi vrsti zasluga gospoda prof. Siča, ki zasleduje sploh z velikim zanimanjem vse pojave obrambene umetnosti in se tudi vestno prizadeva vzbujevati in vzgojevati enako zanimanje pri ženski mladini. Naj bi ta lep vzgled spodbujal k posnemanju. — »Na smrt obsojen)« je naslov igre. ki jo priredi Vajenska skupina NDO. v ponedeljek, 4. aprila, v areni »»Narodnega doma«. Igra je vzeta iz življenja koroških Slovencev. Spisal jo je Ks. Meško. Poleg te krasne igro se vprizori Še enodejan^a - burka: »Morilec v Kravji dolini«. Obe igri ste izvrstno naštudirapi. Sodeloval bo tamburaški zbor »Vajensfce skupine NDO.«. — »Društva v pospeševanje ob* delovanja ljubi j. barja« obe. zbor bo v sredo, dn« 30. mari* t. 1. ob 10 do-noidne v vfllfci avnraai »Mastnega doma« v I^UvljanL m otroško Tantro Ia mladinsko oskrb v sodnem okraja Ljubljani redni občni zbor bo dne 30. t. m. ob pol šestih popoldne v porotni dvorani c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. — Prijateljski sestanek gostil-o/čarjev bo v torek, dne 29. marca ob 3. popoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Na razgovoru bodo prav važne stvari, zato je želeti prav obilne udeležbe. — Začetek stavbne sezone. Po veliki noči se bo začela nova stavbna sezona. Opozarjamo torej vse .stavbenike in vse tiste, ki hočejo kaj zidati dati, na domačo podjetje, na Kranjsko betonsko tvornico Tribuč & Ko-, ki izvršuje vsa v betonsko stroko spadajoča dela in se odlikuje po so-lidnosti in cenosti. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. si je pridobila v kratkem času odlično ime in vsestransko zaupanje. Kdor kaj i*>etonskegp dela potrebuje, temu nobeno podjetje tako ne postreže, kakor ra domača tvrdka. — Kniinska kavna primes je najboljši izdelek te vrste. Pripravljena je iz najboljših in najbolj izbranih surovin, in zato ima tako izvrsten okus, kakor nobena druga kavna primes. Ker je Kolinska tovarna v Ljubljani tudi skozi in skoz reelno in edino domače podjetje te vrste, za+r> Kolinsko kavno primes vsem slovenskim gospodinjam naj topleje priporočamo. Naj bi ne bilo nobene slovenske hiše. kjer bi se rabila kaka druga. Veliki ponedeljek popoldan v Grosuplje! Prijatelj! če hočeš biti enkrat zidane volje in se naužiti svežega zraka, pohiti 28. t. m. s popoldanskim vlakom v prijazna Grosuplje. Tamošnj° podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi ta dan v vseh gostilniških prostorih g. Koprivca veliko Ijndsko veselico, ki se prične ob 3. popoldne. Cisti dobiček je namenjen obrambnemu skladu Ciril« Metodov? družbe. Spored cele prireditve je tako mnogovrsten, da se pač nikdo ne bode mogel dolgočasiti. No, Mcer pa je itak splošno znano, da v Grosupljem najhitreje poteko urice, in da je ločitev vodno prehitro došla. NTajnovejša filharmonija »Vošeinar« pa bode skrbela mladim parom na plesišču 7a kar najprijetnejšo zabavo. Cel roj društvenih gospic bode -tregel došlim gostom. Torej, gotovo na svidenje! — Zopet na otvoritev slovenske trgovine v Kočevju je gotova stvar. >Posojilnica« pa noče v trgovini trpeti onih napak in nemarnosti, ki *o bile povzročile, da se je trgovina morala meseca decembra zapreti. To >eveda ni prav nekdanjim parasi-tom. Zato bi radi našli kakega naivneža ali pa strankarskega sovražnika, ki bi jim sedel na lim ter nesel r.2L nje kožo na trg. Važno za konjerejce. C. kr. ministrstvo za deželno hrambo namerava dne 0. aprila (pričetek ob 8. dopoldne) nakupiti v Št. Jerneju na Dolenjskem o5 plemenskih kobil v starsti 31/« do 7 let, katere morajo biti žlahtnega plemena in katerih rod mora prodajalec dokazati. Cena znaša 800 K. Kupljene kobile da imenovano ministrstvo zopet prodaja len v oskrbo; kobile postanejo čez šest let zopet last prodajalca. Občinski odbor idrijski ima v četrtek, 31. t. m. ob 6. zvečer sejo. Na dnevnem redu so zadnji ukrepi deželnega odbora. Postojnska jama ni drža\ na last, kakor je večkrat čitati po časopisih, marveč je last postojnske mestne občine. Beležimo to posebno zaradi tega, ker se vse bolj razširja — morda nalašč — mnenje, kakor da je ta ^vetovnoslavna jama državno imetje. Prostovoljno gasilno društvo v Hegunjah (Gorenjsko) priredi v ponedeljek, dne 28. marea 1910 v »Gasilnem domu'< gledališko predstavo s petjem. Kaplan — devica r. Iz nekega večjega kraja na Gorenjskem nam poročajo nad vse pikantno ljubavno afero ondotnega kaplana. Mi bi to afero iz krščanskega usmiljenja zamolčali, ker uvažujemo dejstvo, da smo pod kožo vsi krvavi, ako bi ne bil dotični kaplan zagrizen klerikalni petelin, ki je s prižnice grmel proti vsaki najnedolžnejši zabavi, češ, da se pri vsaki taki zabavi dela samo greh. Tega »svetega« moža pa ni nič oviralo, da je v sredo po bakhantično preživeti noči stopil naravnost k mizi gospodovi. Za danes omenimo samo to, prišli pa bomo s polnim imenom in s podrobnostmi na dan, če dotičnik ne bo takoj prostovoljno pobral šila in kopita iz dotičnega kraja. Ali ste čuli, kaplan-dcvičar? Na hrastniški slovenski šoli. Kot dopolnilo k tej notici v »Slov. Narodu« št. 66, da uči verouk na hrastniški slovenski šoli mlad trboveljski kaplan, ter da mu je »Sokol« sila na potu in da ga posebno boli, ko telovadi Šolska mladina, kodi omenjeno, da se temu prav nič ni čuditi, kajti konkurenca vedno v oči bode in to najbrže še vsem ni znano, da je kaplan že nekaj dni sem predsednik novoustanovljenega trboveljskega »Čuka«. Torej kot »predsednik« bratov »Čukov« bi najbrž rad on vadil naraščaj dečke in deklice ter učil telovaditi, kozla skakati in odirati, konjička jezditi itd. — Ce bo treba, pa pridemo zopet, imamo še marsikaj pripravljenega. Na zdar! Nemški sodni cenilci. Sodni cenilec VValland v Celju je pred dvema letoma cenil posestvo Lahnhof v Celju na 250.000 K. Takrat se je šlo za neko posojilo. Letos je prišlo posestvo na dražbo. In isto posestvo, z istimi pritiklinami, je isti cenilec \Valland cenil letos na 56.000 K. In pomisliti je treba, da so sodni cenilci zapriseženi. Zivko ali Schifko? Iz Maribora se nam piše: Zagrizenost spodnje-štajerskih renegatov posta,ia že smešna. Spomini na slovensko poko-lenje so tako bridki, da dovajajo nemškutarje do najbolj smešnih dejanj. Tam nekje v St. Lenartu v Slov. goricah živi oštir, ki hoče biti po vsi sili Schifko, dasi je v krstni in rojstni knjigi vpisan kot Zivko, kakor je bil vpisan njegov oče. njegov stari oče, njegov prastari oče, njegov . .. itd. Dotični Zivko, ki hoče biti Schifko, ima v tamkajšnji nemški šoli hčerko, ki seveda tudi neče biti Zivko. Vselej, kadar jo katehet pokliče za Zivko, začne ra ves glas jokati. Tnko kruto žaljenemu Zivku res ni oieostalo druge poti kakor pot k f< dni ji Vložil je proti katehetu tožbo raui razzaljenja njegovega časti rljivega »nemškega^ imena. Sodnik v St. Lenartu j*» pa bil mnenja, da je pač vseeno, Schifko ali Zivko in da nikakor ne more obsoditi človeka, ki imenuje oš*irja Sehifka za Zivka, kakor se ta tudi v resnici niše. Ker pa hoče biti Zivko na vsak način Schifko, se je proti prvi razodbi pritožil. Tako jc bila v sredo dana priložnost, spoznati pred vzklieaim sodiščem v Mariboru razžaljenega Sehifka. V velikansko zabavo vseh poslušalcev toda v velikanko žalost Sehifka, je tudi prizivno sodišče razsodilo di Zivko ostane ^ivko, če se tudi na glavo postavi. Katehet je bil sevedi oproščen. Da pa pride Zivko vendarle do svojega r.poštenega nemši;ega< imena Sehifka, se je baje pritožil Se na tretjo instaneo. Slovensko gledališče v Maribo- \ ru zaključi svojo letošnjo sezono z gostovanjem članov ljubljanskega gledališča, ki se vrši 21., 22. in 24 maja. Iz Maribora. Pred kratkim je vpeljalo črnilo v prid nemškega »Sehuvereina- in že se sliši, da se je dosegla s tem nepričakovana, svota. In pri nas? Gospod Vilko \Veizl, trgovec s papirjem v Mariboru ima v zalogi črnilo - in tekoči klei (. M. D., ki brez dvoma konkurirata i vsakim enakim izdelkom, pa mislite, da ju naroči kaki trgovec, recimo s Kranjskega^ Maribor in okoliea pa ne porabita toliko črnila, da '»i imela družba kak znatni dobiček. Apeliramo torej na trgovce, naj vsaj enkrat poskusijo naročiti priporočeno blago, in prepričali se bodo, da ne bodo žrtvovali direktno nič« -ar za. našo šolsko družbo. Gostovanje članov ljublj ' »iskcga slov. deželnega gledališča v Gorici. V soboto 2. aprila je v veliki dvorani »Trgovskega doma« otvoritvena predstava in se vprizori odločno slovansko delo Poljakinje Gabrijele Zapolske »Morala gospe Dulskr«. — V nedeljo 3. aprila se igra '*eleza-bavna burka francoskih pisateljev Gavaulta in Chaiveva »Gdč. Josette — moja žena«. — Na praznik \ ponedeljek 4. aprila pride na vrsto duhovita satirična veseloigra franco-skih pisateljev Flers in CajJIavet »Ljubezen bdi<. — Potem ni v Gorici do četrtka 7. aprila nobene predstave radi gostovanja v Tolminu, ki se vrši v toreK 5. aprila: »Morala gospe Dulske« m v sredo 6. eprlla: Gdč. Josette — moja žena. — V četrtek 7. aprila je zopet predstava v Gorici in se vprizori najboljše in najmodernejša delo odličnega italijanskega pisatelja Roberta Bracca: »Izgubljenci«. Nadaljni repertoiro objavimo pravočasno. Slavno goriško in tolminsko občintvo opozarjamo že sedaj na umetniški užitek, ki se mu obeta v prihodnjih dneh. Slovenske predstave v Pnljn pri-rede člani ljubljanskega slov. deželnega gledališča pod vodstvom režiserja g. H. N u č i č a v ondotni gledališki dvorani Puljskega Sokola. (Narodni dom.) Predstave se vrše 30. aprila, 1 in 3. maja. Omenjeno bodi, da posetijo slovenski umetniki to pot prvikrat Pni j. vi. Julij Dovjak v Trstu je dobil pred nekaj meseci sina, katerega so nesli h krstu v cerkev k Jezuitom. Oče in botri so hoteli, da se ima otroka krstiti v slovenskem jeziku, torej staviti tozadevna vprašanja slovensko. Dotični duhovnik pa je odgovoril: »Se vole batisarlo per šcavo, ande in sčavaria.« Oče in botri so se obrnili in nesli otroka brez krsta domov. Nadutost nekaterih rimskih popov presega res že vse meje. Take tiče se bo naj izdatnejše kaznovalo s tem, da se ogibamo cerkve, iz katere nas pode v »ščavarijo«. Na veliko nedeljo se otvorijo zopet redno predstave v Elektroradio-grafn »Ideal« na Cesarja Frana Josipa cesti. Od nedelje do torka ima sledeči spored: »Nov zavarovalni aparat.« (Komično.) V srebrnem rudniku. (Po naravi.) Tihotapčeva hčerka. (Drama.) Pogreb dr. Lue-gerja. (Po naravi.) Strežnica za slučaj. (Komično.^ — Predstavi ob 8. zvečer, ki traja približno 2 uri, se dodajo še sledeče slike: Sir Quildovo maščevanje. (Drama.) Na dnu morja, (tlako zanimiva slika iz življenja potapljačev.) Moja tašča zna jahati. (Komično.) — Dijaške predstave so v torek popoldne. »Slovenske Filharmonije« oddelek koneertira jutri od 9. do 12. dopoldne in od 3. popoldne naprej; potem na velikonočni ponedeljek od pol 10. do 12. dopoldne in od 3. popoldne naprej v dvorani hotela »Tivoli«. Vstop prost. Konfiskacija. Državno pravdništvo je včer. j zaplenilo naš list radi notice »Ali bo veljala dvojna mera?« Zapleni?o je nam zadnji odstavek, v katerem smo v oklicu »Siidmarke« nadomestili besede »Nemec«, »Nemški« z besedama »Slovenec« in »slovenski«. Proti zaplembi se bomo pritožili in se nadejamo, da bo sodišče to evidentno krivično zaplembo razveljavilo. Književnost — Cvetko Golar: Pisano polje. Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Ljubljana. 1910. — S prav resničnim zadovoljstvom smo položili iz rok zbirko pesmi, ki jih je Cvetko Golar zbral pod naslovom: »Pisano polje«. Boljšega naslova res ni mogel izbrati: kakor pestre cvetlice na travniku so nasejane v tej drobni knjižici pesmice, preproste, nevsiljive, neprisiljene in ravno zato mikavne in ljubke.Cvetka Golarja smo doslej poznali le iz naših revij, ta knjiga je prva, ki jo je izdal, prav veselilo pa nas bo, če ni zadnja. Celo knjižico preveva nek svež, naravnost pomladanski dih. Po pisanih poljanah se sprehajamo, nastlanih z rožami, belo hišico na samem vidimo in belo brezo poleg nje, in med rožami tam stoji brhko dekle. Golar ne rešuje težkih filozofičnih problemov, ne peča se z vprašanji, čemu je na svetn človek, odkod je prišel, kam gre — kaj mu do vsega tega, le zlatega dneva išče in solnea, in cvetlic in trat. Tu je zadovoljen in srečen. V svojih pesmicah je Golar prav srečno pogodil brezskrbni lahki ton, in verzi mu tečejo tako naprej kakor žubori bistri studenček po pisani livadi. In včasih se ti kar zazdi, da si te glasove že nekje slišal, kar nekako domači se ti zazde, in prisegel bi celo, da so to ali ono pesmico že peli fantje nekje, ko so se zvečer zbrali na vasi. Prav naši domači glasovi so to, ki jih poje Golar. In zato bodo Golarjeve pesmice našle gotovo prav kmalu mnogo navdušenih častilcev, ki hočejo v knjigi poezij najti razvedrila. Ker je knjižica tudi prav okusno opremljena — jako lep in primeren ovitek in v knjigi par vinjet in inicijalk je narisal Gaspari — bodo naši ljubitelji poezije radi segli po nji. Telefonska h nradavna porotno. Gostovanje Ivovskega gledališča na Dunaju. Dunaj, 26. marca. V prvem tednu meseca maja bo v tukajšnjem »Burgertheatru« gostoval ansambl Ivovskega mestnega gledališča. Igrali se boda izključno samo poljski umotvori. Gosposka zbornica in finančne predloge. Dunaj, 26. marca. Davčni odsek gosposke zbornice jc jel razpravljati o finančnih predlogah, dasi le teh še ni vzel v pretres finančni odsek poslanke zbornice. Odsek gospodske zbornice se je izrekel proti povišanju davka na dedšcine in osebno dohodninskega davka, izjavil pa se je za uvedbo novega davka na mineralne vode. Nadalje so v odseku ostro kritizirali vedno naraščajoči deficit pri državnih železnicah. Ta deficit znaša letos 130 milijonov. Srbski cerkveni kongres. Budimpešta, 26. marca. Uradni list priobčuje vladarjev reskript, s katerim se sklicuje srbski cerkveni kongres v Karlovce na dan 29. maja. Padec črnogorske vlade. Dunaj, 26. marca. »Fremden-blatt« priobčuje brzojavko s Cetinja, da namerava ministrski predsednik dr. Tomanovič radi konflikta s prestolonaslednikom Danilom odstopiti. let inje, 26. marca. Demisija To-manovičevega ministrstva je gotova stvar. K padcu dr. Tomanoviea je največ pripomogel kneževič Danilo, kateremu se je končno posrečilo prepričati svojegi očeta kneza Nikola, da je v interesu domovine, da se napravi konec dr. Tomanovicevi strahovladi. Nova vlada bo predložila knezu v pomiioščenje vse radi raznih zarot obsojene politične kaznjence. Potovanje črnogorskega prestolonaslednika. Cetinje, 26. marca. Takoj po končani jubilejski sveča not i v proslavo 501etnicc vladanja kneza Nikole bo prestolonaslednik Danilo po-setil razne evropske dvore. Prvi po-set bo napravil pri svojem svaki kralju Petru, iz Belgrada pa bo odšel v Sofijo v gote h kralju Ferdinandu. Na to bo obiskal še ruški carski in italijacki kraljevski dvor. Sporazum med starimi in mladimi radikale!. Belgrad, 2G. marca. Glede občinskih volitev v Belgradu se je doseglo popolno sporazumi jen je med starimi in mladimi radikalci. Stari radikalci dobe 14, mladi pa 16 mandatov. Novi župan bo najbrže bivši minister Kosra Glavinić. Kralj Peter na potu v Carigrad. Sofija, 26. marca. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se pripelje kralj Peter preko Kenija \ Sc-movit prihodnji torek. Od tu se bo napotil naravnost v Carigrad. Na postaji v Plovdivu ga bo čakal kralj Ferdinand, da ga pozdravi. Na povratku iz Carisrrada bo kralj Peter več dni gost kralja Ferdinanda v Sofiji. Carigrad, 26. marca. Grško prebivalstvo, ki je bilo napram bolgarskemu kralju docela hladno, pripravlja sijajen sprejem kralju Petru. Ekumenijski patriarh bo sprejel kralja Petra po istem ceremoni-jelu kakor svoje dni kralja Aleksandra, Srbski kralj v Petrogradu. Petrogra, 26. marca. Kralj Peter je včeraj popoldne sprejel mej drugim tudi odposlanstvo »Slavjan-skega blagotvoriteljnega obščestva< in »Obščetva slavjanskoj vzniTr.nosti. Carska rodbiua je snoČi priredila kralju v slovo sijajen dine v Alek-sandrovski palači. Tega dineja sta se udeležila tudi ministrski predsednik Stolipin in minister zunanjih del Izvoljskij. Danes zjutraj se je kralj Peter odpeljal v Moskvo. Grof Lev Nikolajevie Tolstoj. Petrograd, 26. marca. Grof Tolstoj je izven vsake nevarnosti. Tolstoj je že vstal iz postelje in piše sedaj članke, ki jih je obljubil raznim časopisom. V Štokholm je dal sporočiti, da se osebno udeleži mirovnega kongresa, ki se bo tamkaj vršil meseca avgusta. Slovanski izseljeniški dom v New Jorku. New Jork, 26. marca. Te dni so tu otvorili slovanski izseljeniški dom, ki ga je darovala bogata ame-rikanka Jankees pod pogojem, da se bodo vanj sprejemali vsi slovanski izseljeni k i ne glede na vero in politično prepričanje. Predsednik slovanskega izšel jen iškega društva, ki je vzelo v oskrbo podarjeni dom, je vseučiliški profesor Pugin, rodom Srb, tajnik pa je Ceh Kukol. Slovonski Jug. — Srbski primas nadškof Mili-novic umrl. V četrtek je umrl v Baru v Crni gori v 75. letu svoje starosti srbski katoliški primas in nadškof Šime Milinovič. Milinovič je bil navdušen branitelj za glagolico in slovansko bogoslužje. V svojem življenju se je pred vsem odlikoval s tem, da ni bil nikdar celot in nikdar ni poskušal, da bi katolike ločil od pravoslavnih v Crni gori. Pokojni Milčinovič se je ravnal po načelu: »Brat je mio, koje vjere bio«. Pokojnik je bil oseben prijatelj črnogorskega kneza Nikole. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Da sen bil jaz imenovan sa ei dijenta pošte Preserje, ni vedel nibce razveo začasne poštne upravite jice, mene in pa tisti v Pres**rjib, kateremu sem sam povedal. Imenovanja pri posti se pa razglase Sele mesec dni kasneje v uradn*m listo. Če sem bil preje pismonoša, mi je to samo v čast, da sem se s svojo lastno pridnostjo povzdignil malo više ia da sem si priskrbel boljšo bodočnost. Gospodu n»doč.ite)ju Korbarju pa le toliko, da mi moja dosedanja služba pismonoše prav nič ni branila pisati pojasnila na res skrajno nesramen dopis v svojo obrambo — ker ponižnost ni vedno lepa čednost. Mislim p* ta »i, da g spod naducitelj morda ni edina „štndiranaa prosvitljenost v Preserj h. Zahvaljujem se tudi g. nadnčiteljn za njegovo preveliko skrb zame in ga odvežtm, da bi mi pomagal takrat, kadar bi v zadrego prišel S tem je zame zadeva rešena Preserje, dne 26. sušca t910. Josip MravljOj poštni ekspedient. • Za vsebino tega spisa i« uredništvi od«oTorno le toliko, kolikor določa sakaa - Poslano. Iz Cerknice. Na cen j. dopis v »Slov. Narodu« št. 49 V začetku Šolskih izletov se pore ča, da se je otvorila in na novo opremila restavracija •Javornik« v Cerknici, ki je bila prej last g. Ant. de Schiave. To posestvo je kupil g. Ivan Stergulec, posestnik, gostilničar in trgovec v Begunjah nad Cerknico, ki bo sam vodd in skrbe!, da se bode v restavraciji »Javornik« točila dobra, pristna kapljica in da bo na razpolago vedno dobra kuhinja. Restavracja ima lepe gostilniške prostore in lep senčnat vrt s kegljiščem. Priporoča se torej cen j. gospodom profesorjem in šolskim vodjem, da povodom šolskih izletov posetijo to restavracijo. Na pismena naznanila se pripravi za gosp, izletnike tudi kosilo za več oseb Gospodom trgovskim potnikom se tudi toplo priporoča za naklonjenost; vedno se jim bo solidno in reelno postreglo. Na razpolago bo več na novo opremljenih sob za prenočevanje in na zahtevo se bo pre-skrbel tudi voz Rakek-Soška dolina. Gospodom članom »Slov. planinskega društva« se ta restavracija priporoča, ker je lastnik sam član planinskega društva. 1109 Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da uko mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in SOl", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*80. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI* c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlanben 0. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 2£ Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in se oearftnjrvs* se pošilja aa dom. Bogata izbira vzorcev m pošlje s prvo poŠto Tovsrns is avlle Hen« steber*, /urlrh. 3 62 Priporočamo našim rodbinam holiasho cikorijo. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjal Je nikar I Dobar tek Imaš vsak dan, Ako vlivaš *Patfni ln gronU« liter K n n *I"S0« Nsslev za saroclU: jmaiAJf, LjubUaam. Svarilo pred ponaredbami. Vzemite si. ako imate nahod in ste hripavi, drzavdnem, kašelj blažeče m, osvežujočem učinku. Tacat aa teško d bate, Fellerjev nuni s 5 kros. 2 tacata 8 kron 60 znamko »ElsaflakS«. Mi sami smo fpi samo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd o njegovem karnar E. V. Fellcr v Stttbfci, Elain trg 238 na Hrastom. 01 - ■■■■im sa hitro pripravo goveja juha 1079 je priznana najboljša!!! Msteorolosifto poročilo. SrrJnji zračni nas 7J*-« čas ^ 2'^ °Pai°- metra I" 2 Nebo U vanja v n.m 25 *- pop- 7->8 3 _ 9 zv. 738 8 36. 7. zj. 738 Q 6 7 ?! sszah oblačno 5 3 sr vzhod pol .obl-ič. Z 6 si jvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 4 2. norm. 4 5 . Padavina v 24 uran IO mm. mM Prisrčno zahvalo izrekamo za obile dokaze srčnega sočutja povodom nenadomest.e izcu^e nase predrage soproge in mam^e gospe i!-7??e Pn*i*fi rni f!-^^u M\i$ iuJiila IUj. ?.;... vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečasritemu g. župniku, slav šolskemu vodstvu za udeležbo >o ske mladine, slav požarni bramb« -a krasni venec in u-eie2bo pri pogrebu, gg C. kr. orožnikom, nad., je \>em darovalcem krasnih vencev in spioh vsem, ki so spremili nepozabno ranjko k večnemu počitku 1106 Rodbina KošsovaA- Ker mi je nemogoče osebno, izrekam tem potom za vse izraze srčnega sočutja ob nenadomestljivi iigufcj naSe »skreno IjatNjenc mazere, ozirorr.a sebtre, gospe lisi i 1 S i', ;: IjUIiM b«ailftl| hišne posestnice v Kolodvorski ulici St. 5, v svojem, v ire-.u sestre Ivanke in tete Ivane Ciader, vsem coroonikom, prijatc'jem in znancem, ki so nepozabno ranjko počastili na zadnjem potu, ali darovali vence in šopke, najiskrenejšo zahvalo Ljubljana, 26. sušca 1910. 082 Josip Rasp, rač. oficijal v c kr. financ, mir.ist. muuhhfl sprejme takej za trajno velika in mala deia Jernej Grošelj krojaški mojster v Sp. Hiški, Trpidd jntii voa^čine prn**, manufaktaVM ali mešane stroko želi sl&ibs - imsiu an na de teli. — Piev^tJ bi tudi kako podružrvco kot poslovodja. 1023 Prijazne ponudbe pod „F. lit £-2*1 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. rivnic iiaiintaiiiit[HF& Naslov pove upravništvo »Soven-skega Naroda« 1112 Sprejmeta se Vrtnar za vzdrževanje zdraviliškega parka se M ■piolnso 1071 od L mala to L oktobra r»n X*ra-viliaki koamiaili na nota. Plaća 90 K na mr*«c n »unotanje. Prodasta se 11,3 u Jama m bmcidss. Hiši se nahajata tik glavne ceste, oddaljeni sta 10 minut od kolodvora. V hiši se je prej nahajala gostilna Prodaja se radi družinskih razmer. Cena se izve pri lastniku 1113 Alojziju Rupniku. pekovskemu mojstra Na Savi, pri Arhu. Gorenjsko. slimU tZPtuaaa^ olik ii Mirila* Dragotin Jurman Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1. Soalna foba, oh*?oicfa \z m trdili postelj s vstavkl In modreci, 2 iifsner z dvojnimi vratci in 2 rečnih mizic a ploščami, *e s* •> *» n«>v 1 95 *C~ se ceno proda. t r»-k u» s'*'d«» na Sv. Petra cesti 32 I. na desni. 1 vc^h wst k*u-«-r goveje, telečjo, cveje, jagsijetove, kcziičeve itd. * u\ u ** p.i naj vi* p c ni Jos. Prasken LJubljana, Poljauaka ce&ia št C0. Povofi j Nič se ne rani ! Brez likanja. * Higienično vsrkavanje! al Razpošiljanje f.« „Glavna zaloga Q prospektov w4»Li*a nUaaj ix.- — Na prodaj v LJubS.anš pn Br. Klavka, tremica kirurg instrumentov in An;. ■ Leatgebn. I 1067 aj JCotel »pri FoSfi" v Kranjski gsrl se da z vso opravo takoj M račun proti primerni M'aip. — Ve* s- mw pr* tain Irtstavcn v Kranjski peri. 1088 licem ki naj se ra7ume tudi na kuho in perilo. 1093 Jos. Lenarčič, Vrhnika. Pisarniški pomočnik slov* n&'ifte n ren'^'nf porjolno^a vešč, sprejme takoj primerno službo s-Ukje, oziroma pisai,« afi >'tjg pri-n erno rf» I P..ntdl>e po »Pisarniški pomočnik" na upravmsivo »Si ^en-skrg,. iar..iia« 10% Hlia o mina Št. 107, pripravna za vsako obrt a travnikom paro. 432 so tak«! proda. Cena po do^<»vr.ru. V#e se i/.ve pri stavbniku Jo* sipu ruso v Kranju. 1037 Enonadstropna 926 f legi legi sa OtRnlsken se proda. Pripravna je za podjetnika. Pri hiši je vrt. Naslov v npravntštvu »Slovenskaga Naroda«. mmm Po pOŽaPU mam 'e malo pok varilne tri trde postelje In dva otroška vozička se prav ceno pređad". VpraSa se v : tnre in crerln n- Sv. Petra CCStl št. 32 I. na desni. 1094 Dobro ohranjen 1103 • i! ra-i sresElitvs L utrnil Ull!" m 1099 je naprodaj. Vil]em Peternell Cerkno, Goriško. popolnoma izurjena v špecerijski stroki se sprejme s 15. aprilom. P« izve se v upravnic-u »Slovtn lr#C*. Naroda« 1104 protln, iscMas. nervoznim 4511 rad pismeno zastonj sporočim, kiko sem se rešil mukepolnega trpljenja. Karei Bader, illertissen, Bavarsko ISllMOillSOIOl Eksekutivni dražba Placa po dogovoru. Dr* J. Brejc odvetnik v Celovcu. 1C70 J!i sle SAM Ivi rastcol ? D2 svoje ižborne, najnovejše iz j /\ z!a^? tfdotUiae izdeuinc valce z , jVmočnlai gladom pov-.d uveden, j X n sem se ođto il razpo* I darili 2 5 20 Ion o- j grafov. Zahtevajte proti vpošiijatvi 10 v (v pisemskih zramk^h) prospekt in bhko dobite pre rasen fo^o^af zastonj in carice prosio. - P^va tvcrni.^a fiOvorilr.La eirojev MC. 16-v!c»*, Dii^aj VL; SumpcaJorferstr. i 11. Krm Hft5!Sfe jmiiFEia. ^ Kajlep^c oblike. K m:»if tno 4- rt* i) kaseto * namizno orcd|ef aklsdOi posodo kako drugo obrt. Zraven je 18 oralov travnikov in njiv, 12 ora'^v đa N^tan^n« e s^* ooizve na Solu št. 23 pri Lju&Jani. 1077 vpisana v deželno desko, na Štajerskem, prekrasen, zdrav kraj, 50 oralov gozda, 48 j oralov travnikov, enonadstropna sianovalna i hiša, gospodarsko in hlevsko poslopje, živ in mrtev fundus, prilika za lov in ribištvo, se cena pe*oda, ! Majhno napočilo ali zamena za hišo s sta-j novanji. — Ponudbe pod „Hiltmeister 50" Zidan most, posta resiaaie. 1092 m Mi Veselje je parket napojiti s „CIRINE"! Prosim za 11 „Cirine". „Cirine", ki sem jo poizkusil prvikrat, obnesla se je v vsakem oziru izborno. Veselje je delati z njo. Grad Št. Peter v O. Qu., 28. feb. 1906. Pod p. Alojzij Reiainger. i/, steklenica K 3-—* *, stekl. E 1-70. Edini izdelovalec J. LOR5NC & Co., Res na Češkem. 701 Mil in solicitator. Vstopi se lahko takoj. Plača po dogovoru. Vec se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Globoke žalosti potrti obveščajo podpisani vse sorodnike, prijatelje in znance, da jc gospod Rudolf pl. Detela c. kr. ritoiojster in poveljnik orožniškega oddelka v Celju, imetnik vojaške zaslužne svetinje, jubilejske svetinje in jubilejskega križca po daljši, s čudovitim potrpljenjem prenašani bolezni, v 38. letu svoje dobe, previden s tolažili sv. vere, danes na veliki petek ob 9. uri dopoldne tukaj v Leonišču mirno v Gospodu zaspal. Ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje, katerih je bil rajnik v svojem življenju tako obilno dele/en, spremljajo ga še čez grob in mu zagotavljajo trajen spomin v mnogih zvestih srcih. Pogreb bo dne 27. marca ob 4. uri popoldne iz Leonišča in bodo zemski ostanki preneseni v rakev k Sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo opravile v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani, v župni cerkvi v Stari Loki in pri podružnici svetega Duha. V Ljubljani, dne 25. marca 1910. H0O Oton pleni. Detela, član gosposke zbornice, emer. deželni glavar kranjski; Ana plen*, Detela roj. Lauberfer, starši. — Marila plena, Detela roj. Freselnaf, soproga; Erika in Oton, otroka. — Oton plena« Deiela, c. kr. deželnovladni svetnik in graščak, Leo plen. Detela, diplom, gozdar, brata; Marija Gazeli roj. plena. Detela, sestra. — Herman Pressinag, tovarniški oskrbnik, tast; Leopoldina Proaainaa, tašča. — Karel Prossinag, topničarski stotnik, Anton dinar, deželni stavbni nadsvetnik, Peter Sehleimer, zasebnik, Janko Ouelh c. kr. dezelnosodni svetnik, svaki. — »faJtltlnt plenu Detela roj. pL Veat, Ha FrooolDifc Irmalltaar, Met^oItMolMOff, svakinje. oženjen, nekoliko iz^eiban v vrtnarstvu. za veliko vilo na Gorenjskem, (5 minut od železniške postaje oddaljeno) v kateri čtz pt lt tje stanuje več tujcev. Znanje slovenskega in nemškega jezika se zahteva. Ker bo žena hiSnikova lahko tudi v vili stanujočim letovičarjem dajala zajtrk itd., se pred vsem ozira na take prosilce, katerih žene so vajene v kLhi in v cbčevanju s tujci. Služba stalna. Nastop lahko takoj. Z izpričevali opremlj ne ponudbe je poslati na upravništvo »Slov. Naroda«. noi Uradno dovoljena, te 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska ID G. Flux Gosposka ulioa štev. 6$ priporoča in namešča le boljše kakor privatne, trgovsko in goattlalako sseet« za Ljubljano Ta zunaj, bblra raallealk slnsea, slasti sa ionske Vestna in kolikor mesne Utre postrežba 90 51 GY 13 Fr. Mally A dr. i opekarna in tfonuca za zaman veki v Srednllb Gamelfnla pri LJaMfaaL mn v LJubljani, Resljeva cesta 2, priporoča 1073 ™.ran dna eto. Jtfiiii nrelml zMdo opelo la stroj ili ■aJMUte kakavastt la v poljnbnl mnolini. Za trpcžnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo. za prodajo šivaln h strojrv. ur. slik in pod na proviziio sprejme 891 X. Klimaš, Praga-Smichov 566. Lepe prsi dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo kreme za pr*t ali vodo aa prsi. Rabi se samo zunanje; edmo zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5— in K 8 — Zraven spadajoče milo 6f) vinarjev Prodaja jih gosp.i Fatlie Menzel Dunaj II., Fraterstraaae £3, vrata 7 6. Kdor ne ve, kaj aaj uvajrt* ka|H ia pcataa, mmmm aH arttafaaat— darila, mi prealHa ajoj BOT" alavoJ ko>o/«i ~aan s }»0« siTum. Mer 4.h laak kaj ^iaMraafa. ■■lagjlja ac m Mktcva C ta kr. «?anH iotaritrtj JAM KONRAD •ost it. 4s1 obstoječe ene velike ali dveh manjših sob« kuhin e in p«-'t km išče stranka brez otrok za 1. april v mej'tu aH na njega pe* fenji. Naslov pove upravnisivo »Slovenskega Naroda« 1086 j Dobro Izuiiens zel© ler», tmm ju ?e-liki, ■ajv«'' smreke, s« na Spc**n. štajerske« na prodal. Pojasnila daje 1047 Matija Obran Pobreije ftt 229 pri Maribora. poštenih staršev 1044 v trgovino mešanega blaga. Fran Božiček, Snodnfa Idrija. 1045 Loterija v korist „DruStru za varstvo đojencev". Žrebanje nepreklicno 12. maja 1910. Glavni dobitek 60.000 kron ^os«. 7173 dobitkov. Žreb 1 krono. Prvi trije glavni dobitki v vrednosti K 60.000, K 9.000, K 2.000 se na ieljo dooiteljev izplačajo tudi v gotovini. Zrcbi <«■ c e v t.b čnih trrfžk.h. lot.rijski* Btolefctur.h, -nanjalnlcah In pri loterijski upravi, Dunaj I., Jakobergatae 9. 1069 ii učenca sprejme tako} v trajno delo proti dobremu pt-Č u M. Gogala, mizar na Bledu. Društvo slov. trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v LJubljani priporoča vnem svojim članom v prodajo, vsem cenjenim gospodinjam v nakup izvrstni edini slo« Ilirija Kolodvorska ulica 22,1084 3 minut« ad Jntnega kolodvora, je vsak dan vso no( odprta ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča. Prilika! nov, fabrikat prve vrste, se iz posebnih vzroke* proda za polovico nabavi Inih stroškov. Vprašanja pod „L W* 81903" na upravn. »Slov. Naroda«. Sprejmeta se: 1046 in 1 Žagar za majhen jarem (Gatter) v trajno Službo. Dobita lahko tudi stanovanje in smeta b'ti oženjena. Ponudbe na g Jos. PetriČa, tO* varaarja na Viru p. Domtale. s: venski izdelek kavne primesi » 1107 Karel Kraus Praga, Ovocne namčsti. Zaloga vseh novosti. Pošiljanje na izbiro proti referencam točno in franko ali po pOVZetjU. 1097 Ceniki zastonj ia postn'"*? prosti. Pozor! Kdor teli imeti dobro aro. naj ;a.*ueva z znamko jmeii i« ker te nre so najbolj trpežne in natinčne. dobe sc pri Fr. Cudnu urarju In trgovcu v Ljubljani. Delničar in zastopnik švicarskih tovarn ..Lnion** v Bieln ia Genovi. Uhani« prstani, briljaati. inske tovarne. Proda se zaradi starosti jako lepo in obširno posestvo i ijislsgji Hiis iijMmga m Stajenken ioJ uli trgadBimi pogoji. Zemljišče obstoji iz ^eč rodovitnih njiv, travnikov z dvojno in trojno košnjo, lepih go?dov in vin* grada z novim nasadom. — Vse parcele so ob železnici in o^raini ce>ti, oddaltme 20—30 minut od železo podaje, zato je tudi posebno pr pravno za stavbišča. — H»ša jH v dobrem stanju, zidana, z opeko krita, hlev, klet in dva kozolca. — Proda s-e vse vkup, ah če kdo hoče polovico ali na drobno Natančno se poizve pri 1072 Jož. Božiču, posestn. in krčrnarju v Stopah pri Sevnici (Štajersko). Vsi ki se (iii boi, zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastlov čaj ,.znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbolj zdra- vilnih rastlinskih 5Povi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomocek ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri odebelelosti. V zavitkih po 60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnhacher „Pri Obeliska-. Viktor Hauser v Celovcu, Knežji trg. Manj nego 4 mak ali 2 velika zavitka ne razpošilja. 1102 ■t Varstvena znamka: Sidro. Qj " Linlment Gapsicl comp. nadomestilo za Pain-Espeller s sidrom priznano izborno, bolečina tolažeče ia odvajalno mazilo ob prealajeate tla. I J po W) h, K 1 40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji- " cah z našo varstveno znamko „aidroaa", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. Dr. Eidrterjen lekarna pri zlata Im t Prati. EliStina l S na 43 ro in Izredno ugodna nakupna prilika aa kupcevalce. Razpošilja se rudi privatnim, Kupon 5. 30-35 m ostankov K 14-50, Kupon 40. b rjuh bre šiva K 16*80, 2 25 sortirano iz 80 cm šir. cefirja, šleskega platna, turistovskega oksforda, kanafasa, delena. Kupon 10. Okoli 40 m ostankov K 1629, sortirano iz prve vrste kanafasov, modnih cefirjev, modrotiska za predpasnike, rum-burškeg** platna, lahkega nankmga itd. Kupon 20. 25 metrov K 18-50, 110 cm šir. modnega blaga, pasabtega in kariranega, za 5 popolnih oblek. Kupon 30. 30 metrov K 15, najfineje beljenega, voljnega šieskega platna, znamka „Brillant"; izvrstno za damsko perilo, ne-pokončljivo tudi ob večietni rabi. m dolgosti, 150 cm šir., zajamčena najboljša preja za platno, moja predobro znana znamka Jekleno platno". Kupon 50. 23 metrov K 13-50, la sifon, voljan in mehek, specialna znamka za opreme, izborna kakovost, pri mojih odjemalcih jako priljubljena. Knpon 60. Garnitura brokatnega damasta, belega K 16-20. 18 metrov, 120 cm šir. za 2 kompletni preobleki, v najmodernejših vzorcih. Vse izborna, brezhibna kokovost Za solidno izvršitev jamči moj dolgoletni dobri sloves. 1074 Razpošilja ae po povzetju. Za nengajajoče se takoj vrne denar I Tkalnica za platno I. Kohn, Nachod. 5t. 5937. Razpis. 109< v cestnem okraju Krško na 34 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave* Pismene, vsa dela zapopadajoce ponudbe z napovedbo popusta ali do plačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali napovedbo pavšala naj se predloži do 18. aprila t. I. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kol kovane s kolkom za eno krono, do* poslati je zapečatene z nadpisom: „Ponndba za prevzet je cestne preložitve Smednik-Zaloke". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogomo ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovim ali pa t oupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurznt ceni. De želni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede viš no ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v dež. stavbnem uradu Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 26. marca 1910. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. | m. Oelni&ka olavniea K S, .000.000. £ti»itai»fia*wai ulica ftiev. 2. Rezervni fond 400.000 kron. a Delniška glavnica II 3,000.000. Stritarjeva Ulica Štev. 2. Rezervni fond 400.000 kron. PodniiBlca ¥ Spljeta. Celovca, Trsta In Saralevn. 441 Al Priporoča premise na 2 0 4T»~ Tiske srećke ■ ' ŠOB. Žrebanje 1. aprila 1.1. Glavni dobitek 180.000 K. 14 obrestuje d tae vloge po g Modna trgovina ANTON SCHUSTER m Ljubljana, Stritarjem ulica št. 7. Novosti konfekcije j za dame in deklice, j bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena, cefirja, : platna in batista. Najboljše belo blago, različne garniture in j = vsakovrstne preproge. OapU m tavan j« pofttaine prosto. N1A 11 NFF 68 8BU 44 MQF 68 44 Z Miru Visoko pod nebo se je dvignil ^krjanec in zapel pesem zlatemu ^olncu na čast, ki se je vozilo po ne-'•u v vsem svojem veličastvu, zmagujoče. Kamorkoli je poslalo tvoje žarke, povsod se je rodilo upanje, l>etje in cvetje. Daleč spodaj pod svobodnim krilatim pevc-mi so hodile po ji.alem marljivo obdelanem koščku sveta pridne mravljo, hvaleč stvarstvo, da jim je dalo doživeti tako lepo Fvtnee. Klanjale so se k tlom in so bilo polne upanja na bogastvo, ki bo vzklilo iz zemlje. Po sredi ravninice *e je vlekel zid napol razvaljen ter s travo porastel. Otroci so z vrha tega hribčka, visokega par metrov, delali kozolce. Pod njini so baje čakali zakladi, da jih dvigne oni, katerega je >reča zibala m mu pela uspavanko. Glej. tam sredi ravninice čepe i vri ženske ni trgajo moto vi h c na njivici Kdo ne pozna v slavnem K rakovu stare Mine, visoke suhe ženske, izvanredno nadarjene v prerokovanju bodočnosti in razlaganju sunj! In komu ni znana v Trnovem Oepkova Popa, mala debela Pepa, eri še sam gospod kaplan niso - v zgovornosti! O. kako jih je ne-koč t štela! Trnovski kaplan so bili ^ bolj rdeči v liee kakor sicer. Hitro - se zrn u zal i v župnišee. Najglasnejša na ti^ti njivici je - Vojskovka. Xjo so imenovali katere .io zelo rada svarila. ?r jih je kje videla. »bežimo, jska ctc«. ivako je znala nao1 pa-■ i povzdieniti gla>! Nje oko je vse. Var bi ne smelo biti na u m svetu, ki se je njej zdel prepola vrvhn. Četrta na njivici je Lenki, »več-devica«. Ta je »mergieno ubijala »redno mladino, ki je kaj ra'Ui ho-krast sadje na Lenkin \n. 8 jimi kratkimi rokami je podelila ftemu se pa- gorkih okrog n^es, > jt izpustila. In vrair vodi, •Ikje je prišla.! Mislili smo, da je na rat. pa je naenkrat stala pod ja-ano in kričala: -Smrkavci, pravim 1! Ti Jakcc, prvi! Ali boš* Vidiš !< In pomolila je tatieu dolgo jrek-> prav pod nos, tako da se je nadeli dni dolgoprstnož jedva dr/al od -rralni na veji in jo jel milo prositi, -aj [nt- j zleze. In poten; neizogibna kazen! Ostali >o se med tem potonili, a njeno oko ni prezrlo nikogar. Tinee, dol! Ali vidiš!« Kako je zna-roči! Lenka jo bila strah in groza a m vsem. Nad prijetno šumečim potokom Ija zemljo Gospodarjeva NVžika poje. Rdeča je v lice ter no sliši, ;-ko jo opravljajo tisto štiri, časi ie iskovka nalašč zopet povzdignila ..i tanki glas: »E, kai mi govorite! vVin, da ni dosti prida! Vse preveč ta skupaj s tistim ošabnim Naftom! Jaz že vem!« Vso štiri pogl^ajo v tisto -tran, r dela Nežika.Ta poie in zopet ne -i. To ujezi osobito Peno. -/.nt o za-z močnim glasom: »Kaj bi ♦ dno pela! Ko smo bile nu- takole larle, smo vse vež delale in molile, iko trdo smo morale delati!« Jn pa kikšne vesele poje! Kriz ;>a sedaj v postu, pa veliki te-, je dodala Mina in si popravila očali. O, devica Marija, to bi jo prr-? »ila, če bi bila moja! Glejte j->, noriva in cleda na ono rt ran rlašeice! Sosed Luka, dobe; dan!« to je spravila Lenka v eni sapi ' >ebc. Luka je prišel mimo štiriieres-ne deteljica in mežikal. Na rami je iP-^-l motiko in lopato. Njegovi ko-raki so bili t»žki in držal se ie malce -klonjeno. Luka so m-tavi in reče: »T seve. I jf-r v šavra, lam je mavra«. Kaj praviš!« Lenka skr*"; }>o koncu. V... no. Lenko! Luka gleda in pomirljivo mežika. O Luki in Lenki so ljudje včasih govorili, ko sta bila še m]ada. \ihoe pa ni vedel, zakaj je ona osta-j večna devica in Luka večen fant. Luka. Jaz oa tndi nisem mav-se ogla-i Vojskovka, katera je l»ila zelo rada v Lenkini družbi. »E, kjer je mavra, tam je sav-pravi Luka, najrlo odide ter iz-bi porcelanasti del pipe- Lnka zno nu-žika in \ leče m očne i i ter se udi, da pipa tako slabo delnic Stiri-•-na deietiea se glasno smeje za njim. Luka je jezen: »Prokhte baka ko se mi reže! Le čakajte! nazaj, kar je mojega!" Po kratke« prerekanja dobi Lnka svoio lastnino nazaj. »Kaj mi -lit*-! Vidite, (etrale, kakor je malo dno, ne dani za vas vse štiri!« Ko '•oka/e Luka na tako razzalpv na-in, kako visoko ceni pino. od'de. Lenka zre za niim. Ženske ntihnejo. Oddaleč je prihajalo veselo petje škrjančevo in Nežikinc. ljudje ae klanjajo k Srni meniji, na katero lije blagoslov solnčnih žarkov. »Poslušajte, kaj se mi je sanjalo danes«, prične stara Mina. »Glejte, tamle, kjer rahlja zemljo tistole dekle, je prisvetil iz zemlje ogenj. Hitela tva z našim gospodom kaplanom tja. »Cekini, cekini«, so klicali gospod in so tekli naprej, jaz pa nisem mogla prestaviti nog« »Uh, to ti je bilo hudo. Meni se včasih sanja, da teče proti meni Ton kov pes, jaz stojim pred vežo, notri pa ne morem. Uh, to je h udu«, je ponovila Vojskovka. »Zares«, se oglasi Pepa. »No, kaj pa so storili gospod kaplan!« »Kar naenkrat je stal pred njimi velik črn pes, ne, hočem reči črn maček, pa so zbežali naza;, jaz sem se pa zbudila od strahu. »Prav jim je«, pravi Pepa in svit jeze se pokaže v njenih oc*»h. »Kaj neki to pomeni«, vpraša Lenka. »Moje sanje so resnične. Tam spodaj leze gotovo taki lonci polni cekinov. Saj veste, da je Tonka izko pal dva taka lonca«, pripoveduje Mina. »Stari Tonka«, pristavi Popa. Vemo in tudi i o vemo, da si jo sezidal potem hišo, ko preje še čevljev ni mosrel kuniti.« »In kakšen ošabnež je sedaj ta mladi Ton kov Nace.cc Nato so utihnile. »O dober dan, Micka! Ali gr°š Luki pomagat f Kaj pa Tonček? Tonček, ali m nesel butaro včeraj v cerkev?« Tako je. pozdravljala Popa Lukovo sestro in njenega princa, katerega je pripeljala seboj na vozičku. Sem nesel. Ka.i pa, butara je nesel«, sta odgovarjala oba. Tonček je zlezel z vozička. Bil je dt nel 19 rdeč. »Butara u je vrgla«, je vpila Vojskovka. »Ni me vrgla«, se- je odrezal Tonček in stooil neprevidno v Lenkin jerbas na nežni motovileč. »O, da bi te«, je zaklicala Lenka. >Kjp pa imaš ušesa?« Za usfsa se jo Tonček zelo ba!. Zato je stekel k stricu Luki. Od tam se je kmalu zaslišal njegov glasni »čin d ara sa, bum, bum. bum.« Tonček ie moško hodil med njivami ter je mislil na godbo, ki bo igrala pri procesiji. Tonček in.a nove hlače, v žepu svetel krajcar, v d m gre m pa pomarančo. Tako grest* z očetom za godbo. »CinkefnirL, einkeinprl. etak Cin-darasa, činda'*asa. ein. čin čin. Snredaj vihrajo bandera. krizi „o cvetijo v solnrn. duhovniki imajo najlepša oblačila danes in tndi novi klobuk, katerega nese Tonček v roki, se sveti. Tončkova mati ?*e je precej za-ka^rvl* pri znankah. »Veste kaj«, je važno govorila. Na trgu mi je danes pravila Coepo-rlarjcva Ančka, da so bili včeraj Tončkov oe«* pri njih. Vs*- štiri so prenehale z nnbira-njem zelenega motovilea in npri*^ ori radovedno v govom;fo. Oh, tako hitro hočejo napraviti! Se kosalo *e bode dekle«, je javkala Vojskovka. »O. botra, ne bo *f no. Na o je priden in mofter fant. V hiš. • vse pripravljajo in priz^dali beno e za Marecra in staro. Dobro se ;in a bo godilo. »Jaz mislim tudi tako , de je Mina. Zato tako poje!«r 'Ali ti nisi? Ali ne ve,, kako sv a v čas i h pe 1 i ? « >K. Vojskovka, to kmalu več res n*' bo", de je >VpH. »Lnka, ali mi jrreš! Oh, ta elo-vek, glejte g«, že /x>r>ei pije. Luka! Ta žganjar! Laka!« Mieka se je vje-zila. Lnka je vlekel iz steklenic« ter ni slišal. »Pusti ga! Žganjar pa Luk,, res ni!« Micka pa je že pri Luki. Vzela mu je steklenico ter jo neJaz tudi zvonit, stri jo, zvonit it!« »Alo nazaj! Kaj l>oš ti potrkavalo? Na pomarančo.« Lenka uhvati dečka za hlače. »Se že iM-lieio! Hvala bourn! So že pred cerkvijo!« Pbrani g'asovi se začu jejo, vesela pesem biti preko ravnine. »Gospod župnik so ie fantopili«, deje Pepa. »Kako potrkava. Noben ne zna tako kakor Luka.« Vse hvalijo Luko, a kmalu utihnejo. Glasovi zvonov se usipljejo, solnce sije mirnosvečano, zdajpazdaj se začuje veseli smeh sem od ] »otoka in izpod sinjega neba škrjančeva pesem. A. 8. Dobre volje človekove, lakor znano, nič laže ne skali nego bolezen ali slabost. Tem dragocenejo je na dejstvo, da imamo zanesljivo in hitro delujoče zdravilo in domaČ pomoče.c proti temu, nainrc»č: lekarrdearja Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo iz lekarnice pri »Angelu var-hu«, A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu, katerih prednosti so splošno pripoznane. Ceno blago za zasebne odjemalce. Največjo zalogo vseh vrst blaga ima vsakčas vrlo renomirana firma za sukno Slegel-Inihof v Bruu. Firma razpošilja vzorce na zahtevo gratis in franko in omogoči s tem privatnim odjemalcem, da se za majhen denar preskrbe z dobrim in modernim blagom. Za najsolidnejšo izvršitev tudi majhnih naročil popolno jamstvo. Dobro jutro! je običajni jutranji jmzdrav. Izkušnja nas u**i, da pretek prvih dnevnih ur od'očuje razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da zajutrkujomo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak z.iutraj najrajši p'Je svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in no razburja živcev, ako je narejena iz Kathrener Kneipp-sladne kave. To ovažuje skrbna gospodinja in da s*» obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne «*amo »sladno kavo« ampak pristen Kathreirer. Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme vzdrtaf« sobe ciste, bele n Bradvjeve ielodčne kapljice I 4149 marijaceijsno Materjo božjo kot varstveno znamko, torej imenovane marifacelfake telodeae kapljice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tei-koc", gorečici, zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K — 80 in K 140, - Na deželo razpošilja lekarnar C Bradyp Dunaj. I. Fletschmarkt 2 484. 6 steklenic za K 5'—, 3 dvojnatc steklenice za K 450 franko. — Pazite na varstveno zuarnko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podp^ C*/J+<3H>f i naibnijša sdrarflaa Ia earetaječa pl-faća, ki se je vedno d^bro obnesla pri želodčnih In črevesnih boleznih, pri , boleznih leeie In mehnrfa, in jo prt- j poročajo najodličnejši zdravniki kot bistveno po dpi mino sredstvo pri Kar-lovovar^kih in dr' pih kopalnih zdrav-llsntlh, kakor tudi pe rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. 191 | Proti 6 Melusine ustna in zobna voda al etrel t staaleaUs a aaveaneai 1 Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljabljaai, ■inTUia eeata eter. t »•leg Fraac Jažefavcga jaMlejaeff• aasri. Hrvaško, 22. februarja 1908. + ' Blag. gospod lekarnar! ♦Vosi m vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaje izborno delujoče rane, katera je ncprekosljtvo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osvežen je ust jo bo« vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Malo Kaarieović, kr. poste aiestar. takoj sprejme iserju v Trntteng pri aonnrju Beljaku, nose IS. 1001 Prodajalko veščo trgovine z mešanim blagom sprejme 1033 Ivan Mm t Smartnem pri Litiji. Vsi« d bolezni se proda iz proste roke dobro idoća gostilna in zaloga piva v Mokronogu. Razun gostilne, ki se nahaja poleg vs»h upadov, proda se tudi poslopje (krasne stav^) z modernimi sobami za mire, raa vinska posoda in oprava, ledenica. Trt, nfirn, gozd in hlevi. Vodovod v hiši. Cena po dogovoru. Posredovalci se cdklanjajo. Natpolovična cena kupnine se lahko vknjiži. Piva se proda na leto nad 1000 hI. Spretnemu gostilničarju se nudi tu jako ugodna prilika. Blat Mevielf, lastnik. Mokronog št. 30, Dolenjsko. 1027 II Edino ti || zastopstvo znamke |j pass •hraalMi* boIm motorno kolo 312 HP se prav ceno proda« Ponudbe pod „motorno kolon na upravnistvo »Slov. Naroda«. 1012 Prodajalna z dvema svetlima prostoroma in 4 izložbeni nj okni v Gosposki Ulici 7, ▼ogni židovske stezo 983 se odda takoj v najem. za kopao restavracijo v Kamniku. Zahteva se znanje slovenskega in nem-šk'ga jrrika. — Poizve se pri ravnatelj stm kopališča v Kamniku* najkasneje do 15« aprila t. 1. 1021 ▼ Ljubljani, v prometni ul ci blizu južn. kolodvora, pripravna za vsako obrt ali trgovino se prostovoljno proda pod jako ugodnimi pogoji. 1019 Pojasnita rfaje odvetniška pisarna dr. Ivana Tavčarja, Sodnih ska ulica štev. 2. I KINTA 1 I je v teku in trpežnos'i nedosežno I kolo sedanjosti. 1053 | j Zaloga Puchovih koles. { I Kolesa sprejema v popravo, Oma j- j f liranje in ponikljanje. > j Sočna, soližna in cena izvršitev. | j Karel Čamernik i j£jnbljana, Dunajska cesta 9. j Josip Sterle, posestnik la premirsnl medvedji lovec e Korltnicah, posta Kaetak prt it Petra na Krasa piše sledeče: Gospodu Gabrijel Piccoliju lekarnarju T L]nbl]anL Vašo tinkturo za želodec sem že vso z veiikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711 Več dobrih i zidarjev in deta proti dobri plači, dobi trajno delo pri g. Ivana Ogrina, zidarskem mojstru v Ljubljani« Gradec, Herrengasse 7, II. naristr, Osebni kredit in posojila sa ransiranis uradnikom, profesorjem, učiteljem, umi« rovlfencem itd pod naj ugodnejšimi pogoj? eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. Nik&kii predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845 J. Kosem, Ljubljana* Krakovski nasip št. 22 Za večjo zganjarnico in tvornico likerjev so sprejme takoj .*. že uveden spreten .*. potovalec za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko. Vora«ania je poslati pod šifro „B. B. 4000", poštno leteče, Lesce, Gorenjsko. 873 jnijir. trpin i aiai ta »prctftii ntujski cailn. Ijobljana, Voljove vike št. 3. Velika zaloga jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očali«. etap m udi. Seaass sestreliš. Cese sijaiije. ar Nikdar več! ne premenjam mila, odkar rabim Berg-smanaovo lDijlao mlečno milo a lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergjmann 4 Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 U m U M umetniške/. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v .JUi knjigami" pTCttfion tika 7. a n n x 1977 4254 15 SVETOVNOSLAVNI tvrdke Fratelli Branca v Mi Janu •dir« la Izkljataa Ustalo« tajnosti o pripravljanja le najuspešnejša želodčna grenčica na svetni Neotrplilva v vsaki druilail — Dobiva so v LJubljani pri: . uzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznfka. Trgovina ugoDno naprodaj! V industrijskem kraju na Gor. Štajerskem se proda stara, dobro uvedena 1048 vina z mm Hlapom velik, «vetel lokal na glavnem prostoru. Cena 12 000 K. Znanje slovenščine je potrebno. — Dorisi pod „luliunitsposteii" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Siampilije vseh vrct za urade, društva, t'go oce i*o Union Čcrne |S graver In itdeiovatel) ksvcuk-: 7»n $£ac£pjli] IjDBljgsc. Sv Petnic. 6. Cttaikl iraško. m m m pulili 5 nuj n «^ a iCIhIi UUM akt* knt*lt**AJtaf ap Kateri je t-o vfem Kr?n Avm d- bro vpeljan ^'Mf sprejme takoj večja tovarna za žganje. 1028 Ponudbe s «ltko na rvrdico aLifja Wortmsna, Sušak pri Reki. Lanka sirske 431C t nuli V •illtu. St:rc«vk« ođ S 26"— Fiooerti od K 8*50 Pis:cle ol K t— Sa^i: ;_resl <*đ K *■— n-proj. Hazmcer'.ejeve peske od K 90"— do K SOO"— to naprej- Vsa rosna dela se izdelujejo po aaeredbi a* ančne, aai,»krbneje Ln ceco. Zaupanja vre Inim otepam pHpra-ne plačilne pogoje trt na ieljo ev. 8 dni na ogled tu polzkoir^o, •*« t* marali ksrtfKt. Fnri Dušek, orfža^nlca, Opočno it 80 na drž. že'ezn., Češko. - MaL grada in tr&also, ▼Cilki ilcatr. kie-otj za 20 -rta. v zcajzLkab. Bujno oprsje se v enem mesecu razvije, utrdi in mo£no zveča pri vsaki dami v^ake l^-S *f starosti brez zdravila z izvrstno ^ttf 'n slavit'7 Dr. DAVTS0K0T0 prsno kremo. 2e po 5-6 dnevih se orazi uspeh. Rabi se samo na zunaj Treba je samo vtreti v kožo. Zajamčeno zdravju popolnoma neškodljivo. 4«'0f-0 izpričeval. Škatlja stane 10 K. CJA Diskretno pošilja po pošti 3. M. Gaalbai, kemik, Dunaj IIL Ljubljana, Jrtcstni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zal* go najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, javel, zlatnine •n srebraine, raznih pr pra/nih daril iz kina srebra BIčES ii!lDt!li mft. tene nalnlžle. JLJ tisitiite si podobo in i in43 (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente. Ottom I 424 OTTOM A f Unee: Zlat« koielna, najvlšfe priznanje* Pottralnlca: Duaa| III, n Premične in nepremične polnopame vročeparne lokomo od 10 do 800 konjskih t on*j najbolj trpežni in z&aeftijivi stroji za indu&frij&lnie en poSjerfeš&ke obrate e^žd^lšziiu nad 650.000 PS. 1WS abite za streho v a £ i S h r ^ Glavne sasiosi&šva za južne dežele s Ih In DRUG, Trst- Vprs'ania na Teodorja ICornai krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer sc izdelujejo strel ovo d kVrar^ka in kro\sVa c^ela l ra licr^-ga t iai?^ nove iz klane in žrgane domače in slavonske hrasto* ine, izparj^nc in ovinjene, porabrie takoj za vsako vino, prodaja zadruga v i ajhijani. Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek! Sili \ kakor žlindro, kalijevo sol. kajnit, rudninski Saperfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi Agro - Merkur v Ljubljani. otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro - Merkur iani kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesij vo pris»too, izboino U-aphic<» dobavlja od 56 litrov napi t zadruga Agro - Merkur v Ljubljani. f ki je dovršil zrelostni izpit na c. kr. učite Ijisču in z dobrim vspehom služil kot eno letni prostovoljec, želi pGdnče«7aii 1026 dijaka ljudbke šole, I. ali II. real. razreda. Tudi bi prevzet za prosti Čas vsakovrstna pre pibovalna, prevajalna ali korespondenca; dela v slovenskem odnosno nemškem jeziku ker je zlasti v trgovski korespondenci dobr. izvežban. Blagohotne ponudbe naslavlja na se: „Vesien", Lgutiljana, posfnoležeče. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano črn O d&I' matinsho vino 372 %4P m sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana, s p©poIrt© sprava na G«.r*r.jskem £0 odda S L aprilom PIP"* V Pitjem, Kje, pove upr. »SI Naroda«. se išče za takojšnji nastop. Verziran mora b ti v vseh strokah mle kar=t*;a in biti lepega nravnega vedenja. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 104 J Po ugodni ceni se proda iz proste roke »j e V v oobrem stanju. z vrtom, gostilno, tobakarnico, pro-dajalnico z mešanim blagom in žganimi pijačami. Leži ob državni cest in je jako dobro obiskovana. Le pet nrnut oddaljena od žeiezmške p^sta;e ra Tolminske^ — Ponunhe na Ivsnfl Skodnikc, Via della bianca 36?, Corica. 103: v Škof ji Loki se odda v najem s 15. majem 1.1* event. tudi proda. Ponudbe 1 a Fr. Dolencaf Starš Loka, pošta Škofja Luka, in stavbni prostori so na prodaj. Vpč pove lastnik Jožef Kolosa na Bledu. 975 Herbabnyl«rv podfosforokisli I Zaloge skoro v vseh lekarnicah! Berbalmvjav cpneno železnatl sirup It 40 let zdratiiisko preizkosen in priporočal prsni sirup. Razkrnja slez, blaži kašelj' pospete tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvontev krvi in kosti- Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h već za zavoj Ali SCHUTZ-MAflTR a Sarsaparilla sirup It 31 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. Edino izdelovališče in glavno razpećevališće Dr. Hellmanna lekarnica f9Zur Barmherzigkeit" ga Dunaju (H||, KaiSSrStraSSe 73—75. (NIHIA.RT.j*« ••••laai.lh). Zaloge pri ftg lekarnarjih v Ljubljani In Novem maatu. 54 •jPnivlu i t Pravkar je izilo t aajine. zaloZiiitn: Cvetko Oolar: PISAH6 POLJE S% 114 strani. Broširano K 1*80, vezano K 280. Golar nam nudi s to knjigo zbirko ptstnt, polnih ubranosti in toplega prirodnega čuta, ki jih bodo gotovo povsod radi čitali. Ovitek in velike začetne Črke je narisal M. Gaspari v iJiBBJ i, aaan ■Mcafiti«. 1040 ® Lepa prilika. @ j Na prodaj je eno najlepših posestev (letovišče) v liubllanski okolici, okstoječe u M oralov n\iw9 travnikov in gozda. Lepa enonadstropna gosposka hiša a 5 parketiranimi sobami v i. nadstropju. V pritličju lepi gostilniški prostori z dobro znano gostilno9 prrd hišo lep senčnat vrt. nadalje sodni vrt in vrt za zelenjavo« Novo moderno gospodarsko poslopje. Dobro idoća vinska trgovina s krasnimi kletmi. Vpeljana zaloga piva z novimi amerikanskim- ledenicami. Hiiša in vrt imata acctilensko razsvetljavo. Posestvo je pripravno tudi za mlekarstvo, ktr le biizu Ljubljane. — Vprašanja glede kraja, cene in drugih pogojev naj se blagovolijo naslavljati: MLjubl]anaf poštni prodal 101". Posredovalci izključeni. 10S1 TJ©rV~3t enVsnP v otn|n peclnkans ilčaste pls-VCl&idL oULoliC tenise ponosno pr pravna za o^rae t»v per*- * za divjao-no vinogradov, droveorio itd. za varstvo proti zajcem, za paaja oboie, v varnost proti teč), za ffczai a< ije, pt čnike in kletka, najbo j*e tičevje za Ifiraitiče lavvf: tennlao, do treh metrov Slrolu aif v zalogi, za Rabnzeve stere,Monlrjevo gracbe ita. \m Itd Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi pet. jami in iz različne debele i?ce, *J • ■• P° »pletenju »ocu ka v ogn>u in z3torcj ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za eg »je v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter Sl Sch^ ntz d d tvore ce za ritar«ko _\>. na Di«»>t za -in ta ^utlnkaae zelema« pieee%lne. 1- A 16 St. 38302 09. Razglas. Mestna občina ljubljanska zgradila bode* novo šolsko poslopje na prulah v fjabljani m se bode zaradi oddaje 1. zidarskih in dnnarskih del 2. kamnoseških del 3. tesarskih del 4. krovskih del 5. kleparskih del 6. dobave železnine 7. ključavničarskih del 8. mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del 9. pečarsloh del 10 slikarskih del 11. inštalacije vodovoda 12. platnenih zastorov m*»d okna 13. železne ograje ob cestah 14. posebne oddaje betonskih del, ki obsegajo betonovanje fundamentov dobave betonskih cevi, betonskih stropov in del iz umetnega kamenja, vršila dne 21. aprila 1910 ob 10. uri dopoldne ;. javna pismena ponudbena razprava .•. pri mestnem magistrate Ijobljansken v pisani mestnega itatanji trati. Načrti, proračuni, posebni in splošni stavbni pogoji in drugi razpisni pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada v navadnih uradnih •jrah vsakemu na upogled. Ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih pod lagi preračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti kolkovane in opremljene s 5%, na podlagi ponuđenih skupnih zneskov, določenim vadijem v zapečatenih zavitkih dražbeni komisiji, do določenega časa. Izrecno se določa, da je ponujati strogo na podlagi razpisnih določb •n predpisov. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenim predpisom, ali katere bi se pogojno glasile in na take, katere bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bode oziralo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. marca 1910. Župan: Ivan Hribar. Perje postelje in puh priporoča os najnižjih cenah JF\ HITI Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Cene brez konkurence! Edina zaloga la pri tvrdki (J. Keber (pri ilatem čeTHn) • i.ubijana, Stari trj 9. Gstaaovljcso i »4.1. liituiovljcno l»45. Edini zavod I v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par. Poganski nasip - uma ulita št. 4. Sprejemališče Šdcnburgova ulica l\. 3. IC važno! z. važno! ^ oosDodinje. trsova id živmoreite. ♦ <*! za dr^fr^e, kjjaukaisj^, zelišča cve-Jj tja, kc rezin« Ifđ. resii po K^eippi?, * a&tao vode in z.^rtf j»«-rit-k, r£b,? « olje, redilae l*i pcalpSAae meke za J otroke, siiave, mila in sploh vse * toaletne predmete, fotografirane apar: e i p. pctrebaćiae kirurgi cz* a obves. Za vsake vrste, sredstva za desl&f*3(Ci!o, vosek la pasta za tla Itd. Velika zaloga najfinejšega rama in konfaka. Zaloga svežih mlseralain vod ln aoll za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: gre oka aol dvofna sol, «©!* eco.an kolmoi, krmilno apno Itd. Vnanjj naročila se izvršujejo točno in solidno 1 a •v ♦ ♦i ♦ rogerija oj ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. Eapnfe po najvišji cami razna zeliica (rože), cvetje, kercniae. semena, skorje itd. S 5 * a a a * a *> a % e* s-a a a- t - t s M#a«##« i a«d^mmt«nm Ljubljana, •onoliki cesti 13 namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste Ceno posteljno perje priporoča Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K. Ottissvljest 1827. Sivo oajc (H kcl. . . Mjfte poljcM ifm kf> Bd. pajc (H kf> . . . sivi Mfri pa nm ni Sfrl p.B (p^ kf)___ Bril ■■9.1 pet (f«l kf) Beli p«k (»ul kg) ... ZlB)4 (fWl kf)..... k —7t • ra • r— . r— m S — . 4 — . e- po BiaJBBiajlli caeah. faatajol kaci • • • • ©i p 2*M ..... it-— Oaejc ti nda • ■ ■ • B , Ou«/t u aaujUa ... ■#./.-. 0*76 Meje iz trfl. kl«Ca . . t-7B aSOaal t> aorske trave . . 8-— Ustanov.; to 1829(, Satrad b alrfta____o K ir— ■odrod lz afrfltc troMal B . 18*— litBtMti nasad.....„ . 32-— 2l«atl Boiroci, tr#4etil u „ 4t*— Bjiac Brez Nva......„ , fu- pi BMaaa ^ odeje ...... 4*— PrccBleke za Tiglavalke . m . r— Preokleke za peralce ..... 4-— Ceniki ia posteljno perje, posteljno blago, perilo In žimo gratis In franko. 1076 aaaaajnaajpaaaa^ KONJAK I Grof Keglevich Istvan Utodai (grofa Štefana Keglevicha nasl.) Promoitfor ^= izključno odlikovan s čast nimi diplonianrii. MT Dobiva ao povsod I m^tW 1090 Zastopnik: C. MENARDI v Ljubljani. Velikansko izber o Hm priporoča tvrdka 1157 A. KUNC, Ljubljana Dvorni trg st. 3. == Najnižje stalne cene. = TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija v več barvan znamenite Groharjeve slike as Primoža ustanovitelja slovenske književnosti M visoka 68 cm ln široka 59 cm je najlepši okras vsake slovenske l hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najd o vršene jša kar Mh F imamo Slovenci. Cona s pošto K 3*20. Dobiva se v 1.« Narodni mmm\ v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Angleško skladišče oblek i Ljubljani u Mm tip št. S prodaja zaradi ogromne izbire konfekcije za dame, gospode, .*. deklice, dečke in otroke .*. pod vsako ceno brez konkurence! 959 68 61 Zbrani spisi Josipa Jurčiča. Enajst zvezkov. Ctu tnkiM itt ikt, krti i IM, m e 2-— ■ pošlo 20 v v »i. Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev in m ga pisatelja. Čigar dela bi bila tako razširjena in priljubljena kakor Jurčičeva. Dr. Ivan Tavčar. Povesti Pet zvezkov. C trna vsakema sveska, kres. S1-40, vi platno ves. K 3- v poltrsac vesbi E 420. Zt timenite povesti dr. Ivana Tavčarja sp.»J3o med najlepše in najbolj pri ljuffcne umotvore slovenskega siovst\a Zbrani spisi Iv. Kersnika. Ve.rana izdaja v 4 zvezkih. V plati <9 vessjto po S K, v tisi pol-francoski vesbl po 7 L Kersnik je eden najodličncjsih slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani me d najlepše v slovenski literaturi. Zbrani spisi Fr. Levstika. Pet zvezkov. Bros. B 21-—f v platno rezani E 27--, v polfrancoskJ vez bi E 29- , v najfinejši E 31--. Levstik je kot pesnik, pisatelj in kritik eden najznamenitejših osebnosti v slovenski književnosti. Uredil Anton Aškerc. Cent e 2*40, s posto 20 v vse. Ta album je spominska knjiga na stoletnico Prešernovega rojstva in obsega Prešerna tičoče se spise najodličnejših slovenskih pisateljev. Undina. Spisal Andre Theuriet, Ceaa 90 v, s posto 20 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Spisal Rado M urni k. Cesa 00 v, s posto 70 v. Ta produkt o nalezljivih boleznih se bere kakor kak vesel roman. Kirdžali. Podunavska povesi Spisal Mihael Čajkovski]. pob. e a-ao, a Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je na Balkanu začelo daniti, in je po svojem dejanju in po nastopajočih osebah velezammiva. Spisal Obisk tO v B 1*0, Nežen in ljubezniv roman iz slovenskega malomestnega življenja. tla kronika. Spisal Ivan Lah. i kros. e 1-70, ves. e 2-70 s posto 10 v vse. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turskih vojsk in kmetskih puntov. Humorist čen roman. Spisal Alfonz Daudet. Ceaa bros. e 1*20, vos. e 1-00 s posto 20 v vse. Ta roman je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnofran-coski narodni značaj. Obsojenci. Spisal Vladimir Levstik. E 2-30, e 3-so, v vso. Zanimiva knjiga, ki se odlikuje po Mestecem slogu in rezki satiriki. Renflezvous. Novela Ivana Turgenjeva. Cena bros. E -00, vos. E 1.00, s posto 20 v vse. Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejsim in najbolj pretresljivim kar jih je spisal. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Ceaa bros. E 2*—, ves. E 4«—, s posto 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom m beneško republiko. Champol: Mož Simone. Preložil Vladimir Levstik. Gena bros. E 1-00, ves. E 3*—0 s posto 20 v vec. Ta roman, ki provzroča p orno napetost od kraja do konca, opi^ e mojstersko boje in požrtvovalnost »nske duSe Zadnji rodovine jjemlja. Spisal Fr. Remec. Ceaa E 1-30, ■ poŠto E 1-70. Velezanimiv zgodovinski roman iz Časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Zgodovinski roman iz francoske preteklosti. Spisal Aleksander Dumas. Ctaa broi. E S* 9 vos. E 0*30» s posto 40 v vec. „Trlje musketerji" so svetovnoslaven roman; ni ga morda na sveto, ki bi bil toliko čitan kakor ta. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Csaa bros. E 1-30, vos. E 2-20, s posto 20 v vos. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Dvajset let pozieje. luni iz ftanta ntdHL Spisal Aleksander Dumas. Cena bros. E 0--, vos. B •>-, s poŠto 40 v vos. Ta roman je nadaljevanje „Treh muikotirjev". Mali vitez. Zgodovinski roman b polj* ske preteklosti. Spisal Henrik Sienkiemrics. Trije Kastrirani zvezki. Csaa bros. E vos. E 0-30» s posta 40 v vos. Sienkiewiczevi romani slove po vsem svetu; med najbolje spada ..Mali vitez." Spisal V. Benes-Šumovskv. •ros. E 1*30» vos. 2-30, a posto 30 v vos. Ta odlični roman podaja zanimivo is pretresljivo sliko U narodnega življenja bi priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Spisal Henrik Sienkievicz. Trije ilustrirani zvezki. Ceas bros. E 10» , vos. E 10-—. V sn svssek vos. E 13" , s posto 40 v vos. Ta krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega prporočila. Mali lord. Spisal F. H. Burnett Ceas bros. E 1-00, ves. 2-00» a posto 20 v vse. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v solarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Kristo. Bo Spisal Aleksander Dumas. Dva zvezka. E *>-. vsa. E 12--. Ta slavni roman, ki je preložen že na vse kulturne jezike sveta, spada med najznamenitejša pripovedna dela ml* nolega stoletja. Spisal Fr. Remec E --CO, vos. E 1-00» s posto 30 v vso. Interesantna povesi Is ljubljanskega življenja. Fran M i I č i n s k i: Igračke. Črtice in podlistki E 2-—t vos. E 3--, a posto tO v vos. časih Ijubeznjivi, časih zbadljivi humor Frana Miičinskega odseva Is te njegove zbirke v vsi svoji avežosti. - V naravi umi piiiBUvDi spisi Frana Erjavca. Uredil dr Gvtdon Sajovic. Ceaa broi. E 1-30, ros. B 8*0, S posto 20 v već. Od e. *i deželnega Šolskega sveta Kranjskega «*em šolskim ostane v bodočo samostojen predmet in sicer kakor S prak tičnega prav te. ko tudi * teoretičnega stal i Sca, dočim se bode povdarjala njegova velika važnost v l.iudskogo spodarskem, nic manj pa tudi v geo-fizikaličnem, palaeontologičmm ir antropolojrične.n oziru. Avstrijska država je ustanovi teljica tegra novega oddelka splošna ga naravoznenstva, odtod se je raz širil na Francosko, kjer je v krat kem času velikansko napredoval, dh dognano je. da je tam že zr.atn rekosil avstrijska delu po jamab To je povzročila podpora- od strav vlade same kakor tudi od strai.i ra* nih zasebnikov. Nemčija in Ttalij; -ta se začeli pečati kot zasnjih rnzisk<*> \alcev dobro voljo in lepe uspeue. -Da bi se zamozla hraniti vsa •nzlie na naravozgo.lovinska in slovstven. ;am>ka t vari ni v enem poslopju, y -klenil podpisani odbor postaviti mj primeren način naoa^j za z'.anstv« T-odzemeljskih jam. Ker pa hpa NV ranjska priznano največje i»\ na; .ra^nejše ka;»ni.-ke jame, ?OSirt* vodne votline, poleg tega tudi po setmo jamsko fauno (katero zastor«1 «.b£e znana eloveška ribica), dalj Ke-r se nahajajo tu bogate tvorl>e d i luvialne jamske faune iu o»tank nekdanjb jamtkih prebivalcev, veleti fega si je izbral odbor mesto Posto,-no kot najbolj oiimeren kraj. kjer bi se zgradil omenjeni muzej. S prepričanjem se lahko trdi da bode ta muzej odgovarjal vsestransko svojemu znanstvene.Tiu in praktičnemu pomenu. r> Opisani -tavbni odbor se torej obrača na šir slovensko javnost > prošnje, dn blagovoli i \n podpirati to potrebno •n koristno podjetje v deželi Kranj ^ki ler blagovoli vsakdo prispevati po svojih močeh v prid te zgradbe Denarne prispevke sprejema občinska hranilnica v Postojni, imena ria- •vaJcev se bodo objavljala po časopisih. Po dokončani zg-radbi se od-»or razpusti in muzej se izroči Po t-tojn^ki jami kot lastnina v o.-krbo. Krn^t knez Windisch-Graetz kot pokrovitelj; Jožef vitez Pop, c. kr. sek-i ijski načelni* v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, Teodor baro^ Schwarz pl. Karsten, c. kr. deželni nred-ednik v Ljubljani, Fran $uklje, c. kr. dvorni svetnik v p., dež. glavar kranjski v Liubljatv. kot eastni člani; T>. Andrejka pl. l.ivno-KTad, c. in kr. cardni major na Dunaju. Ivo Nobile de Bizzaro, c. kr. ministrski svetnik v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, Jožef raron ^'ahrlich pl. Hubna, c. kr. ndnistr-^ki svetnik v pol jed. ministra, v u na Dunaju, prof. dr. Karel Endriss. tehnični geolog v Stuttgartu, dr. Viktor Deutsch, c. kr. min;?.trski svetnik v pol jed. ministrstvu na Dunaju. Anton Globočnik pl. Sorodol-ski, c kr. vladni svetnik na Dunaju, Vincencij Haardt pl. Hartenthnrm, c. in kr. vladni svetnik v vojaške geografičnem zavodu na Dunaju, Viljem Haas, c. kr. ministrski svetnik v ministrstvu za javna rcela na Dunaju, Fran Jurca, veletržpc v Postojni, E. A. Martel, predsednik francoske geograf ićno, družbe v Pari/d, d»\ Rihard Miindl. cesarski i>v"tnik, višji nadzornik jui. želez, na Dunaju, Albert nI. Obermaver, c. in kr. generalni major v p. na Dunaju, dr. Anton Pilshofer, c. kr. vladni tajnik, vodja glavarstva v Postojni, Henrik Schollmaver - Lichtenberg, deželni poslanec v Snežniku, Jožef Szomba ' y, c. kr. vladni svetnik, kustos I. i izreda v c. kr. dvornem muzeju na Dunaju, prof. dr. Friderik L'inlauft, c. kr. vadni svetnik na Dunaju, dr. I rnaeij Žitnik, državni in deželni poslanec v Ljubljani, kot elani. Ph. dr. Karel Absalon, privatni do-cent za geografijo, kustos v deiel. n muzeju v Brnu, Herman Bock, deželni inženir v Gradcu, Fran Ger-stenmaver, e. kr. finančni tajnik v Postojni, prof. dr. Jožef Maptuanl, ravnatelj deželnega muzeja v Ljub- ljani, dr. Karel L. Moasr, o. kr. profesor v js, v Trstu, 0. AsA Herko, frsaokt tajnik v Postejai, Greger Pikal, stopa* v Postojni, Viljem Pu-tik, c. kr. goadarski svetnik v Ljub liani, dr. RudoU Willnor, e kr. aii-mmiatraoijaki tajnik v poljed ministrstvu na Dunaja, J. V. Zelisko, asistent v muz«ju e. kr. geolog ičnega državnega zavoda na Dunaju, kot elani stavbnega odbora. Zloto resnico. Pran plen. Anki je, nekdanji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na t rani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da (spreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi ta dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih anega pravega prepričanja, katero izvira le is resnega premislje* \anja in preudarjanja, katero je na-dedek temeljitih studij in mnogo-vrstnih skušenj, ia potem je begunstvo nasledek duševne » 1 i t % o h t i in površnosti; ali >a so ti u * k o k i predrugačili tvoje unenje le iz materijalnih ras-ogov, ia grde sebičnosti, / niske častilakomnosti, n potem \ z \ i rs njihov odpad z podlosti ia nemoral- ' O S t \.cr Tako je Fran pleni. Suklje — bsodil samega sebe. Proti zaprtju, nastajajočem po "revesnem k a aru, ua katerem bole-ia mnogokrat staro in mlado, se pa /porablja naravna Franc Jožef-o v a renčica v bolnišnicah v količinah *kolo 150 g. Ta splahne želodec brez -čipanja, jezik se izčisti in pojavi s* živahna slast do jedi. ne da bi se že->dec koliekai nadlegoval. Znanstvena poročila V. medicinskega oddelka e. kr. složne bolnice na D u n n j u izpričujejo nadalje. »Franc Jožef-ova« grenčica se je Vdajala znova vsakih štiri do pet dni in se je pozneje moglo tudi z manjšimi količinami doseči iste učinke. 5 Ne samo otroke moramo obvarovati vsega .kar slabi srce in »kodu-je živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi za odrašene jc nj'h zdravje največja dobrina. Skrbn i gospodinja rabi zategadelj za zaju-terk in malico le pristno Kathreiner Kneip — slad no kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdr*ivo in okusno kavo. Zadovoljnost ;n prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponnr«»janj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se doU za isti denar dobro pristno blago. I/e providnost varuje pred škodo i razočaranjem. Previdni starši, ki jim je bla- srinja njih otrok na srcu, i> morejo biti dovolj opozorjeni ca važsvsrt ra-e.ionalnepra negovanja zob. Slabo oskrbovani zobje delajo boleeme, ki otroku onemogočajo, da bi v ?oli pazil, razume napa'no itd. tn slaba izpričevala, jeza doma, otrokovo majhno veselje do učenja, otrokova maji' nemarjenja, ki bi se mu b;hko iz-ognili s skrbnim negovanjem vob in ust. Med mnogimi čistili z*i zobe je že izza mnogo let za ra/*' uialno negovanje zob za neutrpljiveg* izka-aal »Sargov Kaiodont«, zobna krema V puši ca h in se staršem pri odgoj: *\jih ljubljence** ne more dovolj priporočati. Hitra premena vremena je po Sfosto vzrok prehlajenjn na katerem otroci in odrasli pozimi p<>jronto trpe. Da se proti že dobljenemu pre-hlajenju uspf^no borimo, je priporočljivo uživati »Herbabnega apno-iele«nati sirup«. Vrednost tega prsnega sirnpa že desetletja pri f »ozn a-vajo odlični zdravniki in profesorji, in tiči ta vrednost v ugodni sestali tejra izdelka, ki ne razkraja samo sleza in pospešuje samo slasti, ne*o vsled železa in lahko topljivih fos-forovoapnenih snovi, ki jih obsega, tudi tvori kri in kosti. Herbabnega apnenoteleznati sirup celo nnjnež-nsj4i otroci .sborno prenašajo m zaradi njega dobre slasti radi uživajo. Edino izdelovanja: Dr. Hellr,ianna lekarmca »Zur Bat mheratgksit^ Dn-naj VIL, Kaiserstrasse 73/75. Dobi- o lače se priletno dekle ali vdova, ki bi oskr bavsla gospoda in vodila gospodinjstvo za slusiatad, ob»ti>jećo iz 5 glav. Ponudba na * upra«ni4|vQ »Slov. Naroda« pod 841 Svoji k svojimi 179 ta k tiia titsJ-siiVaiUa mili a nlaHinie klirjel posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravita vseh sistemov klavirjev. Ufciasuje wSjlaihsni Ma-SJav19! tJSLmmlkk" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. - Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča G. F. Jurasek, prvi *raa|.-alov. nsjlaaevalec alavir|ev Ljubljana, Sv. Petra cesU St. 62 a. I. nadstr. Zahtevajte, da Vam vai doDavitelj da OtVLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov ia loti denar kot OL1A hvaliti za „ravno tako dobro blago". llubtro\an, poučen in originalen cenov nik z navedbo prodajališč zastonj od tve« nios sa fjvmt OLLA na Ssasls JL 3oo Fraierstr. 97. ioj>j Štedilna ognjišča friumph za gospodinjstva, ekonomije itd v vsa-krSii izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tu- di kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilma ognjišča za hotele, gostilne, clfe, kavarna L 4r. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog tranko proti doposlani znamki. 2506 Tmru n ttriilu ignjiKi „mnpr S. Goldftchmidt a sin Vola ia, asrsnje avstHjsas. Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo irtavak i •Ottvha MfOra« aferaMj« prsti vsake vrste izpuščajem d«5tl proti krsttMst ttitjesi ti strti. lnt4(tjca, ttlj« prsti rssScf st ssst. »'lebUn«*. potrvj« ssfl. lutk ■«(■ st fltS It r krsti. |tM»r)t*S kotranovo milo loa t mM 40 odetofkov Ittntta katrana \m m nuiikajc tiMvts« oi ?srk trstik kstrtaorTk mil, ki se nsksjtjt t trgSTiti •rl poltnlh beloznlh rtMtc jake tstcSit Bergerjevo kotranovo žvepleno r^ilo. Sst ofolja kttrtnovo milo ia tssrtrtjttjc tte nesnage s polti, prsti sssttajea ta teHI it stati pri ttroclh, kakor tifl fett a^stskri.jH^^fctMMSžas mfl^aa asMiaaMlp in ho- Bergcrjevogllcerinovo-kotranovo milo, v ksterca je SS tStt inStfss Oni asfjeai ■■■St ss stMf etsjeto M ss totefftofeff Srno O. Nadi Ca. m t« stoječo vantvess s sssns i |k»ta i sta m « a. .+ . se d^va^v lskiya^i^^ ^ Masrr^ St r^vaeeSs i^s as« ^ s^ssatsssnr ss v mk trafik MsMnMb M KranMcai. 1073 o o Zagrebški ra hc k ^ »ooooooooooooeoaoee^ Aro/ ^ovflrnisks inamjo prtporočujemo kot priznano □ mi mmm r*i\ t f*r ---------- /tv# iuvoi nis^o inami naj6o#ši z*SZ/ Odvetnik dr. Igo Jane naznanja, da je odprl št. 205/pr. Razpis. 1058 it h eno meato računskega uradnika VI. plačilnega razreda, 2. dve mesti računskih uradnikov VIL plačilnega raaroda, 3. eventualno dve mesti VIII. plačilnega razreda ia 4. eventualno dve ali tri mesta računskih praJitikantov t adjutom po 1200 K na leto. Pros I ci za službe pod 1, 2 in 3 morajo dokazati, da so dovršili kako sreHnjo solo z zrelostnim izpitom ah pa da so poleg dovršen h nižjih razredov srednje £<>le absolvrali kako trgovsko Solo, dalje, da so prebili izpit is državnega ra^unoslovja ter da so že več let službovali pri kakem računarstvu. Ravno tako predizobrazbo mora)o dokazati prosilci za mesta prakti* kantor, iz* zet je le izpit iz dTžavnega računo^lovja. Tozadevne prošnje, katerim je priložiti k s*ni in domovinski list, Šolska in druga spričevala ter dokazila o znanju obeh deželnih jezikov in v katerih mora biti navedeno kako jc prosilec zadostil vojaški dolžnosti, naj se predlože do 30. aprila 1910 podpisanemu deželnemu odboru. On m pros lcem, ki so že vložili prošnjo za kako službo pri deželnem knjigovodstvu pred tem razpisom, ni treba ponovi j prošnje, če o svoji prošnji še niao dob»li rešitve. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 25. marca 1910. I H" dr. Josip Pogačnik ordmira kot apecijalist za oceane, ušesne, nosne in vratne bolezni| v kaie-nh strot-ah se je* po doseženem doktoratu in po siuibovanju kot sekundarij v ljubljanski deželni bolnici izobraževal 4 leta na rsznih vseuči iščih pri najboliš h strokovnjakih; postal je med tem prvi asistent na otolaringologični vseučijiščni kliniki Ordinira od 11. do 12. ure dopoldne in od 2« do 4. ure popoldnep ob nedeljah in praznikih od od 8. do 9. ure dopoldne v C igaletovi nlici št. 3 (trg pred sodni o). jp|J ____ 10« H^h C. kr avstrijske {g| državne železnice Izvleček iz voznega reda. Wt-l|oot*si tatefl E Odaod ta Maal|aM Oaa. iaL} •OS s)utro>« Osebni vlak v soseri: Trite, jeaaniee, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico, dri. tel.. Trst, c kr. drl iel., Beljak (čes Podroftčico), Celovec r*S0 ajutraj. Osebni vlak s smeri: Grosuplje, Bndoifovo, Stralo-Toplice, Kočcsjc arSO dopoidno. Osebni vlak v smeri: fese* n»cc. Beljak, (čes PodrcSČico), Celovec, Prago, l>isidane, Berlin fSO aspoldns. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. sel, Gorico, dri iel.. Trst, c. kr. dri iel., Beljak, (čes Fodroftčico), Celovec |*ae oeoeldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje, SMS so so i d no. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico, dri. iel. Trst. e kr dri. ioL, Beljak, (čes Oodroiico), Celovec a-aa zvooor. Osebni vlak v smeri: lrittč, losomce. Trasi, Beljak, (čes Podroicico), Celovec, Prago, Draidans, Berlin '. Osebni vlak v omari: Grosspljs, aodollovo, Straia-Toplice, Kočevje, tO ponaot Osobni vlak v smeri: Jesenice, rrbsi, Beljak, Jat. sel.. Gorico, dri. iel, Trst, c ar. dri. iel.. Beljak, juč soln (osa fodroičico) Prago, Draidsne, Berlin. PHaod v L|sibl|aoo 0« 7HZ ajutrojs Osebni vlak is Berlina, Drasdaa Prage, Beljaka, jui. iel, Trbila, Ji Gorice. Trsta, Triiča. a>02 zjutraj: Osebni vlak Is Kočevja, Toplic, Rodolfovega, Groenplja. IKia doaoiono: Osebni vlak is Berlm*, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui iaiB čes Podrošč.co ia Trbii, Gotice, dii SaU Jesenic Triiča. 2*00 popo dne: Osebni vlak is Kočevja} Straie-Toplic, Rodolfovega, Groauplis. avto stoooldno: Osebni slak is beljaka, jrf. iel., Trbtia, Celovca, Beljaka, (čes Podi O* iico). Gorice, dri. iel., Trsta c kr. di iel., Jesen", Triiča. O-dO avaoor: Osebni vlak is Berlina, Drsa* dan, Prage, Celovca, Beljaka, <čes Podroicico), JesesJc. ••sa s.oOon Osebni vlak is Beljaka. Jej. Iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podroicico), Trsta, c. kr. dri. iel., Gorico, dri iel, Jesenic, Triiča 0-07 zvooor i Osobni vlak is Kočevja, Strals* Toplic Rodolfovega, Grosupljs. IhOS sonoOli Osebni vlak is Trbiia, Cslotm Beljaka (čes Podroicico), Trsta, c. kr. sHL iol. Gorico, dri. iel. JusniC v Lfmbrlaoo (drsavos Uuteajt Osebni vlak is dopoldne- Osebni vlak ask is t lp svoOor* Ošabni vssk v C. kr. srtafzs-lslezsliks rsvastsllstvs v Trsta. LD7 C6B J Sliv M s* ssa* raSastrijske strate, « u na stvarni Se Is v ■i. se lak*« Mivajo pri Pazite na to, da kupujete v aaafn prodajalnlcah. SINGER CO. d. d. Ljubljana, Sv. Petra mm šivalne stroje. cesta Ste«. 4. Originalne Gilette klinjc lahko rabimo k najcenejšim in najbolj praktičnim brilnim aparatom .Rot-kappe". Zametnomehko britje brez predznanja, dela prav tako kakor najdražji aparati. Cena z dvojnato klinjo (dve rezi) 3 krone 72 3 dvojnatimi klinai 6 tf ff vin, ti ti kompletno, velefino. ponikljano Brez brušenja, brc/ posnemanja! Aparat vas v kratkem času ne stane nič. ker se izplača sam. Jamstvo: Aparat se vzame nazaj Varujte se ponaredb — Poštnina 30 vinarjev. H. AUER, izvozna trgovina« Dunaj If Wipplingeratr. 15 1Ž. Samo 6 dni iiiri-lii Tirk Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine mmr samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v novi hiši „Kmetske posojilnice14, nasproti gostilne prt „rigovcu". 2940 na debelo lo drobno Sever & Urbanič v Ljubljani : KarijiD trs. tesniti MNwfo csrkve): priporočata svoio najpopolnejšo zalogo zcnejljtoih 5enen kai-or: domačo deteljo, lucemn ali vero deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna ravna semena, mešanice za suho in mokro m I jo, semenski oves Ligovo, zefenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 v., pristno gorenjsko repo, čebnljček. rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd. Cenovnlk požljeva na zaktevo xa- itO*,. 467 B2EK1 je tisti, o kat rem pravi znani In odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. prios" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj ds misliti, je počasi in daje 152 bliičečo beloto in je popolnoma broz duha. Zavitek 1, kg stane gaf/- a o na o -SJSSJ je whL Dobiva se v trgovinah z drogerijami. kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mlnloa, Onnaj, L Mfllkersastei S. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Pol|anakl nasip St 8. Reichova hite- sledilnih ognjišč. Izorstae ia ia imernei s s točno izi Popravila ae ršisjejo. s s umu ziiai unsu s mm otroških vozičkov ia ihMh 4» uillM|te žime. M. Paklč v LJubljani. Rezsmin ssTsnnisn st Josip Rojina krojač prve vrste v it itak nit i glavna poste konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tf omiška zaloga najfinejši! aml. in Irant. specijalitet blaga. : Zavod za anifermiranje.: CO da Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: milo po ae a, s cream po s Mentnol n nataa voda po mm— I KS sobni prašek po 60a; za ohranitev is rast las: lasna votla po i K; da Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Orlovi U i I Ph. Mr. Josip Čižmar =| J v Ljubljani. I Kopojte raopno te domaće izdelke! Odlikovan; Prva fcrarl*** tjornlco hlMlrlM Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Gradišče A. »REK O > •I Priporoča svoje prve vrste, ta solidno narejene pianiste, fc«roj»e>sslfO tudi o vsa podne "C Poprave in ugUsevan)a se izvršujejo točno in račonrjo najceneje Zastonj dobite vzorce najmodernejšega damskega blaga za obleke, kostume, krila in bluze, prekrasnega angleškega cefirja, voala, platnenega blaga in kretona v naravnost neverjetni izbiri. Dalje vzorci platnenega in posteljnega blaga, belega in barvastega, gradla za moško perilo, sifona itd. itd. Samo izvrstno blago« Pro«tmo za naročitev vzorcev pod natančno navedbo naslova in zateljeaib f9 — Največja zaloga in razpošilja ini ca modnega blaga na Moravskem Komenda Janda & Cie. RntOLSBCBO, Mestik* namilil 13. 906 Edina zaloga Izvinih omcrlsklli čevljev. zaloga čevljev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. St. 8440. Razglas. 997 v Ljubljani vršila se bode dne 1. aprila t L ob 10. dopoldne javna pismena ponudbinska razprava pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestn. stavbnega urada. Proračuni, načrti, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva navedene stavbe vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Ponudbe je izročiti do navedenega časa v zapečatenih zavitkih oprem J t ne s 5% na podlagi skupnih preračun jenih zneskov določenim vadi jem. Ponujati je strogo na podlagi razpisanega proračuna in pogojev ter je navesti posamezne in preračunjene skupne zneske v Številkah in besedah. Izrecno se določa, da na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim določbam, potem na take, katere bi se pogojno glasile in prekasno ali naknadno izročene bile, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski. dne 16. marca 1910. Zupanov namestnik: Ivan Vončina. De ca roma okrog doma. broš. Naše domače živali, broš. . . „ Noetova barka broš. . . „ Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „ „ » na lepenki „ Podobe iz živalstva, broš. . . m (Leporello) „ Pavluša in nuša....... Palčki Poljanci....... Radost malih, broš.....„ Snegu Ič i ca. broš......„ . na lepenki . . . „ Trnjeva rožica......, Vesela mladina, broš.....„ Vesela družbica......„ Zlata radost ....... , „ (Lenorello) . . . . Živali naše prijateljice, broš. . „ Modri Janko.......„ Knjige ia slikanje s Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . n » Za kratek čas ... „ » Mladi umetniki . . . „ Mladinski spisi s Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K Andersm: Pravljice za mladino, vez. .......„ Brinar: Medvedji lov. Ćukova gostija, kart. ...... 9 Campe: Odkritje Amerike . . „ Ognar Fr.: Babica. Povest. . m Ogier Janrz: Sreča v nesreči . n Freuenf. Id Jos.: Ven če k pravljic in pripovedk.....„ Gangi Eng. Pisanice . . . . „ » » Zbrani spisi za mladino „ HubaH Fran: Pripovedke za mladino I. in II. iv. a 40 h —•24 —•40 1-50 1-20 2*40 —•80 1-50 1-60 3*60 —•40 1-20 240 —•60 —.80 —•70 —•40 1-50 —-70 2.40 I — 1 — I — 1 — 1-60 1 — —•80 2 — 1-20 —-76 —-40 —•50 1.— —•80 s Knjižica za mladino 21.24 z v. a 13, 14,26.29,30,31 zvez. a 27 in 28 zvezek a . . . V Kapitan Žar ali klet v tihem morju, vez....... Kočevar F.: Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest . . Kosi An t: Zlate jagode. Zbirka basni, vez....... Spisi Krištofa Šmida: Ljudevit Hra*tar: Gobček . . Jozpfat: Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu ....... Slavček ......... Ferdinand........ Jagnje. Starček z gore . . Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj...... Hmeljevo cvetje. Marijina podoba Ludovik, mladi izseljeneec . . Najboljša dedščina. Les ni križ . Roza Jelodvorska, broša . . „ vezan . Sveti večer....... Sto malih pripoved za mladost . Nedolžnost preganjana in poveli-čana....... Nove pravljice iz 1001 noč, vez. Spisi MiSjakovega Jalčka, vez. . Rapi A.: Mladini, vez. . . . *> » Dane, vez..... Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana....... Na rakovo nogo, vez. .... Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino..... 99 —.50 1 — 2 — 1-20 —-80 1 — —•80 —•80 1 — —•60 —•60 —•90 —•80 —•80 —•80 —•80 —•60 —.80 2 — —•80 —•80 —•40 2 — I-1 — 1.— I — —•80 —•80 Narodna knjigarna v Ljubljani Pre*erno»a ulica itev. 7. 85 0002 78 98^0