Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIX. — Izdan in razposlan 3. dne junija 1915.
Vsebina: (Št. 148—150.) 148. Razglas o dopustilu dveh nadaljevalnih prog z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v okolišu mesta Osti in njegove okolice od Osti-Krâsné Brezno v Neštomico in od meje občin listi in Predliee v Trmice. — 149. Ukaz o imenikih poravnalnih upravnikov, ki niso odvetniki ali notarji, in o imenikih preskuševalcev gospodarstva v konkurznem in poravnalnem postopanju. — 150. Ukaz, s katerim se omejuje porabljanje zalog ovčje volne in promet z njimi.
148.
Kasgjas ministrstva za železnice
z dne 22. maja 1915. 1.
o dopustilu dveh nadaljevalnih prog z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v okolišu mesta Üstf in njegove okolice od Ûstf-Krâsné Brezno v Neštomice in od meje občin Üstf in Predliee v Trmice.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini Üstf podelilo dopustilo za gradnjo in obrat dveh nadaljevalnih prog z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v okolišu mesta Üstf in njegove okolice, in sicer od njihove dosedanje končne točke v Üstfli-Krsisném Breznu v Neštomice in od njihove končne točke ob meji občin Üstf in Pfedlice v Trmice.
§ 1.
Za dopuščeni železniški progi uživa kon-cesijonarka finančne ugodnosti, navedene v členih
(älovcmich.)
VI do XII in XXXII, odstavek 3, zakona z dne S. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjenih železniških prog najdalje v poldrugem letu, računaje od današnjega dne, in dodelani železniški progi izročiti javnemu prometu ter po njih vzdrževati obrat nepretrgoma vso dopustilno dobo, ki poteče s 6. dnem aprila 1989. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeni železniški progi, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
80
254
Ista pravica naj se podeli konccsijonai ki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda napravijo in o katerih bi c.. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Koncesijonarka je dolžna poskrbeti za oskrbo svojih v obratu dopuščenih železniških prog porab-ljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njihovih družin in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic in malih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostimi za ude in z vsaj enakimi dolžnostimi za konce-sijonarko kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je gledé uslužbencev, porabljanih v obratu dopuščenih železniških prog, izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne osluž-bence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic in malih železnic, ali pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice, ki se morda ustanovi, ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr., državne uprave.
§ 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih železniških prog ravnati po vsebini te depustilnice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter po obstoječih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadô v bodoče, naposled pa po tein, kar zaukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
V ostalem je na skraja imenovani nadaljevalni progi zmislu primerno uporabljali določila
§§ 4, 6 do vštevši lU, 12, 13, 16 in 17 razglasa z dne 7. aprila 1899. 1. (drž. zak. št. 73) in § 6 razglasa z dne 10. oktobra 1912. 1. (drž. zak. št. 201).
Forster s. r.
149.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumn z udeleženimi ministri z dne 29. maja 1915. 1.
o imenikih poravnalnih upravnikov, ki niso odvetniki ali notarji, in o imenikih preskuševalcev gospodarstva v konkurznem in poravnalnem postopanju.
Na podstavi § 146, odstavek 3, konkurznega reda ter § 30, odstavek 3, in 31. odstavek 3, poravnalnega reda (cesarski ukaz z dne 10. decembra 1914. 1. [drž. zak. št. 337]) se ukazuje:
I. Imenik poravnalnih upravnikov.
§ i.
Da se rabijo, kadar se izbirajo poravnalni upravniki, ki niso odvetniki ali notarji, morajo poravnalna sodišča sestaviti imenike pripravnih oseb, in sicer za take skupine podjetij in opravilnih strok, pri katerih se ne dogaja le posamezno, da se uslavijo plačila.
§ 2.
(1)	V imenik se smejo vzprejeti le neoma-deževane, zanesljive in opravila vešče osebe, ki so izjavile, da so pripravljene prevzeti službo poravnalnega upravnika.
(2)	Tak poravnalni upravnik mora biti usposobljen reševati v § 31, odstavek 1. poravn. r. oznamenjene naloge, zlasti nadzorovati dolžnikov opravilni obrat in, ako treba, sam poseči vmes.
(3)	Ženske niso izključene, da se vzprejmejo v imenik.
§ 3.
Imenik je sestaviti ločeno po posameznih opravilnih strokah in za najvažnejše kraje okoliša
zbornega sodišča, v katerih se ne dogaja samo posamezno, da se ustavijo plačila.
§ 4-
(1)	Zborno sodišče prve stopnje naj izprosi za sestavo imenika predloge gledé:
a) trgovinskih in obrtnih ter rudniških podjetij od trgovinske in obrtne zbornice;
h) kmetijskih in gozdarskih obratov od kmetijskih glavnih korporacij dežele;
c)	mestnega zemljiškega posestva od političnega okrajnega oblastva in, ako gre za mesto s svojim ustavom, od predstojnika (župana) občine ;
d)	podjetij civilnih tehnikov od inženirskih zbornic.
(2)	V zaprosilu za predlog je določiti za predložbo rok, ki ne presega dveh mescev, in navesti, v katerih glavnih skupinah podjetij in opravilnih strok in v katerih krajih se ne dogaja samo posamezno, da se ustavijo plačila. Ako je mogoče, je navesti tudi število oseb, ki jih je predlagati za posamezne skupine podjetij in kraje.
§ 5.
(1)	Za predlog zaprošeno mesto naj poizveduje, kar se mu zdi pripravno.
(2)	Razen tega je korporacijam in društvom, ki zastopajo interese določnih skupin podjetij ali poklicev ali imajo namen varovati interese upnikov ali dolžnikov, dano na voljo staviti predloge na mestu, ki je poklicano podati predlog, ali ako je že podalo svoj predlog, neposrednje na zbornem sodišču prve stopnje. V tem primeru mora zborno sodišče prašati za mnenje o tem mesto, ki je poklicano podati predlog.
(3)	Predloge je urejati ločeno po posameznih opravilnih strokah in obsegati morajo navedbo imena in priimka, poklica ali opravila, stanova-lišča in, ako je treba, katere jezike zna predlaganem
§ 6.
Zborno sodišče prve stopnje naj pošlje došle predloge v § 4 oznamenjenih mest politič-
nemu deželnemu oblastvu, kolikor pa gre za rudniška podjetja, rudniškemu glavarstvu s prošnjo, da bi izrazilo svoje mnenje, zlasti o zanesljivosti predlaganih oseb.
§ 7.
(1)	Uporabljaje došle predloge, mnenja in izjave naj zborno sodišče prve stopnje sklepa v senatu, sestavljenem po § 36 z. o o. s., po svobodnem preudarku o sestavi imenika poravnalnih upravnikov.
(2)	Zborno sodišče lahko zahteva pred svojo odločbo od okrajnih sodišč vsa pojasnila, ki se mu zdé potrebna.
(3)	Zborno sodišče lahko vzprejme v imenik z njihovo pritrditvijo tudi osebe, ki niso imenovane v predlogih, ako je dognana njihova pripravnost (§ 2). Ako je treba, je izprositi mnenje mest, ki so poklicana podati predlog.
(4)	Zborno sodišče mora imeti imenik odprt na obči vpogled.
§ ».
(1)	Imenik je novo sestaviti vselej po petih
letih.
(2)	Nadalje ga je po potrebi popravljati in dopolnjevati toliko, kolikor so odpale v imenik vzprejete osebe, kolikor se naj izločijo iz imenika, zlasti ker se niso izkazale, ali iz drugih razlogov, ah kolikor smatra sodišče, da je potrebno pomnožiti v imenik vpisane upravnike.
(3)	Kadar se imenik na novo sestavlja ter kadar se vpisujejo novi upravniki, je ravnati tako kakor pri prvi sestavi imenika.
§ 9.
(1) Posamezne osebe se ne obveščajo o vzpre-jetju v imenik ali o izločitvi.
(Ž) Odločbe sodišč, s katerimi se osebe vzprejemajo v imenik ali izločajo iz imenika, se ne morejo izpodbijati s pravnim pomočkom.
§ 10.
(1) V imenik vzprejete osebe smejo odkloniti svojo postavitev za poravnalne upravnike le iz
tehtnih razlogov; presoditi jih pristoji poravnalnemu sodišču. Ako se postavljenec brez zadostnega razloga brani prevzeti službo ali jo opravljati, ga lahko sodišče črta iz imenika.
(2) V imenik vzprejetim osebam je prepovedano izven svojega delovanja imenovati se „poravnalni upravnik“. Kdor ravna zoper to, se črta iz imenika.	,
§ H-
Imenik poravnalnih upravnikov ne veže sodišča, kadar postavlja upravnike, temveč služi le za pripomoček, da se olajša izbira.
II. Imenik preskuševalcev gospodarstva.
§ 12.
(1)	Konkurzna (poravnalna) sodišča lahko sestavijo in pišejo imenik oseb, ki so zaradi poznavanja opravila in zanesljivosti in zaradi svoje posebne izvedenosti pripravne, da se jim poveri preskušnja gospodarstva dolžnikov v zmislu § 146, odstavek 2, k. r. in § 31, odstavek 2, poravn. r.
(2)	Določila §§ 1 do 11 je zmislu primerno
uporabljati na sestavljanje, pisanje in porabljanje imenika preskuševalcev gospodarstva.
§ 13.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Hochenburger s. r.
150.
Ukaz trgovinskega ministra, poljedelskega ministra, ministra za notranje stvari in ministra za deželno bran z dne 2. junija 1915. 1.,
s katerim se omejuje porabljanje zalog ovčje volne in promet z njimi.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukaznjc tako:
§ 1.
Od časa, ko dobi moč ta ukaz, se smejo sirove ali le prane ovčje volne (vštevši striženo volno [zaklanih živali]) podelovati le za izpolnjevanje vojaških dobavnih naročil. Vsako drugo podelovanje ovčje volne, izvzemši porabljanje za namene domače industrije, ki ostane tudi nadalje prosto, je dovoljeno le z dovoljenjem trgovinskega ministrstva.
Od teh omejitev' pa so izvzete tiste zaloge ovčje volne, ki so dne, katerega dobi moč ta ukaz, že v fabriških obratih in so neobhodno potrebne, da se vzdržuje obrat v dosedanjem obsegu prihodnjih 14 dni.
Določila prvega odstavka se vrhutega ne nanašajo na volno crknjenih živali, na strojarsko, krznarsko in umetno volno ter na odpadke volne. Te tvarine se smejo tudi v bodoče svobodno podelovati za poljubne namene.
§ 2.
Ovčja volna (nečiščena volna, volna prana na živalih, prana z roko 7in fabriško prana, strižena volna [zaklanih živali], strojarska volna, volna
crknjenih živali, krznarska m umetna vom ™ter odpadki volne) nepodelana se sme od mesta, kjer se hrani, dalje prepeljati z železnico, ladjo, motornim vozilom ali vozom (izvzemši poštni promet), v kraj, ki je izven mesta ali občine, le, ako se to prej naznani trgovinskemu ministrstvu, na podstavi prevoznega potrdila tega ministrstva. Prevozno potrdilo podeljuje trgovinsko ministrstvo:
a)	v vseh primerih, v katerih se pošilja nečiščena volna, volna prana na živali, prana z roko in fabriško ter strižena volna (zaklanih živali) v javne skladovnice ali pralnice volne lastnega državuega ozemlja in v take fabrike, podelujoče volno, ki je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ter v deželah svete ogrske krone, ki sc izkažejo z izkaznico c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. ministrstva za deželno bran ali kraljevega ogrskega honvedskega ministrstva o primernem ob času zaprosila že prejetem vojaškem dobavnem naročilu in o določitvi ovčje volne za njega izvršitev;
b)	za pošiljanje volne crknjenih živali, strojarske, krznarske in umetne volne ter odpadkov volne, ne da hi bilo treba za to predložiti izkaznice v točki a) imenovanih ministrstev;
c)	po preudarku trgovinskega ministrstva v drugih ozira vrednih primerih.
V prvem odstavku lega paragrafa omenjeno naznanilo in potrdilo ni potrebno za prevažanje ovčje volne z vozom ali motornim vozilom od mesta, kjer se strižejo živali, v- svoje domače skladiške prostore pridelovalčeve.
§ 3.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denar-
nimi kaznimi do 500 K ali z zapornimi kaznimi do 6 mescev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Georgi s. r. Schuster s. r.
Heinold s. r. Zenker s. r.
(SloveniBcU.)
â