narodskih v F reci Odgovorni vrednik JDr. ďame* Mšleinvei*. Tečaj sredo julia (sredoletna) 1852 List &41 Ob posvećenju spominha dr. Pre sema v Krajnji 3. julia 1852. Non omni s morior Ovid. Postavite spominek na mogili ! Ker tu počivajo kostí Prešerna Ki jih izročil materi je mili Poplaćati ji zadnji dolg. Nezmerna Krepost njegovemu je umu bila, V ponos narodu , domovini v slavo. V zibeli ga je je obiskala Vila, Ovila mu z beršlinom nježno glavo V svetišce svoje Stvarnica peljala Odločila mu je obilo dote, > ? S perišcem polnim ga obdarovala; Odperla Zorja mu je hram krasotě. Zamaknjen gledal je danic bleščobo Zamaknjen čul nebeske melodije V okrogu obdan z nadzemeljsko svitlobo Pa grenka žalost se mu v serce vlije Ko vidi svoje brate zapuščene, ? ? lastnega naroda $ kar Ie ka) požene Teptané od sil Ko vidi, da v Zatreti se zaklela je osoda Poprime gosli in udari v strune Udari v strune milo jokajoće, Slovencu serce vsacemu přesune, Užge mu v persih plam ljubezni vroče Za domovino blago, krasno, milo, ? Kog Raztergala derzna tujka oslepila ? domovine krilo ? > ? Med protivnike nazega vverst On nam nebo oblačno je razjasni Zarasceu pot potrebil v hram nai Berleco ptujstva lešerbo ugasnul Zasadil rožo na bregovih Save Ki bo imé njegovo se častila, Ko ti spominek rija bo razjedla Ko davno nas bo hladna zemlja krila Na prestol stari spet se Slava vsedla Postavite spominek na gomilo! Da potnik mimgredé pripogne glavo, Da poznih vnukov sem priroma obilo Obhajat pevca neumerlo slavo ! > C r Mal se je letos ftut eto vu v ca m bati ? Letošnje leto je čudno leto — beremo v 36. Jistu kmetijs. časnika Štajarske družbe — ko smo že popolnama obupali in se tresli, da bo letinaso pet slaba 5 razun rezi se je agloma vse preobernilo obeta obilnih pridelkov dokaj Polj je zaostala, za to se je veliko sena prićakovalo nakosilo se ga pa je veliko manj, zlasti tam kjer so senozeti bolj suhe. y y Zna kdo rêci: ^.iic* mv^.. kar je merve od manj, »u F« toliko bolji, zlasti ker je bila tako lepo ob suhim domu spravljena. Res je: dobra mèrva vec zda, kot slaba in se ali naši pôsli ne véjo bo pa tedaj manj potřebuje in ne marajo za to resnico ; oni ne merijo klaje po tecnosti, ampak le po koših ; naj bo klaja dobra ali slaba, to jim je vse eno : tudi ne porajtajo na to: ali bo imela živina prihodnjo spomlad kaj vžiti , bo že gospodar skerbeJ, da bo klajo ali ne kupil 5 ces y če je zmanjka. Če bo pa jesen kakor se kaže tudi tako suha kakor poletj e, se bo pa o tave še manj na kosilo, kot sena, in bati se nam je potem takim pomanjkanja klaje! Umni kmetovavec zmiraj ravná po prego voru: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal u sli tedaj že zdaj ne na prazno zdihovanje y mt y ampak na pomočke, kako bi odvernul prihodnjo nadlogo ali jo saj pomanjšal. Pomoč, si o tem pomagati, pa tudi ni teška ce imamo le resnično voljo si pomagati. Turšica ali koruza, kraljica vsih sadežev, y Ce se po reži je tudi nar bolji pomoćnica o sili. ali pšenici ta mesec na pognojeno njivo seje bo do mesca oktobra do čevlje visoka zrasla in 600 centov sirove ali 120 centov suhe klaje na oralu dala. Če kmetovavec vé, za koliko premalo je sená přidělal, bo potem lahko prerajtal, koliko oral ima s turšico za klajo obsejati, dâ ho dovelj piče za živino imel. Sejte tedaj manj ajde, ki lahko spodleti; sejte tudi manj repe, ktera le malo zda; namesto nju pa sejte vec turšice, in klaje manjkalo ne bo. fT V • i y• * • 1•i y Kdor si pa turšice za sćme ne more omisliti naj seje prosa in obvaroval se bo nadloge. Ce bi pri nas več zimskiga graha sadili, bi se dal tudi ta za živinsko pičo v jeseni saditi, ker bi že zgodej drugo leto se zamogel za klajo žeti. Kako pa se da veliko pridelane turšice posu šiti? kozolcih, ali na podih ali druzih zračnih krajih, kamor naj se redko položi. Tudi se da opresna (frišna) turšica, kakor zelje, v zidane in z dilami In kaj se nam je pri tako veselim stanji polja in zadelane jame vložiti, nasoliti in terdo pohoditi in todi Vinogradov bati? bo vprašal marsikteri kmeto yavec. Bati se je nam, da bi nam ne zmanjkalo insk klaj taka kisljata klaja živini pokladati; le pozabiti se da se zraven tega živini tudi suhe klaje ne sme Sila naglo je spomladi vse rasti začelo ; trava (slame) dajè in dosti piti. na senozetih je o tednih čuda velika zrasla ali Tako naj ravná, » UIUU , UK po babje javkal in to žil: kaj bo, kaj bo! kdor ^ ^ / WVUUIII VIA vlU ▼ vll AO mJ 1 Q Ml d ^ dl tistatrava, ktera sespodna mala trava imenuje mož, ne pa da bi — 214 — Mátnefijske shusnje. V (Ce se krompirju perje ali krompirjevec po-reže), je pridelk po skusnjah dr. Hlubek-a toliko manjši, kolikor bolj zgodaj se je to storilo. Na 30. verstah se je přidělalo 219 funtov krompirja, kterimu je bil krompirjevec 2. augusta požet, — na ravno toliksnih verstah se ga je přidělalo 242 funtov, kterimu se je pa perje še le 18. augusta odřezalo; kjer se je krompirjevec pustil, se gaje na ravno tolikšnim zemljišu přidělalo 356 funtov. Je krompir gnjil in se mu je perje po tem odřezalo, ko je že odcvetel, sta bila od 100 ko-maj 2 bolna, — se mu je ob èasu cvetja pořezalo, je bilo bolnih od 8 od 100, — će se mu pa perje ni pořezalo, je bilo med sto 10 bolnih; — tedaj bolnimu perje odrezati pomanjša gnjilíno. Novi kazenski zakonik. (Konec.") Pod francosko vlado so v naših krajih (ne-kdanje ilirske dežele francoskega cesarstva) francos ke postave moč dobile; po dokončani vojski pa je bil sopet austrianski kazenski zakonik leta 1803 vpeljan, ki je na Krajnskem, Koroškem, Přímořském in v Teržaškem mestu po vis jim dvorním dekretu 20. sept. 1814, na Istrianskem in v Rek i pa s patentom 24. aprila 1815 veljavnost zadobil. Kazenski * zakonik leta 1803 je v bistvenih rečéh popravljen; natajnčniši in skerbniši razloči hudodelstva in teške policijske prestopke, ojstrost poprejšnih postav je olajšana; odvzetjepre-moženja je čisto odpravljeno, in pri policijskih pre-stopkih je tudi redno preiskovanje in ravnanje pred-pisano; — sčasoma je pa vendar treba bilo zavolj spremembe okoljšin in v posebnih primerlejih novih razlag in mnogih pristavkov. Število novih, dvom-Jjive postave semtertje razjasnujočih ali razširjajo-ćih ukazov je malo po malo tako naraslo, da je pregled vsih že težaven postal, in da se lahko pozabiti dajo, ako se v red ne spravijo. Hudodelstva so ostale v oblastnosti (pristojnosti) sodnij, policijski prestopki pa politiškihura-dov; tudi obravnovanje je ostalo po preiskavnim rav-nilu (inquisitorisches Verfahren) in v vsemskrivno. Cela preiskava je le pismena bila, in sodniki so samo po aktih in po predpisanim dokaznim pravilu sodili. Preiskavni sodnik je bil tožnik, zagovornik in clo tudi sodnik obdolženca; preiskava pajemno-gokrat posebno v bolj obširnih primerlejih več let terpela. Pravoslovci in učeni možje so tedaj vidili, da ta postava, posebno red ravnanja ni sedanjim časom primerna, in da je poprava kazenske pravde silno potrebna — pa še le dogodbe leta 1848 so vlado napotile skerbniši na popolno prenaredbo postav, posebno pa kazenske pravde, misliti. V izpeljavo osnovanih pravil javnosti in ustnosti, zatezne pravde in porot je bil začasni red pre-iskovanja in obravnanja izdelan, in že s patentom 17. januarja 1850 razglašen, po kterem je s pervim juliam 1850 drugi odloček pervega, in drugi odloček druzega delà kazenskega zakonika od leta 1803 (ti obsežejo poprejšno sodno preiskavo in obravnavo hudodel in teških politiških prestop-kov) z vsimi njima pozneje dodanimi ukazi, svojo moč zgubil in nov začasen red kazenske pravde veljavnost zadobil. Tudi je bilo ukazano, da se imajo kažnjive djanja po njih pristojnosti v hudo- delstva, pregreške in prestopke razdelitiin tako imenovati. Cesarski patent 31. grudna 1851 je porote fsodnje prisežnih mož) overgel in javnost ali očit-nost obravnav omejil in tudi naznanil, da bode kázeňská pravda v celim cesarstvu veljavnast zadobila. Cesarski patent 27. maja t. 1. je tedaj pre-narejeni kazenski zakonik razglasil, kteri ima. kot edina postava za kaznovanje hudodelstev, pregreš-kov in prestopkov 1. septembra t. 1. ne samo v tistih deželah, kjer je dozdaj kazenski zakonik leta 1803 v moči, ampak tudi na Ogerskem. Hor— vaškem, Slavonskem in Horvaškem primorju, na Erdeljskem, v Serbski vojvodini, Temeškem banatu inKrakovskem ve-ljaven postati in imajo vse v imenovanih deželah dozdaj veljavne postave, zaukazi in navade, razun za c. k. vojaštvo in za vojno granico obstoječih posebnih kazenskih postav, svojo moč zgubiti. Novi kazenski zakonik 27. maja tega leta je pomnoženo izdanje pervega odločka pervega in pervega odloćka druzega delà kazenskih bukev leta 1803 z vsimi v novi red postavljenimi pozneje dodanimi razlagami, pristavki in prenaredbami. Vse kažnjive djanja so razločene v hudodelstva, pregreške in prestopke in le taisto se ima za to imeti in kaznovati, kar kazenski zakonik izrek-ljivo za hudodelstvo, pregrešek ali presto-pek doloći; ravnanje in kaznovanje druzih prestopkov ostane tedaj kakor dozdaj za to odloce-nim oblastim. Bistvena prememba v tem obstojí, da so vse zoper tiskarsko postavo storjene djanja zakoniku vverstene, in da ne bodo prihodnjič po tiskarski postavi 13. marca 1849 kakor tiskarski pregreški, ampak po tem novim zakoniku kakor hudodelstvo, pregrešek ali prestopek kaznovane. Scer so še vverstene nove zapovedi s posebnim ozirom na skušnje in politiške prigodbe ravno pretečenih let; na priliko v poglavji o hudodelstvu velke izdaje in motenja javnega pokoja in občnega reda; pomnožen je zakonik posebno v poglavji o javni posil-nosti, in sploh so prenarejení ali poboljšani mnogi paragrafi, postavim, pri hudodelstvih p o nar ej e javnih zaupnih listov, posilne nečistosti, umora, teškega oškodovanja na životu, tatvine itd. kakor tudi v drugem pregreške in prestopke zadevajočem delu zakonika. Kazenske baže so pri starim ostale, zoj s trenje kazni ječe je pa v tem premenjeno, da novi zakonik sopet te le s no strahovanje, to je, te-penje s palico ali šibo, terdo ležiše (gole deske) samotno ječo ali vozo, samotni in temni zápor za-ukaže. Tudi pri pregreških in prestopkihse zamore telesno strahovanje vender le v postavi odločenih primerlejih in samo zofjer posle in take osebe, ktere od dnine ali tednine živijo, za po-glavitno kazen nakloniti, kar je bilo dozdaj po patentu 22. maja 1848 prepovedano. To so ob kratkim nar poglavitniši premembe novega zakonika in samo še opomnimo , da se v dva delà loči; pervi del obseže zapovedi o hudodelstvu od §. 1—232, drugi pa pregreške in prestopke od §. 233—532. Dozdaj je novi kazenski zakonik samo v nemškem jeziku natisnjen, slovenski zakonik ima po uradnem naznanilu do konca tega mesca na svitlo priti, in nadjamo se, da ga bodo Slovenci marljivo prebirati, da v vsih djanjih po volji postavodajavca ravnajo in se tako kazni obvarjejo. )J—r. 215 Wtbor kmetijske in obertnijske poglavar: Kar tisto letno plačílo zadene, ktero na Šta jarskim od deželnih stanov dobiva, ni dvomiti, da jobo tudi prihodnje Krajnsko deželno namestništvo dovolilo v družbe v JLjubijani M. Julia. Ko so se svitli nadvojvoda Janez proti poldese- prid domaćima kmetijstvu, ceravno dohodki Štajarskih i V . tim pripeljali z gosp. dezelnim poglavarjem grofarn Cho- stanov so veliko veliko veči od Krajnskih predsednik kmetijske družbe z vsimi in jih rinsky-tam, jih je odborniki spodobno sprejel v veži mestne hiše Kar d S9 prašanje vtiče spremit v dvorano, kjer so zbrani udje (blizo 70) pri- čakovali gosp. nadvojvoda. Predsednik kmetijske in obertnijske družbe gosp. Fidelis Terpine je pozdravil s serčnim nagovoram nadvojvoda besedo so povzeli gospod imate Krajnci gotovo tudi za iz delovanje cevi pripravno glino ali ilovco : če bi si omi slili mašino, ki velja okoli 500 gold opravili. - •• i menda bolje Kar tre slavniga gospoda, in rekel, oa je da • * --------------7 — veselje preljubljeniga voda še sedaj gotoviga od8Vru.« ni nadvojvoda danes med sabo imeti tolikanj veči, ker ga hitro bojo o tem natanjčniši izvedenja dobili, družbi vidimo pervikrat po prestani hudi bolezni, in scer po- natanjko na znanje dali, polnama zdraviga in krepkiga. Ker je vsak zbor govori gosp. predsednik na dalje — kterimu ste Vi, visoki gospod, predsednik bili, nova veselejší dôba našimu kme- vprašanje vtiče, ne morejo svitli voj dati bojo pa, kakor Zbor se je zahvalil svitlimu nadvojvodu za přejeto poducenje (Dalje sledi.) tijstvu bila, bo taka gotovo tudi danes, v kterim Vas bomo prosili za svčt v marsikterih važnih rečéh kmetijstva. Gosp. nadvojvoda so blagovoljno sprejeli ta nago-po kterim je začel družbe tajnik dr. BI e i we i s tištim obdelovanju mokrih in merzlih zaderah društva sv. JfMohora 20. janija t. I. se je po naznanilu „Bčele" zbral vor 5 govoriti o več reči z e m 1 j i s (senozet ali njiv) , pri kterim se na umetno vizo glinjaste cevi (rori) pod zemljo poloze, da po njih voda odteka, sapa skoz nje piha, se zemljiše osuši 3 razdelke razpasti : 1) v verozakonske bukve Celovški odbor društva sv. Mohora. V tem shodu seje obravnovalo in sklenilo, zmed kterih sledeče posnamemo : ' Bukve, ktere misli društvo izdajati, imajo sploh v 2) in ogreje m nerodovitna zemlja v rodovitno spremení. v poducivne in kratkocasne reci, kot povesti y Ceravno prav za prav ta znajdba ni nova vV ¥ vunder pesme itd. za solsko mladost; 3) sploh v literarne V ti vizi r U M |IIU> l/ »V 'I» '»» že krog in krog v imenovanih de pretrese, in na Rusi ravnajo in so tudi v našim cesarstvu že ravnati poprosi odbor vse slovenske pisatelje , enake delà društvu začeli, ni bila nekdaj znana, sedaj pa slovi pod imé- pošiljati, da jih nam drénaže želab. ce jih primerne najde tisniti da. Vselej mora vendar pristavljeno biti, pod kterimi pogoji spisatelj svoj rokopis društvu prepu Ker je naša kmetijska družba iz časnikov zvedila, stí. Ker se bo sedaj najpoprej „ži v le nje svetnikova za sedaj verozakon- m V) sveto pismo" izdalo, bi bilo y da je sedaj na Stajarskim tak umetnik iz Nemskiga, ki je že neki veliko močimo senožet gosp. nadvojvoda in skih bukev kmalo zadosti ; želeti bi bilo posebno tacih druzih posestnikov zdrénažil, je vprašal dr. Bleiweis ki v 2. in 3. razdelk spadajo. v iménu družbe Njih cesarsko visokost: Društvo se je pogodilo z gosp. Placidom Ja- Ali bi ne přišel tudi na Krajnsko tisti umet- vornikom za že izdani pervi del njegovega sv. pisma (I. Mozesove bukve) in ga bo boljši kup prodajalo. Da- lej se je g. Javorník zavezal, sveto pismo tudi dalej izdelovati. Se ima odbor na vse slov. vis. poglavarstva in ško- po nik, ce bi se kteri posestniki oglasili za to važno pravo svojih zemljiš? 2) Ali bi bolj kazalo si omisliti tisto mašino, ktera iz gline izdeluje imenovane cevi (rore), ali si pa iz Štajarskiga naročiti že ondiv izdelanih? 3) Kaj so skušnje na Stajarskim v tem učile: ali je drenaženje zlo drago ali ne? Na te vprašanja so prijazno odgovorili svitli nadvojvoda tole: Umetnik, kteriga smo udinjali iz Nemškiga, še dosihmal ne drénažuje naših senožet, ampak jih brezdre- fijstva s prošnjo oberniti, da bi društvo razsirjati poma gale. Dalej se bo naše društvo tudi z druzimi enacimi društvi^zvezalo. Vodja naznani, da je sedaj 477 udov, in da je društveni denar v hranilnici vložen. Za društvo so donatisnjene knjige: Blago mir puščavnik, v 1000 iztisih, Poveetnica go naže na suho devlja, vunder je tudi izveden v drê- riške nadškofije od F. Bla žica u 600 iztisih • « • « V « • . « . . /\ * 1 I *1 _ __ J /V/\/\ • • _ •!_ 1_ A___• _ _______ nazi. 600 Stajarski deželni stanovi mu plačajo na leto 50 šolskih pesem v 1000 iztisih, h kterim se vendar ga pa hoče za svoje senožeti vdinjati, še napévi v Gradcu litografirajo. Povest Bla go mir puščavnik bo veljala za neude po bukvarnicah 30 kr. Povestnica gor. nadškofije se bo vendar fl. ; kdor si mu plača vožnino k sebi in nazaj in pa 2 gold, na dan. Kdor ga imeti hoće, se mora pri odboru kmetijske družbe sr. oglasiti, in po redu naročila gré od eniga do dru- samo udom dajala ; sicer se po bukvarnicah ne bo pro } ? ni dvomiti; morebiti dajala. Cena šolskih pesem se še ni mogla določiti. Te knjige se bodo vsaj do srede mesca jul razposlale in scer za t fije lét odboru za vsaktere sko zïga. Kdaj bo na Štajarskim vse opravil, se ne vé da bi tudi na Krajnsko hotel priti bi se mogel tudi kak umen člověk iz Krajnskiga k njemu učit poslat; v vsim tem bi se bilo nar bolje z gosp, dr. Hlubek-am pogovoriti. Temu je přistavil g. deželni dot naj si jih vsakdo sam preskerbi. Prihodnje léto ee bo vendar v tej reči vse drugači ravnalo in scer ta za vse ude, ki v dotičnej škofii prebivajo. Od on **) Vec Dri (izgo bomo pri drugi priložnosti govoril Vred d) je angleěka beseda iu pomenirov ali graben, v kteriga so glinjaste cevi ali rori položeni; beseda drénaža (drainage, draining) pomeni umetnost kole : vsaki ud bo moral pri pristopu naznanje dati, kako da jih hoče prejemati. Da jih bodo vendar ud! tega cevovanja, — d pokladati in takó vodo odpelj brez vsih daljih potroškov dobivljati zamogli, se bodo (drainen) pa itd prav da Ker je zemljo vsakim slov. městu kak knjigar najel in knjige za vsa bolj P besede, ki so h jezicih navadne tudi v slovenskim obderžimo, da se tako lože ed > S razu m nocemo novih besed kovati ohranimo izvirno angleško ín d ru- , ampak Vred. kega uda tistemu knjigarju pošiljale, po kterem jih hoce prejemati. Kdor jih hoče vendar po pošti dobivljati, bo moral poštnino sam plačevati. Za tekoče leto tega ven dar ni mogoče poskerbeti, ker ne vémo, kam jih udi — 2L& — želé. — Dalej se bodo knjige vsakega četvertletja raz-posiljale. Veliko delo „Gofine", ki se ravno tiskati jame, se ima v 2000 iztisih na svitlo dati. Duhovni ogovori (pridige) od g. Kafola in Sti-biela se imajo vis. Labudskemu škoíijstvu v pregled poslati. __- il í ! : Noviéar iz s tor ans hi h hra jev. Iz Krajnja.. Posvećenje Prešernoviga spominka. Tretje leto zeje nastopilo, odkar se je truplo preslavniga pesnika položilo v tihotno prebiva* lišče pod merzlo» odejo zemlje. V věčno pokojnost je odšel 8. februarja 1849 dr. France Preš er in, kije tako marljivo,, tako milo prepéval po Slovenije okrajini, ki je tako mično doneče strune prebiral, da krepko v ganjenih sercih rojakov odmevajo, — da se v daljnim času bojo s čudovitim glasam donéle krog in krog. — 0-terpnela je roka mojstrova, zadeta od nemile smertne sile, in struna, ki je v sebi krila nebeski glas, je utihnila, utihnila na večno! — Ali začujeno petje prezgodaj umer-liga pesnika se ni razgubilo, razlegaje se dalječ krog in krog po domaćim planu; — krepkeji in krepkeji pri-haja zaglasje bobnečih strun, in telesne odmerlosti ni nasledvalo smutno pozabljenje, nikakor ! — le čversteji življenje razvija krasna stvaritev pesnikova in sluto imé Prešernovo ne propade v žalno tmino, — z zlatimi, vedno svetlimi čerkami stoji zapisan Pre seri n, velečasten ponos drage matke Slave, ktere verni sinovi so, odmerlimu s pravo hvaležnostjo udani, postavili na grob krasen spominek, kteri je bil v saboto 3. julia slovesno posvećen. Ceravno priprostiga brez posebnih kinćarij gaje vender umetavna roka kiparja Tom an-a prav zalo in nekako resnobno oblikala, da se sleherniga prihodnika oko ob njegovim pogledu raduje, — zares pravi kinč krajnskiga pokopališča! Izdelan je iz prelepiga marmeljna, pisano-rudečkastiga, ki ga je hranila v svojim krilu domaća zemlja. Oblika spominka je bizantinska, visoka, s križ- cam na verhu; stiri enake, ne preširoke plati ga obda-vajo ; na sprednji, ktero zgoraj kinči zlata lira, stoji vsekano: Dr. France Proserin, rojen v Verbi 3. decemb. 1800 umerl v Krajnji 8. febr. 1849. Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domaći de truplo leži. Na nasprotni strani pa, okinčani z zlatím ven- cam , se bere : pesmih tieumerlimu• Prisvetil je tvoj duh nam iz nočil »A1 roži so le kratke ure dane«. Za tabo zgodaj nam oko rosi — Na grob, kjer tvoja struna mila Je umolknila. A1 tvoj pepél naj tihi mir pokriva! De ravno hitro vzet, veliko si končal. Objema te mladika večno živa. Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo serce tvoja struna mila Mu budila. (Konec sledi.) Iz Ljubljane. Svitli nadvojvoda Janez so že pisali iz Gradca predsedniku kmetijske družbe g. Ter-pincu zastran nekterih v Ljubljanskim zboru posvetova-nih reći, in so pristavili, da so prav srečno v Gradec prišli. Zivijo! — V današnjim „oglasniku" je natisnjen izpis sejniga zapisnika Ljublj. kupčijske in obertniške zbornico od 16. dneva pr. m. — Učenik slikarstva gosp. Steinfeld iz Dunaja je bil na poti v Terst pred ne-kimi dnevi spet 4 dni v Kam niku. obrisati naše veli-čanske snežnike ; ali škoda, da jih je le en dan čiste brez oblakov vidil. IVovicar iz mnogih hrqjev. Pri novim društvu, ki se je ravno osnovalo na Dunaji za bolji rejolanú in konoplje v našim ce-sarstvu, se je vdeležil svitli cesar z 40 delnicami ali akciami po 500 fl., kar znese skupej 20.000 fl. — Ra- dovedno se pričakuje nova postava za ženitbe ali zakonski stan, ktera se je te dní cesarju v poterjenje predložila; kakor se sliši, bo v vsih zakonskih zadevah cerkovna oblast veliko veči, kakor je dosihmal bila. — Tudi ministra vojništva in denarstva sta se podala 1. dan t. m. v Pešt k cesarju. — V Benetkah so te dní zaperli več nepokojnih ljudi. — Nek Amerikanecje važno reč znajdel; namest da bi se hlaponam na železnici kurilo, jih bo mašina gonila z zrakam ali sapo napol-njena. Poskušnje so se dosihmal tako dobro obnesle, da neki ni dvomiti nad tem ; unidan je na neki železnici s tako zra-èno sesalico (Xuftpumpe) 8 ljudi v 6 minutah 4 angleške milje delječtirai. — Tudi naParskim imajo živinsko sol, ki obstojí i z 4 8 % delov čiste kuhinske solir iz 48»/a kamnite soli iz Berchitesgadna, iz 2 delov ru-dečiga železniga okisanca in 1 delà pepela; cena ji je le tretjína navadne kuhinske solí. — Po ukazu cara Miklavža bo prihodnje leto v Moskavi na Rusov-skim velika obertnijska razstava. — 1. dan t. m. je raz-pustila kraljica Angleška deržavni zbor; volitve za novi zbor se bojo kmalo razpisale; te nove volitve boju veliko pomenljive za vlado Angleško in včs svet. — Arab ci v Algerii v severni Afriki so se spuntali zoper Francoze; vunder je punt v Boni že zatèrt ; pri gla-varjih punta so dobili tako imenovaniga ognjeniga ekra-teljna (Hollenmaschine), to je, strašno morivno puso, ktera ob enim streljaju sila veliko pokončá. — Kako si Kitajci lepo vreme delajo, naznani misionar Lecomte v potopisu po Kitajskim takole : Če Kitajcam nagaja de-ževno vreme, da jim žuga rajževe poljá pokončati, zač-nejo v nebo s topovi Cka»onO etreljati; strel pretrese podnebje in přežene oblake , da se zvedri. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.