lil. številka. Ljubljana, četrtek 15. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dau, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejetnan za a v a tro-o # e rs k e dežele za celo teto 16 gld., za pol I ta 8 el B» četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. : o kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni bc računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in »a dijake velja inižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba" O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši Nemškutarji v opoziciji zoper vlado. Vendar je res! Naši nemškutarji so se res okorajžili! Oni stopajo v opozicijo mej .neodvisne1' proti-vladne ustavoverne elemente! Oni se čutijo tako okrepčana — menda vslul /udnje „zmageu v kranjski deželni zbor, — da ne potrebujejo več uradnikov in ne več vladne podpore, oni so močan .faktor' in kot takovšen pristopajo k opoz-cijonalnim ustavovercem ,112". Kdo nema rešpekta pred taciin moževskim hrabrim korakom? Mi ga uže ima mu, in se kakšnega! Kaltenegger-Dežman-Schr*yj6va stranka v opoziciji proti vladi! Krški gospod Ilotschevar in notranjski C cero, Ddu, opozic jonalna kandidata opiz.cijonalne stranke „112" ! Hej, Če to ne bode zanimivo volilno gibanje prihodnji meseci Kake izpremembe! Čudeži bo še zuii-iom gode! Ljubljanski organ nemškovalne ustavo-verue stranke, sicer duševno najrevnejši nemški list pred Dugom in pred ljudmi, ali vendar list, ki je bil v zadnjem cfhijalnem poročilu „konstitncijonalnega društva" vnovič p r i zn a n iu pohvuljeu, ter kot strankeu urgau proglašen, aLaib. Tagblatt", prinaša vtorek 13. maja kot svoj prvi uvodni članek zopet princ.pijaluo odobravanje opozicijoualnega volilnega programa „112u-enh. V tem članku organ ljubljanske kazine, ali organ Kalten-egger-Djžuian-Scbrey-Suppauov ter podobne družine v našo deželo zatrosenih Nemcev ter naših domačih renegatov, nLaib. Tagblatt" sicer nekoliko kritizira rečeni opozicijoiialui program, in hoče, da se modificira, da se mu oblika popravi, a vendar ga koncem ponavljaje hvali in sprejema. Kur mu nij všeč, to so, pravi, le „missversta idnisseu ; ko Be ti krivi razumki popravijo, potlej bode Dr. Andrej Andrejevič Radlinski. (Slovansk nekrolog) Leta 1867. je bil znameiiti slovanski shod v Moskvi. Tu bo tri skoro najbolj stiskane slovanske rode zastopali trije katoliški duhovniki in sicer slovenski rod M. Mujar, malo ruski J. F. Golovackij in slovaški A A ltid liuski. Vsi trije so bili povsod na Ruskem z veliko čestjo Bprejemani, kajti vsi trije so bili Slovani z dušo in telesom, vsi trije so podpirali v dejanji Blovansko vzajemnost, pišoč knjige, katere je čital slovanski svet ter si tako pridobili „monumentum aere perenuius" še za časa svojega življenja. Zato se spodobi, da se dr. A. Radlinskega, župnika v Kut h, umrlega 20. p. m. 3pomnimo v nekoliko vrsticah. „beseda meso p >stala" ; gospodarstvena vprašanja naglasa frazar ljubljanske kazine in pravi, da če bode to prvo poudarjeno (iti to je), potlej se mu zdi, da bode program sploh sprejet, ali kakor on govori v originalu prav s svojimi besedami: dann hat da s programm der „112" aussicht auf allseitige zustimmung. Auf dem wege der oppoaition allein vverden wir zum gevvliaschten ziele nicht ge-langen. D.e reformpartei muss iilclit mir (torej opozicija pač v prve j vrsti) die geis sel der oppoaition in die hnid nehmen, sie muss auch (torej v druge j vrsti) m t positiven vorsebiigen herantreten, mit antiii gen, die geeignet sinil, die heiiung der vielen fi'jel zu fbrdern. Die reformpartei musB dafilr sorgen, dass die armee auf den fried e n sbt and herabgesetzt, dass wohlfeile v er wa 1 tu ng u n d j u e-tiz installiert, (torej opozicija zoper povišane uradniške plače, za odpravo okrajnih glavarstev itd.), dass die scbule nicht Wieder klerikalen 1 liaden ii ;erantwortet vverde, i. t d. Torej, ker nij nobenega ni najmanjšega znamenj-t, da bi vlada minihterstva Taaffeja sprejela program te nemške o po zic i j e .112", katerega z zgoraj citiranimi, na prvim mestu svojega organa proglašenimi besedami tudi naši kranjski nemškutarski ustavaki osvojujejo in adoptirajo, delali bodo naši nemškutarji v prihodnjej volilnej borbi politiko na svojo pest in — uradniki jim morajo hrbet obrniti, ako imajo vedno z vlado voliti (kakor so dozdaj nemškutarski listi nam nasproti vedno na glasali), uradniki nikakor ne smejo delati, agitirati in glasovati za ustavoverno opozicijo naših protiv- Dr. Radlinski je bil poleg Hurbana najbolji zaščitnik in najplodoviteji pisatelj slovaškega naroda v teku zadnjih tridesetih let. Oa je zelo deloval tudi v to, da bi se bili S:ovaki s Čehi v pismenem jeziku združili. Ou je najlepše spajal v sebi vzvišeno nalogo katoliškega duhovnika in Slovana, kar se najbolj razvidi iz njega spisov. L'.ta 1840. je izdal precej obširno knjigo z naslovom: „ Nabožne vyievy srdce Kato-lickeho kresta.ua", ki je leta 1850. doživela drugi natis. Leta 1845. je izdil veči govor o potu k pobožnost*. Od leta 1850. sem je izda jal cerkveni časnik „Cynll a Metod". Od leta 1848. je izdajal tudi „Poklady kazatelskeho rečničtva", katero delo se je , kakor sam pravi, zarad pokroviteljstva eparhijalnih do stojanstvenikov, ne samo z vspehom razširilo, nego tudi pisatelju pridobilo vseobče zaupanje pri Slovacih. Od 1. 1852. do 1856. je izdajal ni k o v. Mi se tu le držimo „liberalneJ teorije, naučene od naših protivnikov. Kakor na Kranjskem, tako je tuli na Štajerskem in Koroškem, kjer se nemški in ruMii'kovalni organi v novinarstvu še bolj odločno postavljajo na opozic jonalno stališče „112". Torej poz varno mi svoje prijatelje, naj natanko opazujejo, kako se bode agitiralo, in naj n8m to privatno zvesto poročajo. Mi bomo znali to dobro in za našo stvar morda koristno porabiti, če prav ne vsega v javnosti in v listu. Sicer pa o tej vtlezanimivej, za nas Slovence novej prikazni ako Bog da, nij-smo zadnje besede govorili. Gadja zalega mej brati Hrvati. S hrvatskoga primorja početkom maja. [Izviren dopis.] / tlibog, da je gola resnica, kar hočem denes povedati. Lspo se je jela oživljati in razvijati občeslovanska ideja, prijaznost in naklonjenost tnko dolgo nekako oddaljenih bratov Slovanov. Drag drugemu bo si za-čdli roke podajati. Za inja vojska, ko nosilni bratje Rusi, od nas vseh blag >s!ovljoni, B 1-gtire osvobodili; ko so srbski Črnogorci in Srbi v kneževini hrabro bili se z\ slovansko svo,o svobodo, vsi amo se mej BOboj bratski radovali. Ali vsi? Ne, Poljaki nečejo, kakor je znano. Še kateri? Da, žalibog, akoravno nijso za nas tako odtujljivi kakor Polja J, nevarnejši bo tem bolj, ker razdirajo prijaznost in sejejo prepr mej do malaga časa prijaznimi brati. Sovraštvo mej Hrvati in Srbi, mej brati — mej brati! Ali je mogoče hujše sovraštvo? „Ako temaš dusmana, majka če ti ga roditi",je dobra hrvatska narodna poslovica. Ali mora to biti istina? Zakaj se nam raja novo Foljaštvo v Hrvatih na knjižnico za prosti narod; 1. 185G. in 1857. koledar; od 1. 1857. časnik „Prijatelj Sole in naroda", kateri se je pa od leta 1863. naziva!: „Slovesnost". Dalje je izdal tudi slovaško slovnico v nemškem jeziku in pravila slovaškega pravopiBa (2 uatisa); spis o orga-n zaciji gimnazij in realk. Nekoliko časa je bil tudi urednik ogerskih deželnih zakonov v slovaškem tekstu. O teh in jednakih njega spisih ne govorimo dalje, ker oni so važni le bolj za Čehe in Slovake; nekolko več besedij nai pa velja njega delavnosti na polji slovanske vzajemnosti. Leta 1852. je izdal . Sobranije rus-skih propovč lej", I. zvezek, ki ima v sebi 24 slov ali pridig : 2 sv. Avguština, 2 bv. Efreina S.rskega, 1 sv. Kyrilla Jeruzalemskega, ostale pa iz peresa avtorja samega. Te pridige izdane s privoljeujem ostrigomskegu nadškofiij-stva so vse in popolno prešinene z apostolsko jugu? Zakaj se sovražijo Hrvatje in Srbi? Sami Hrvatje ne vedo zakaj. Kako je mej Srbi ne vem tako dobro, ali kako je mej Hrvati, vsaj tekaj, dobro vem in plakam! Dve stranki sta, vladna ali magjaronska n pa Starčevićevska. Slovenci smo z nemškutarji jednako nesrečni, kakor bratje Hrvatje z magjaroni. Mi ae borimo zoper prve, oni zoper diuge. Ali sredstva, koja uporablja ta druga Starčevičevska ali .Slobodojaška" stranka, (menovana po bedasto - šovinističnem časniku „Sloboda", ki izhaja v ŠuSaku tu v hrvatskem primorji) so taka, da moramo prav z oči v oči in prijateljsko pa žalostno povedati, da ž njimi „S!obo injaki4 s svojo su^aške-reško „Slobodo" ne bodo nikoli dosegli svojih namer in oživili „veliko Hrvatske", ker brtz ovinkov, nastopili so popolnem pot Poljakov .vašlapski-vašnicki." Oai tega še ne uvidjajo, ali uvideli bodo meseno resnico pri enkrat odrailej hrvatskoj mladeži, kojej slabe izglede dajejo in čudne za 19. stoletje neumne pojme v srca cepijo. S arcem vam privoščim, bratje Hrvatje, da se oslobodite od magjaronov pod Blavno avstrijsko krono v samostojnej „ve-likej Hrvatskej", ali z oči v oči, po tem potu ne bode šlo Dokler bo .Sloboda" tako sovraštvo gojila do Srbov, „nikada nećete videti velike HrvatBkeu. V uzajemnosti in slovanskem bratoljubji jedino je spas. Žalostno bi gledali v Hrvatske bodočnost, ko bi ne upali, da so še Hrvatje, ki so malo drugačnih mislij od teh don-quixotnih „Slobodnjakov". PuBtite svojo surovo polemiko proti Srbom in celo samim Hrvatom, in potrdili vam morda bomo še kaj. Skoro bi ne bilo verjeti, ko bi ne pisali to, kar slišimo vsak dan na lastna ušesa, kar čitamo v »Slobodi." Kedaj pride mej Hrvati in Srbi do kakega Bporazumljenja, ako piše ..Sloboda" zo per vsakoga, ki ne pravi, da je Hrvat, in ga hoče zasramovati z imenom Srb, Slavosrb? Ali nij to isto, kar Hrvat? Imajo li ti ljudje zdrave možjane, so li res to „Hrvati" ? Žaloatna resnica je tudi, da ti „Slobo 1 njaki" tudi na nas Slovence gledajo „prie-kim okom". Ali je to mogoče? Da, mogoče je pri tacib, pri njih, kar pri on.h Hrvatih in somišlječih, ki so lansko leto prišli čestitat očetu slovenskega naroda v Ljubljano za 70 letnico 19. nov. nij mogoče. Skoro bi se mi ne zdelo vredno polemizirati 8 „Slobodnjaci", ker še upam, da bo oni le .mala parsu Hr- vatske, in da so 8e drugače mi b leče hrvatske glave, unete za svojo domovino, ki vedo, kaka vez nas veže ž njimi. Ti .Slobodnjaki" nam pravijo „planinski Hrvatje", pravijo nam „Kranjci", in rekd da: .Slovencev" nij! Mi Slovenci smo toliko trpeli, da smo Bi priborili zopet priznanje svojega imena, a zdaj pride tak „hrvatsk" nezrelec ali pol norec, ki se je pod magjarskim bičem TUuhovim v prahu vil, pa z nemškutarjem in Nemci vred nnue ima taji in grdi! Odpustimo mu, ker iz tega izpoznamo, da res malo vć. Ali „planinski Hrvatje" le nijsmo, nego smo Slovenci, kakor bo Srbi Srbi. Zraven tega pa smo, in bomo Slovani. „Kranjci" smo samo po deželi, Slovenci bo tuli Še drugod, kakor so tudi neki Isterci ali Slavonci Hrvati. Dasiravno smo Slovenci po Švabih tlačeni in ovirani v vsestranskem napredku, vendar v ta kej Hrvatskej, kakoršno mene „Slobodnjaci", „nije nam jedini spas". Živo smo poudarjali združenje s Hrvati, naglašamo ga se, in ga bomo, ali g „Hrvatsko", kakor.šuo smo si slikali mi zmi-rom, in jo še upamo, kakor jo zastopajo možje, ki znajo drugače delati za svoj narod, ko zanesenjaci .Slobodnjaci" ! Naj pa nikdo ne razume teh besedi krivo, tu gre za stvar, resno stvar slovansko, za kojo se mora najmanjša pogreška opaziti in odstraniti, da dosežemo, kar želimo. Živilo združenje s Hrvatsko, ali samo slovansko (pomnite dobro!) nikdar ne „Slobndnjaško" ali starčeviško, ampak tako, kakoršno brdo skle nili poštem, pametni ali razboriti Hrvatje z nami kot Slovenci. Hrvatska in tel i gen-cija, pedagogija in narodna vlada hrvatska bi pa morala vendar kaj več storiti, da se ne bi mej mladino širil ta hrvatski nili ili zo m, ker to je starčevičijanizem, kateri ne zasluži nič dtuzega, nego da bi šel za junakom Kvaternikom. In zares tudi nikomor drugam ne vodi, nego v politično blaznico ali v podobno KvaterniŠko nerealno bedasto pustolov je! Meni se zdi, da starejši hrvatski rodoljubi sami ne vidijo opasnosti, ki žuga zdra vos ti nervnega sistema hrvatske narodove duše. Politični razgled. %i*t rttiiH* dež«le. V Ljubljani 14 maja. V tlt Snt »boru je bila 13. maja sprejeta resolucija, naj se cena soli poniža. — Dalje je bila sprejeta postava o kužnih živinskih boleznih. Gospodska zbornica ie budget sprejela nespremenjen. Minister Chlumetzkv je rekel, da se bodo obravnave zaral trgovinske pogodbe s Srbijo kmalu začele na Dunaji. Druge oblasti so jo uže davno sklenile. Zopet so se oglasile govorice, da bode vnjni minister- Bvlandt odstopil, in da na nipcrovo mesto prida fml. Vlasič. — Tudi fcm. \V(irtemberg hoče baje odstopiti, ker je nekako razža'jen pri podeljevanji Terezijan-skega reda. Moravska „Orl;c%" piše o vstopu tVlSrotr v državni zbor in pravi j Tisti natavoverni časniki, ki govore o prisiljenji Cehov ali o premaganji in kapitulaciii njih, ravno silijo Čehe ostati na svojih terjatvah in uvetih, k katerimi moto iti v državni zbor. Da je Čehov v državnem zboru treba, to je jasno. V ii tanje države. Angleška „Times" mene* tudi, da je začelo se mej Kusij«» in Turčijo prijateljsko približevanje. Stara privlačilna moč, ki jo ima Rusija za Turčijo vrhu vsega sovraštva, zopet se pokazuje. Sultanu se zdi, da je prijateljstvo kake zapadne oblasti sitno in da zapad-njaki nečejo nič žrtvovati. Rusija in Turčija da imati mnogo orijentalnih zajednih čutil. Dokler ne bode Rusija rabila turškega prijateljstva zoper berlinski dogovor, naj si še bo, pravd „Times-, ali dalje ho Angleži ljubosumni. Mt4>lf/itt-sk i knez, princ Battenberg je prišel 12. t m k carju v Li vadijo. Car ga je imenoval za generalnega majorja in načel-n ka trinajstega lovskega bataljona, s katerim je princ črez Dunav hodil. V KiiiHttniji so se 9. in 10. vršile volitve v četrtem volilnem kolegiji. Liberalna ali vladna stranka je večino dobila. fV«Nco«fc»A radikalnih poslancev vodja dr. Clemenceau je 11. t. m. v velikem shodu, katerega se je 5000 mož udeležilo, ostro govoril zoper vlado, če?, daje proti klerikalcem pr.stranska. On je tedaj terjal tudi za klerikalce svobodo. Ministerka kriza, ki je Žugala nastati vsled neporazuma o pogojih vrnitve zbornice v Pariz odstranjena je popolnem, kakor najnovejši telegram navešča. M*4ipeš ju v alokaciji 13. maja z veseljem naznanjeval, da je katoliško vprašanje na Turškem rešeno. Dopisi. I k Sre«lt&£«» 13. maja. [Izvir, dop.] Še le sedaj, ko je naša pošta po voznej poti zvezo zopet dobila, poročati mi je mogoče o groznej p o vod nji, katera ims je 4. maja zadela. — Bilo je 23. aprila t. 1. kot predvečer 25obletnice poroke našega cesarja, ko o 8. uri zvečer zabrle lučice po oknih našega trga, možnarji pokajo in na bližnjem hribčeku gorečnostjo, skrbnostjo in ljubeznijo, tako da Be morajo vsacemu prikupiti. Meni se zde po Stilizaciji močno podobne homilijam sv. Ivana Zlatousta v supraselskem kodeksu. Kako bo pa te pridige v zvezi s slovansko vzajemnostjo, bi znal kdo reči Te pridige podpirajo vzajemnost uže samo zategadelj, ker jih je spisal Nerus v glavnem slovanskem, t. j. ruskem jeziku. Njih važnost se pa razvidi de bolj iz poveštnice njih nastanka in njih posledic. .Kmalu po prvem pojavljenji dela .Po-klady kazatelskeho rečnfetva", — piše dr. Rad-linski v predgovoru k svojim ruskim pridigam — .se je razodela želja, da bi se v korist živečih na Ogerskem ruskih bratov prilagale k imenovanemu delu nekatere pridige v ruskem jeziku in če bi bilo mogoče, ustanovil tudi „Cerkovno-literaturni časnik" v korist avstrijskih Slovanov. Da bi zadostil tej želji, sem Btoril precej potrebne korake, naznanivši viso kemu deželnemu namestništvu in izprosiv: i | privoljenje pri nadškofijskem predstojništvu. „A da bi pa zarad izdajanja imenovanega časnika ne trpelo škode izdajanje pridig, sem, po sveta mnogih, sklenil zdaj odstopiti od izdajanja časnika, da bi se tem brižl.iveje mogel pečati z izdajanjem ruskih pridig, in sicer tudi zategadelj, da bi s tem pospeševal tudi literaturno korist Slovanov ter tako spoštovanemu občinstvu pot pripravljal k čitanju in razumljenju ćnoga časnika, ki ga nameravam izdajati. „Pred vsem pa, da bi ne izgubil dragocenega za me zaupanja svoje slovaške braće, sem sklenil nadaljevati v izdajanji slovaških pridig; dalje, da bi zadostd zahtevam ruske brače, sem sklenil tudi posebej izdajati ruske pridige, in da bi zravea popisal Iiteratume VBpehe in slovansko vzajemnost, sem se namenil pridejati k tej zbirki ruskih pridig primer j a jočo slovnico vseh Blovanskih narečij in vseobči slovar, pojasnjujoč ruske besede, deloma ali povsem neznane drugim slovanskim narečjem. „Zarad odstranjenja vseh možnih nezaupljivih mnenij glede duha mojih pridig v ruskem jeziku, moram omeniti, da mislim priobčevati samo take pridige, v katerdi se nahaja učenje obče obema cerkvama, iztočnej in zapadnej, ne dotikajo se spornih prtdmetov. „Po mojih mislih bodo služile ruske pridige ne samo v korist duhovnikom, nego ob jedntm tudi vsem, ki se žde naučiti ruskega jezika, kateri je mej vsemi o 8 tali mi slovanskimi narečji nepokvarjeno ohranil svoj izvirni t p; porabile se bodo lehko kot koristua hrestomatija sa filologijo slovanskih narečij . . . Tak je bil tedaj njega namen, katerega pa nijso povsod razumeli. Poljaki bo se čudom čudili, kako more duhovnik latinskega obreda izdajati ruske pridige. Evo pismo, ugodno, samo, tako se je dejalo, moral bi on ker ie poznat privrženec iredentovcev, javno izreči bvoj izstop iz straoke progresovcev, ako bi bil voljen za župana. Nam se to čudno zdi. Iredentovec nikakor ne sme sedeti v Trstu na Županskem stolu, biljši bi bil tedai na vsak način Dmmer, naj si hode tudi Veliko-Nemec. Pri nas v Trstu so nže ra/.mere take, da se Slovencem rij več nifesa bnti, in nas bode vlada tako ali tako morala pobrati, ker smo jedina njena zaslomba kompaktna nasproti napetim iredento^cem. B«š radi tega volitev Bazzonijeva za župana ne bode dobila cesarjevega potrjenJ8. Tukajšnji organ progresovcev „Iodeoen-dente" je pisal pred zadnjo volitvijo, da Dim-mer, ako izvoljen, ne bode smel prevzeti volitve za Župana, Bicer ga bode nrogresova stranka smatrala za „vladnega komisarja", — no, potreben bil bi tak, kajti drznost tega organa preseza nekaznovana vse meje. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 13. maia. (Eden ki re, h tlo se kasarne c.kr. vladi prodaj rjo.) Pred porotniki je stal denes Ferdinad Lorenz, 30 let star, rodom nemški Štajerec, oženjen, oče dveh otrok, pisar pri tukajšnjem advokatu dr. Schreyu. Zatožen je hudodelstva g ol j u f i j e in izneverjenja. Kažnjivo dejanje je dovršil, kakor je kazala pozno v noč trajajoča obravnava tako-le: Pred IG. meseci je ponudil posestniei Nušakove artilerijske kasarne v 1 ubljamkem predmestji Trnovem, g'spo Ulbing, ki je 7. maja v Ferlachu na Koroškem umrla, da on Lorenz, rad prevzame opraviteljstvo kasarne za malo nagrado. Ponudbo je gospa Ulbing rada sprejela, kajti kasarna je bila popolnem zadolžena in posestnica je gledala zmirom le, kako bi to kasarno c. kr. eraru dobro prodala. Ponudila jo je uže večkrat vojnemu ministerstvu, ali vselej se je njena ponulba odbila. Pravila je o tej svojej želji tudi novemu opravitelju, zatožencu Lorenzu, ki je bil pisar v dr. Schrey-evej advokat urne j pisarni; ta jej je rekel, da se kasarna kaj lahko proda, on to dobro ve, a zato da je treba novcev, da se tiste velike glave v Gradci in na Dunaji, ki imajo o tacih rečćh odločevati, dobro podmiti jo ali podkupijo. Žena zatoženca, kateremu je menda uže verjela, ker je bil tn kos „dohtarja", vpraša, kolikošua da naj bi bila potrebna svotu de- narja. Lorenc odgovori: najmanje 2000 gold. Gospa ITibing n:j imela sama toliko denarja, nregovorila pa je svojega nečaka, ki je na Koroškem nekje za mlinarskeea hlapca služil, da ie? je posodil vei svoi nrihranjeni denar v znesku 1850 i jim ne dal nazaj besede, katera lio pa tudi zadnja na tem pottt. Bvoj obrekljivi spis začno ti možje po navadi opravljivih bab z nepotrebnim oznanilom, da mi dragi ranjki oče nijso mogli dajati dobrih svetov pred smrtjo, ker mo o njihovoj smrti Se »loma nij bilo. No, tak razlog je preaboten, ravno tako, kakor druga opazka o „telefonu" , o katerem ti vrli možje še no vedo, je li kaka zver al: kaj dobrega za jeati. Hudobna pa je ta opazka vemlar-le, ker jo njen namen ta, pred svetom Bpraviti me v slabo ime, kakor da bi zu svojega očeta nič maral ne bil, ali bi sc bil še od njihove smrtne postelje nalašč odtegnil. Moj llog! saj vsak človek tukaj ve, da imam veliko opravkov zunaj dotna, in da sem večkrat po več dnijj in celo t cd ur drugod! Ako bi bil pa le količkaj slutil, da bo mojega očetu v tem času doletela smrt, bi 1110 — to mi bo memla vsak verjel nobeno še toliko važno vnanjc opravilo ne bilo spravilo z doma. Co kdo obžaluje, da so moj oče v nenavzočnosti mojoj preselili se na oni svet, sem tisti gotovo jaz. Mogočo, da te može jezi to, ker moj oče nij izredel takega sina, ki bi v mladih letih morat uže skušati prijetnosti tistih Ijudoljubiiih naprav, katerim ječe ali „kcheu pravimo, in ki svoje ponosnosti ne skazujo s tem, da bi nagajal obče spoštovanemu gospodu duhovniku, kolikor bi le mogel, ter s tem svojim obnašanjem dajal drugim pohujšanje. Tako n. pr. jaz še nij sem nikdar prilomastil v tujo hišo, najmenj pa v iarovž, nijsem vrgel vrat iz štekljev, iu se tudi nijsem tako surovo obnašal, da bi me bili gospod župnik ven suvali; kaj taeoga pak no more vsak reči o svojem sinu sli v odgojo mu izročenem fantu, in zakaj ne, to najbolje vesta dva izmoj gori omenjene trojice, in 0. kr, okrajna sodnija ljubljanska, ki gotovo ne dcvlje pod ključ pridnih sinov, o čemer sem pa jaz čisto nedolžen. Dalje me hoče trojica osramotiti — češ, da Bera več let bil občinski sluga pri prejšnjem županu, t. j. svojem očetu. No, če bi prav to res bilo, kar pa nij, je li sramotno služiti svojemu očetu? In nij li bilo za njegovo dobo županstvo v desetkrat boljših rokah, nego je zdaj? Če bi moj oče nc bili občini prav nič dobrega storili, kot to, da so posel županov toliko let brez vsake plače opravljali in še za-njo svoj denar zakladali, nij li to uže toliko, da ne zaslužijo tega, da bi drugi še na grob jim kamenje metali in meni branili postaviti jim znamenje na mojem poBestvu. Saj so jih uže v življenji dosti jezili in celo za denar tožili, pa nij bo nič opravili. Nevoščlji-voBt je ostudna lastnost, še ostuduejša pa je, ako sega črez grob. Izgo\arjauje, da se mora za vsako stavbo dobiti prej privoljenje občinskega zastopa, je torej popolnoma prazno, vsak vidi za tem grmom druzega zajca. Zavoljo napadanja velečastitega gospoda župnika je dobila trojica po prstih za zdaj le na javnem potu DO časnikih; huje kot to jo utegne zaskleti pa ono, kar jo še čaka, ker bodo gospod župnik svojo tast branili gotovo tudi pred sodnijo, ter tjc klieuli nesramne napadovalec na odgovor, de li to lepo, da »e kaj tacega pri nas godi, in da bo uzrok temu ravno načelniki občine? Kako li more svet soditi o nas, ko imamo take glave! Najneuninejšo pak je očitanje meni, da sena „križev potu v Preskej cerkvi napraviti hotel le zato, da bi si s tem pomagal do županovega sedeža, po katerem, kakor trojica pravi, se mi uže dolgo sline cede. Ne, brez šale in zamere! Dokler so v občini taki možje, kakor ti trije, se ho IS županov prestol teško kdo pulil. Le razpišite ga, pa boste videli, koliko se jih bo za nj oglasilo. Morda razen Vas treh in Vašega pismouka, brez katerega I»I tako ne mogli shajati, ker znate večjidel le „križeu de'ati, ne bo nobenega kotnpetenta zanj, ker takim ljudem župan biti je vse prej, nego prijetno. T,o imejte svojo županstvo in bodite prepričani, da ga Vam ne bo nibčt: ukradel, ste uže predobro znani po Bvetu in boste čedalje bolj, ako boste tako naprej skrbeli za svojo slavo. Razpor mej gospodom /.upnikom in Vami nij lepa reč, a kdo ga jo kriv? Gospod župnik no, to bo rekla vsa fara, pač pa Vi sami, to zopet vsa fara z lehko vestjo priča. Le tako naprej in kmalu bom i prišli na tak sluh, v kakoršneni jo bil smleški gozd in trzinska gmajna. Ce bi nns zdanji gospod župnik, naveličavši se vseh teh sitnostij, popustili, nam bo morda celo teško druzega dobiti, vsaj trgali se za tako razupito faro gospodje duhovniki ne bodo. in to bo Vaša zasluga, nikogar druzega. To Vam trom naravnost v obraz povem, pa brez vsega spoštovanja. V Medvodah 10. maja 1H7!). _ Nikolaj Jamnik. T Ljutu S: i 14. maja t. 1. Psonioa hektoliter 6 gld. 50 kr.; — rež 4 gld. 23 kr.; — ječmen 4 gld. Oti kr.; — ovea '2 gld 76 kr.; — ajda 4 gld. 23 kr.; — p.osi) 4 gld. 55 kr. — koruza 4 goid. 40 kr.; kromp'r 100 kilogramu 3 gld. 03 kr.; — 6žol hektoliter 7 gl, — kr.; masi Kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 70 kr.. ipou trisen— gi. 50 kr^ — jpeb povojen — gl. 60 -c. — jajce po l8/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — g. vcdu.nt kilogram 18 ar.; — teletnine 56 kr.; — svinjak manu 56 kr.; — eona 100 kilogramov 1 gld. 78 kr — slame 1 gold. 61 kr.; —drva trda 4 kv. metrov 7 goid. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dne 15. majnika je biia otvorjena rudninska kopelj Toplice na Dolenjskem. ♦♦♦♦♦♦♦ i 1 Za pripravna stanov nja, dobro in ceno obskrb se bodo vrlo skrbelo. (224-1) I:£iil«,vie sprejme v štacuno v neki trg na deželi primerno došolau fant. Več bo i*.ve v administraciji „Slo-venskega Naroda". (212— 8) Soliie Fincu als Vertreter tnrtauM. (195—242; ofrg it!! mu?S? O! a Ci. ti. • S-- • 1 sr hioodm -i 'j te -i o* o* o p Začasno naznanilo. Theatro-Caperta (prejo i?l<>tftiiiijc>vo glcdiščcj). S tem imam čast javljati prav udanu, da bodo preje imenovano gledišče v teh dneh som prišlo, ter bode 3MB~ v deželnem gledišču Wtty pričelo kratka vrsta predstav iz magije, ftfike, ojifi&c. hidrat lik«-, mehaniki', aaiaskapije, taaanetisrma, sam-namttulizma . špiriti c- mu in elektrike, kakor tuđi ta ii»i nilt* t» .s kazanjem jettinef/a te vs'ste altstajeve/ja BBP" trojnega čudovitega vira. Predstavljalo so bode tudi velike pa n tam i me, in kazalo prave originalne prikazni duhov. fl^F"~ Vso drugo povedo dnevni listi, anonse, iu plakati na oglih. Udano Tl^, Burgcliardt, (223) poslovni vodja. 1 \ JTujci. 14. maja: Pri Nlonm TisBon iz Dunaja. — Jenko iz Trbovlja. — Kclncr iz Dunaja. — Venuti iz Gor ce. — Korngut, Kuh, Vidic iz Dun ja. Pri stalit u : pl. Banko iz Dunaja. — Pascb iz Gradca. — Pr. haska, Fučhs iz Dunaja. — Liebl iz Radovljico. — Fiachur, Steinhardter iz Dunaja, Pri Viraiitu: Vidorgaj iz Vipavo —- Roic h Celja. B Bi i» t-t o B. B' S! ta tn £. o o ui B! g" ■—• oj o j, Gl. B o - b» s a 3 • 5 s. "S 5 < b S> B m —i i i; P ^ o UM B ? »Ti 2 B CD ^. NK —I E g o „ o 1 R ce - ? r- Redni občni zbor obrtnijsko-pomočnega društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo, bodo v nedeljo 18. maja 1879 drpoludne ob 11. uri v velikoj mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Letno sporočilo in računski sklep za 1. 1878. 2. Poročilo ravnatelja. 3. Poiočilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov, •i. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 5. Volitev odbora za pregledovanje računov 1. 1879. 6. Posamezni nasveti udov. llaviiiilfljslvu obrinijiko-pomočnega draliri, rpiitnega luviiiLšiva /. omejeno lareio v Ljubljani: J. N. Horak, vodja. Kundmachung. Dio ordentliche Generalversanamlung geierUidui Ansiiilfsiassen-Vereines, registrirtc Genossenschait mit besehrankter Haftung, Hmlet. Sonntag don 18. Mai 1879 Vormittag 11 Uhr im grossen stfidtisclien Ratlihaufi-Saale statt. Tagesordnung: 1. Jabreaherioht and BeobnunKsabšohlaiS pro 1878. 2. ttittheilangen dos Vereins-Direktors, 3. llericht dos in der letzten (Jcneralvcrs:uuin ung gevvahlten Revisions-Aussobussos. 4. Eigiinzungbwahl vou 4 Miigiiodorn doa Vor-Btandes. 5. Wahl oines Ke.isions-Ainsehusses zur Prlifung d< r Jahresreohnang pro 18<9. 6. Al lallige beaondere Autriigoder Genos-jonsebafts-MiiglioOer. Por Vorstiiml iles geirerbl. atubu^skanen-Vereines, regi-siriiti- Goiiossenschan mil beicfarlnkter Uaftune in Laibach: J. N. Hcrak, Direktor. (218) Izda.tuj m uivoitik Jtcip J ur C16. Lauiuiua iu titk , J*arouLe tiatai uo■'.