255. Številka. Ljubljana, soboto 6. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemfii ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 g\. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en nieaec 1 gld. 10 kr. Za poiil janje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanil« se plačuje od čethistopne potit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratL — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka srolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Izjava hrvatske neodvisne stranke. Hrvatski deželni „sabor" je imel te dni svojo proračunsko debato. Pri tej priliki je takozvana neodvisna stranka „Obzorova" velezanimivo izjavo storila, da je prav za prav tudi ona vladna strank;*, da tudi ona ima do Pejačevićeve vlade zaupanje. To, skoro da nenadejano in v političnem življenji opozieijo-nalnih strank pač originalno izjavo je govoril dne 3. novembra v saboru zastopnik V o j novic. Rekel je: Ker tudi mi stojimo na podlogi obstoječe nagodbe, kakor vlada, nemarno uzroka odrekati vladi proračuna. Govornik reče, da on in njegova stranka neče izrekati nezaupanja hrvatskej vladi. On in njegovi somišljeniki se bodo radovali, ako se vladi posreči z vspehom na pot stopiti magjarizaciji in ako izvede pridruženje Vojne Krajine, kakor je vlada v svojem programu obetala. Vlada ima pravico od njegove stranke terjati časa, da svoj program izvede. Tudi glede proračuna samega se govornik i/.raža v obče pritrjevalno, samo malosti graja. Na koncu še naglasi, da opozicija neče vladi obtožiti položaja, zato da bodo glasovali on in privrženci mu za vladin proračun. Nič novega nij, da tudi opozicije glasujejo za državni proračun. Ali potem one izrekajo, da tako glasujejo le iz razloga, ker ne hote državi vzkračevati potrebnih sredstev za redni upravni obstanek, da pa se to glasovanje nema smatrati kot zaupnica vladi. Hrvatska opozicija udarja novim pravcem, in zarad tega smo rekli, da je originalna, da prav za prav nij več opozicija, temuč se s to izjavo vrača v vladno straDko nazaj, oporeka faktično svoje odcepljenje od večine „narodne" stranke in jej k večjemu le se frakcija vladne stranke v po-dobnej razmeri, kakor je v Cislejtaniji zmernejši del nfortschrittskeu stranke nasproti li-beralnej nekdnnjej levici ustavovercev, dve frakciji, ki sicer tudi nijsta bili prav v vsem složni, a sta vendar obe Auersperg - Lasserjevo mini-sterstvo podpirali. Tako je vladni zastopnik v hrvatskem saboru, novopečeni baron Živko-vič, enkrat prav imel, ko je rekel, da po govoru Vojnovieevem on ne razume, zakaj je predgovornik v opoziciji? Tudi še kdo drug bode tako vprašal. Vse to smo hoteli le konstatovati, ne da bi namero imeli grajati ali karati hrvatsko neodvisno stranko. Ona mora uže sama vedeti, kaj je za njo in za narodni napredek Hrvatske v sedanjih časih najprikladneje. Razumljivo se nam celi) zdi, če tudi ona tlandenes prej premišlja, predno bi lok ostreje napela in opozicijo samo na sebi tirala, ko vsi Štovanje v Cisdejtaniji, ne le Slovenci, temuč celo Poljuki in Čehi, tako naravnost izrekamo, da bi veseli bili, ko bi tako avtonomijo in vsaj tako narodno samostalnost imeli, kakor jo imajo Hrvatje vsled svoje nagodbe z Magjari. Tudi za Hrvate je velevažno, da čas porabijo in se narodno učvrste, kulturno razvijejo in tako za vzvišeni nalog priprave, ki ga ima Jugoslovanstvo v bodočnosti, katera naj vseh nas ne bi zalotila nepripravljenih._ Bolgarske razmere. Iz Sofije 30. oktobra. (Narodno sebranje. — Prestolni govor. — Prihod kneza v prestolnico. — Mestne razmere.) Narodno sebranje se je odprlo svečano dne 27. t. m. s prestolnim govorom, katerega je prečital kneževski namestnik minister Can-kov. Iz telegrafskih poročil vam je uže gotovo znan glavni zadržaj prestol nega govora, jaz hočem torej od besede do besede v prevodu navesti najvažneje točke njegove, posebno one, ki so tudi za zvunajni svet zanimive. Glede pohoda srbskega kneza veli se tako-le: „Da izpolnim jedno željo, ki sem jo gojil uže dalj časa, in da izvršim voljo svojega naroda, pohodil sem zadnje dni Gospodarja bratskega nam srbskega naroda. Bit sem sprejet od kneževske familije, od ministerstva in od naroda z iskreno simpatijo, ki me je jako globoko ganila in koja je za mene zdrav porok za ob dr žanje in ojača nje bratskih in prijateljskih odnošenj mej tema dvema jednoplemenima narodoma." Ker je ravno nekoliko d nij pred odpretjem sebranja bolg. knez prejel v lluščuku tudi pohod rumunskega kneza, in vsled tega bil zadržan, da nij mogel sam govoriti prestolni govor, izražuje se v njem glede te reči tako-le : „Bil sem tudi tako srečen sprejeti v Ru-BCuku pohod Nj. kraljevskega VisoČanstva rumunskega kneza Karla. Ukoristil sem se s to priložnostjo in mu ponovil osobno, kako veliko važnost davam na podržanje in okreplenje dobrih odnošenj mej tema dvema narodoma, katera sta uže spojena s tolikimi vezmi in s tolikim občimi interesi.1* Potem se pohvalo izražava o bolgarskim vojaštvu, in pravi, da seje pokazalo „ka-kor materijal, na katerega se domovina more zanesti v minuti nevarnosti." Ud zakonskih osnov obečajo se: osnova za narodno milicijo. Jedna vrsta zak. osnov, ki Na vernih duš dan. Kdo spominja se nekdanjih V ruvni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob boroga očaka. Jenko. Počasno vije vrsta se za vrsto in otožno roma množica tjakaj za belo cerkvico na kraj večnega pokoju, roma tja na grobove svojih ljuluh ranjkih, da jim pokloni zadnje cvetje umirajoče jeseni in se jih spomni v gorečej molitvi, da jim potoži srčno svoje gorje in porosi z bridkimi solzami mirno bivališče. I moj duh iz samote roma daleč tja na grobove svojih drugih prerano pokopanih. A on roma še dalje v globoko preteklost, tja v nekdaj domače sedaj tuje dežele, na grobove onih nebrojnih naših slovenskih pradedov, ki so padali za najčastnejše svetinje človeške: za vero staršev, za narod- nost, za svobodo slo-vensko; moj duh roma tja na grobove slovenskih Črtomirovih junakov, tja na nepozabljivi mi grob slovenske svobode, z ncizbrisljivim napisom — umorili jo 1. 748 — Germani. Moj duh potuje otožen po pokojiščih onih milijonov potomcev, ki so za vselej uničeni živeli pohlapčeni — živeli bolj kot pohlevna čreda nego narod, in ki so se vlegli k večnemu počitku ne ziuovši besedice proti krivici, marveč ostavivši sveto svojo pravdo kot oporoko in jedino dedščino pogumnim naslednikom primernejših časov. Po domačej zemlji oziram se in obiskujem grobove onih trum, ki so padale proti divjajočemu polumescu za častni križ in rešile sebi siromašno življenje, a tujim svojim gospodom slavo in kruto samooblast. Tam na obalih Adrijanskcga morja gledam prerane grobove neštevilnih milih rojakov, ki so pali in gnojijo blaženo zemlje italijansko, nikedar prašavši, nikedar ne znavši — z a kaj V Gledam proti zapadu in istoku grobove slovenskih sinuv, ki so pretočili do zadnje kapljice svojo kri, ne vedoči — zakaj? Doli po Jlosni, nekdaj srečnej, sedaj solzorosnej in po kršnej Hercegovini plava in plaka mi duh nad grobovi Čilega slovenskega moštva, ki je kupoma padalo, tolažeče se vsaj z jedinim a ponosnim upom: da pada za svobodo sužnih bratov slovanskih ; toda glej tudi ti nijso vedeli — zakaj? A moj duh roma denes i v megleno bodočnost, roma še tjakuj na grobove onih nesrečnikov, ki bodo Še padali na jugu in severu, na iztoku in zapadu, morda celo proti lastnim rodnim si bratom — ne vedoči — zakaj? in na grobove onih blagih junakov, ki bodo še zopet in zopet namakali se svojo plemenito krvjo zemljo slovensko, na katerej so živeli do zadnjega izdiha kot narodno brezpravna raja. Duh moj zre v sedanjost in gleda odprt velik grob mej Muro in Adrijo in gleda smrt todi, koder razsiplje sicer narava najbujuejše se odnose do raznih strok upravljenja države; zak. osnova za proračun, za desetek in za davke v obče. Kar se tiče železnice, govori knez se sledečimi besedami: „Končno priporočam posebnej pozornosti, gospodje predstavitelji, važno vprašanje za ž e-leznice v ISolgariji. To vprašanje, ker se tiče najbolj živih interesov naše dežele, bilo je pretresano v ministerstvu, in ono vam bode priobčilo dogovarjanja, ki so se vodila ob tem predmetu, kakor tudi zadolženja, ki so nulo žena v tem obziru Rolgariji." Ta sesija obeča torej v mnogem obziru zanimiva biti. V dosedanjih treh sedmicah vršile so se še navadne formalnosti, v prihodnjem tednu bode se napravila adresa na nj. Visočanstvo, potem bo sledila debata o proračunu itd. Včeraj povrnil se je knez v prestolnico, ter je bil jako svečano sprejet od poslancev „in corpore" od mestjanstva in od vojaštva. Provizorno bode čez zimo stanoval v svojem malem dvoru, ki je bil prej lastnina bivšega vojnega ministra, ker nova palača se zida v širokem obsegu ter ne more biti letos gotova. A kedar bo gotova, tedaj bo služila na krasoto prestolnice. Pod novim mestnim zastopstvom, ki obstoji iz bivših ministrov posebno Načovič in Ikonomov, mora se reči da se sploh dosta stori, da dobiva mesto čem dalje tem bolj evropsko obličje. Razlika mej letos in lani je v obziru na čistoče, razsvetljanje, in reguliranje ulic jako znatna. Vidi se napredek, vidi se širjenje mesta in olepševanje z lepimi novimi poslopji. Vesti, ki so se širile in se šire po evropskih Časopisih, zarad koje kakih vzburkanosti, so neresnične. Vse je mirno, dela samo državna mašina, a na tej se popravlja od dne do dne, tako da bode čem dalje tem bolje odgovarjala zahtevom dobro urejene države. A. B. Politični ra/.glnl. No trmi Je «t<»žele. V Ljubljani 5. novembra. Avstrijska delegacija se je včeraj posvetovala o budgetu vnanjega ministerstva. Delegiranec baron H U b n e r je govoril o našej vnanjej politiki in dejal, da je orijentalno vprašanje samo tedaj, če je velevlasti hočejo imeti, ticer pa da ga nij. Turčija je podobna polipu; ona ne umre, če se jej udje režejo, ker ne sloni na političnem nego na verskem načelu. Vlade, če posredujejo, ne morejo posredovati iz človekoljubja. Orijentalno vprašanje naj se za nedoločen čas odloži, ker m o n a r h i č-ii c in u sistemu v Evropi prete nevarni dogod-jaji na zapadu. Gambetta bode moral pričeti vojsko, ter bode v Italiji pridobil zaveznika Francoskej. Avstrija naj se naslanja na Nemčijo in Rusijo, da se oživi zopet zveza treh cesarjev. Cesarjevo potovanj.) v (Jal eijo je, kakor se kaže, pospešilo zvezo z Rusko. — Demel pa je govoril zoper zvezo z Rusijo, „patrijotični čut vsacega avstrijskega državnika se mora upreti zoper zvezo z Rusijo", dejal je Nemec. Tudi Groholski je govoril zoper zvezo z Rusijo; potem pa se je sprejel budget vnanjega ministerstva. Praška „ Politik" poroča, da bode v prihodnjem zasedanji državnega zbora desna stranka predložila načrta domačinskega zakona in o ženitbenem dovoljevanji. Znano je, da ljudstvu se zlasti nij priljubilo svobodno ženi-tovanje. Kakor se dunajskemu konservativnemu glasilu telegrafuje, razpustila je dalmatinska vlada vendar le res občinski zbor v S p ljetu. Okrajni komisar Malimi je imenovan za vladnega komisarja, ki bode prevzel komunalno upravo, dokler se nove volitve ne zvrše. Znano je, da so v Spljetu vladali do zdaj italijanissimi in vladi oponirali, kakor naši nemškutarji. V nje držiue. Mej Crnogorci in Turki se zdaj baje vendar dela pogodba glede predaje Ulcinja; sporazumeti se ne morejo, kdaj da se mora Ulcinj izročiti Črnogorcem; ti zahtevajo, da se jim ima izročiti tri dni po sklenenej pogodbi, a Turki hočejo, da dvanajst dni potem. Črnogorci zahtevajo tudi, da Turki zasedejo vsa utvrjena mesta, katera imajo zdaj Albanci, predno gredo Črnogorci v Ulcinj. V Londonu sta javno o političnem položenji govorila dne 2. t. m. dva prijatelja Gladstonova, Roseberrv in Adam. Pisalo se je namreč, da hoče Gladstone odstopiti; na to je odgovarjal Adam, da angleški narod pozna ter odobruje Gladstonovo politiko, da je njegova stranka denes ravno tako močna, kakor ob času volitve, da torej nij nobenega uzroka odstopati za Gladstona. V .TI i lan u se je dne 3. t. m. odkril spomenik padlih borilcev pri Mentani dne 3. nov. 1867. Pri s lav nos ti je bil navzočen tudi stari Garibaldi in več francoskih demokratov. Poroča se, da je perzijski general Taimur kan popolnem zmagal Kurde in da jim je zdaj pot prestrigel. Reuterjev bureau je predvčeranjem javil, da je v severno-amerikanskih zjediiijenlli državah za predsednika unije izvoljen J. Garfield. To pa nij prav do besede res, nego vršile so se še le volitve volilnih mož in teh je bilo po veČini takih voljenih, ki bodo glasovali za Garfielda kot predsednika severo-amerikanskih zjedinjenih držav. Volilnih mož je pa ravno toliko, kolikor je senatorjev in članov v poslanskej zbormci, t. j. 869. Vsaka država izmej 38 pa voli toliko volilnih mož, kolikor ima senatorjev in poslancev. Mej republikanci in demokrati je bila huda volilna bitka, posebno v Indijani in v Novem Jorku, kjer so doslej demokrati nadvladali. Pri vo-litvi volilnih mož v Indijani in Novem Jorku so zdaj zmagali takozvani republikanci in zato je zdaj zagotovljeno, da bode za predsednika zjedinjenih držav izvoljen republikanec Garfield, ker bodo tudi druge države večinom zanj glasovale. Tako so zmagali republikanci v Oregonu, New-Jerseyu in Connecticutu. Dopisi. Iz I, j nl»lja ne 4. novembra. [Izv. d o p.] (Profesor Heinrich), glasoviti gospod, ki je kranjsko deželo, v katerej mu vendar tako dopade, da nehče iz nje proč mej Nemce kam kompetirati, pred svojimi učenci krstil z Iju-beznjivim imenom „sch w e i n e 1 a n du, ta sloveči nemški gospod profesor je izdal litogra-f i ran o pismo „na vse nekdanje in sedanje ude društva „Laibaeher Liedertafel", kateremu nemškemu društvu je zopet predsednik postal, da bi ga rešil smrti, zaslužene vsled Čudne karakteristike, ki je bila sodnijsko konstatirana nad glavo „liedertaflersko". G. Heinrich vabi in vabi k društvu in piše takole: „Ljudstvo se je pričelo zanimati za društvo; jeden prijatelj mu je podaril Rudolfov los ser. 625 št. 10 z določbo.{da dobi društvena kasa samo nominalno vrednost 10 gl. a ostanek v kursnej vrednosti in dobitek dobe pa ravno tačas delujoči udje. (Prihodnje žrebanje 1. aprila, najvišji dobitek 20000 gl.) Nebi bilo napačno, ko bi nas slučaj hotel razveseliti a jeziti naše tako smešne protivnike." Fantje, zdaj pa skupaj! Veliki loz se vam obeta, Se postanete liedertaflerji. G. Heinrich pa ne sprejme vsacega. Kdor hoče vstopiti mej „liedertafllerje", če je tudi jeden izmej „stare garde", (!) ta mora biti „fein tona", kajti „der adel und die gesehichte des vereines verlangen ein v o r-nehmes betragen, damit nicht angelegenhei-ten des vereines itn gasthause besproehen vverden." Vendar pa v bodoče „liedertaflerji" ne bodo več tako vpreženi, kakor doslej, društvo se je postaralo, mlada kri je minila — g. Heinrich govori — -društvo se zdaj mirno razvija in razvilo se bode dobro, denn die mitglieder sind vom tiefen g e f (i h 1 e der Življenje. Srce se mi krči, ko zrem strašne pogrebce, kako slačijo predobri narod do zadnje cunje, kako mu odvzimljejo ravno še zadnje življenja moči, narodni jezik, da ga potem sunejo mrtveca v davno namenjeni grob večnega spanja. Srce se mi krči, ko vidim mogočnikc imajoče oblast in pravice v trdih pesteh, kojim polaga blagi naš narod na nemške nerazumljive zahteve — da si mu tudi samemu gleda lakota in uboštvo iz upa-lega lica — zadnje prihranjene vinarje, „blago, življenje in kri* na nikedar nasiteni žrtvenik. In glejte ! ti možje imajo samo grablje, vil pa nemajo, oni si dajo pač pomagati, sami pomagati, — to jim je tuje; oni komandirajo V^e na^e polke, ako se jim hoče skriviti h mazinec, našim strašnim pogrebcem pa ne reko niti same besedice: stojte! kar bi popolnem zadostovalo. Grobove preteklosti preraslo je uže sto letij maliovje, grobove bodočnosti pregrinja nam še megla, a pred našimi očmi odpira se sedanjosti nikdar napolnjeni grob. Nad temi grobovi pa tudi blešči vsaj kraljevo znamenje, čestiti križ, znamenje upanja! Da, blagi narod, lepa te kinča lastnost, verno spominjaš se svojih ranjkih in opravljaš za njih duhove pobožne molitve in sveta darila. Spomnimo se tedaj deues tudi teh grobov, pokleknimo v duhu nanje, poljubimo svete ostanke s loven s k i h m u cenikov, navze-mimo se nadzemske moči in srčnosti za dan rešitve. Kajti glej, bolj nego kateri drugi dan stopajo denes njih duhovi pred tebe, narod slovenski, bolj nego kedaj vrše milijoni teh prikaznij baš okolo vas, različni zastopniki in vodje narodni, kažejo vam svoje gorje in grozno jih čujem izrekati rotbo : ,,Mar ne veste, ka nemarno miru, ka bomo vedno in vedno hodili nazaj, dokler se bo rodu godila krivica, dokler ga ne rešite z gromovito, povse brezobzirno besedo. Povzdigniti morate glas tudi v imenu nas milijonov, ki smo morali trpeti, a zraven molčati. Kedaj pride za naše trpljenje — rodu pravica, kedaj bomo zvedeli: zakaj smo dajali, kedaj tolažilni slišali odgovor: zakaj smo prelivali kr i ?" Dovolj, pretresa me pogled in strašno mi zvoni po ušesih glas: „mili j on i — zakaj?" L. P. Tonček in Jožek. (č'rtice iz dijaškega življenja; spisal S p ec tabi 1 i s.) (Dalje.) Razen Tončka in Jožka sta se vrtela in oblizovala okolo opatovega stola, kadar nij bilo gostov, Milan in Mica. Milan je bil pes, Mica je bila mačka. Milan se je še dosti spodobno vedel, nego Mica je bila uže tako razuzdana in prevzetna, da je kar na stol skočila in mijavkala tako dolgo, dokler nij dobila iz opatovih rok kaj za pojesti. Tončku in Jožku nij bilo všeč Micino ponašanje, pa zato sta sklenila, da jo bosta kaznila. Neki večer, ko ravno nijsta imela druzega njih lastni sinovi, prebrisani duhovniki, višji uradniki, domači učenjaki in razumni trgovci in bogatini, kratko pravi prigojeni cvet okolica nske krvi. Tega se ve da ne bodemo dosegli od denes do jutra, a delati je treba v to, stanovitno delati, da drugi ali tretji rod pride do tega, česa bi uže sedanji tako krvavo potreboval. Samo kričati in šopiriti se z narodnostjo narodu nič ne koristi. Pri koncertih košatiti se s praznimi govori, katerih še desetina zbranih ne posluša in še manj razume, s takimi rečmi se društva ne ukrepijo — in narodnost tudi ne vzbujit. Žalibože, da prazni ropotači ali pa umazani sebičneži navadno zvonec nosijo! Prišli so zimski časi, veselica se vrsti za veselico. Tles da so veselice povsodi bolj krajne imenitnosti, a na obulih Jadranskega morja v polaščenem Trstu so veselice koj pomenljive v narodnostnem obziru. Zadnjič je „Slovenski Narod" u*,e poročal, da Italijan celo za drage denarje nij hotel prepustiti gledišča „Feniee" za slovenski koncert. A vršil se je ta koncert vendar le v krasnih prostorih Kozlerjevega „Zelenoga griča." Italijanom sicer nij bilo po godi, da so velikanski oklici po ogleh naznanjali koncert ter jim z nova kazali, da v Trstu bivajo tudi Slovenci. Celo marsikaterega zaspanega rojaka so prebudili, da se kar nehote spominja materine zibeli, ki mu je tekla na slovenskih tleh. Prvega novembra pa je Itojanska čitalnica napravila svojo vsakoletno svečanost. Tu naj omenim, da v tržaškej pratikl nij 2. nov. vseh vernih duš dan. ampak ta dan praznju-jemo sv. Justa, mestnega patrona. Po primernem ogovoru g. predsednika so uasinci predstavljali igro „Mlinar in njegova hči". Igra se je vršila tako gladko, kot bi nje predstav-Ijavci ne bili diletantje, ampak izurjeni glediš-čniki, ki hodijo po večjih mestih ter se le s predstavljanjem živč. Odlikovali sta se znani naii igralki sestri Ilakelnovi, rodom Tržičanki. Le škoda, da nij bila predstava v Tržiči, kjer bi se ves ondotni svet nemškutarski lehko učil od vitkih gospic, kako se ima narodnost spoštovati. V spretnih rokah sta bili tudi ostali dve ženski Korenka in Meta, in človeku je težko določiti, ali je gospica Ana Kob. ali go-spica Josepina Lul. bolje igrala. Isto velja o moškem osobji. Matija K., Anton "W., Peter B., J. in Gr. so rojanske čitalnice občinstvu znani predstavljavci. Opomnil bi le, da je vsa igra času sicer primerna, a za predstavljanje v kakej čitalnici predolga. S tem pa ne rečem, da bi se bili gledalci dolgočasili — nasproti paznf so bili do zadnjega trenoka. Marsikoga je igra presunila — in m. septembra pričakovali in spre jeli Njih svetlost kneza NVimlischgratza kot svojega zastopnika in državni ga poslanca naše občine, ki je bil od Vas spremljevan od občinskih zastopnikov in drugih pose-tnikov, naj Ijubeznivejđi (aufs vvillkommenste) pozdravljen. Ko so se pa Njih svetlost od tukaj poslovili in peljali skoz Kočevje, smo zvedeli, da se jim je v naše največe strmenje v Kočevji ne čast napravila, in da so se nekateri celo drz nili Njih svetlost zasramovati, kar mene kot načelnika občinskega in celi za.-top jako boli. Njih svetlost so bili gotovo jako razža Jjeni. Trosimo Vas torej gosp. Klun, da nas pri Njih Prevzvišenosti opravičite, da nam Njih Svetlost ne bodo nasprotni, ampak nas izgovorili, ter nas spoznali kot svoje naj zvestejše somišljenike in volilce. Pri Stari cerkvi, 3. okt. 1880. Perz m. p., župan." Nemški Kočevarji, jedini pravi domači Nemci na Kraujskem, torej se priznavajo kot somišljeniki konservativnega poslanca \VindiscbgrUtza. Kje ima torej naša ustavovema stranka pravico govoriti v imenu „nemških Kranjcev?" — (O preganjanji slovenskih narodnjakov) piše „Gospodar": „Slovenske do moljube preganjati začeli so nemškutarji tako, da jih hodijo gospodskam na razen način ovajat. Tako je jeden dobil hipoma 3 dnevno preiskovanje njegovega mnogoletnega n o t a r s t v a, pa pčita se mu le sledeče kot največja krivnja: „Sie storen den socialen Frieden, agi tiren bei den Wahlen, insbesondere bei der Bezirksver-tretungs- und letzten Heichsrathsvvahl, Sie haben einen politischen Verein gegriindet", (to je: Vi kalite mir, se vdeležujete volitve, posebno one za okrajni zastop in državni zbor, in ste politično društvo osnovali.) Jednako nadlegovanih je še več narodnih mož na Štajerskem ter bode kmalu o tem več govora. Slovenci hočemo do dobra poizvedeti, ali veljajo v Avstriji pod mi-nisterstvom grof Taaflejevim državljanske pravice samo za Iludelne, Duchatsche, Hammer-Amboss-kandidate V" — Torej politično društvo ustanoviti je za Slovenca greh! — (Iz Mokronoga) se nam piše: Pri občinskej volitvi v Mokronogu dne 20. m. m. bili so za odbornike izvoljeni tile možje: Gg. Deu Jan., Dolinar Drag., Golja Ljud., Ker-žičnik Ant., Penca Fr., Pižem Ant., Plantarič Ant, Pleskovič Jan., Povše Jan., Šašelj Jan., Zoreč Ant. — vsi iz Mokronoga. Dolenšek iz Laknica, (Jorjup iz Ilibjeka, Kovačič iz Loga, Potočnik iz Malkovca, Siherl iz Slepščeka, Vidmar iz Glineka, Zakrajšek iz Sv. Vrha. — (Maribor c i) so poslali peticijo do vodstva južne železnice, naj zopet uvede brzo-vlak po dnevi iz Maribora iu v Maribor. — (Ponarjeni srebrnigoldinarji) iz cina baje da krožijo spet. Pozor tedaj. Iz-pozna se lehko tak slab denar po žvenku. — (Slovensko politično društvo pri sv. Lorenci v slov. Goricah) je imelo zbor, v katerem je po priliki papeževe enciklike o slovenskem jeziku poročal g. S., kako je uže pred tisoč leti slovenski jezik bil sposoben in uglajen za pisavo, kako sta uže sv. Ciril in Metod pisala in na slovenski jezik sv. pismo in druge cerkvene knjige preložila, mej tem, ko se sedaj slovenskemu jeziku pravica krati, in ne da, kar mu zgodovinsko gre, kako je uže takrat bil od papeža Janeza Vili. dovoljen za službo božjo itd. Pokazale so se ljudem tudi črke staroslovenske — glagolica — v katerej so pisane bile prve slovenske knjige. — (Občinski zastop celjske okolice) je izvolil po večini glasov v župaua g. Antona Maleta, ki je opravljal uže pretučenu 3 leta to častno službo. V prvega občinskega svetovalca je izvoljen g. France Li-povšek, v drugega g. Karel Šah in v tretjega g. Andrej Žnidar. — (Mariborska čitalnica) naznanja svojim udom, da se je dne 1. novembra t. 1. preselila v prostore pri g. Greinerju najete, v poštnej ulici št. 7. Dalje se naznanjajo veselice, katere priredi društvo v teku tega leta, in sicer: dne 14. novembra: nagovor predsednikov, petje in ples; dne 8. decembra: tombola; dne 31. decembra: šaljiva loterija in ples. Občni zbor bode na Štefanovo dne 20. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer. Zabavni večeri vsako nedeljo in praznik. (Nemška surovost.) Minolo nedeljo je Šel fabrikant Lange iz Linca se svojo ženo na sprehod. Ko gresta mimo neke gostilne, stopi ven kmetsk pijan fant ter gospe Lange ponudi kozarec piva. Ta nij hotela piti ampak se zahvali. To je pa fanta razdražilo, začel se je prepirati, pomagalo pa mu je več drutih kmetskih fantov, ki so prišli iz gostilne. Zmerjali in kleli so skrajno surovo mestnjana, polili ju s pivom in s kozarci od pive so ja tolkli tako, da sta se oba ranjena zvalila v jarek poleg ceste. Le z velikim trudom sta ušla pijanim fantom. To pa nijso bili slovenski kranjski fantje in Langova žena ter on nijsta pri ljubljanskih „liedertaherjih". Tiajrl. 5. novembra: Pri Slonu: Homataoh iz (iratlca. — Dralka, PreSern iz Radovljice. — IVseh dr. Baaz \l Idrijo. - Peukort iz Prago. — Pirker it Gradca — Do-rotka iz Tržiča.' Pri iiHikli Ott, Lanf iz Dunaja. — Mu'Iev \i. Vrhnike. — Ho:hor iz Ki oevja. — Supančič, I indler iz Dunaja. Pri avNlrilNk.ni cesarji i Lucbschnoider iz Gradca. — Pokom iz Horjula. Ila/Jic vesti. * (Žalostni časi.) Dne 3. t. m. je v Pragi bivši stotnik Uitter ustrelil z revolverjem svojega deset let starega sina in šest let staro hčerko, nazadnje pa še sam sebe. Revščina je pritirala Kitterja do tega groznega dejanja; živel je ločen od svoje žene ter bil dnevni pisar ter za vzgojo svojih otrok nij mogel skrbeti. Dunajska borza 5. novembra. (Izvirno telo^rarično poročilo.) Enotni diž. dob/ v bankovcih . . 72 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 B 30 Zlata ronto.........87 20 " 1860 drž. posojilo......131 »5 Akcije narodne banke . . . '. 817 " _ Kredirne akcije.......279 2S " V"n',un.........i 117 „ 25 " Srebro........ __ " _ * »»e1 ■ •.......: 9 : 35 : (J. kr. cekini........5 j;o Državne marko.......57 "85 Po listu, ki mi jo bil v kratkem poslan, smem sklepati, da osoba, ki migajo pisala, ravno pametna no bi bila, ker svojo ncolikanost tolikanj očitno kaže. Veliko boljo bi bilo, da hi m o r e b i t i neznana (?) osoba pičlo pamet, ki jo ima, na tihem množila, ker sicer bi nevarno bilo, ko bi si Se jedenkrat prostost vzola, da bi jo jaz očitno ne zasmehoval. (•r,ti4) .t. ir. Povabilo. Tisti gospodje, kateri so zanimajo za osnovo ,,tclitii*lc«»K» kluba na lirmiJmIco" ter bi bili pri volji takemu društvu pristopiti, povabljeni so naj-uljudnoje, da bi se na dogovor zbrali dne 7. no' veiubra t. 1. ob 3. uri popoludno v ljubljanskoj realki v I. nadstropji v dvorani za geometriško risanje St. I- (658— 3) V Ljubljani, duč 28. oktobra 1880. Za osnova I n i odbor: Profesor 10 mil ZiaboMNki. Gostilna „pri fajfi", lingrarje-ve ulice, vsako »obuto (555—2) frišne pečene klobasce, jeterne, krvave in kranjske klubase. Tinctura Rhei. Comp. vulgo FRANCOVA ESENCA ki jo izdeluje G-abriel Piccolli, lekar „pri angelu", "V I . j 11 1 > I j :i 11 i 1111 <1 u n j* j fi li oj o o t* t i. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, k«kor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasa-nje, hemorjide, rumenico itd , vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za Časa ne ozdravijo. (490—5) 1 sklenica velja 10 kr. jys^~~ Naroči se pri Gabriel Piccoli ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem. Henri Nestle-jeva otročja redilna moka. 1 oliki čsftMtiii diplom. Zlate :rr3-eđ.a,13e Veliko atestov od različnih prvih zdravu. razstav. avtoritet. T v 01 niško P znamenje. Najpopolnejši živež dojenčkom in slabotnim otrokom. °E1S&%Š&,'? Dunaj, L, Naglergasse I. V Ljubljani v lekarnah Vilh. Mayr, G. Piccoli, J. Swotoda in Jul. Trnkoczjr, ter v vseh lekarnah cele dežele. [Sa\ Samo prava,čt) in)i,.i(> pok*«***« uu ti—1 ■ 'i'«' poleg stoječo regist vauo varstveno znamenje. skiil - ro- gf*Sgg> .4? NB- Pri nepravih ikatljicah ne nahaje so na etiquetti pokrovčka rokopis oentral-depo- sitira F. Berlyak-a. (561—9) Izdatelj in urednik Makso ArmiČ. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".