Leto
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 Ur), za Vi leta 50 lir, za l/i leta 25 Ur, meseCno 0 Ur. Te. denska izduja letno 50 Ur. PlaCa in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis	za	trgovino,	industriio
Številka 87.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva lUica 23. TeJL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStni hranilnici v Ljubljani št. 11.953,
Izkaia
vsak torek In petek
Ljubljana, petek 29. oktobra 1943
Preis - ceia - prezzo L 0*80
Naredba O liri kot zakoni- Univ- profesor dr. Henrik Steska
tem plačilnem sredstvu
"Službeni list« z dne 27. oktobra je objavil naslednjo naredbo:
Na jvodstavi podeljenega mi pooblastila odrejam:
Cl. 1. — Na operacijskem ozemljil »Jadransko primorje« je lira še dalje: edino veljavno plačilno sredstvo.
v... z.. — Do nadaljnje odredbe se določa obračunski tečaj: RM 1 = 10 lir.
Trst, dne 14. oktobra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer, s. r.
Podaljšanje odmere zgra-larine za davčno leto 1944.
Na podstavi člena 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacij-kem ozemlju »Jadransko primor-e« o upravljanju Ljubljanske po-irajine z dne 20. septembra 1943 t;l (Službeni list št. 248-77) ter lena 125. zakona o neposrednih lavkih z dne 8. februarja 1928 se dreja:
ČL 1. — Zgradarina, kakor je lila pravnomočno odmerjena za ?to 1942. in podaljšana za leto 94&I se v enaki izmeni podalj-uje tudi za davčno leto 1944.
0L 2. — Za zgradbe, katerih »{ni dohodek se je po stanju na jan 1- decembra 1943 iz katerega :oli razloga znižal ali zvišal za ajmanj 25 % nasproti zadn ji vejava® odmeri, se davek odmeri ia novo.
Zadevne prošnje in prijave se norajo vložiti v času od 1. do 30. lecem-bra 1943.
Ljubljana 25. oktobra 1943.
Šef pokrajinske uprave:
Predsednik gen. Rupnik
Samouprava v
Izdajanje potnih listov in prepustnic imetnikom tvrdk in njih zastopnikom
Imetniki tvrdk in njih zastopniki, ki nameravajo' prositi za izdajo potnega lista ali prepustnice, morajo svojim vlogam priložiti potrdila Pokrajinskega gospodarskega sveta, ki naj vsebuje naslov tvrdke, predmet obratovanja, navedbo, ali je bila dotična tvrdka že prej v poslovnih stikih s tvrdko, katero hoče poslovno obiskati, kakor tudi izjavo o nujnosti takega potovanja, lladi tega se opozarjajo vsi interesenti, ki bi hoteli, da se jim tako potrdilo izdavi, da morajo vložiti na Pokrajinski gospodarski svet pismeno prošnjo, izpolnjeno po obrazcu, ki se dobi pri Pokrajinskem gospodarskem svetu. Obenem se opozarjajo interesenti, da morajo svoje prošnje za izdajo potnih listov ali prepustnic poslati po VIII. oddelku pokrajinske uprave, kateri j,ih potem uradno predloži Upravi policije.
Poziv trgovcem
Vsj razdeljevalci racioniranih živil, to je trgovci, zadruge in peki ihesta Ljubljane, morajo najkasneje do dne 2. novembra prijaviti Pokrajinskemu zavodu v Ljublja-
Na temelju državne pooblastitve in pod nadzorom državne uprave pripada velik del javne uprave tudi v narodnosooialistični Nemčiji samoupravnim telesom Teritorialne samoupravne enote, kakor občine, podeželska okrožja in pokrajine (province) zastopajo skupno interese, ki nastanejo zbog sožitja ljudi na nekem ozemlju, personalne samoupravne enote pa uveljavljajo one skupne interese, ki. izvirajo iz pripadnosti k istemu ali k sorodnim poklicem; izpolnjujejo svoje naloge z lastnimi sredslvi ter jim gre v ta namen finančna oblast pobiranja lastnih davščin.
Teritorialne samoupravne enote so bile omenjene že pri opisu pristojnosti državnih namestnikov (višjih prezidenlov), deželskih svetnikov in županov. Kompetence teh samouprav si sličijo, toda višja samouprava sme svoja sredstva uporabljati le za take teritorialne interese, ki segajo preko ozemlja nižje samouprave ali pa njeno zmogljivost presegajo. Sedanja nemška samouprava se v precejšni meri ralikuje od prejšnje; organi sedanjih samouprav se ne volijo več, marveč jih višji funkcionarji imenujejo; tudi ne odloča več funkcionarjev v kolegiju, marveč pripada odločitev le enemu samemu vodilnemu funkcionarju in posvetovalni organi ne sklepajo z večino glasov o svojih mnenjih, ampak posamezni člani dajejo po Sk/upnem posvetu svoje mnenje vsak posebe.
Samoupravi državnih pokrajin načeluje Reichsstatthalter, samoupravi pruskih provinc pa Ober-prasident, oba sta enako kakor njuna zastopnika Gauhauptmann, oziroma Landeshauptmami državna funkcionarja in torej imenovana od voditelja in državnega kanclerja. Kot posvetovalni organ pomagajo državnemu namestniku pokrajinski svetniki (Gaurate), ki jih imenuje vodja strankine pisarne pri voditelju in državnem kanclerju; njihova služba je čast na ter oni predstavljajo domače prebivalstvo in njega ležnje. Malo drugače je sestavljen provincialni svet (Provinzialrat) pruskih provinc.
Samoupravo deželskih okrožij
vodi deželski svetnik, torej držav-i ni uradnik. Pomagajo mu kot posvetovalni organi okrožni svetniki (Kreisrate), ki jih postavi Gau-leiter, t. j. vodja narodnosociali-stlčne stranke v pokrajini. Na Pruskem in v ostalih deželah so ti sosveti drugače postavljeni. Posebno važna naloga okrožne samouprave sta ubožno skrbstvo (all-gemeine Fiirsorge) ter povišano skrbstvo za mate rentnike in njim izenačene osebe (gehobene Fiir sorge) in pa gradnja in vzdrževanje deželskih cest II. reda.
V Porenju in na Westfatskem so med deželska okrožja in občine vrinjeni še takozvani uradi (Am-ter, tudi Burgermeiisttereien). Urad združuje nekaj sosednih občin v zmogljivejše enote, Ima občinam podoben ustroj z uradnim župa-
končno nadzira tudi poslovanje občin. Ta institucija je važna tam, kjer so občine majhne. *
Bolj enotno za vse d ržavno ozemlje je organizirana občinska samouprava, toda razlikovati moramo med mestnimi okrožji in podeželskimi občinami. Mestna okrožja (Stadtkreisie) so izvzeta iz deželskih okrožij. Ona torej niso vključena samoupravi deželskih okrožij, a tudi niso podrejena deželskim svetnikom, marveč sama opravljajo še one posle, ki sicer pripadajo drž. občeupravnim oblastveni nižje (I) stopnje. Katere mestne občine v Vzhodni marki so mestna okrožja, sem že omenil. Načeluje jim prvi župan (Ober-biirgermeister), ki sam odločuje, a podpirajo ga prisedniki (Beige-ordnete). Prvemu prisedniku gre naslov župana; on je stalni zastopnik prvega župana, a ostali prisedniki upravljajo po eno vejo občinske uprave. Mestni svetniki' (Ratsherren) so najvažnejši posvetovalni organ, a za neke upravne veje (n. pr. finančne, šolske, gradbene in socialno[x>litične zadeve) so postavljeni še posebni strokovnjaki, tako zvami sosvetniki (Bei-riite). Podeželske občine pripadajo deželskim okrožjem ter jih nadzira deželski svlstnik. Kakor je kompetenca teh občin skromnejša, tako se tudi najvažnejši funkcionarji v občini drugače zovejo, žu pan odgovarja prvemu županu v mestnih okrožjih, občinski svetnik (Gemeinderat) pa mestnemu svetniku.
Ne le občinski uradniki po poklicu, marveč tudi gori navedeni odločujoči in posvetovalni organi občin so postavljeni po voditeljskem načelu od zgoraj navzdol. Župane in občinske prisednike imenuje pristojno obče upravno oblastvo ob sodelovanju poverje nika narodno-socialistične stranke (Beauftragter der Partei, kar je načeloma strankin vodja v okrožju)
in pa občinskih svetnikov. Občinske svetnike določa poverjenik stranke po zaslišanju župana, so-svlelnike pa župan sami.
Izmed stanovalcev v občini (Ein-wohner) prednjačijo občani (Gc-meindebiirger); so to oni nemški državljani, ki so 25 let stari, stanujejo že eno leto v občini in uživajo častne pravice. Le občanom gre pravica in dolžnost do častnih funkcij v občini. Takega domovin-stva, kakor ga naše domače pravo pozna, v Nemčiji ni, a zlasti ubožno skrbstvo ne obremenjuje podeželskih občin, marveč okrožno samoupravo. Drugače kot pri nas pa je občinam poverjena voditev rojstnih, poročnih in mrtvaških matic (Standesamt).
Teritorialne samoupravne enote ne morejo pogrešati izdatnejših finančnih virov; da se pa davščine in njihovi donosi kolikor moč pravilno porazdelijo med državo in posameznimi vrstami samouprav in s tem doseže finančna izravnava, so nekateri davki pridržani zgolj določenemu nosilcu javne oblasti, pri drugih davkih pa se njihov donos po nekem ključu ali pa po potrebi porazdeli (odkazila in prispevki določeni vrstj samoupravnih enot), pri tretjih pa smejo nekatere samouprave določiti doklade k davkom. V Nemčiji so občinam pridržani zemljiški davek (ki obsega tudi hišni davek), obrtni davek in pa občanski davek (Burgersteuer, ki sliči državni obči dohodnini); poleg tega pobirajo občine še neke prenosu,in e in potrošnine. Deželska okrožja pokrivajo svoje izdatke deloma tudi s prenosninami in potrošninami, poleg tega pa enako kakor pokrajinske samouprave še z dokladami na zemljiški, obrtni in občanski davek. Vrh tega odkaže država teritorialnim samoupravam iz svojih sredstev določeno vsoto, ali donos nekih davščin v določenem razmerju. (Dalje prihodnjič.)
)i, Novi trg št. 4/II., soba št.' 14,
pčno stanje zalog z dnem 31. ok-jnom (Amtsburgermeister) na čelu
čbra 1943 za naslednje blago: 'tara enotna moka, čista pšenična boka, ržena moka, ječmenova mo-Cai koruzna moka, testenine, riž, 9je, maslo, mast, slanina, sladkor, fijava mora biti pismena, s pod-bsom in štampiljko tvrdke.
ter oskrbuje za podrejene občine one samoupravne naloge, ki so občinam skupne ali presegajo zmogljivost posamezne občine, dalje opravlja posle krajevne policije kakor tudi ostala opravila iz poverjenega delokroga občin,
Ali preživita Romunija inflacijo?
Na to vprašanje odgovarja »Do-nauzedtung« v daljšem članku ter pravi med drugim:
Romunsko gospodarstvo preživlja trenutno razvoj, ki nima primere v drugih državah. Tako se n. pr. v inozemstvu mnogo govori o nekakšni romunski inflaciji ter se pri tem navajajo v dokaz visoke cene, ki so dejansko za nekatere potrošne predmete dosegle tako višino kakor le v malokateri drugi evropski državi. Kakor pa se navaja v zadnjih poročilih Nem-ško-romunske trgovinske zbornice, pa to ni res, ker ni v Romuniji onih činiteljev, ki so pogoj inflacije. V Romuniji ni niti pomanjkanja blaga, miti ni obtok denarja čezmeren.
Romunija je morda danes edina evropska dežela, v kateri je preobilica zlasti deželnih proizvodov, a tudi drugih. Pri tem pa je treba pripomniti, da je nastala preobilica zlasti industrijskih proizvodov predvsem zaradi tega, ker kmetsko prebivalstvo ne more plačevati previsokih cen za te predmete. More se zato govoriti le o pogojni preobilici blaga. Pač pa je izobilje kmetijskih proizvodov, zla-
sti koruze, ki je za prehrano kmetskega prebivalstva najvažnejša.
Na podlagi izkazov Romunske narodne banke pa se more ugotoviti, da ni obtok bankovcev prevelik in da zaradi obtoka denarja ne more bitii niti govora o inflaciji. Nasprotno pa se denar silno kopiči in v Bukarešti ter drugih večjih mestih je denar tako iskan kakor najbolj iskano blago.
Ta gospodarski razvoj se ne more primerjati z razvojem v drugih deželah. Zato pa je tudi napačno, če se označuje romunski gospodarski razvoj z raznimi krilaticami kakor inflacija, deflacija, produkcijska ali razdeljevalna kriza itd. A tudi. o deflaciji se ne more brezpogojno govoriti, ker manjka najbolj značilno dejstvo za deflacijo, namreč avtomatično padanje cen zaradi dviga denarne (vrednosti. Ce so padle cene za nekatere kmetijske proizvode, so padle samo zaradi dobre letine.
Nasprotno pa so se cene za industrijske izdelke ne samo ohranile na dosedanji višini, temveč so še narasle, in zlasti cene domačih industrijskih izdelkov. Od nemške strani pred krdtkim zvišane
cene za nemške izvozne predmete še niso mogle vplivati na trg, ker romunski uvozniki večinoma teh poviškov cen še ni^o akceptirali.
Vlada je smatrala za potrebno, da je še pred žetvijo določila maksimalne cene za kmetijske proizvode. Te cene so bile brez izjeme nad lanskimi maksimalnimi, cenami. Ker se je bilo bati, da' se bodo vseeno te maksimalne cene prekoračile, je vlada tudi določila ostre kazni za kršitev določenih cen. Izredno dobra letina pa je vse te določbo prevrgla ter so cene za mnoge kmetijske proizvode padle. Za stročnice celo za polovico. Oficial-ne cene se zato ne bodo mogle držati in zato je verjetno, da bo vlada opustila oficialno določanje cen za večino kmetijskih proizvodov. Preveliko znižanje cen za kmetijske proizvode pa se ne sme pričakovati, ker bodo proizvajalci na vsak način hoteli priti na svoj račun in zaradi velikih pridelovalnih stroškov ne bodo v znatnejši meri znižali cen.
Iz vseh teh razlogov so tudi le deloma upravičena mnenja o izredno ugodnih izgledih za izvoz. Kajti tudi če bi se posrečilo uravnati neskladnost med domačimi in inozemskimi cenami^ kar se bo skušalo doseči s posebno nemško^ romunsko konvencijo glede cen, ostaja še vedno vse polno težkoč, ki ovirajo izvoz. Zlasti treba omeniti transportne težave. A tudi finansiranje izvoza bo jiovzročalb mnogo preglavic. Je pa 1udi še vprašanje, če je inozemstvo res tako zelo zaintereisrano na romunskem izvozu, kakor se misli v Romuniji, Nemčija je — kot jmano — zaradi lastne dobre žetve zlastd s krušnim žitom dobro preskrbljena. Tudii Švica in Švedska, s katerima skušajo romunski v el e izvozniki agrarnih proizvodov priti v stik, kažeta1 še malo zanimanja za romunske predmete, ker imata baje priliko, dobiti žito ceneje iz čezmorskih krajev.
Za zunanjo trgovino Romunije bodo odločilne važnosti nemško-romunska trgovinska pogajanja, ki se začno v kratkem. Obseg trgovine med obema državama se bo določil s kontingenti. Da pa se bodo mogli izkoristiti dogovorjeni kontingenti v polnem obsegu, bo treba rešiti še vprašanja cen, finansiranja Izvoza ter transportnih težkoč.
Zunanja trgovina Danske
V prvih vojnih letih je zunanja trgovina Danske neprestano nazadovala. Tako je nazadoval uvoz v 1 1939. do 1942. za 537 milijonov danskih kron na 1205 milijonov ali za 31 odstotkov, izvoz pa tudi za 537 milijonov na 1038 milijonov danskih kron alli za 34 odstotkov. Podrobneje kažejo razvoj danske zunanje trgovine naslednje šte-
vilke:			
	uvoz	iaivo®	tri', bilanca
	v mitiiijonlh (tanek ih kron		
1939	1742	1575	• - 167
1940	1377	1517	+ 140
1941	1311	1277	— 84
1942	1205	1088	— 167
8 mesecev			
1942	793	696	— 97
1943	843	804	— 39
Letos se je prvič v vojni ^večala zunanja trgovina Danske. Uvoz se je povečal v prvih os m. ih mesecih za 50 milijonov ali za* 6%, izvoz pa celo za 108 milijonov ali za 16 odstotkov. Pasivni saldo se je zmanjšal od 97 na 39 milijonov danskih kron.
Stran 2
>TR(BOVŠKI LIST«. 29. oktobra 1943.
Štev. 87.
Dr. Ivan Pregelj — šestdesetletnih
V sredo je praznoval svojo šestdesetletnico slovenski pisatelj in dramatik dr. Ivan Pregelj. Velikega pomena dr. Preglja za slovensko književnost, za razmah slovenske misli in za • razvoj našega jezika se vsa slovenska javnost globoko zaveda: in zato je bila njegova šestdesetletnica dogodek, ki se ga je s hvaležnostjo in priznanjem spominjal ves naš narod. Z velikim zadoščenjem je zato tudi vsa naša javnost pritrdila intimni, a prisrčni proslavi, ki jo je priredil v čast dr. Preglju predsednik pokrajinske uprave general Rupnik. Zlasti pa je vsa naša javnost pozdravila priznanje, ki ga je izrekel šef pokrajinske uprave dr. Preglju in njegovemu velikemu delu. Ne bi bil vreden nas narod Pregljevega dela, če se ne bi priklonil pred tem delom.
Tu# slovenska gospodarska javnost izreka dr. Preglju svoje iskrene čestitke ter mu kliče v hvaležnosti in spoštovanju: Na mnoga lota !
trikotaža
Ul
PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU, JOPICE, PULOVERJI, SVITERJI, JERSEY-OBLEKE, MODNI, ŠPORTNI DRESI, PIJAME ITD.
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5
F. KOS
Boi za petrolei
Podaljšanje dovolilnic za prehod čez bloke
Komanda mesta Ljubljane razglaša:
Od četrtka, dne 28. oktobra dalje se bodo podaljševale prepustnice za bloke v Ljubljanski pokrajini, katere bodo potekle z dnem 31. oktobra, kakor sledi:
Dne 28. oktobra ob 8. in pol uri za nastavljemce iln delavce podjetij, ki zaposlujejo preko 50 oseb.
Dne 29. oktobra za obrate p neko 20 nastavi jence v in delavcev.
Dne 30. oktobra za trgovske na-stavljence in obrtnike, ki zaposlujejo več kot tri osebe.
Vsi zgoraj navedeni interesenti naj predložijo seznam oseb, stanovanje in blok, kii pride v poštev, kakor tudi zapadle propustnioe. •
Dne 2., 3. in 4. novembra se bodo podaljševale prepustnice i>o-sanieznikov, ki zapadejo z dnem 31, oktobra in sicer: dne 2. novembra od A—-H, dne 3. novembra od I—N, dne 4. novembra od 0-Z.
Od četrtka, dne 28. oktobra do vštevši 6. novembra se prošnje za nove propustmice v nobenem primeru nlei sprejemajo, izvzemši smrtne primere.
Odkar je napovedal ameriški minister Knox, da morajo Združene državo Severne Amerike zaradi bližnje izčrpanosti svojih petrolejskih polj najti nova ležišča nafte, je nastala nova faza v ameriškem petrolejskem imperializmu. Ker so Japonci zaprli vrata v Vzhodni Aziji, prihajajo v poštev predvsem ležišča na Bližnjem vzhodu. V ta namen pa je potreben konkurenčni boj z zaveznikom, to je z Angleži. V letu 1040. je bila proizvodnja zemeljskega olja (v milijonih ton) na Bližnjem vzhodu naslednja:
Iran ..............10.5
I rak ............. 3.6
Barein............ 1.9
Saudova Arabija 0.7
Egipt............... 00
Skupna letna proizvodnja Bližnjega vzhoda znaša torej samo
17.0 milijona ton, kar je komaj polovica proizvodnje Venecuele, ki je pod ameriško kontrolo.
V zadnjih tednih je bolj vidno prodiranje Američanov v angleške petrolejske sfere. Angleški kapi-tali, ki so bili vloženi v polja v Bareinu, so prešli v posest podružnice Texas Oil skupine. Američani pa so prodrli tudi v Iran in Irak, kjer ».o imeli Angleži do pred kratkim monopolski položaj. Američani so se vključili v družbo Anglo Iranian Oil Coinp. in v bodoče smejo Angleži izkoriščati tamkajšnja polja le na ozemlju
100.000 km2. Ostanek pripade Američanom, ki so v ta namen ustanovili lastno iransko petrolejsko družbo. Angleško-ameriški boj za mosulsko zemeljske olje datira iz leta 1020. Takrat so bili Angleži pripravljeni, da bi se ameriški kapital mogel pri mosuIškem olju udeležiti s 23 75 odstotka. Poleti 1042 pa je Standard Oil Comp. nenadoma prevzela velike pakete
delnic lraq-Petroleum Comp. ter je sedaj večina teh delnic v rokah Američanov. Poročali pa smo tudi že o posebni arabski deputaciji, ki je prišla v Washington, da se dogovori z Američani zaradi večjega izkoriščanja petrolejskih ležišč v Saudovi Arabiji. Tu bi se mogla proizvodnja s pomočjo ameriških strokovnjakov v nekaj mesecih podvojiti. A tudiv Egiptu so Američani imeli uspehe in od 87.000 km-’ egiptskega petrolejskega ozemlja je sedaj v ameriških rokah že približno 60.000 km2. Kakor se iz vsega vidi, so Američani pri svojem prodiranju v petrolejska polja Bližnjega vzhoda zelo uspešni, in sicer na račun Angležev.
Denarništvo :in zavarovalstvo
Hrvatska državna banka
Emisija delnic Hrvatske državne banke v nominalni vrednosti 300 milijonov kun (60.000 delnic po 5000 kun) je sedaj končana. Prva glavna skupščina delničarjev je sklicana za 7. november. Skupščina naj bi predvsem odobrila pravila banke in izvolila dva člana upravnega in pet članov nadzorstvenega sveta. Predsednika in dva podpredsednika imenuje Poglav-nik.
Pravice In poslovni obseg Državne banke so bile z zakonsko novelo razširjene. Vodstvo vse valutne politike in zaščita nacionalne valute sta bila poverjena Hr-vatski državni banki. Nadalje bo banka urejala ves plačilni promet z inozemstvom ter urejala kreditni trg doma. Državna banka ima tudi izključno pravico za nakup in prodajo od državne blagajne
izstavljenih menic z zapadlosinim terminom največ 3 mesecev. Tudi nakup in prodaja zlata, lombardi-ranje zlata, deviz in klirinških dobroimetij so pridržani državni banki. Naj višji računski dvornima niikake nadzorstvene pravice nad banko.
*
Bolgarska narodna banka je dala v promet nove bankovce po 5000 levov, ki bodo nadomestili do dne 20. septembra iz prometa odtegnjene bankovce. Novi bankovci so bili tiskani v Nemčiji in so podobni bankovcem po 500 in 1000 levov, ki so bili pred kratkim dani v promet.
Čeprav je promet na njujorški borzi od maja padel za dve tretjini, se je kljub temu podražil sedež na borzi od 27.000 na 45.000 dolarjev, da je dosegel najvišjo tenood maja meseca.
Gostilničarski vestnik
Prijava stalnih abonentov
Vsi gostinski podjetniki, ki prehranjujejo stalne abonente, morajo njih število prijaviti Gostilničarski nabavljahii zadrugi, Puharjeva ul. št. 2, najkasneje do torka dne 2. XI. 1943. Prijava se mora predložiti pismeno.
Samo oni podjetniki, ki bodo pravilno in pravočasno prijavili število rednih abonentov, bodo v bodoč.? na* odrezke živilskih nakaznic teh gostov prejeli pri Gostilničarski zadrugi ustrezajočo količino maščob.
Sindikat gostinskih obratov.
Gospodarske vesti
Da bi imela akcija za zbiranje starega papirja na Hrvatskem čim
večji uspeh, se je sporazumela strokovna skupina za papir z direkcijo hrvatskih državnih monopolov, da dobi vsak zbiralec starega papirja za vsak kg starega papirja 4 cigarete »Dubravka« namesto denarja.
Iz Bosne poročajo, da je mlatev pšenice končana, Letošnja letina je za 70 odstotkov večja od lanske. Koruza je v začetku zelo dobro kazala, zaradi suše pa bo žetev manjša kakor se je mislilo. Krompirja se je pridelalo dosti. Sadna letina je bogata, posebno dobro so obrodile jablane in hruške.
Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih poppl-danskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakomur omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije-prospekte daje ravnateljstvo.^ — Trgovski učni zavod, Kongresni trg št. 2.
V Južni Italiji, zasedeni od an-gleško-ameriških čet, je bil krušni obrok znižan na 75 gramov na osebo Iz tega sledi, da invazijske čete še niso uvozile žita iz čezmorskih
krajev, temveč da žive predvsem od zalog, ki so jih dobile v Italiji.
V preteklem letu je bilo na Madžarskem 101,100 trgovcev, od katerih je bilo 51.5 odstotka trgovcev z živili. Od vseh trgovin je bilo 74.213 na deželi in 37.774 v mestih. Vsi trgovci so imeli 282.000 prodajaln, da je prišla približno na 21 mestnih prebivalcev ena trgovina.
Po podatkih trgovinske zbornioe v Bukarešti je Romunija v prvem letošnjem polletju uvozila 678.568 ton blaga v vrednosti 31.18 milijarde lejev proti 701.195 tonam v vrednosti 38.1 milijarde v letu 1942. Delež Nemčije v romunski zunanji trgovini je od leta 1940. dalje v stalnem dvigu.
Bolgarski ministrski svet je prepovedal izvoz soje in olja, orehov, breskev, marelic in pešk češpelj-
Že v 24 uran
barva, plesira in
kemično s ii a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburg*va 3 Telefon št. 22-72. mmmmsmmmmm—aH
Naredba o trgovini s sadjem
Smatrajoč za potrebno, uredit trgovino s sadjem, je sel pokra jinske uprave v Ljubljani na podlagi člena 1. razglasa vrhovnega komisarja z dma 20. septembra 1041', št. 1, izdal naslednjo odredbo z dne 26. t. m., ki je s tem dnem stopila v veljavo:
Nakup in prodaja sadja (svežega im suhega), domačega pridelka in uvoženega, sta v Ljubljani dovoljena ediino tvrdkam, ki imajo obrtno pooblastilo in dobe za to še odobren je Prevoda.
Za prevoz sadja v količinah nad 10 kg je potrebno dovoljenje Prevoda.
Nadzorstvo nad trgovino in razdeljevanjem sadja vodi Prevod, ki se obenem pooblašča, da izda iz -vrMlne predpise k tej niaredbi.
Prekrški te naredbe kakor tudi izvršilnih predpisov, ki se izdajo na osnovi te naredbe, se kaznujejo z denarno globo 50.000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V leŽJih primerih se lahko združita obei kazni. Razen tega se v vsakem primeru odredi tudi zaplemba blaga.
s?
Trgovina s čevlji
Wagner - Šelar
Pred škofijo
1 Ljubljana
• Gradišče I
mi
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
F. & I. Goričar
Liubliana, Sv. Petra cesta 29
0 priporoča razno manufaktur no blago 0
tovarna bonbonov in peciva
Radio popravila
vsa, Vam točno, strokovno in z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka
Philips-Radio. Ulica 3. maja št. 6
los L šilih SLOVENIA TRANSPORT uuiuu
korespondenti v vseh indu.UH.kih In trgovskih eentrih. - Redil vgonskl ta/Mrn promet.
1X1
pflporocn	w
Konfekcija LUK IČ, Stritarjeva ulica stev. O
M _ £ l'S2S&^^SSZ&'SSttJU ^-^VSSSi