FOR Freedom AND Justice NO. 48 /tlflERlS AMERICAN IN SPIRIT r'OREIGN IN LANGUAGE ONLY Tamovi ima N. AN T NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - (Te vesti so bile pripravljene že v ponedeljek popoldne) Šiitski Amal teroristi še imajo najmanj 30 ameriških talcev — Ugrabljeno letalo čaka na letališču v Bejrutu — ZDA nemočne BEJRUT, Libanon — Skupina šiitskih Amal teroristov, ki so pretekli petek ugrabili potniško letalo TWA družbe, na katerem je bilo 145 potnikov, večinoma ameriških državljanov. Letalo je bilo na poletu iz Aten v Rim. Ugrabitelji so terorizirali potnike, jih Pretepali, enega pa ubili. Postopoma so teroristi v zadnjih 4 dneh večino potnikov izpu-shli, kakih 30 pa še imajo v svojih rokah. TWa letalo je sedaj na bejrutskem letališču, k* ga popolnoma kontrolirajo šiitski miličniki- V teku so pogajanja, posredujejo pa razni Šiitski mulahi oziroma duhovniki. Amal teroristi zahtevajo od Izraela, naj izpusti na svobodo 766 šiitov, ki jih imajo Izraelci v priporu. Izraelska vlada je že večkrat zasedala, vendar kot kaže, jetnikov ne bo izpustila brez izrecne prošnje ameriške v!ade. Stališče Reaganove vlade pa je, da ni Pripravljena pristati na zahteve teroristov. Ob tem poročanju (ponedeljek popoldne, op. ur.) ni nič jasno, kakšen bo izid naj-novejšega terorističnega dejanja. ZDA so Poslale letalonosilko Nimitz v bližino libanonske obale, nekje na Srednjem vzhodu se baje tudi nahajajo posebno izurjene ameriške vojaške protiteroristične enote. Amal teroristi na bejrutskem letališču pravijo, da Pričakujejo ameriški ali izraelski poskus rešili talce. Predsednik Reagan je že ponovno dejal, da ZDA niso več pripravljene trpeti brez maščevanja terorističnih napadov zoper Amerikance, ki potujejo ali živijo na tujem. v sedanji krizi pa izgleda, da predsednik Pitna velike izbire. Poskus za rešitev talcev bi anko končal s smrtjo ne samo talcev ampak Indi veliko tistih, ki bi sodelovali v akciji, trokovnjaki za boj proti terorizmu poudarjajo tudi, da so se teroristi sami marsičesa naučili iz prejšnjih rešitvenih akcij kot je bila 113 primer izraelska ajtcija v Entebbeju. Ja-Sn° je, da so ua bejrutskem letališču na to možnost pripravljeni. Reaganova tiskovna konferenca WASHINGTON, D.C. — Nocoj ob 8. Ur' bo imel predsednik Reagan svojo prvo eIevizirano tiskovno konferenco od 21. ^Prca. Dvoma ni, da se bodo novinarji za-Pimali skoro izključno za zadevo v zvezi z Pgrabitvijo TWA letala. Včeraj uspešna izstrelitev v vesolje Vesoljskega letala Discovery — Med astronavti saudski princ in Francoz CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj j° strokovnjaki NASA izstrelili vesoljsko alo Discovery, na katerem je 7-članska Vsadka. Poveljnik poleta je 42-letni morna-pjiot Daniel C. Brandenstein, med t u6imi astronavti pa so saudski princ Sul-pn Salman Al-Saud, 39-letni Francoz atrick Baudry in Shannon Lucid, mati treh j-r°*c’ k* je bila rojena na Kitajskem. Izstreli ^ brezhibna, brezhiben doselj je ua' sam polet. ^ Med poletom bodo astronavti izpustili iz ^scoveryja tri komunikacijske satelite. dr en. teh bo visel nad Srednjim vzhodom, ne^8i. Pa nad Mehiko. Med poskusi je tudi aL ki so vojaškega značaja. ^,ro|<0vnja|tj ge njso m0g|j dokončno Potrditi smrti Josefa Mengeleja sta B°NN, ZRN — Dva nemška časopisa Poročala, da so dokazi, ki pričajo o tem, da Josef Mengele ni umrl naravne smrti v Braziliji 1. 1979, pač pa da še živi. Dalje, bivši jetnik v Auschwitzu Marc Berkowitz dejal v intervjuju za ameriško revijo People, da ni mogoče verjeti vesti o utonitvi Mengeleja, ker se je Mengele pač bal vode. Brazilijski strokovnjaki še skušajo ugotoviti, ali so zemeljski ostanki, izkopani iz groba na grobišču blizu Sao Paola, Braziliji, res Mengelejevi. Doslej so potrdili, da gre za moškega, belca, starega nad 60 let in visok 5 čevljev in 8 palcev. Ti podatki so v skladu s tistim, kar je znano o Mengeleju. Argentinska vlada bo skušala obrzdati izredno hitro rastočo inflacijo — Uvedena je nova valuta — Mednarodna pomoč Vlada predsednika Raula Alfonsina je v zadnjih dneh podvzela vrsto drastičnih ukrepov v programu, katerega namen je obrzdati 1000-odstotno inflacijo in napraviti vsaj zasilen red na ekonomskem področju. Za radikalne ukrepe so pritiskale razne mednarodne banke, katerim Argentina dolguje skoraj 50 milijard dolarjev. Med drugim je bila uvedena nova valuta, ki se imenuje »austral«. Začetna vrednost tega australa bo 1000 starih pesov ali $1.25. Alfonsinov program vsebuje tudi več drugih reform, katerih nekatere bodo sprožile val politične opozicije radi njih strogosti. Do ukrepov je prišlo zaradi novega sporazuma med Argentino in Mednarodnim denarnim skladom. V zameno bo Argentina dobila 4,2 milijarde dolarjev novih kreditov letos. Finančniki v ZDA so z argentinskimi ukrepi sicer zadovoljni, dvomijo pa, da bodo v celoti uspeli. - Kratke vesti - Washington, D.C. — ZDA so poklicale domov na posvetovanje ameriškega poslanika v Južni Afriki Hermana Nickela. Do tega ukrepa je prišlo zaradi vdora južnoafriških vojakov v državo Botswano. V zadnjem času pritiskajo ZDA odločneje na Južno Afriko zaradi obnašanja tamkajšnje vlade do domačih črncev in sosednih afriških dežel. Gdansk, Polj. — Sodišče v tem mestu je je obsodilo tri vodilne člane Solidarnosti na zaporne kazni od V/i do 3'/2 leta. Obsojenci naj bi pozivali delavce, naj štrajkajo. To je na Poljskem nezakonito kljub temu, da do štrajka sploh ni prišlo. Bejrut, Libanon — Šiitski miličniki napadajo dva palestinska taborišča. Palestinci se upirajo, vendar nimajo možnosti, da bi napade odbili. Ofenziva šiitov zoper Palestince traja že 4 tedne, po sicer nepotrjenih vesti naj bi v bojih in obstreljevanjih izgubilo življenje najmanj 578 ljudi, najmanj 2344 pa naj bi jih bilo ranjenih. Ankara, Tur. — Turški parlament je odobril nov zakon, ki daje policiji veliko več avtoritete. Zakon je podpiral predsednik vlade Ozal. Bagdad, Irak — Včeraj so Iranci obstreljevali iraška mesta, pri tem pa je bilo ob življenju ali ranjenih več civilistov. Santiago, Čile — Čilejska vojaška vlada je ukinila izredno stanje, ki je trajalo sedem mesecev. Do tega ukrepa je prišlo, ker ni več toliko terorističnih napadov, je dejal notranji minister Ricardo Garcia. Še vedno v veljavi pa so razne omejitve kot npr. cenzura. Iz Clevelanda in okolice Na spominski svečanosti— Na spominski svečanosti, ki je bila preteklo soboto in nedeljo na Slovenski pristavi, se je zbralo veliko rojakov. Žal, svečanosti se ni mogel udeležiti grof Tolstoj. Nov tiskarski stroj tu— To številko AD smo tiskali že sinoči, ker je prispel v mesto tovornjak s našim novim tiskarskim strojem. Danes, v torek, ga bodo dostavili in začeli montirati. Seveda bodo morali delavci demontirati in odpeljati dosedanji stroj,, kar vse bo vzelo predvidoma tri dni. Kot smo že poročali, petkova AD bo izšla v petek, a morda z nekajurno zamudo. St. Clairski upokojenci— Redna seja Kluba upokojencev bo v četrtek, 20. junija, ob 1.30 pop. v prizidku Slov. narodnega doma na St. Clair-ju. Vhod je skozi vrata v o-zadju poslopja. Članstvo vabljeno. Pridite! Romarjem v Lemont!— Oo. frančiškani v Lemontu prosijo, da naj si tisti, ki bodo potovali v Lemont 29. in 30. junija z lastnimi avtomobili, pravočasno rezervirajo hrano in prenočišče. Še to: Portret škofa Rožmana ne bo na ogledu v Lemontu, kot je bilo enkrat omenjeno, da bo. Ob 40-letnici— V četrtek, 20. junija, ob pol 7h zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajnega slovenskega pesnika in pisatelja, mučenika Narteja Velikonja, ki so ga komunisti umorili 25. junija 1945. Spomnimo se tega velikega moža s svojo udeležbo pri sv. daritvi! Poletni festival— Poletni festival pri Sv. Vidu bo v dneh 12., 13. in 14. julija. Prodaja peciva— Ženski odsek Katoliških vojnih veteranov pri Sv. Vidu bo imel prodajo pecivo in sicer v nedeljo, 23. junija, po vsaki sv. maši — do 1. ure popoldne. Prodaja bo v »Vets Club Room« na 6101 Glass Ave. Novi grobovi Ursula L. Mazer Dne 8. maja 1985 je na svojem domu v Lindenhurstu, 111. umrla 84 let stara Ursula L. Mazer, rojena Kuhar 9. oktobra 1900 v Sloveniji, vdova po 1. 1963 umrlem možu Jamesu, mati Jamesa (pri katerem je živela zadnjih 6 let), Uršule King (Sarasota, Fla.), Ruth Tarro (Brunswick, O.), Justine Marunowski (West Salem, O.) in Joanne Woloszyn (Garfield Hts., O.), sestra Anne Godlar (Euclid, O.), 15-krat stara mati, 9-krat prastara mati. Pogreb je bil dne 13. maja 1985 v Wadsworthu, 111. Seja preložena— Članice so obveščene, da seje ne bo ob običajnem času v Euclidski javni knjižnici. Seja bo v torek, 25. junija, ob 1. uri pop. v Euclid Park Clubhouse na E. 222. cesti, tik pri jezeru. Piknik in kosilo— V četrtek, 4. julija, Dan neodvisnosti ZDA, priredi Ženski odsek SNPJ farme piknik s kosilom na tej farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Za vstopnice in več informacije, lahko pokličete Mary Dolšak (481-0870) ali Jennie Kapel (486-6245). Serviranje kosil bo od 1. do 3. pop., od 3. do 7. zv. bo igral Joey Tomsick orkester. Vstopnice so po $7 za kosilo in ples. Spominski dar— Marija Zupan, E. 61. cesta, je darovala Ameriški Domovini $10 v spomin Ernesta Zupana ob priliki 7. obletnice njegove smrti, ki je bila 15. junija. Iskrena hvala! Obisk iz Trsta— Teden dni se je mudila v našem mestu gdč. Marija Ker-žič, sodelavka slovenskega Radio Trsta. Zanimala se je za našo slovensko skupnost in se srečala z mnogimi rojaki in rojakinjami. Dejala je, da bo pripravila reportažo za slovenski radio v Trstu. Obiskala je magistrat, kjer se je srečala z dr. Karlom Bonuttijem, Slovenian Research Center, Toneta Petkovška (imela je lep nagovor v slovenščini na Petkov-Škovi sobotni oddaji), prisostvovala je tudi spominski svečanosti na Slovenski pristavi. Parkrat se je ustavila v naši pisarni in se pogovarjala z urednikom AD o tem in onem, včeraj pa odpotovala v Minneapolis, kjer bo ostala nekaj tednov. Plavalni bazen odprt— Slovenska pristava naznanja, daje plavalni bazen odprt vsak dan in sicer od 11. ure dopoldne dalje. Piknik na ADZ letovišču— Senklerska ADZ društva bodo priredila tako imenovani »polenta in golaž« piknik na ADZ letovišču v Leroyu, Ohio in sicer v nedeljo, 23. junija. Od 1. do 3. bo servirano kosilo, ob 3. uri bo nastopil pevski zbor Korotan, ob 4. se bo začel ples, za katerega bo igral Ray Champa orkester. Cena kosilu je $5, vstopnice imajo tajniki lokalnih ADZ društev. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 70° F. Delno oblačno in vetrovno tudi jutri, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 65° F. V četrtek delno sončno z najvišjo temperaturo okoli 73° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 48 Tuesday, June 18, 1985 »83 Slovensko beračenje i. Pravkar sem prejel najnovejšo številko kanadskega mesečnika Slovenske države, ki izhaja v Torontu. Na drugi strani je poročilo z naslovom »Novo slovensko društvo v Kanadi?« Kot kaže, skušajo tisti Slovenci v Kanadi, ki so ali naklonjeni režimu v Sloveniji ali proti njemu nimajo kakih predsodkov, organizirati novo društvo, ki naj bi se imenovalo »Meddruštveni odbor«. V ozadju te pobude je gotovo Slovenska izseljenska matica (beri: slovenska vlada, op. pis.). Prvi namen tega novega »odbora« naj bi bil organizirati vse potrebne priprave za gostovanje avgusta letos v Kanadi ansambla Lojzeta Slaka. Drugo važnejše delo novega društva naj bi bilo zbiranje dovolj denarja »...za nakup aparata Ultra Zvok, ki bi ga naj Slovenci v Kanadi podarili ljubljanskemu Onkološkemu institutu, ki raziskuje in zdravi rakasta obolenja.« Dalje poroča Slovenska država, da so v ta namen sklicali sestanek, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov raznih kanadskih društev tudi tajnik SIM Marko Pogačnik in dr. Marijo Us-Krašovec in dr. Marija Auersperk, ki sta predstavljala Onkološki inštitut. Za nas v ZDA takšne pobude s strani SIM niso nobena novost. Že pred leti so v Clevelandu.ustanovili poseben odbor za kulturne izmenjave, ki še deluje, ko pride kakšna pobuda iz Slovenije, naj podpira to ali ono akcijo. V kolikor mi je znano — takrat nisem živel v Clevelandu — je bil ta odbor ustanovljen na hitro roko z namenom, da ne bi imela kaj uspeha druga, neodvisna pobuda. Takratni konzul v Clevelandu naj bi spodbujal zveste lokalne sodelavce, naj tak odbor ustanovijo in vodijo. Od ustanovitve je odbor sponzoriral razna kulturna gostovanja, priredil sprejeme za razne gostujoče politike iz Slovenije itd. Odbor nima veliko članov, deloma zato, ker sploh na društvenem polju ni več toliko prostovoljnih garačev, deloma zato — seveda — ker nočejo biti zraven narodno zavedni Slovenci in Slovenke, ki odklanjajo režim v Sloveniji in vidijo v tem odboru le neuraden podaljšek SIM. V zadnjem letu poteka v ZDA, predvsem pod pokroviteljstvom Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) s sedežem v Chicagu, in Progresivnih Slovenk Amerike (PSA), katere večina kakih 950 članic živi v Clevelandu in okolici, nabiralno akcijo za drugi aparat za srčne bolnike, ki bo stal menda $55.000. Ker vodi akcijo močna SNPJ, bo cilj v kratkem času dosežen. Tudi ta pobuda je prišla iz Slovenije, ne s strani ameriških Slovencev, in sem o njej že pisal ter takrat menil, da gre za poskusni balonček, kateremu bo sledilo več podobnih akcij. Menil sem takrat tudi, da čeprav je aparat brez dvoma koristen in bo res služil bolnikom v domovini, v ozadju pobude je želja po čim tesnejšem povezovanju in sodelovanju med razhimi ameriškimi slovenskimi društvi in SIM, kar'seveda dejansko pomeni sodelovanje z režimom v Sloveniji. Moramo pa razumeti v prvi vrsti, da ogromna večina Slovencev in Slovenk v Ameriki in brez dvoma tudi v Kanadi se tega ne ali noče zavedati. K boljšemu razumevanju tega za politično protikomunistično SPOMINSKA SVEČANOST Ob 40. obletnici konca vojne in vetrinjske tragedije. Sobota, 29. junija 1985. Svečanost bo pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Sv. maša bo darovana ob 7. uri zvečer. Sodeluje zbor Slovenska pesem. Vsi vabljeni! Misli ob smrti č.g. Julija Slapšaka FAIRFIELD, Conn. - Ko odhajajo v večnost znanci in prijatelji v visoki starosti in po letih šibkega zdravja, ki jim je globoko spremenilo zunanji videz in včasih tudi osebnost, mi prihajajo vse mogoče misli. Najbolj mi je neljuba misel, da v mnogih primerih vnuki in pravnuki ohranijo o svojem dedu ali pradedu, o svoji babici ali prababici, sliko nebogljenega starca ali starke omejenega razuma, med tem ko so ti ljudje v svojih zrelih letih največkrat bili pravi velikani telesnih, umskih in moralnih sil in sposobnosti, kakršnih se zdi, mlajši rod pogosto ne kaže. Č.g. Julij Slapšak je dosegel lepo starost. Prepričan sem, da je mnogo slovenskih ljudi v Clevelandu, ki se hvaležno spominjajo njegovih najbolj delavnih let pri Sv. Lovrencu. Ti vedo, s koliko vnemo in požrtvovalnostjo je obiskoval bolnike in osamljene farane po bolnišnicah in domovih; kako blažilna in tolažilna je bila njegova beseda; koliko poti je napravil peš, ker — če se prav spominjam — ni vozil avtomobila. Toda njegova gorečnost za dobro in njegova vedna pripravljenost, da se žrtvuje za bližnjega, sta segali daleč preko meja šentlovrenške župnije. Slovenske misijonarje je osebno obiskal menda na vseh celinah sveta in jim razdajal svoje prihranke. Tisti, ki spoštujemo spomin škofa Rožmana, moramo biti g. Slapšaku globoko hvaležni za njegovo prijateljsko bližino temu našemu vladiki. On je bil tisti, ki je v dneh osebnega dušnega trpljenja rajnega slovenskega nadpastirja bil njegov stalni spremljevalec in njegova osebna opora. G. Slapšak je škofu Rožmanu od blizu in neposredno vedno kazal tisto skrb in spoštovanje, ki mu je šla kot škofu velike škofije, a ki mu jo je odrekal široki svet in večkrat tudi njegovi najbližnji. Če bi g. Julij Slapšak v življenju ne bil napravil nobenega drugega dela, mu moramo mi, ki s spoštovanjem hranimo spomin na škofa Gregorija Rožmana, ob njegovi smrti izreči hvaležno priznanje za njegovo skrb in prijateljsko bližino našemu vladiki, ko je ta kot pozabljen begunec v tujini nosil težo križa! Pa še tole nad dodam iz hvaležnega srca. Podpisani sem prejel duhovniško posvečenje nekaj let po vojski, ko je bilo z rojstno domovino mogoče imeti le bežno zvezo preko zavednega rojaka najbrž nerazumljivega stanja bi predlagal skrbno prebiranje članka škofa dr. Alojzija Ambrožiča, ki sem ga začel ponatiskovati v AD pretekli petek. V svojem dolgem članku v današnji AD naš zvesti sodelavec Otmar Mauser močno kritizira vmešavanje SIM v zadeve kanadske slovenske skupnosti. Uporablja izraze in piše očitke, ki bi jih jaz ne, predvsem ne, ko gredo na račun tukaj rojenih potomcev slovenskih priseljencev. Takšno kritiziranje bo prepričalo predvsem prepričane, druge pa odvračalo, kar je po mojem hujša posledica, ker pospešuje izoliranje v čim manjši in tudi čim manj vpliven krog. To vidim tukaj v Clevelandu kar neposredno in nič ne kaže, da se bodo odgovorni za takšno zgrešeno politiko kdaj zavedali svojih napak. Kako mislim? Prvič, razumeti in celo sprejeti moramo, da so zavedni Slovenci ali v ZDA ali v Kanadi že politično opredeljeni. Opredeljeni so tudi tisti, ki z vso vnemo in srčno iskrenostjo trdijo, da se za »politiko« (beri: o vprašanju odnosa do režima v Sloveniji) ne zanimajo nič. Zelo v malo bo torej »spreobrnjencev« iz ene v drugo skupnost. To pa ne pomeni, da tisti, ki smo za politično demokratizacijo sistema v Sloveniji, ne moremo imeti nobenega vpliva ali na slovenski režim ali pa na z njo dejansko sodelujočo skupnost pri nas tu. Vsakdo na primer, ki bere govore vodilnih politikov v Sloveniji, kmalu spozna, da le-ti kar precej točno skušajo odgovoriti na trditve, izrečene s strani politične emigracije. Zadnji pomembnejši govor Staneta Dolanca, katerega krajši izvleček sem citiral na tem mestu pretekli petek, je jasen dokaz tega. Res je sicer, da stavljajo zadnji čas precej nerodna vprašanja o medvojnih in povojnih dogodkih v Sloveniji predstavniki tamkajšnjega mladega rodu. Če že danes ne, vsaj v bodoče bodo imeli na razpolago na en ali drug način ti ljudje več gradiva s strani emigrantske zgodovinske in leposlovne literature. Zato naj bo ta literatura čim obsežnejša in, kar je najvažnejše, čim resničnejša. Posledice tega delovanja bodo razvidne šele v poznejših desetletjih, bodo pa takrat precejšnjega pomena, ne nazadnje za neslovenske zgodovinarje in strokovnjake. Rudolph M. Susel (Konec prihodnji petek) pisemske pošte. Novomašno sla\ ie, ki so mi ga prijatelji v Clevelandu hoteli pripraviti, je bilo mogoče le zato, ker je dal prostor pri Sv. Lovrencu župnik msgr. John Oman, in ker je kaplan g. Julij Slapšak prevzel delo za priprave. Za to njegovo dejanje bratske ljubezni do popolnega neznanca mu hočem ob njegovi smrti še enkrat izreči svojo hvaležnost. Upam, da nosi njegova krona zmagoslavja en dodaten dragulj zaradi tega njegovega dokaza dobrote in ljubezni. Alojzij Hribšek Piknik pri Sv. Jožefu v Jolietu, Ul. Spored tridnevnega piknika pri Sv. Jožefu v Jolietu v dneh 28. do 30. junija: Petek, 28. junija: Od 5. do 11. zv. — Carneval 5. do 7. zv. — Spaghetti dinner Ob 7. zv. — Auction Od 5. do 8. zv. igra »Ken Jurčič Od 8. do 11. zv. igra »N°w and Then« Sobota, 29. junija: Od 1. do 11. zv. — Carneval 1. pop. — Flea Market 1. pop. — Antique Auto Dis Play L pop. — School Class Ke' unions Od 2. do 5. igra »N,te Winds« , Od 5. do 8. igra ansambel »Heritage« Od 8. do 11. igra »Beats Walkin« Nedelja, 30. junija: Ob 11. dop. — Ham Dinner Ob 11.30 — Polka maša pf Groti; pel bo cerkveni PeVS zbor pod vodstvom ^one<< Rozmana in »Now and Theft Ob 1. pop. — School Cia* Reunions Ob 9. zv. — Raffle Drawing Ob 9.30 zv. — Fireworks Od 2. do 9. — Carneval Od 2. do 5. igra »MuS Men« Od 5. do 8. igra »Ron merich« Od 8. do 11. — »Now Kra- and Then« Na veselo svidenje vsem! Liljana Čep0 Pismo uredniku: Moj zadnji članek p°d n slovom »Med dvema v ma« (AD, 9. aprila 198 ^ katerem sem se na krat^° z taknil vprašanja P0^'^^-raznimi naslovi v AD, Je da vzdignil nekaj prahu-Dobil sem razna * * * * vPra^n|0. katera je mogoče zg051'11 |J0t v le: »Če v Ameriki ni tak° Evropi, kako pa je?« -e V odgovor na to vPra^j1f-sem napisal daljši članek v vaščini za njih tednik ^a>^ ki izhaja v Chicagu. T*an^ ^ ni bil objavljen. Oddal se ^ šele pred kratkim. Pr0S*V((-g|. interesirane, da sledijo Id Dobil sem tudi več v^r^a0' ali bom še kaj napisal- vor: »Še.« .rvo Tone %. Leii'»n ' . jzšč* tZadnji prispevek pretekli torek. Ker s0 • včasl po navadi zelo dolgb -0, vzame precej časa, da lZ Ur.) Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! 'i i) Skuhal ^2 a« pogrei MFCAN POGO V OR... (Nadaljevanje) Kaj vse se lahko pripeti živemu človeku v enem samem dnevu! Najprej moram povedati, da sem zelo zanič spal tisto noč, da ne bo kdo rekel: Si se vsaj naspal pošteno. Namesto jutranjega pozdrava in kaj še navadno zraven spada, me žena opomni, da imam SPET napačne barvne nogavice na sebi. Jaz sem odgovoril, da če bi ona prihranila malo več mojega težko prisluženega denarja zadnjih 27 let, morda meni .ne bi bilo treba vstajati vsako jutro, obuvati nogavice ter hiteti na delo, zdaj ko sem upokojen, ali kot Pravijo, v penziji. Beseda je dala besedo in višek je bil dosežen, ko sem z visokim, špičastim kolom dregnil naravnost v sršenje gnezdo z vprašanjem, kam je pravzaprav šel ves denar vsa ta leta? Ker mi avto ni vžgal, sem vzel tri pisma na mizi in hitel na avtobus. V poštni nabiralnik sem vrgel 85 centov, šofer-JU pa ponujal tri pisma. To je bilo jutro brez sonca, to je bila razvalina življenja. Ko sem domov grede vrgel 25 centov v novo elektronsko vago, da bi videl, če bo vsaj tukaj več sreče, pride nazaj listek z neko številko, spodaj pa pripomba: Sram te bodi! V Afriki lakota, ti pa takšen... Hitro sem zmečkal listek med prsti in vstopil na avto-Pus. Bo pa doma bolje, sem si mislil, ko bom med večerjo V2el v roke časopis ter kozarec ali dva rdečega. Pa ni bilo večerje, ker žena ni imela nič časa tisti dan. Baje je ves dan 'skala tisti denar, o katerem je bilo govora zjutraj. In še to je Pripomnila, da ga bo odslej vsak dan iskala, dokler ga ali ne Paide, ali pa se jaz opravičim. Kaj sem hotel? Rekel sem ji, a rPi je žal in se bom potrudil, da se v bodoče kaj podobne-9a ne bo več zgodilo. Tudi sem priznal, da je imela prav, ko [P' je že večkrat vrgla v obraz, da prvič nisem veliko zaslu-1' drugič pa, nisem vedno vsega prinesel domov in zdaj se Prn važnega delal? Ko je bilo to rešeno, sem vzel v roke Ameriško Domo-ln° 'n začel brati, najprej Drobtinice. Upal sem namreč, da bo g. j.p spravil v dobro voljo in vse težve dolgega dne °do na mah pozabljene. Kot sem že omenil, imam precej ° kožo in se me vsaka zbadljivka ne prime kar tako, pa nai bo še tako »žaltava«. Ker pa sem imel takrat izredno ab dan, se nisem nič smejal, ko sem prebral tisto reč in bi anes Cisto na kratko postavil le nekaj vprašanj: im PravzaPrav ste- gospod J.P.? Koliko doktoratov ate in katere knjižnice se zanimajo za vaša dela? Ali vas era izmed mnogih ameriških knjižnic sploh pozna, razen °rda, če ste kdaj izposojeno knjigo zapacal, strgal, pre-°zno vrnil ali celo izgubil? Tako. Zdaj mi je malo odleglo. Pa brez zamere! Bolje je rnreč, da sem povedal Vam, kar Vam gre, kot pa ženi. Z rnorarn živeti vsak dan, Vaše Drobtinice pa izhajajo ^aj enkrat ali dvakrat na mesec. Ali še mislite, da sem po aravi blaga duša? 0x0cl 2c*ai naptej bom doma priden in fair do vseh. Dober e 'n moder mož. Res, da me nikoli v življenju ni doletela st- da bi postal FATHER OF THE YEAR, dobro pa se še ntoS'njam, ko sem bil FATHER EVERY YEAR. In moder rtio' l<'ako bom to dosegel? Nekje sem bral, da pameten z (med drugim) nikoli ne pozabi na ženin rojstni dan, pač Pozabi, koliko jih je že imela. - VAŠ POMOČNIK LEŽI V SOBAH 11 in 12. ZAENKRAT - SMO MENDA SPET OMLATILI! NEW YORK. N.Y. - Včasih se le zgodi, da kot kroničar življenja okoli slovenskega sv. Cirila na Osmi zavijem malo še na drugo pot, da pogledam, kaj pa tamkaj počno. Tako sem v zadnjem članku čisto opustil besede »slovenski sv. Ciril«. Upam, da mi bo oprostil. Saj ga še nisem zapustil. K njemu prihajam kar še najbolj redno. Tudi ta »Slavic Heritage Council of America« je povezan s slovenskim sv. Cirilom, saj sem to razodel, ko sem povedal, da je organizatorica prvega slovanskega sveta najprej poklicala župnika, o. Richarda, ker je v telefonskem imeniku našla zapisano: Church of St. Cyril, Slovenian Information Center. Ta dostavek je v takratnem svojem narodnem navdušenju dal dostaviti — očeta Richarda je za to pridobil — predsednik oziroma tajnik SAVA Jaka Okorn. In potem v ta slovanski krog sem jaz takrat potegnil še inž. Simona Kregarja. Ta je pozneje pridobil še Judito Prelog, ki ji hodila kot zastopnica Slovencev, zmerom oblečena v narodno nošo, v mestno hišo, ko je župan proglasil »Slovanski dan«. Danes je Judita Prelog poleg neke Slovakinje najbolj delavna v tem pozneje na novo oblikovan slovanskem svetu, Kregar pa je tajnik. Tako je slovenska prisotnost v prireditvah te slovanske organizacije zmerom dokaj opazna. V poprejšnjem zapisu življenja pri slovenskem sv. Cirilu sem napovedal lepo tretjo majsko nedeljo. In takšna je tudi bila. Cerkev je bila lepo posedena, v njej lepa slovenska maša z lepim petjem. Tokrat je bilo več pevcev in pevk. Marija Merkun preminula v Jolietu JOLIET, 111. - V petek, 7. junija 1985, je v medicinskem centru sv. Jožefa v tem mestu umrla 73 let stara Marija Merkun, rojena Ster v Sloveniji. Pokojna je živela v Jolietu 27 let. Za njo žalujejo mož Florian, hčerki Mary Rozman in Anges Lodewyck, sinovje Franka, Floriana, Stanleya in Blaise-a, 24 vnukov in vnukinj, brata Leopold in Jože (oba v Sloveniji) ter veliko drugih sorodnikov tu in v Sloveniji. Bila je zelo aktivna na društvenem polju kot članica Oltarnega in roženvenskega društva pri Sv. Jožefu v Jolietu, Slovenske katoliške lige, Slovenske ženske zveze, društva sv. Janeza Evangelista št. 143 KSKJ, Tretjega reda sv. Frančiškega in St. Mary’s Sodality. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Težak v Jolietu v ponedeljek, 10. junija, v cerkev sv. Jožefa in od tam na pokopališče Sv. Jožefa. Darovi v pokojničin spomin St. Joseph School Fund bodo s hvaležnostjo sprejeti. (Podatki iz Časopisa Joliet Herald Newsj Pred oltarjem je bilo še kronanje Marije, kar s spoštljivostjo opravijo skupno z župnikom po navadi prvo obhajanci. Letos sta pri tem sodelovali: Bredica Vodlan in Anita Bahor. Po maši so skoraj vsi prišli v dvorano, kjer je bila prosvetna ura, posvečena tokrat, seveda, slovenskim materam. Dvorana je bila zasedena, v njej postavljenih 12 miz z desetimi stoli okoli vsake. In le tolikšna je zmogljivost naše dvorane, kadar je prireditev brez plesa. Za plesne prireditve pa se poslužujemo najete dvorane v Ridgewoodu. To je bilo zdaj zadnjih dveh let po trikrat na leto. Seveda s programom sem bil kar zadovoljen. V glavnem so bile točke »rož’ce iz domačih logov našim materam«. Dve stvari pa sta mi bili najbolj pri srcu. Prvič, ko je gospa dr. Lango pela Vilhar-Prešernovo »Nezakonsko mater«. Pela je močno doživeto. Naravnost čudovita je bila v interpretaciji ter glasovno v nižjih legah. Značilno pri njej je, da pokaže razgledanost po slovenski glasbi. Radi tega ne ponavlja v svojih nastopih, ker vedno pride z nečem novim. Središče programa je bilo za mene nastop nedeljske slovenske šole, ki našim najmlajšim nekaj le da, čeprav samo dve uri na mesec. Ker pa učiteljica Milena Pucova ve, kako dati sistematično kar največ v tem kratkem času, se pokaže zadovoljiv uspeh. Vendar menim, da bo treba preiti čimprej in čimveč tudi na pamet. To je stara, preizkušena šolska metoda, katero moderna pedagogika opušča, ker vanjo udira zdajšnja tehnologija z uporabo stroja namesto možgan. Šolarji so nastopili z abecedo, nekateri bolj korajžno in samozavestni, nekateri bolj boječe, vendar vsi s kar dobro izgovarjavo. Celo najstarejši, John Minich, poskuša v izgovarjavi premagovati svoj nemški naglas. V dvorani je bilo precej mladih, in zdi se mi, da jih starejši ne znamo vključiti v skupno življenje, kot se tudi ne znajo ali nočejo starejši-mlajši, kot smo se znali mi sami nekdaj na Slovenskem. Kot sem zadnjič zapisal, da si ni zaželel duhovni oče Alojzij Jenko darovati svojo zlato mašo tudi pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi na prvo junijsko nedeljo, bi s tretjo majsko zaključili s svojo žetvijo in mlačvo. Kajti četrta, čeprav je bila binkoštna, je bila v naši slovenski cerkvici sv. Cirila na Osmi, jaz bi rekel — oprostite — pasja. Od mladih je prišel samo Ludvik Burgar. Vsega skupaj pa nas je bilo v cerkvi toliko, da, če bi Kristus zares stopil med nas, ne bi mogel zbrati niti 12 svojih učencev. Je bila pač nedelja pred narodnim praznikom »Memorial Day«. In zato domačo cerkev odrinemo in gremo v naravo. No, prva junijska pa je bila lepa. Pri osmi maši nas ni bilo veliko »holinejmovcev«. Na »kofetek« smo šli kar v farovž. Malce tudi zaradi tega, ker je bila dvorana kar lepo pripravljena za slavje zlato-mašnikovo po deseti maši. Po prvi maši nam je zlato-mašnik p. Jenko odkril nekaj iz svoje mladosti ter tudi pokazal svojo pot, ki ga je pripeljala v »lemenat« in do mašni-štva. Nikdar se ni v življenju pokesal za to odločitev, vsaj tako nam je povedal. Župnik oče Robert nam je povedal o stanju bolanega p. Inocenca, ki je bil novomašnik v naši cerkvi pred 25. leti in nam je nekaj časa tudi kaplane val. V zadnjem letu pred obolenjem nas je kar redno obiskoval, ko je bil kot vojni kurat v naši soseščini v New Jerseyju. Če bo zares moral za zmerom zemeljsko oditi, spomin nanj bo med nami ostal živ. Počasi so naši ljudje, farani prihajali k deseti, tako počasi, da me je malce kar zaskrbelo. Dva para narodnih sta bila pripravljena, da zlatomašnika pospremita k oltarju. To so bili: Nejče in Marija Zupan ter Anki in Janez Babnik. Farani pa so le prihajali zadnje minute in nabralo se nas je okoli 90. Lepa maša, ki jo je zlatomaš-nik somaševal z župnikom o. Robertom, ki je tudi pridigo-val in bral drugo berilo, prvo pa Ludvik Burgar ml. Petje je bilo lepo. Sedaj, ko imamo prenovljeno dvorano, se da v njej z lahkoto lepo pripraviti mize s cvetjem, ob strani bife-kosilo, ki so ga pripravile naše žene. Na temnem ozadju, na zavesi so blestele zlate črke: »Zlato-mašnik bod’ pozdravljen«, kar je mojstrsko pripravil Ivan Kamin. V spremstvu župnika in narodnih noš je o. Jenko stopil v dvorano, ko smo ga toplo in iskreno pozdravili, in šel k svečani mizi. Program slavja je vodil dr. Silvester Lango zelo prijetno. Anki Babnik je zlatomašniku s kratkim, toplim pozdravom izročila šopek rdečih nageljnov v imenu faranov sv. Cirila. Lepo ga je pozdravil še Marko Burgar, Mirjam Lango (dalje na str. 4) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62.cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Janez Rant DOBRI L J UDJE — Zgodba slovenske družine v ZDA — XIII. nadaljevanje - DRUGI DEL - i Zvečer so prispeli v New York. Ker je bilo pozno, je ladja obstala pred pristaniščem. Kamorkoli so pogledali, so videli morje luči in nebotičniki so se jim zdeli kakor prikazni. Peter in Katka sta dolgo slonela na ograji in ugibala, kaj ju čaka. Pripravljena sta bila na vse. Po čudnem naključju sta bila naslednje jutro med prvimi poklicana pred komisijo. Hitro sta opravila. Čim so člani komisije videli, da je bil Peter v Dachau, so ju takoj pustili naprej. Na pomolu ju je sprejel p. Bernard Ambrožič, njun dobrotnik. Temu se morata zahvaliti za vse, kar sta v Ameriki dosegla. Bil je blag gospod, prijazen, in zdelo se jima je, da je bil bolj vesel njunega prihoda kakor ona dva. Njuni prvi koraki so bili negotovi in cagavi; če sta postala korajžna takoj prvi dan, je bila to zasluga tega izrednega duhovnika, Ker je bilo na ladji še nekaj drugih Slovencev, sta morala čakati. Dva slovenska fanta sta bila namenjena v Cleveland, en par pa v Minnesoto. P. Bernard je imel seboj pomočnika. Temu je izročil v varstvo ostale štiri, njima pa je rekel, da gresta z njim. Poklical je taksi in ju odpeljal v svojo pisarno. Med potjo niso govorili. Pater je sedel poleg šoferja, Peter in Katka pa zadaj. Patrova pisarna je bila na koru cerkve sv. Cirila. Pater je bil skromen, toda njegova pisarna in cerkev sta bili bolj skromni. Ko so sedli, ju je takole nagovoril: »Vidva bi pravzaprav morala iti v Cleveland. Toda vajin sponzor v Clevelandu je to samo po imenu. Vso skrb z vama ima ta pisarna. Prišla sta o pravem času. Včeraj so mi na NCWC povedali, da potrebujejo mlad, zanesljiv zakonski par za starejšega zdravnika, ki mu je pravkar umrla žena. Če vaju bo vzel v službo, bosta imela lepo plačo, hrano kakor on in stanovanje v njegovi hiši v najbolj bogatem delu mesta. Zaenkrat — smo menda spet omlatili... (Nadaljevanje s str. 2) je zaigrala kar mojstrsko kratko klavirsko skladbo, bolj svečani govor pa je imel inž. Simon Kregar. V prvem delu tega je nekam splošno govoril o prilagojevanju človeka, tako tudi slovenskega, na Ameriškem; v drugem delu je bil bolj domač s pogledom, kaj je takšno slavje nam vsem enkrat pomenilo na Slovenskem, odeto v lepotni plašč narodnih navad in običajev, ki jih je imelo tako novomašništvo kakor tudi zlatomašništvo. Župnik oče Robert je o. Jenka še enkrat pozdravil in zbranim nekaj tudi povedal o umirajočem p. Inocencu. Po programu se je v splošnem razpoloženju, potem, ko nam je slavljenec nekaj povedal iz svojega življenja, začela zakuska, ki je bila bogato in okusno pripravljena. Vsi so bili zadovoljni. In v novi dvorani se da ljudi razpoložiti in tudi več lepote se lahko v njej zdaj nudi ob kakršnokoli priliki. Žal mi bo, da bo zdaj večinoma prazna, kot bo menda tudi cerkvica nad njo v poletnih mesecih, razen, če se zgodi čudež, da nam bo mladi gost, frančiškan-semeniščnik mlade prepričal: Na Gospodov dan napravi kot Slovenec malo osebno žrtev. Najprej se pogovori z Njim v materinem jeziku v domačem božjem hramu, potem pa vesel in zadovoljen pojdi uživat v Njegovo stvarstvo! Oče Robert je v nedeljo zapisal v nedeljsko cerkveno oznanilo tole: »Tudi v poletnem času, počitnicah je vsako nedeljo in vsak praznik slovenska maša. Kdor le more, naj se je udeležuje!« V vsem tem času pa bom jaz — kot kroničar — sem pa tja kdaj kaj napisal o tem, kako se takim pozivom odzivamo! Tone Osovnik r-------------------------------------» Maple Heights Poultry and Catering ; I 17330 Broadway Maple Heights j Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) j za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstnc J postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrst j perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI j Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 --------------------------------------- Jaz poznam te vrste zaposlitev. Malo dela, pa tudi malo prostega časa. Kar bosta zaslužila, bosta lahko prihranila in čez par let bosta mogla začeti na svoje. Ali sta pripravljena?« Nič se nista posvetovala, oba sta istočasno odgovorila: »Seveda sva!« Mislila sta, da mora biti dobro, če jima svetuje ta gospod. In začela bosta takoj delati! Pater je klical po telefonu na vse strani, dokler ni našel zdravnika. Dogovoril je z njim sestanek naslednji dan ob 10. uri. Nato ju je pater poučil: Zdravnik je katoličan, zato vaju bom jaz spremljal. Zdravnik bi šel že rad na dopust, pa ne more, dokler ne uredi vprašanja hišnega oskrbnika. Trenutno je v Ameriki precejšnja nezaposlenost posebno v industrijskih mestih kakor sta Cleveland in Chicago. Zato bodita kar vesela, da se vama nudi ta prilika.« V župnišču nad cerkvijo jim je stari brat Bonifac pripravil kosilo. Jedli so vsi za eno mizo. Prijaznost, dobrota in preprostost obeh gospodov ju je ganila. Bila sta res prava služabnika božja! Brat Bonifac ju je peljal na sprehod po mestu in nato k stari Slovenki, ki je stanovala blizu cerkve. Tam sta večerjala in prenočila. Oboje je naročil pater Bernard. 2 Naslednje jutro jih je zdravnik dr. Frederic Casper že čakal v svoji ordinaciji. Pozdravili, so se in pater ju je predstavil. Kratko je opisal, odkod sta in zakaj sta prišla v Ameriko. Zdravnik je bil visok in čisto siv. Podolgovati obraz in modre oči so odkrivale pravega Yankeeja. Rekel je: »Pred štirimi meseci mi je umrla žena. Dokler je bila živa, sva shajala s po-strežnico. Ordinacijo in prostore v pritličju čisti poklicni čistilec. Prah pobriše vsak dan tajnica. Vaju potrebujem samo za prvo in drugo nadstropje, kjer je moje stanovanje, in za tisti košček vrta, ki je za hišo. Samo v soboto in nedeljo kosim doma, če sem v mestu. Takrat imam tudi na kosilu ali večerji povabljene goste. Sicer pa kosim na univerzi, v klubu ali kjerkoli. Karkoli bosta potrebovala, bosta v začetku povedala tajnici. Ta bo vse naročila po telefonu in naročeno blago bo dostavljeno v hišo. Še vedno predavam na medicinski fakulteti. A ne toliko kakor sem svojčas. Ta hiša je moja last. Imam še eno hišo v Stowe, Vermont. Tam prebijem dopust in prosti čas. Stanovala bosta v tej hiši. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Tudi v Stowe imam prostor za vaju. V tej hiši bosta imela dve sobi za vajino uporabo. Če bosta pridna, zanesljiva in zvesta, bosta lahko ostala pri meni, dokler me ne pokliče Bog. Otrok nimam. Tudi skrbeti nimam za nikogar. Dajal vama bom za začetek $500 na mesec. Vse drugo bosta imela kakor jaz. Sta zadovoljna? Imata kake posebne želje?« Za oba je odgovoril Peter: »Nimava nobenih posebnih želja, potrudila se bova, da bova vredna vašega zaupanja!« »Prav, še tole hočem dodati,« je rekel zdravnik. »Če še ne znaš šofirati, se boš naučil. S tajnico bosta šla popoldne v trgovino, kupila nekaj oblek, suknjičev in hlač. To gre na moj račun. Ona vama bo tudi razkazala stanovanje in vajine prostore. Je zelo zanesljiva moč in je pri meni v službi že 25 let. Zdaj moram na univerzo. Ordiniram samo popoldne. Nato je govoril še s patrom. Dal mu je $100 za maše za pokojno ženo in $100 za Slovensko ligo. Patru je naročil, da nama telefonira, kadar hoče, in naj brez oklevanja kliče tudi njega, ako bo imel kakšne potrebe in mu on lahko pomaga. Poklical je tajnico in ju kar po imenu predstavil: »This is Peter and that is Cathy!« Tajnici je bilo ime Maria. Postala sta Amerikanca. (Dalje prihodnji torek) Čim boljši smo sami, tem boljši so ljudje okrog nas. - Rothe Nikdar ni velik, kdor ob sebi druge ponižuje. - Seuna SEWING MACHINE OPERATORS Simple knit sportswear. Good incentive rate. Factory experience preferred. Will train qualified person. Aply in person. JUST T-SHIRTS & CO. 7620 Hub Park in Valley View 447-4479 (off 1-77 Pleasant Valley Rd. Exit, near Rte. 21) (47-50) COUPLE TO MANAGE BAR GOOD OPPORTUNITY FOR AMBITIOUS COUPLE. Call 442-0142 for appt- (45-48) WICKLIFFE Bungalow. 3 bdrms, 2 baths Basement. Alum, sided. 1 garage. Fenced yard. Gas grill. Appliances. $54,500. Call 943-1666 (48-49) For Sale By Owner - Wickliff® 3 bdrm ranch. Alum, sided. 2Vi car garage. Fin. basement. Call 943-3325. (48-49) FOR SALE BY OWNER SINGLE FAMILY 4-BDRM HOME IN NOTTINGHAM AREA; $38,000. Call Evenings: 531-7284) (48-51) FOR RENT 6 rooms, up. St. Vitus area. Call American Home 431-0628. (47-50) HOUSE FOR SALE 8 room house. One block from St. Vitus school $21,900. Call 951-7544. (40-59) MALI OGLASI Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper) Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer (X) Help Wanted Summertime student help-Earn a little extra money f°r school. Variety of duties. Apply to Electric Motor Repair, 531-5995. UP TO DATE:_____JOSEF'S New Look's 85 We Listen 5235 Wilson Mills Road Richmond Hta. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 SI TC čas grt ški set jez Ba Vr St; Pil sti sa m; za ■ml ve Kc A: bt: 1 it a V ! t 3 i ( ! I I Kanadska Domovina Slovenska izseljenska matica (SIM) in Toronto, om. — vse od casa’ ko so prvi slovenski emi-^anti stopili na severnoameri-s 1 kontinent, med temi predv-Sem rn's*jonarji, kot so bili Jezuit Anton Kappus, Friderik araga, Ignacij Mrak, Ivan rlln, Jakob Trobec, Ivan panha, Janez Čebulj, France ! !|C 'n Vrsla drugih, ki so pu-11 za seboj vidne sledi svoje-^ vela v novem svetu, se je v ahčni domovini podvojilo Rimanje za Ameriko, deželo "leka in medu, ki je za Slo-ace postala nekakšna Indija romandija, kakor je pesnik otroke ZuPančič v Pesmi za deželo Pn^aza* tak° mitično lta^re^ st0^etja 50 že na- Am3 s*ovenska naselja v Piij r* 1 'n s>cer v Pennsylva-Ohii . 'origanu, Illinoisu, velikr!cidrUgih državah- Zlast> (0 iovencev pa je zapusti- brec)0 00 domovino v dobi ^ako PrV° svetovno vojno. PovemS° slovenska naselja v Se n SVetU ras*a P° številu in tran fanizirala- Pr>čele so se Lovi ’n nar°dni 'seh v ’ nasta*e organizacije e So rst’ si°venske publikaci- eljence'-.v;<.-^-»:'{>' :,•■ ■ «•-*, ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 23. —t SKD Triglav, Milwaukee, priredi prvi piknik, 29. in 30 — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. 30. — Ohijska KSKJ Federacija priredi Ohijski KSKJ dan na farmi sv. Jožefa. JULIJ 4. — Slovenski športni klub priredi odbojkarsko tekmo na Slovenski pristavi. Kosilo bo na voljo po $8 na osebi. 7. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu na Slovenski pristavi. 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 17. — Euclidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! 21. — Misjionska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Misijonski piknik. AVGUST 4. — Illinoiska KSKJ Federacija priredi Illinoiski dan piknik z sv. mašo ob 11. dop. Piknik bo do 8. zv. pri St. Mary semenišču. 10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. 25. — Slovenski dom v Collin-woodu priredi letni »Povratek domov« veselico. SEPTEMBER 13. — Kartna zabava v korist Slovenskega doma za ostarele, v dvorani pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. 14. — Ob praznovanju 25- letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob 8. uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clairju. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-lenici v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu ob 3. uri pop. v Šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročna vabila— Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni. V vrsti so že stali Ismailu podrejeni oficirji in civilni dostojanstveniki v prazniških oblačilih. Vsak je pristopil, ga objel, nato pa mene. In pristopalo je na stotine drugih, od višjih do nižjih po činu, kajti Id jim je praznik bratstva in ponižnosti, ko se vsi smatrajo pred Bogom in v molitvi enaki. Objem je pa posebne vrste, prisrčen in trikraten, z obema rokama, glavo najprej na desno, nato na levo in še enkrat na desno. Bradati možakarji so čakali v vrsti, pristopali, me objemali, krtačili z brado in voščili vesele praznike. Veliki praznik Id velja za vse mohamedance, toda ne za vse v enaki meri. Sekta, ki se imenuje šija, na primer, smatra za svoj glavni praznik obletnico smrti Mohamedano-vega nečaka Alija, najbolj oboževanega mučenika njihove vere. Temu slovesnemu in obenem barbarskemu praznovanju sem prisostvoval kot neveren gledalec, sin Mihael pa je skrivaj z nekega okna snemal kinematografske posnetke. Po tujini. Škoda je le v tem, da doma vlada režim, ki je nedemokratičen, protikrščanski in protinaroden, režim torej, s katerim vsak moralno zaveden Slovenec ne more in ne bi smel sodelovati. Da se bomo razumeli. Domovina je samo ena. Stik z njo je naraven, kot je stik otroka s svojo materjo. Če pa vlada kužna bolezen, je tak stik nevaren tako za zdravje matere kot otroka. Samo razkuženje lahko prepreči, da se bolezen ne širi. Mi, ki živimo v svobodnih deželah zahoda, bi si morali biti v tem popolnoma na jasnem. Na žalost ni tako. Morda prav zaradi preobilne svobode pozabljamo na to osnovno pravilo. Ne znamo več ločiti med domovinsko ljubeznijo in bacili rdečega raka, ki se je zajedel v slovensko narodno telo in ga počasi in sistematično uničuje. Brez nadaljnjega: Imejmo stike z zdravimi celicami slovenskega življenja v rojstni domovini. Varujmo pa se pred volkovi v ovčjih kožah, ki prihajajo med nas v imenu »slovenskega naroda«, ki so ga pred štiridesetimi leti prodali Stalinovim boljševikom in pobili v masovnih pomorih njegove najboljše sinove in ulici se je z banderami ob spremstvu bobnov in piščali vila pestra množica tisočev. Moški so na ves glas vzklikali izreke na čast AIiju,..Clu-šeče vpitje se je slišalo od daleč, ko je procesija iz starega dela mesta zavila v modernejšega. Najbolj glasna je bila skupina mož, korakajočih spredaj v vrsti, napol pojoč, napol vriskajoč izreke, obenem pa bijoč se po golih delih gornjega telesa. V obeh rokah so držali mno-gojermenske biče s čavljastimi konci in si pri vsakem koraku zadali udarec; mahali so po vsem hrbtu. Nekateri, ki niso imeli bičev, so se s pestmi z vso silo kot znoreli udarjali po prsih. Telesa vseh so bila okrvavljena in po belih pokrivalih spodnjega telesa je mnogim curljala kri. Ranjeni v neznosni vročini niso omagovali. Krepila jih je vera, da s takim mučenjem samega sebe posnemajo mučenika. Podobnega prizora nisem videl nikjer drugod po svetu. Angleži imajo izraz »krvavi norci« (bloody fools); mogoče so si ga izmislili pri hčere. S tem so dovolj }asno dokazali, da jim je slovenstvo le abstrakt, ki naj služi njihovim ciljem: Oblast komunistične partije. Z udinjanjem in sodelovanjem bomo samo pomagali utrjevati to oblast, ki je slovenskemu narodu prinesla več gorja, kot vsa krvo-prolitja v naši narodni zgodovini. Mi v Kanadi, Ameriki, Argentini in Avstraliji ne potrebujemo Slovenske izseljenske matice. V svetu smo si ustvarili svobodno Slovenijo, ki je zrasla iz pristnih slovenskih krščanskih korenin, in katera bo ostala pri življenju, ko bo rdeča zvezda že zatonila v naši rodni domovini. Škoda je, da se tega mnogi naši rojaki ne zavedajo. Narod bo obstal kljub brezbožnemu komunizmu. Zaživel bo z novo silo, zavrgel vso navlako novega razreda in marksističnega pre-obrazovanja in se vrnil k prvinam, ki so temeljna osnova vsake civilizirane, napredne in pravične družbe: Namreč vera. krščanska morala in resnična domovinska ljubezen. Dokler se sedanji oblastniki v domovini ne bodo sprijaznili s temi dejstvi, bodo drseli počasi, a s sigurnostjo, v pozabo, ko jim bo narod obrnil hrbet. Otmar Mauser Slovenska izseljenska matica in zdomski Slovenci (Nadaljevanje s str. 5) opazovanju prazniške procesije častilcev Alija. Verniki, med njimi izobraženci, so mi trdili, da se rane prizadejane pri tem oboževanju hitro zacelijo in da nikoli ne povzročijo gnojenja, prisadov ali drugih bolezni. Praznik Id je trajal več dni. Zadnje leto bivanja v Daki so mi sli od prijaznih družin prinašali pečenke kozjega, gove‘ jega in gosjega mesa v lepo okrašenih košarah. Gotovo so prijatelji mislili, da kot samec z družino v Ameriki potrebujem pažnje in da me je treba z dobrotami nasititi, ko je njih veliki praznik, ki ukazuje razdeljevanje zemeljskih dobrot. Pečenk se je nabralo toliko, da bi jih mesece ne pojedel, zato sem jih razdelil šestorici policajev, ki so mi stražili dom, ter služinčadi, ko sem od vsakega kosa pokusil vpriČ° slov ter prigrizek pohvalil- Id je res praznik delitve, a v toliki meri, da pogosto sega v norost. Pridelovalec riža a1 konoplje, ki si vse leto ne more privoščiti mesa, štedi od Pra znika do praznika, da za kupi in zakolje kravo. Če si n prihranil dovolj, si izposodi, da mora odplačevati v obro kih. Manj premožen si zre > ali kupi ovco ali kozo, mogo^e pa ima za to le kokoš ali dve- Kako se vrši razdelitev, sen1 videl na domu polkovnika s maila, katerega sem za prazni obiskal. V vhodni sobi IePe hiše so na cementnem Pod ležali trije enaki kupi Ubiti je dal vola. Ismail mi Je povedal, da je prvi kup za ra2 ^ delitev njegovemu IIl0^tVjIp drugi v sredi za siromake prosjake, tretji za upora njegove družine. Vroč dan je bil in nlUfieja pokrivale meso. Povedal je. bo razdelitev ob napove a uri pred dvanajsto in da 5 potem služabniki odnese njegov delež shrambo. kuhinjo Običaj ne dopušča drU^j. daril za praznike, kot je naf0. WCII 11 Z.a J.JI CULIUIVI, j mer navada o božiču pri za t>0| Dre dnih narodih. Jestvine in zla meso je pač najdragoc ;enej5e strada- darilo v krajih večnega - ^ nja. V preteklosti so line jamčile celo izvoz r loda milijonski Pr'raste*< .Lid itva v majhni, četudi Plod ide. Ježeli, je prekosil zaloge P ovalcev. Prehrana je glavna Wi, 'a ter *at *9$ He| lej, Ar|< An. *dr Sej, 'u, ato spoštujejo živež boh sako drugo življenjsko ^ rebščino. Za obhajanje^ orej ne poklanjajo om in sosedom drU®'*\ njlje' ot živež. Darovi so iz a, katero vernikom nar ^ im sveti koran. Tu > nj emožnimi ob Prazn’ 32 St„ Euclid, OH 441 i’32-7529 Rec. Sec.: Molly Segee |den, Auditors: Christine Mary Gornik, Elsie Wasso Sgt.-at-arms: Alice Strun8 Reporter: Joseph 0°rn h fei^' Federation Reps.: J°s® Gu5 Frank Fabec, Mae Fa a|tar 0etelinkar, Henry Kersm nate: Emily Kersman 2^ Meetings are held e 1 p.r^ Wednesday of the mon ^oifC®5 at the Slovenian Home o ^ve. , (dalje prihodnji t°re Ali je tudi Vaše zastopano v Imeniku našem AMERIŠKA I)OMO druži Slovence po vsem svetu.