I
14 J A K I J [ Ž 11
PRI.t.wkSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	<AA •.
Ahb. postale I gruppo Ij6I13 40U lil* *
Leto XXXVH. Št. 34 (10.856)
TRST, torek, 10. februarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA MINISTRSKI KONFERENCI GIBANJA NEUVRŠČENIH V NEW DELHIJU
Poudarjena privrženost načelom in ciljem resnične neuvrščenosti
Indira Gandhi poudarila potrebo po enotnosti gibanja in opozorila na pritiske velesil - Počastili spomin na predsednika Tita - Govor Josipa Vrhovca
NEW DELHI — «Na vsakem sestanku neuvrščenih velesile podvojijo svojo diplomatsko in propagandno kampanjo, da bi med nami zasejale sumičenje in razdore. Kot svobodni ljudje moramo biti povezani Med seboj. Složno delovanje na temelju naših izvirnih načel in ciljev bas bo okrepilo, da se bomo lahko Pritiskom postavili po robu. Če smo sprti, smo ranljivi, složni, lahko in Moramo zmagati. Ta preprog*', resnica bodo vodilo pri našem razpravljanju v naslednjih nekaj dneh. Zbrali se nismo zato, da bi se i-grali z besedami, marveč zato. da najdemo pot do okrepitve avtoritete n> učinkovitosti gibanja neuvršče-Mh.» S temi besedami je indijska Ministrska predsednica Indira Gan-dhi včeraj odprla ministrsko konfe: renco neuvrščenih.
Ob otvoritvi so z minuto molka Počastili spomin na državne pogla-Var.ie, ki so umrli po vrhu neuvršče-
nih v Havani, na prvem mestu predsednika Tita. Tudi zunanji ministri, ki so ob slavnostni otvoritvi spregovorili v imenu štirih celin, so opozorili na vodilno vlogo jugoslovanskega predsednika pri nastanku in krepitvi gibanja. Tako je ciprski zunanji minister, med državniki, ki so imeli največ zaslug za neuvrščenost, najprej navedel predsednika Tita, nato pa Nehruja, Naserja. Sukarna, Makariosa in Nkru-maha.
Mir ni nihanje na robu prepada
Indira Gandhi je misel Mahatme Gandhija, da mora vsakdo težiti za tem, da je gospodar na svoji zemlji, označila kot politični temelj neuvrščenosti. Navedimo še nekaj misli iz govora indijske ministrske
Indijska ministrska predstavnica Indira Gandhi ob kubanskem zunanjem ministru Malmierci na včerajšnji otvoritveni slovesnosti (AP)
predsednice: «Mir ni nihanje na robu prepada. To je samo odsotnost vojne, hkrati pa vojna grožnja. Prav tako mir ne more temeljiti na zastarelih zamislih imperializma, na ^ vojaških zvezah, vplivnih območjih ali ravnovesju sil ter na tekmovanju v jedrskih in konvencionalnih grožnja h.» «V Evropi je nemirno, v Aziji se kopičijo nevarnosti, Latinska Amerika in Ka-ribi so izpostavljeni novim pritiskom. Od neuvrščenih dežel zahtevajo, naj se opredelijo za tega ah onega. Priče smo znanim hotenjem, da bi zanetili spore med neuvrščenimi deželami, oslabili solidarnost in strnjenost gibanja. Vse to je podprto z gospodarskimi grožnjami in izsiljevanjem. S te konference moramo pozvati velesile, naj zmanjšajo bojevito retoriko, skrčijo navzočnost na Indijskem oceanu in v raznih delih Azije in Afrike.»
V včerajšnji splošni razpravi na ministrski konferenci neuvrščenih je govoril tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Poudaril je, da bo Jugoslavija z največjo odločnostjo nadaljevala po poti resnične neuvrščenosti, katere eden od ustanoviteljev je bil predsednik Tito.
V celoti uveljaviti pravico
do neodvisnosti
Vrhovec je dejal, da stališče Jugoslavije do današnjih kriz v svetu izhaja iz načel listin združenih narodov in politike neuvrščenosti. «Re-šitev teh kriz vidimo, je dejal Vrhovec, samo v vrnitvi na doslednjo spoštovanje norm mednarodnega življenja, iz katerih je treba izključiti uporabo sile in vmešavanja v notranje zadeve. Pravico do neodvisnosti, do samostojnega odločanja narodov pa mora gibanje v celoti uveljaviti.®
Potem ko je navedel znana jugoslovanska stališča do kriz na Bližnjem vzhodu, Jugovzhodni Aziji, v Afganistanu, na Cipru, v Zahodni Sahari in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v jugovzhodni Aziji, Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu, je Vrhovec poudaril, da morajo na teh območjih kot tudi na Karibih, v Latinski A-msriki in drugod, suverene pravice
POGLED V BODOČNOST OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
MI PA HOČEMO ŽIVETI!
Na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu govor Alenke Rebule-Tute o človeku in kulturi - Poezije Daneta Zajca sta prebrala člana Drame SNG iz Ljubljane Iva Zupančič in Rudi Kosmač - Nastop New Swing Quarteta
narodov zaživeti v miru in varnosti, te pravice pa morajo vsi priznati «Prepričani smo, da je skrajni čas, da se konča proces dekolonizacije, brez katerega ne bo mogoča uresničiti stabilnega miru in varnosti v svetu. Nobeni vojaško-str&ieški politični ali gospodarski interesi ne smejo biti izgovor za nadaljevanje kolonialne vladavine, za vsiljevanje novih oblile neokolcnialne odvisnosti ali katerekoli druge oblike tuje nadvlade in hegemonije®, je poudaril Vrhovec.
Pozval je tudi Irak in Iran, naj kot neuvrščeni državi po miroljubni peti poiščeta izhod iz sedanjih sporov in po mirni poti rešita vsa nerešena vprašanja na osnovi pravične rešitve, ki bo temeljila na načelih listine združenih narodov.
Na teh načelih naj vzpostavita medsebojno zaupanje in ustvarita pogoje za razvoj prijateljskih in dobrososedskih odnosov.
POGOJI SINDIKATOV Zfl PRISTANEK Nfl DODATNI DAVEK Zfl OBNOVO JUGA
VLADA MORA DOLOČITI POTREBNI ZNESKE TER NAČIN IN ČAS ZA NJIHOVO UPORABO
Hkrati je treba izvajati ustreznejšo davčno razbremenitev dohodkov od dela
RIM — Preden pristanejo na izredni davčni dodatek 5 odstotkov na vse dohodke, ki ga namerava vlada naložiti delovnim ljudem za obnovo potresnega področja v Ka ni-
so se ga udeležili na eni strani ministrski predsednik Forlani z ministri La Malfo (proračun), Revi-gliom (finance), Caprio (vprašanja Tuga! in- Scotti jem (zveze z EGS),
paniji iir Bazilikati, hočejo sindi : na drugi pa številna delegacija vo-
kati vedeti, koliko je denarja v ta namen res potrebno, kakšne načrte namerava vlada uresničiti z njim in če bo res sposobna zbrani sklad naložiti v predvidena dela v doglednem času. Obenem pa zahtevajo primernejšo razbremenitev de lovnih dohodkov s popravki k vladnemu odloku o preureditvi davčnih količnikov, ki naj odpravijo kvarne posledice inflacije zlasti za manj premožne sloje.
V tem je v bistvu povzetek včerajšnjega dolgega (trajal je 6 urj srečanja med vlado in sindikati, ki

Za temeljitejše izkoriščanje luk gornjega Jadrana
BENETKE — Vodstva tržaškega, beneškega, koprskega in reškega Pristanišča bodo domnevno oktobra •etos priredila v pomembnejšem gospodarskem središču Srednje Ev-snpe konferenco o luških dejavno st n gornjega Jadrana. Sklep je bil sprejet na včerajšnjem srečanju Predsednikov omenjenih luških u-Prav Stocchettija (Benetke), Zanet •Ma (Trst;, Koreliča (Koper) in To-Mašiča (Reka) na sedežu , deželnega odbora Veneta in na nobudo Predsedstva Skupnosti Alpe-Adria.
Ugotovljeno je bilo, da se je trgovinski promet čez gornjejadran sko luke v zadniih 10 letih boli do-Večal kot v katerem koli drugem Pristanišču na Sredozemlju, da pa M bil lahko ta promet še mnogo veču glede na operativne spnsob Posti navedenih štirih luk. pa tudi spričo splačljivosti njihove uporabe.
Na oktobrski konferenci naj bi, skratka, privabili čezalpske opera-•erje k obsežnejšemu izkoriščanju •e<i luk, to pa naj bi zlasti seveda veljalo za operaterje ne le ne Posredno prizadetih Veneta, Fnrla Mje - Julijske krajine, Slovenije ter . vatske, temveč tudi drugih deže1 ln. reRi,i. ki so članice Skupnosti
.Pe-Adria in skozi katere se trgovinski tokovi stekajo, to ie Štajer-sse, Koroške, gornje Avstrije, Salzburga in Bavarske
Na včerajšnjem srečanju je bila tudi naglašena potreba, da se v vprašanje vpletejo tudi ladjarji, in ha se brž ustanovi delovna skupina. M naj prevzame organizacijsko plet Konference. Naslednji sestanek za-Mleresiranih bo 9. marca v Benetkah.
Petrolejski škandal: nadaljnjih 37 prijav
TURIN — Namestnik državnega Pravdnika iz Turina Mario Corsi je Pnjavil sodišču kar 37 oseb v zvezi
*	^petrolejskim škandalom®. V dol-8etn seznamu so tudi imena genera-J* Bnffaeleja Giudiceja in drugih o-
up družbe «Isomar» iz SanCAmbro J** di Suša, ki so tihotapile bencin
*	vrednosti pet milijard lir.
PRED PRIPRAVO SKLEPNEGA DOKUMENTA
Blokovska nasprotja otežkočajo delo na madridski konferenci
Vzhod vztraja pri sklicanju konference o popuščanju in razorožitvi v Evropi - ZDA zavračajo ta predlog
MADRID — Madridska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju je zašla v blokovske težave pred skorajšnjim začetkom odločilne faze — pripravo sklepnega dokumenta kot zadnjega prizadevanja, da se doseže nujen kompromis o bilanci lega srečanja.
Že je slišati govorice o «zlomu KVSE® in »uničenju duha iz Helsinkov*. Domači tisk pa ocenjuje, da so blokovska nasprotja blokirala konferenco, medtem ko uradni predstavnik španske delegacije trdi, da gre za mapoma pogajanja*. Dejansko sta se pravzaprav končala prva dva tedna prve etape madridskega zasedanja. Glede na program dela bi se morala konferenca končati čez 20 dni, vendar točnega datuma niso določili, ker bi bilo treba prej doseči sporazum o sklicu nove konference. Pričakovati je, da bo srečanje znatno daljše, morda celo tja do maja, saj je težko predvideti, da bo konferenca razpadla. Treba bo veliko prizadevanj, morda bodo potrebni celo dramatični pogovori, saj so stališča dveh blokov, šo posebej ZDA in SZ glede ključnih vprašanj zelo različnih
Nihče ne'skriva, da so odnosi med velikima silama zelo zapleteni in da so se po menjavi predsednikov v Beli hiši, celo poslabšali. Voditelj ameriške delegacije ocenjuje, da so odnosi Vzhod - Zahod paralizirani, in da se svet sooča z naraščajočo nevarnostjo, celo vojno. Vso odgovornost za to vali na rame SZ.
Pomočnik poljskega zunanjega ministra Dobrosielski pa je dejal, da je mednarodni položaj sedaj slabši kot ob prejšnjih srečanjih predstavnikov 35 držav. Trdi, da varšavske države ne bodo sprejele sklepnega dokumenta,, ki .bo podoben predlaganemu, ko še niso doseženi bistveni rezultati. Poudaril je, da je KV SE najpomembnejši element detan-
ta, vendar je takoj dodal, da so na — madridski konferenci najpomembnejši vojaški vidiki evropske varnosti.
Jasno je, da vzhodna stran vztraja pri sklicu konference o vojaškem popuščanju in razorožitvi v Evropi. ZDA ta varšavski predlog zavračajo. ZDA vojaški detant pogojujejo predvsem z umikom «vseh tujih čet iz Afganistana*. Nekaj več optimizma je na področju iskanja soglasja o ekonomskih vprašanjih. Zato 6-pazovalci menijo, da na srečanju v Madridu iščejo konkretne rezultate, vendar v mnogo težjih okoliščinah kot je bilo pričakovati, (dd)
RIM — Tečaj dolarja se je ustalil na kotaciji 1.013 lir, v zadnjih dneh pa narašča cepa zlata.
Emilio Colombo odpotoval v ZDA
VVASHINGTON - Emilio Colom bo je včeraj odpotoval na petdnevni uradni obisk v ZDA. Italijanski zunanji minister je prvi evropski državnik, ki se bo srečal z najvidnejšimi predstavniki nove ameriške uprave: s predsednikom Reaganom, podpredsednikom Bushem, z državnim tajnikom Haigom. Teme njihovih razgovorov bodo najrazličnejše od madridske konference, nevtronske bombe in odnosov Vzhod-Zahod pa do gospodarskih problemov, predvsem o vplivu dolarja v tali-jansko gospodarstvo.
diteljev in izvedencev, ki so jo vodili generalni tajniki Lama (CGIL), Carniti (CISL) in Benvenuto (UIL). Včerajšnji posvet se je končal brezi odločitev, danes se bodo srečanja nadaljevala na ministrstvu za finance na tehnični ravni, medtem ko se bo jutri vladno zastopstvo sestalo z združenji industrijskih, trgovskih in kmetijskih podjetnikov.
Sindikati se bodo srečah ponovno z vlado na politični ravni v četrtek, potem ko bodo jutri o vprašanjih izrednega davčnega dodatka za obnovo Juga in o 'reformi davčnih količnikov razpravljali na skupščini kadrov v Eboliju. Enotna zveza CGIL, CISL, UIL bo sprejela dokončjje sklepe po tem novem srečanju z vlado, ki. namerava odobriti ustrezne zakonske ukrepe, na svoji petkovi seji. Včerajšnji sestanek je bil torej v bistvu posvečen vzajemni obrazložitvi stališč in predlogov in ni še prinesel nobene odločitve.
Forlani in njegovi sodelavci ‘so sporočili sindikalistom, da nameravajo za obnovo potresnega področja vložili v prihodnjih 3 letih 8.000 milijard lir. od katerih 2.400 (ki vključujejo 1.60Q milijard, s katerimi že razpol&ga izredni komisar Zamberletti) še v tem letu. Ni jim pa jih uspelo prepričati, saj so po sestanku zastopniki enotne zveze izrazili resne pomisleke o temeljnih točkah vladnih programov, češ d,j predvidevajo predvsem obnovo hiš. ne pa posegov za oživljanje prizadetih krajev. Velika nesoglasja so pa tudi glede preureditve davčnih količnikov, pri čemer sindikati zah' tevajo korenite popravke k že predloženemu vladnemu odloku.
OB NOVIH 11 TOČKAH DRAGINJSKE DOKLADE
20.000 lir več k plači
RIM — Draginjska doklada za trimesečje februar - marec -april se je povečala za 11 točk, oziroma za kosmatih 26.279 lir na mesec, ki jih bodo prejemali vsi odvisni delavci in uradniki in prvič v enaki meri tudi državni uslužbenci.
K naraščanju življenjskih stroškov so prispevali predvsem podražitev petroleja, inflacija, ki presega 21-odstotno raven, poviški tarif za javne storitve in davka na dodatno vrednost (IVA) ter nekaterih kmetijskih pridelkov. Po davčnih odbitkih, ki jih opravijo delodajalci, se bodo torej plače za ta in naslednja dva meseca povišale v povprečju za okrog 20.000 lir (nekaj več pri manjših plačah, kjer so tudi davčni odbitki manjši).

ZADNJA VEST
ODSTOPIL JE POLJSKI PREMIER PINK0VVSKI
SOFIJA — Na štiridnevni prija teljski obisk v Bolgarijo je včeraj dopotovala delegacija ZSJ, ki jo vodi predsednik sveta ZSJ Miran Potrč Takoj po prihodu so se v Sofiji za čeli prv: uradni pogovori, med ka terimi so izmenjali mnenja o dose danjem sodelovanju, o možnostih za razširitev le tega, kot tudi o vprašanjih mednarodnega sodelovanja, (dd)
Jožef Pinkowski
Schmidt o sodelovanju z Jugoslavijo
i
Helmut Schmidt
BEOGRAD — «Menim, da je Jugoslavija zelo dobro premagala težko obdobje po smrti Josipa Broza Tita. Vsekakor ni lahko izgubiti tako pomembnega državnika, katerega vpliv se je širil daleč izven meja Jugoslavije. Ekonomske težave, s katerimi se sedaj soočate, pa se prav nič ne razlikujejo od težav drugih vzhodno in zahodnoevropskih držav.* To je dejal zvezni kancler ZRN Helmut Schmidt v intervjuju za beograjsko televizijo.
Zvezni kancler je govoril o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj, o madridski konferenci, o odnosih Vzhod - Zahod, o odnosih med Nemčijama, e-'konomskem položaju v svetu, še posebej pa je poudaril dvostranske odnose med ZRN in Jugoslavijo in nadaljnje sodelovanje teh dveh držav.
Helmut Schmidt je ocenil, da je pred nami nekaj težkih let in ob tem dodal, da je za Jugoslavijo kot za Nemčijo bistvenega pomena, da tokratna madridska konferenca pripelje do jasnega mandata o evropski konferenci o razorožitvi. Poudaril je tudi, da sta obe državi zainteresirani za napredek in uresničitev vsega, kar so se dogovorili v Helsinkih.
Ko je govoril o mednarodnem političnem položaju, je Schmidt med drugim poudaril, da gre preveč denarja za vojaške namene, vendar pa je po njegovem mnenju mogoče ohraniti mir le, ob ohranitvi vojaškega ravnotežja. Glede odnosov med Nem čijama pa je dejal, da si želijo razumnih medsebojnih odnosov. Ne le ekonomskih, marveč tudi političnih.
Schmidt je govoril tudi o odnosih z Jugoslavijo in dejal, da bo ekonomsko sodelovanje med državama tudi v prihodnje zelo plodno. Glede položaja jugoslovanskih delavcev in sploh tujih delavcev v ZRN, pa je dejal, da bi bil zelo zadovoljen, če bi jih bilo v ZRN manj. Dodal je, da jih ne rabijo več,-ker imajo sami dovolj delovne tile, vendar pa so jih sami povabili v ZRN, kjer so jim le ti pomagali in zdaj jih ne morejo niti nočejo izgnati. Ob koncu pa je dejal, da bodo najpomembnejši pogovori z Djuranovičem namenjeni svetovnemu položaju. I-zrazil je prepričanje, da bo pogovor odkrit in da bodo pogovori še poglobili obstoječe zaupanje med državama, (dd) 1	.	'• ■ - ,
VARŠAVA — Poljski ministrski predsednik Jožef Pinkowski je sinoči odstopil. CK poljske združene delavske partije je predlagal, da bi Pinkowskega nadomestil general vojske Woyciech Jaruzelski,
član partijskega politbiroja.
• * *
j VARŠAVA —■ Včeraj.zjutraj se je v poljskem glavnem mestu sestal na osmem plenumu centralni komite poljske združene delavske partije. Uvodni referat o nalogah, partije pri izoblikovanju pogojev dela in socialistične značilnosti sindikatov je prebral član tajništva in politbiroja PZDP Tadeusz Grabski.
V svojem govoru je poudaril, da pričakuje poljska družba hitrejše izboljšanje položaja. «Socialno - gospodarska kriza, ki traja že nekaj mesecev se še naprej zaostruje in ne povzroča samo velike materialne škode*. Poljsko ljudstvo naj bi izgubilo zaupanje v oblasti.
Grabski je tudi izjavil, da anarhistično delovanje nekaterih skupin uničuje nacionalne interese. »Krepi se proces dezintegracije družbe in države*. Za vse to je obtožil opo-rečniško organizacijo ®KOR». Ta skupina naj bi poskušala zgraditi na Poljskem novo oblast. Pri tem pa naj bi izkoriščala ugodni trenutek, ko je del družbe pod vplivom čustev.
Jasno je opozoril Poljake, da so njihovi nacionalni interesi zaradi zgodovinskih okoliščin tesno povezani z ostalimi socialističnimi državami. Sedanje razmere pa naj bi o-grožale nadaljnji razvoj poljskega gospodarstva in poljske družbe nasploh. številne delavske stavke so namreč še ošibile možnosti poljskega gospodarstva pri odpravljanju krize. Zaradi manjše proizvodnje naj bi proizvedli za kar 3 tisoč milijard lir manj blaga. Drastično naj bi se zmanjšal tudi izvoz na zahodna tržišča.
TURIN — Vodstvo Fiata je spo ročilo sindikatom, da namerava marca in aprila prekiniti za nekaj dni proizvodnjo.
«Prevečkrat smo kulturo prikazovali kot tesnobiio nalogo, kot naporno obveznost, kot moralo, ki obvezuje in očita, v imenu kulture smo prevečkrat zlivali na naše ljudi prizadete in grenke očitke, aa ne berejo, ne mislijo, ne čutijo, aa niso kulturni — in to od šole do društev. Tako početje, ko dobi kultura pomen domače naloge, lahko postane nevarno uničevanje pogojev za kulturo, ker nič ni bolj tveganega kot to, da nekoga proglasimo za nekulturnega». V lem smislu je v svojem slavnostnem govoru na nedeljski osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu spregovorila Alenka Rebula Tuta o kulturi in pojmovanju, ki ga o kulturi imamo oziroma bi ga ne smeli imeti. Nedeljska Prešernova proslava v priredbi Z SKD je bila tako po vsebinskem kot po formalnem vidiku nekaj povsem novega za naše občinstvo, zaradi česar je tudi deljeno sprejemanje občinstva, vajeno tradicionalnih proslav, lahko razumeti.
Šlo je za proslavo, ki ni hotela biti samo klic Prešernu, poudarek njegovi veličini, ampak nekaj več, nekaj kar bi bilo v skladu s Prešernovo mislijo o napredku, o tipanju po raznih resorjih človekove ustvarjalnosti. V nedeljo smo videli tudi novo obliko praznovanja Prešernovega dne, ki mogoče mnogim obiskovalcem ni bila pogodu, a ima vendarle svoj namen in pomen. Namreč, kulturo lahko podoživljamo in posredujemo no različne načine in nedeljska proslava je bila dokaz temu. Zajčev cOgenj v ustih» in pa nastop New Swir,g Ouarteta lahko pomenita novo izhodišče v tem smislu.
V smislu novega iskanja in pronicanja v neznano se je vil tudi govor Rebulove. »Prvi pogoj za kulturno ozračje,» je namreč dejala govornica, rje priznanje vsakemu posamezniku, da je kot zgodovinski in individualni človek lahko predmet % ustvarjalec ku!tyre. Naš človek je prevečkrat šolarček, za katerega menimo, da mu moramo kulturo prinašati, posredovati, od katerega pa nismo pripravljeni prevzemati ničesar, kar bi nam pomagalo razumeti, kakšna bi lahko bila njegova osebm potreba po kulturi. Včasih se kultura celo razvije samo pod pogojem, da opustimo vse predstave o tem, kaj bi morala biti kultura in ko namesto širjenja kulturnih vsebin preidemo na bistven in težak dialog o predpogojih za kulturo.* Rebulova je nato razmišljala o pomenu kuUure za človeka, o njeni katarzični, a tudi zasužnje-valni moči, o tem. kako moramo kulturo producirati in posredovati: če bomo ne le upravljavci in posredovalci kulture, ampak živi ljudje, ki hrepenijo po živi kulturi, potem bomo znali biti tu^i ustvarjalci ozračja za kulturo in iskalci poti. po katerih bn kultura našla pota do človeka, človek pa kulturo po svoji meri.
<rOgenj v ustih* ie izbor poezij letošnjega Prešernovega nagrajenca in enega na;bolj vznemirljivih poetov zadnHh let. Daneta Zaica. Zajčevo poezijo sta v vrhunskem slogu in zamisli posredoval priznana gledališko igralca Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač iz Ljubljane. Z izredno prefinjeno kretnjo, smislom za poezijo in vsem kar je z njo povezanega, sta posredovala izbor poezij, ki so s svojo močjo in vrednostjo že za stalno zapisane v zakladnici slovenske književnosti. Človek v boju sam s seboj, v boju * naravo in okoljem, ki ga obdaja, človek sam in človek v ljubezni itd. — to so bili vsebinski krogi, ki sta jih posredovala Zupančičeva in Kosmač. Njuna kreacija se razpira zdaj v tišini, zdaj v kriku, hoče biti maska realnosti in njen čisti o-braz obenem, hoče biti smrt in življenje. Zaradi vsega tega je «0-genj v ustih» nadvse veljavna gledališka poteza, ki pa pomeni tudi nov način posredovanja poezije' na Slovenskem.
Drugi gost nedeljske proslave je bil ansambel New Swing Quartet, ki je ob spremljavi glasbenega tria zapel več pesmi, tudi tri slovenske (umetne in narodne) in tri črnske duhovne pesmi). Nasto) celjskega kvarteta je zelo številno občinstvo dobro sprejelo, saj je izvajanje pevcev podprlo z burnim aplavzom, Oto Pestner in tovariši so prav gotovo poskrbeli za edinstven užitek in popestrili celoten tok proslave.
Dan slovenske kulture se je tako iztekel na nenavaden način. Vendar, ob nesporni umetniški kvaliteti, se tudi še tako tvegan pristop posreči. Pravi umetniki so seveda dostojno počastili Prešernov spomin in upati je, da bo Zveza slovenskih kulturnih društev po lej poti presnavljanja in kvalitete tudi nadaljevala. Kajti, je dejala v nedeljo v slavnostnem govoru Alenka Rebula Tuta, na ta naš kulturni praznik ni mogoče izreči lepšega voščila kot to. da bi poleg ljubezni do vsega kar že imamo, do izročila in zakladov preteklosti, bili tudi kos temu času in s tem prihodnosti, da bi bili kos svojemu strahu, ker jt strah zaveznik smrti, uničenja in molka, mi pa hočemo v1
MARIJ ČUK
PRED GLASOVANJEM 0 PRORAČUNIH V KRAJEVNIH USTANOVAH
V
Se ta teden prvi krog sestankov med komunisti in drugimi strankami
Težave za sklicanje sestanka med petimi strankami pokrajinske koalicije
V prihodnjih dneh se bo začela vrsta sestankov med delegacijo KPI in predstavništvi vseh ostalih strank, z edino izjemo MSI, na ka terih bedo poglobili vprašanje u-pravljivosti in perspektiv krajevnih uprav, predvsem tržaške občine in pokrajine, v katerih bo v kratkem na dnevnem redu glasovanje o proračunih. Na pokrajini je sedanja večina že predložila proračunski dokument, na ■ občini pa ga bo Lista za Trst po vsej verjetnosti predstav vila v prvih dneh meseca marca
Pobuda za omenjene sestanke je prišla iz komunističnih vrst (včeraj popoldne so se na strankinem sedežu še dogovarjali o sporedu teh sestankov), potem ko je pokrajinsko vodstvo z zaskrbljenostjo ocenilo zadnie sklepe pokrajinskega odbora- KD, ki je odkrito nakazal možnost, da bi KD našla kakšno obliko sožitja z Listo za Trst v znamenju dvoumnega načela upravljivosti. Tako stališče KD je nedvomno sad e-notnega vodenja stranke, pri katerem imajo sedaj besedo tudi doro-tejci in fanfanijevci, torej tudi tisti komponenti, ki sta se jeseni odločno postavili po robu strankinemu tajništvu, potem ko je na pokrajini prišlo do sporazuma s komunisti.
Tudi socialisti so dali svoj predlog, da bi preverili trenutno stanje odnosov med strankami pred glasovanjem o pokrajinskem in občinskem proračunu (to preverjanje je sicer predvideval že sam sporazum na pokrajini) ter istočasno proučili rezultate na nokrajini in nadaljnje perspektive obeh najvažnejših kra jevnih ustanov. Izvršni odbor PSI je namreč sklenil sklicati skupni sestanek petih strank pokrajinske večine (PSI, KD. PSDI. SSk in KPI), ki je po mnenju socialistov v bistvu pozitivno izpolnila svoje dosedanje naloge. Podoben sestanek je bil že pred dvema tednoma, zaključil pa se .je brez konkretnih rezultatov, ker tajnik KD, v pričakovanju sporazuma med vsemi notranjimi komponentami o skupnem vodenju stranke, ni mogel zagova r-ati.stalila, ki bi bilo skupno vsem strujam KD.
Kaže pa, da je sklicanje skupnega sestanka med vsemi strankami dosedanje politično - programske koalicije vsaj v tem trenutku naletelo
Nocoj ob 20.30 v Nabrežini
Predavanje KZ o Kolonkovcu
-goiaz ■
V okviru predavanj o vprašanju kolonkovških razlastitev in posledic, ki jih te lahko imajo v perspektivi nadaljnjega obstoja naše narodnostne skupnosti na Tržaškem, bo danes spregovoril v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini tajnik Kmečke zveze Edi Bukovec. Začetek predavanja ob 20.30.
na določene težave. Po nekaterih vesteh, ki sicer prihajajo iz debro obveščenih krogov, naj bi pokrajinski tajnik KD Coslovich, ki je trenutno odsoten iz mesta, predlagal sklicanje skupnega sestanka, toda le med tistimi strankami, ki so v pokrajinskem odboru; predlagal je torej sestanek brez komunistov, iz česar bi se dalo sklepati, da KD odkrito meri na dosego sporazuma z Listo za Trst in v ta manever vključiti tudi ostale laične stranke. Vloga le-teh bo zato posebno v tej fazi preverjanja zelo pomembna, po vsej verjetnosti pa bo treba čakati še nekaj časa, da bi se politični položaj razjasnil, saj je glasovanje o pokrajinskem preračunu predvideno
kone. tega meseca, o občinskem proračunu pa šele v drugi polovici meseca marca, (as)
• Jutri ob 16.30 bo v dvorani «Di Vittorio* v Ul. S. Apollinare (vogal s Ul. Pondares) skupščina upokojencev, ki žive v okolišu Stare mitnice. Govor bo o pokojninskem vprašanju leta 1981.
Zdravstveni konzoreji tržaške pokrajine javlja, da je družinska no-svetovalnica za K.iadin in Rocol s sedežem v Ul. Mauroner 2 (tel. 744-280) odprta strankam ob ponedeljkih in sredah med 17. in 20. uro. ob petkih pa od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 17. ure.
VČERAJ NA STADIONU l MAJ IN ZAVODU ZOIS
Dijaki in profesorji višjih šol proslavili dan slovenske kulture
Diraki liceja prikazali manj znane trenutke iz Prešernovega življerra Na tehničnem zavodu lois je sodeloval Prešernov nagrajenec Jože Babič
Včeraj so dijaki znanstvenega liceja France Prešeren proslavili dan slovenske kulture. Po tretji učni uri so se zbrali v telovadnici stadiona «1. maj». Spored, ki so ga pripravili dijaki petega B razreda pod vodstvom prof. Cende, je bil zelo sodoben, saj je slonel na predvajanju diapozitivov s komentarjem. Prikazali so nekatere manj znane trenutke iz Prešernovega življenja. Raziskava je potekala tako, da so dijaki zbrali razne slike in podobe iz Prešernovega življenja in jih pretvorili v diapozitive, katerim so dodali komentar. Tako je nastal program. Tudi vse ostalo de-
DA BI ZAVRNILI NEVARNOST STEČAJA
Delavci miljske ladjedelnice predlagajo konkarzni sporazum
Danes v obratu nova dveurna stavka - Protestna manifestacija pred sedežem deželne vlade - V petek se ponovno sestanejo upniki
Delavci miljskega obrata «Cantie-ri Alto Adriatico* bedo danes uprizorili dveurno stavko, da bi tako podprli svojo zahtevo po rešitvi vprašanja ladjedelnice na način, ki naj zagotovi neprekinjeno nadaljevanje proizvodnje v obratu in ohranitev vseh delovnih mest (v tej zvezi velja omeniti, da so se nekateri delavci ladjedelnice že odločili za prestop na druga delovna mesta — zlasti velja to za kva lificirano delovno silo — tako da je danes v ladjedelnici zaposlenih le še 360 delovnih moči).
Stavka bo trajala od 10. do 12. ure in v tem času bodo delavci odšli pred palačo deželnega odbora v Trstu, kjer bodo ponovili svojo zahtevo po nujnem sklicu sestanka s člani dežeinega odbora, s sodnim komisarjem dr.' Tomasinorm in s predstavništvom združenja industrij-cev iz tržaške pokrajine. Srečanje naj bi bilo jutri dopoldne. Ob pripravljenosti državne družbe Fin-cantieri, da pristopi k novi družbi, ki bo prevzela ladjedelnico, z 51 odst. glavnatKi^poudarjaj#1 delaven kakor znano nujnost, -naj se vprašanje prehoda,s-stare,na tw.vo-,druž bo, ki bo: prevzela ladjedelnico, reši tako, da ne bo treba sprožiti stečajnega postopka, ki bi nujno privedel do daljše prekinitve pro izvodnje. Stečaju se je treba izogni ti toliko bolj v tem trenutku, ko je ladjedelnica na tem, da izroči obe ladji v gradnji — «Julio» za Tržaški Lloyd in «Divino» za zasebnega lad jarja D’Alesia — nakar bo obrat ostal popolnoma brez naročil. Na srečanju med sindikalnimi predstavniki delavcev, industrijske zveze,
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
V	JANUARJU NOVO NAZADOVANJE PROMETA NA MEJI Z JUGOSLAVIJO
V	maloobmejnem prometu je število jugoslovanskih državljanov upadlo za petdeset od sto v primeri z lanskim januarjem
Tudi v preteklem januarju se je število potnikov na italijansko - jugoslovanski meji občutno zmanjšalo v primeri z januarjem lanskega leta. Po ugotovitvah obmejne policije je namreč na Tržaškem odseku meje, ki gre od Lazareta do Prečnika, prestopilo mejo v mednarodnem in maloobmejnem prometu vsega 1.351.842 ljudi, to je 17,53 odst. manj kakor v januarju lanskega leta, ko je stopilo na sosednja ob močja 1.651.426 ljudi.
V	mednarodnem prometu s potnimi listi se je število potnikov sicer za malenkost povečalo, in sicer s 754.015 v letu 1980 na 779.146 v letošnjem januarju, kar pomeni povečanje za 3,33 odst., zato pa se je maloobmejni promet s prepustnico skrčil kar za 35,06 odst., in sicer z 897.411 na vsega 582.696.
V	mednarodnem prometu so v letošnjem januarju našteli 256.730 italijanskih državljanov, to je praktično isto število kakor lani, ko je z italijanskim potnim listom stopilo na sosednja območja 256.705 ljudi; število tujcev pa se je povečalo za 5,04 odst., in sicer z lanskih 497.310 na 522.415. V maloobmejnem prometu pa se je število državljanov z italijanske strani mejnega pasu zmanjšalo s 570.947 na 417.156, to je za 26,93 odst., medtem ko se je število prebivalcev z jugoslovan ske strani zmanjšalo kar na polovico, oziroma točneje za 49,29 odst., in sicer s 326.454 na 165.540.
Tržaška sekcija WWF v obrambo Koionkovca
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave ,je v tiskovnem sporočilu najodločneje obsodila ravnanje tržaške občinske u-prave s kolonkovškimi vrtnarji. Sporočilo WWF naglaša absurdnost stanovanjskega širjenja v predmestje, ko pa v mestnem središču cele zgradbe propadajo in bi se dale preurediti v splošno zadovoljstvo vseh, ki potrebujejo nove strehe in ki bi vrh vsega tudi neposredno imele na razpolago raznovrstne so-
cialne in druge življenjsko važne storitve, katerih v predmestju ni. WWF zahteva, naj pristojna oblast poskrbi za čimprejšnje ovrednotenje zgodovinskega jedra ter se obenem obvezuje, da bo še naprej branila kmetijske površin? zoper gradbene špekulacije in divjo industrializacijo.
Več raznega blaga v tržaški luki
Promet z raznim blagom v tržaškem pristanišču je v preteklem januarju dosegel 235.0C1 ton, kar predstavlja povečanje za 16.600 ton v primeri z januarjem lanskega leta. Podatek se'nanaša na promet, ki so ga zabeležili v obeh lukah (stari in novi), v lesnem skladišču pod Skednjem in v hlajenih skladiščih pri Sv. \ndreju. Promet s surovo nafto pa se je nasprotno občutno skrčil, in sicer iz več razlogov: predvsem zaradi neurejenih razmer v Iranu in Iraku, tako da prevzema Čezalpski naftovod trenutno le surovi petrolej iz Severne Afrike.
sodnega komisarja in deželne uprave naj bi se dogovorili prav o «ne-bolečem* prehodu s stare na novo družbo, pri čemer naj bi seveda rešili tudi problem novih gradenj.
Vsi navedeni dejavniki so že izrazili svoje nasprotovanje stečaju družbe »Cantieri Alto Adriatico* in zdaj gre torej za to, da se skupno opredelijo za alternativno rešitev, ki naj bi jo predstavljal konkurzni sporazum (konkordat). Pri vsem tem na se zdaj še posebno mudi, ker je dr. Tomasin že sklical za petek. 13. februarja, novo skupščino upnikov drhžbe »Cantieri Alto A-driatico*. Preti namreč resna nevarnost. da bi upniki zahtevali stečaj družbe, ki jim skupno dolguje okrog 13 milijard lir. kar bi lahko imelo usodne posledice za ta zadnji preostali ladjedelski obrat na Tržaškem.
Druga radijska mreža o slovenski manjšini
Med popularno radijsko oddajo «Radiodue, 313b,.,ki je bila na sporedu včeraj- -zjutrajv je bil med dru gim govor tudi o slovenski manjšini v Italiji. Nekaj informacij o življenju naše narodnostne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji je podal prof. Jože Pirjevec. Njegov poseg je bil kratek, čeprav se je v njem dotaknil bi stvenih vprašanj v zvezi z sloven sko manjšino. Važno je. da se italijanska javnost seznani z našimi problemi in poseg prof. Pirjevca v včerajšnji oddaji je bil tudi v tem smislu koristen Na žalost pa moramo zabeležiti, da so se s te lefonskim pozivom oglasili tudi nekateri poslušalci, ki niso zamudili priložnosti, da bi zlili svoj gnev in izrazili svojo mržnjo do Slovencev. Ob tem ponovnem izbruhu so vraštva do naše manjšine se nam vsiljuje misel, s kakšno težavo prodira v zavest ljudi ideja o strpnosti. sožitju in spoštovanju med na rodi.
Obnova Furlanije na današnji deželni seji
Danes dopoldne, ob 9.30 se bo sestal deželni svet. Po običajnih odgovorih na vprašanja in interpelacije, bodo predstavniki deželnega odbora poročali o trenutnem stanju obnove od potresa prizadete Furlanije. Spregovorili bodo odbornik za vprašanja obnove Varisco, odbornik za finance Zanfagnini in sam predsednik Comelli, njihovim poročilom pa bo sledila razprava. Izjemoma bo sejo neposredno prenašala tudi tretja televizijska mreža.
V teku tedna bo na sporedu tudi več sej stalnih komisij; jutri dopoldne pa se bo sestala tudi posebna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, na kateri bo odbornik za proračun in načrtovanje Coloni poročal o prosti industrijski coni; predviden je tudi komisije v goriški pokrajini.
24. februarju in do 24. marca pa bo prošnje sprejemalo le šolsko skrbništvo, ki se bo moralo izreči o utemeljenosti zamude in jih torej sprejeti, ali pa jih zavrniti. Ta ko določa odredba, ki jo je včeraj podpisal minister za šolstvo Bodra-to. Poleg tega še določa, da bo 11. maja zapadel rok za predložitev prošenj za poletni rok vstopnih izpitov ter da se privatisti ne bodo mogli udeležiti zrelostnih izpitov, kot v prejšnjih letih, v katerikoli šoli, ampak samo v tistih šolah, ki imajo svoj sedež v kraju bivanja kandidata privatista.
lo so dijaki opravili sami, t.j. ozvočenje, električno napeljavo, priredbo glasbene spremljave itd.
Damjana Kralj, Sandra Kjuder, Pavel Guštin in Dejan Malalan so torej predstavili spored, ki je bil delo vsega razreda. Posebno zanimiv je bil prvi čel, ki je prikazal kulturno življenje v Ljubljani za časa Prešernovega življenja, np samo med Slovenci, ampak tudi med nemškim prebivalstvom. Nato je spored segel v zasebno Prešernovo življenie in v pesnikova počutja v določenih obdobjih njegovega življenja. Sem je spadal tudi opis pesnikove^ vedenja v družbi, njegovih navad in celo njegovega načina oblačenja. Besede dijakov je spremljala tudi zelo prijetna glasba skladateljev Gershwina in Schla-cksa. Kot intermezzo pa sta zaigrala dijaka Ivan Milič na harmoniko in Franko Guštin na kitaro.
Spored je bil sicer zanimiv, vendar so si nekateri izmed gledalcev zastavili določena vprašanja. Neka dijakinja je na primer izjavila, da se dan slovenske kulture ne more za vselej istovetiti le v Prešernovi osebi. Proslave ob dnevu kulture naj bi v današnjih dneh izražale v večii meri današnjo kulturo. današnji način življenja.
Proslavo ob dnevu slovenske kulture so priredili tudi na tehničnem zavodu Žiga Zois, kjer so se dijaki in profesorji polnoštevilno zbrali v šolski telovadnici. Posebno dobrodošel je bil nastop letošnjega Prešernovega nagrajenca Jožeta Babiča, ki se je odzval vabilu pro- j fesorjev. Za njim so nastopili di- j jaki z recitacijami, na koncu pa je šolski mešani pevski zbor zapel nekaj pesmi.
—bg—
rimskega gledališča, ki jih opravlja avtonomni zavod za fjudske hiše (IACP), sta prišli na Dovršje dve grobnici, ki po verjetnosti segata v peznorimsko obdobje Hkrati prihajajo na dan kosi večje zgradbe, ki je bila spričo značilnosti nekaterih elementov dokajšnjega pomena za čase, ko .je bila zgrajena. Preiskavo v tem smislu vodi krajevni zavod za spomeniško varstvo.
NA PREŠERNOVI PROSLAVI SPI) TABOR
Koroški akademski oktet navdušil opensko publiko
akademski oktet v prvem delu svojega programa predstavil vrsto narodnih in ponarodelih pesmi. Največji aplavz je požela goriška narodna «Kaj bi jaz tebi dal*. Občinstvo je zelo toplo sprejelo tudi štiri pesmi iz zakladnice drugih jugoslovanskih narodov, še posebej dalmatinsko «A, ča». Program je povezoval Marjan Stare.
Gostje iz Koroške pa so še bolj ubrano in doživeto zapeli koroške naredne pesmi, ki so se zvrstile v drugem delu. Gledalce sta še posebej prevzeli pesmi «Mrzel veter tebe ženp» in «Tam čier teče bistra Zila». Svoj nastop so končali z venčkom živahnih pesmi nedavno preminulega rojaka iz avstrijske Koroške Pavla Kernjaka «Mi smo mi, smo pr Dravci doma*. Prisrčnemu sprejemu, ki mu ga je pripravilo opensko občinstvo, se je oktet na koncu oddolžil še z dodatno pesmijo.
Opensko kulturno društvo Tabor je dan slovenske kulture proslavilo v nedeljo s koncertom Koroškega akademskega okteta z Raven na Koroškem. Pevci so navdušili občinstvo, ki je napolnilo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, v kateri so razstavljeni tudi akvareli slikarja Hlavatyja.
O pomenu slovenskega jezika in kulture za ohranitev našega naroda, je v uvodnem govoru spregovorila Olga Lupine, ki je med drugim dajala, da se je Prešeren med prvimi zavedel pomena domače ljudske govorice, ki jo je dvignil v umetniški jezik. «Prešeren nam je izbojeval pravico, da stojimo v kulturni areni kot majhen, ne pa nepomemben člen*, je poudarila govornica. Njegovo delo je še vedno živo, njegova vrednost se stalno obnavlja in se prenaša na nove generacije.
Po uvodnem govoru je Koroški
• Občinska uprava sporoča, da je v Ul. Pucino prepovedala promet na odseku med štev. 339 in stičiščem s cesto, ki vodi k Brojenci.
■ llllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIItlinilllllUHIIIItMIIHMIIIIIIIIimillHIMIIIIIIIIIUIIIIIIMIIItllllltlltMllllllllllimHllinmilMIlllllHIlUlmHmilllltllUIIHIIIIIimtIl1"«
Tovariška počastitev Marka Kravosa letošnjega Prešernovega nagrajenca
Dragocene izkopanine
Med izkopnimi deli na rebri se verno od Ul. Donota blizu staro-
Inisti Prešernovega nagrajenca v lastni hiši ni vsakdanja stvar, zato je tudi naravno, da je bilo tak dogodek treba primerno proslaviti, kar — resnici na ljubo — delamo v kolektivu ZTT tudi za manj pomembne priložnosti. Toda včerajšnja počastitev našega Marka Kravosa je bila vendarle nekaj posebnega, bila je ob običajni napitnici dejansko naša notranja Prešernova proslava.
O Kravosu — pesniku in Prešernovem nagrajencu, je spregovoril njegov pesniški in podjetniški kolega Ace Mermolja. "Govorniški oder je bila za to priložnost kar naša stara dobra rotacija,,. seveda primerno okrašena. Mermolja je podal sintetiziran prikaz Markovega pesniškega lika in njegovega mesta v slovenski sodobni poeziji ter seveda nagrajencu v imenu celotnega kolektiva iskreno čestital k priznanju, njegove besede pa je pospremil tovariško iskren aplavz nas vseh. Marko je rade volje sprejel izziv in razen s prozo tudi s poezijo odgovoril nanj. Prebral je pesem cPozdrav* iz nagrajene zbirke dre-
miiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiHiniiiiMmiiMiiiiiinmiiiiiiMiiiMHiiitiiiiiiiiiiHniHiiHiiiniiiMiiiiiiuiiiiiiimimiiniinnmiiiMiiiimiiiiimiiiiimiiiiiniir -iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES VOLITVE NA UNIVERZI
Ta teden, od danes do četrtka, bedo na tržaški univerzi volitve v upravni svet univerze in v upravni svet podporne ustanove. Kljub nezadovoljivim izkušnjam iz prejšnje mandatne dobe so se napredni slovenski, italijanski in tuji študentje odločili za skupen nastop na volitvah, ki naj bo prvi korak na poti večje demokratične prisotnosti na univerzi, skupne angažiranosti pri reševanju proble-tVfdv, ki tara jo to ustanovo, in ne pazadnje potrditve prisotnosti Slp-veffcev v teh svetih Slovenski študentje so se v prejšnjih letih vedno udeležili volitev v velikem številu, prav tako šo bili v prejšnjih dveh mandatnih dobah Slovenci izvoljeni v upraVnf svet trža-' ške univerze. Zato se predstavniki liste obračamo na slovenske študente v prepričanju, da bodo tudi tokrat množično podprli napredno listo, ki nosi naziv Demokratična alternativa za drugačno univerzo. Volitve potekajo vsak dan. od 9. do 20. ure na sedežih, ki so nameščeni v pritličju osrednje univerzitetne stavbe. Volivci morajo predstaviti katerikoli osebni dokument. Obenem pozivamo študente, naj se udeležijo skupščine o problemih podražitev v menzi, ki bo danes, ob 10. uri na univerzi.
Lista Demokratične alternative za drugačno univerzo
V NEDELJO ZJUTRAJ
Finančni stražniki pri Fernetičih zaplenili večjo količino heroina
Mamilo je skušal pritihotapiti v Italijo turški državljan, ki je potoval s ponarejenim potnim listom - Skrito je bilo na dnu kovčka
lustrij-obisk I
Rok za vložitev prošenj za letošnje zrelostne izpite bo zapadel v torek, 24 februarja: kandidati bodo morali vložiti prošnje na tajništvu šole. ki jc obiskujejo. Po
Znano je, da je Trst kot obmejno mesto važen člen v verigi prekupčevanja z mamili. Na naših mejnih prehodih so že večkrat zaplenili večje količine mamil, ki so jih skušali pritihotapiti na italijansko ozem Ije Zadnje čase so na mejnih prehodih in v pristanišču postrožili kontrolo, da bi preprečili prevažanje mamil, in predvčerajšnjim so agenti 19. legije finančnih straž v sodelovanju s Criminalpolom in davčno policijo beležili že prvi vidnejši u-speh; približno ob 11. uri so namreč na mejnem prehodu pri Fernetičih zaplenili večjo količino čistega heroina.
Približno pol ure prej je na mejni prehod prispel turški avtobus, ki vozi iz Istanbula v Pariz. Z njim so se peljali potniki različnih narodnosti. Finančni stražniki so o-pravili potrebne preglede in postali pozorni, ko so med prtljago zagledali velik sumljiv kovček iz rastlinskega vlakna. Lastnik kovčka je bil turški državljan, ki je medtem mirno sedel v avtobusu podjetja
«Bosfor turizem*. Finančni stražniki so natančno preiskali sumljiv kovček in kmalu prišli do zanimivega odkritja: nu dnu kovčka so spretno skriti ležali zavojčki čistega heroina. Čista teža heroipa, ki ga je turški državljan skušal pritihotapiti čez mejo, je 1,9 kg; tržna bednost zaplenjenega mamila je približno dve milijardi lir.
Lastnika kovčka so agenti takoj priprli; zdi se, da je to moški petdesetih let, o katerem pa se še ne ve nič točnejšega, saj je pri sebi imel le ponarejeni turški potni list. Sla, ki je skušal v Italijo pritihotapiti znatno količino trdega mamila, so takoj prepeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago preiskovalnemu sodniku dr. Dariu Groh-mannu. ki usklajuje preiskavo davčne policije in Criminalpola. Odprta ostajajo za sedaj vprašanja, kam je bila tako velika količina mamila namenjena, kdo so morebitni odgovorni za to prekupčevanje, ali je to nov kanal, po katerem prispe heroin v Italijo, potem ko so lani s
par uspelimi akcijami ustavili tihotapljenje, ki je '»tekalo s pomočjo tako imenovanih »lažnih nosečnic*. (km)
mini.........................................HlimiMiiulluuinimim.iiiimiiiiiii..
OH, TA NAŠ VSAKDANJI KRUH...
Kdor je bil včeraj v pekarnah, je lahko slišal glasno negodovanje gospodinj in drugih kupcev, ki so protestirali nad ponovnim povišanjem cene te tako preproste, a dragocene hrane. Da je res dragocena, nas opozarja nova cena: za kilogram kruha, ki je le malo bolj okusen, je treba odšteti kar 1500 lir. Navad ni pa stane 960 lir, ki pa ga poleg tistega, za katerega je vlada leta 1979 določila ceno 380 lir na kilogram, skoraj ni mogoče dobiti, ker ga peki iz različnih razlogov ne radi pečejo. Povišek je določil Po krajinski odbor za cene pri prefek turi na predlog združena j pekov. V obrazložitev te zahteve nam je pred sednik združenja Francesco Tram pus včeraj dejal, da delodajalce
letos bremenijo poviški, ki jih je predvidela pred kratkim obnovljena delovna pogodba pekov. Tudi moka, gorivo in električna energija stanejo več. Sploh pa je vse življenje dražje, zakaj se čudite, da se podraži kruh?* — je bila njegova končna ugotovitev.
Drugačnega mnenja pa je pokra-jinslM zvezna federacija CGIL - C1 SL - VIL, ki v komunikeju odločno protestira nad poviškom in trdi, da jc popolnoma neupravičen. Sindikat na organizacija napoveduje, da bo javnosti čimprej dokazala neutemeljenost razlogov, zaradi katerih so peki zahtevali tako visok poskok cene kruha. Od pokrajinskega odbora zato zahteva preklicanje sklepa, od odgovornih oblasti pa jamstvo za
pravično ceno hrane, ki je tako nujna iv razširjena, posebno med manj premožnimi. To je še toliko bolj pomembno v našem mestu, ki je brez razloga eno najdražjih v Italiji.
Zdenka Marc, ki ima z možem pekarno v Bazovici, nam je med krajšo anketo, ki smo jo včeraj izvedli med našimi bralci, povedala, da bc povišek bolj bremenil upokojence v mestu. *Tu, v Bazovici, ni take revščine. Sicer pa mislim, da si kruh človek lahko speče sam, saj smo to nekoč delali vsi, Mi vseka kor prodajamo hlebe in štruce po 1560 lir kilogram, medlem ko znaša določena cena celo 1760.
Pozanimali smo se tudi pri Fran cu Bizjaku, ekonomu Slovenskega
dijaškega doma. «Da, mi kupujemo 15 kilogramov kruha na dan. Vedno naročam kruh. ki je nekoliko zabeljen. do sedaj je stal 1100 lir. Vsekakor je ta strošek še vedno eden najmanjših. Prava groza me namreč objame, ko grem kupovat zelenjavo in sadje. Kot da bi kupoval suho zlato, še meso ni tako drago.*
Etka Ferfolja, mati treh otrok, sc tudi mora stalno boriti s cenami. «Mi pojemo kilogram kruha na dan, spijemo po dva litra mleka. Samo za to osnovno prehrano potrošim okrog 80 tisoč na mesec. Kje pa je vse drugo? Jaz sem od ločno proti taki ceni kruha, saj to ni luksus, niti ne priboljšek.* (nf)
ije oko*, katere prva kitica se glasi: «S kakšno pravico ti rečem dober dan, Ace!» (Mimogrede: naš Ace je prav včeraj slavil svoj rojstni dan, kar bo spet priložnost . ..).
Toda proslavitve Markove Prešernove nagrade s tem še ni bilo konec. Po naključnih prijateljskih zvezah se je znašel med nami solist ljubljanske Opere baritonist France Javornik. Ob lastni spremljavi s kitaro (klavirja še ne premoremo) je zapel Simonitijevo tčešnjev cvet*, narodno «Zagorska klet» in arijo iz Dvofakove Opčfe <iRušalkhi'."Ni kdjI reči, bilo je res praznično in gostova pesem',-zapeta z-izredno lepim glasom, povrhu pa Še tako nenadejana, je samo še povzdignila razpoloženje ob dogodku, ki nam bo ostal v lepem spominu.
• Pokrajinska enotna sindikalna zveza uslužbencev v trgovini, turizmu in vseh sorodnih strokah ter na področju storitev (FUL CTAS) vabi jutri ob 16. uri na skupščino zaposlenih v brivskih in frizerskih, moških, ženskih in mešanih salonih v zvezi z obnovo u-strezne vsedržavne delovne pogodbe. Beseda bo tekla tudi o pokrajinski dodatni pogodbi.
Nabrežinski mladinci ZKMI gostovali v Radovljici
V soboto in nedeljo so mladinci ZKMI Devin-Nabrežina gostovali v Radovljici, kjer se je v organizaciji radovljiške OK ZSMS odvijalo mednarodno srečan.je mladih. Že med tednom so bile sicer v tej go- j renjski občini kulturne prireditve. | pionirska tekmovanja ter predavanja posvečena mladini, v soboto na so prispele še delegacije ter kui-, turne skupine iz Devina-Nabrežine1 iz Buj, iz Dijaškega doma v Ce i lovcu ter skupine iz Hrvaške in Srbije. Zbralo se je okrog 150 mla I dih. Uradni pogovori so potekali v Bohinjski Bistrici, kjer .je predstav-j ništvo ZKMI navezalo prve stike z mladimi iz drugih krajev. Želja po sodelovanju je bila izražena zlasti med srečanjem z dijaki slovenske ga dijaškega doma iz Celovca, ki so orisali družbeno politični položaj na Koroškem. Med drugimi so govorili o možnosti njihovega gostovanja v naših krajih. Do tesnih stikov je prišlo tudi s predstavništvom iz Varaždina.
Osrednja kulturna prireditev je bila v soboto popoldne v dvorani Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrki s sodelovanjem vseh povabljenih skupin. Vrstile so se folklorne skupine z narodnimi nošami ter glasbenimi motivi. V spored se je vkljn čila tudi kulturna skupina ZKMI Devin-Nabrežina z recitacijami pes mi zamejskih pesnikov.
Prijetno vzdušje je vladalo tudi ob nedeljskem obisku muzeja talcev v Begunjah. Radovljiško srečanje je bilo vsekakor koristna izkušnja ter spodbuda za tesnejše sodelovanje med mladimi rodovi.
Drevi v SaJežu odprtje razstave amaterskih slikarjev
Kulturni delavci Rdeče zvezde iz Saleža, športniki ŠK Kras in osnovnošolska mladina iz Zgonika so letos v počastitev dneva slovenske kulture pripravili nenavaden, vendar pa toliko bolj bogat in zanimiv program. Po podrobni raziskavi so namreč na območju zgoniške občine odkrili veliko amaterskih slikarjev, ki so kot samouki segli po čopiču in barvicah, ter prenašajo na platno svoj pogled na življenje in okolje, ki jih obdaja. Vse te slike so zbrali in pripravili za razstavo, ki jo bodo odprli drevi, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Spregovoril bo umetnostni kritik Franc
Udovič, nastopil pa bo tudi ženski zbor skupine «Stu ledi*, ki bo predstavil splet pesmi v tržaškem narečju.
Razstava bo nato odprta publiki vse do nedelje.
V petek pa bo v Zgoniku drugi del kulturnega praznika, na katerem bodo sodelovali Miroslav Košuta, učenci osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika in harmonikarski ansambel Glasbene matice.
Prijeten družabni večer bivših borcev v Lipici
Sekcija Zveze borcev iz Boljunca je v soboto priredila v hotelu Mae-stoso v Lipici družabni večer za člane in bivše borce. Srečanje so priredili ob obletnici odhoda večjega števila domačinov v partizane in ni bilo namenjeno samo Boljunča-nom, temveč tudi drugim bivšim borcem iz Brega in okoliških vasi. Sobotnega večera so se udeležili tudi člani mešanega pevskega zbora «F. Prešeren*, tamburaška skupina in »Veseli godci* iz Boljunca, ki so pripravili kratek kulturni spored.
Prijetno srečanje je med prepevanjem partizanskih in narodnih pesmi ter obujanju spominov trajalo pbkno v noč in bo ostalo vsem prisotnim v lepe mspominu. Organizatorji sekcije Zveze borcev iz Boljunca se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da je ta
v’ppp’' Ipno
Pismo uredništvu
rfeaernove prosiave In izbira Radia Trsi A
Spoštovano uredništvo.
Preko stolpcev našega dnevnika bi rad postavil vprašanje Medtem ko je bila v Kulturnem domu vrhunska Prešernova proslava, .je slovenska radijska postaja oddajala, kot primer «enotne proslave* dneva slovenske kulture, Prešernovo proslavo v Bazovici in govor Borisa Pahorja, ki .je z dokajšnjo mero nestrpnosti napadal po vrsti slovensko mladino, župane vsedržavne levičarske stranke, sindikate. Primorski dnevnik, slovensko Krovno organizacijo. Na koncu pa se je, ne da bi ga imenoval, spravil na pokojnega Edvarda Kardelje, čigar marksistično misel primerja s «strupenim mikrobom*, ki razkraja usodo slovenskega naroda. Da Boris Pahor tako misli, ni tajnost. Nihče mu niti ne krati pravice misliti tako. Vprašamo pa se lahko, zakaj so organizatorji »skupne* Prešernove proslave v Bazovici želeli poslati to sporočilo vsem Slovencem preko radijskih valov. Je bila taka izbira reš v duhu pluralizma in strpnosti do vseh idej (torej tudi tiste, ki je za Pahorja bacil)-Tak pluralizem smrdi po zelo enostranskem gledanju na svet
(sledi podpis)
Zapustila nas je naša draga mama in nona
OLGA REBULA
Pogreb bo danes, 10. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v šempolajsko cerkev.
Žalujoči sin Ivan z ženo, vnuka David ln Marta ter drugo sorodstva
Šempolaj, 10. februarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA MARCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku M. Živcu, sorodnikom in sosedom ter prijatelju g. Ricciottiju za njegovo dobrosrčnost.
SVOJCI
Bazovica, 10. februarja 1981
SLOVENSKI KLUB v Trstu
UL. SV. FRANČIŠKA '20/11 priredi danes, 10. februarja, ob 20.30
SREČANJE Z JELKO GERBEC
Slovenska senatorka, ki je tudi naša edina predstavnica v Rimu, nam bo spregovorila o svojem delu. o svojih prizadevanjih in uspehih, o izkušnjah in načrtih. Sledil bo pogovor o aktualnih problemih, posebno tistih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji ter uveljavljanje njenih pravic na državni in krajevni ravni
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predvajanje filmov o sirjenju na eni izmed trentarskih planin, o «tenklanju» na Krasu, o domačih obrteh na Krasu- in še drugem.
Filme predvaja etnolog novogoriškega muzeja Naško KRIŽNAR, jutri, 11. februarja 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
SLOVENSKO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
ZORA TAVČAR
AJ,
KAJ RIBIČ JE UJEL
v četrtek, 12. t.m., ob 10. in 16. uri
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PRVI SKUPNI SESTANEK DVEH OBČINSKIH ODBOROV
PRIZADEVANJA OBEH GORIC ZA ŠIRJENJE MEDSEBOJNEGA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
Ustanovitev treh posvetovalnih komisij - Prvič odkrit pogovor tudi o vprašanjih, ki motijo medsebojne odnose
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Trsta
bo gostovalo jutri, 11. t.m., v Kopru s Kishonovim delom Bil je škrjanec; v petek, 13. t.m., pa v Ajdovščini s Pirandellovo komedijo Človek, zverina in čednost.
VERDI
Jutri, 11. t.m., ob 20. uri bo na sporedu predstava opere Ottorina Respighija «Potopljeni zvon» (La campana sommersa) — red B in C. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Pri blagajni gledališča je na prodaj še nekaj razpoložljivih vstopnic.
* * *
Za nocoj napovedana premiera Puccinijeve opere «Manon Le-scaut*, bo v četrtek, ob 20. uri. Rahle spremembe bodo tudi za naslednje uprizoritve. Nespremenjene ostajajo uprizoritve v nedeljo, 15. februarja (red D), v soboto, 21. februarja (red S), v četrtek, 26. februarja (reda C/Z) in v torek, 3- marca (reda E/F). Tretja uprizoritev (reda F/B) bo v torek, 17. februarja, in petek (reda B/C/ pa V torek, 24. februarja.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 uprizoritev Strindbergovega «Pel kana* v izvedbi članov Stalnega gledališča F-JK. Re-ž ja Gabriele Lavia. Rezervacija Pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 3.
Kino
Razstave
V	Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja ,dlja in risbe akademski .slikar Lucijan Bratuš iz Vipava. RažsVavp si lahko ogledate ob .(jghn ujki:; v Uradnih urah in zvečer.
V	prosvetnem domu Albert Sirk v Križu razstavlja syoje umetniške lepake .Milko Bambič. Razstava je ««prta vsak dan od 18. do 22.. u rp. v nedeljo, tudi od 10. da 12. ure uo vključno 15. februarja.
V	Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta da 21. t.m,, v ponedeljkih in sredah »d 17. do 20. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 16. do 19. ure
Z veza slovenskih kulturnih društev čestita
JOŽETU BABIČU MARKU KRAVOSU SERGIJU VERČU
za Prešernova priznanja in nagrade
Včeraj-danes •
Danes, TOREK, 10. februarja DUŠAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob l'-24 — Dolžina dneva 10.09 — Lu-na vzide oh 10.25 in zatone ob 24.00.
Jutri, SREDA, U. februarja
RADO
Vreme včeraj: na j višja temperatu-ra 6,7 stopinje, najnižja 2,3 stopinje, »a 18. uri 5,8 stopinje, zračni tlak V021,2 mb rahlo pada, brezvetrje, yiaga 75-odstotna, nebo jasno, mor-1*' mirno, temperatura morja 6,2 sl«Pinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Matteo Marol >n Painela Predonzani.
’ UMRlj SO: 89-letna Elia Peco-yar> vd. Gratton, 74-letna Maria Ferjančič vd. Iaconcic, 73-letni Ugo fnchiostri, 73-letni Giovanni Marc, ■3-letni Bruno VVagmaister, 83-letna gna Scheriani vd. Valle, 72-letni Romano Lantieri, 85 letna Maria , k vd. Antoni, 86-letna Anna El-fer vd. Ellera, 80 letna Carla Fab-bt-o vc| Medved, 61 letni Erancesco Pvrentin, 82 letna Natalia Sorgo vd Doria, 68-letnd Angela Hrovatin vd. 'hgmi, 83-letna Čarobna Crainz vd. Amodio, 86-letna Maria Murat vd. Aras. 70-letna Amelia Hrdlicka vd. Rivoldini.
Ariston 16.00—21.30 «Kagemusha — 1’ombra del guerriero*. Režija A-kira Kurosawa. Zlata nagrada na festivalu v Cannesu.
Eden 16.30 «Vestito per uccidgre*. M. Caine, A. Dickinson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «IJ bisbetico domato*. A. Celentano. O. Muti.
ExceIsior 17.00 «The Blues Bro thers*.
Grattacieto 16:30—22.15 «Una vacan-za bestiale*. I Gatti di Vicolo Mi-racoli.
Fenice 16.00 «Poliziotto superpiu*. T. Hill.
Aurcra 16.30 «11 vizietto II.». Ugo Tpgnazzi.
Cristallo 16.00 «Quel movimento che mi piace tanto*. R. Montagnani, M. Brochard. Sledi revija: «Fan; tastico strip-tease*. Prepovedano mladini pod 18. letom- '
Vittorio Vebeto 16.15. «A noi due»: Catherine Deneuve, Jacques Du-tronc.
Capitol 16.30 «Prestami tua moglies. L. Buzzanca.
Moderno 15.30 «L’impero colpisce ancora».
Lumiere 16.00 «E Johnny preše il fucile*. Režija Dalton Trumbo.
Mignon 16.30 «1 magnifici sette nel-lo. spazio*.
Nazionale 10.45 «Josefine la vizio-sa». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Blue erotic c!imax». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razna obvestila
Sekcija KPI občina Dolina. Jutri, D- februarja,.:«b 20,uuri. v. «Babni hiši* v Ricmanjih «60 let KPI*. Govorila.,-bosta- Genatano -švaca - sekretar sekcije 'občine Dolina in Claudio Tonel - sekretar avtonomne tržaške federacije KPI. Nastopa godba na pihala iz Ricmanj in pevski zbor Slavec.
Eotokrožek Trst 80 obvešča, da bo prihodnja seja v petek, 13. februarja, ob 20. uri v sejni dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/11.
Sindikat slovenske šole opozarja, da jutri, 11. februarja zapade rok za prijavo na natečaj, ki ga razp;suje Deželni pedagoški inštitut (Irrsae) za deželo F JK Mdrobne informa cije na sedežu sindikata
ŠD Vesna priredi v soboto, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila '"'-■'n dvignete' na sedežu društva od torka do sobote med 18. in 19.30 in ob nedeljah med 11 in 12 uro
Na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 se nadaljuje tečaj za vodje mladinskih in otroških zborov. Tečaj, ki obsega glasbeno teorijo in prakso, je vsak ponedeljek ob 16. uri. Vodita ga strokovnjaka za mladinsko petje in vodenje mladinskih zborov Majda Hauptman in Miro Kokolj.
r DNEVNA SLUŽBA LEKARN ’	' (Od 8.30 d< 20 30)
Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7, Ul Alpi Giulie 2, Ul San Cilino 36 («d 8.30 do 13. in od 16. d. 20.30)
I Ul. Ginna«tica 6, Ul. Cavana U.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20.00 do 8 ure «, • ^32 627, predpraznična od 14 do ■ ur® in praznična od 8. do 20 u.re, tel R« 441
lekarne v okolici
Rol junec: tel 228 124: Bazovica j®1	226 165; Opčine: tel 211001
Rinsek: tel 225 141, Božje polje Aaonik: tel 225 596; Nabrežina: tel fyl21, Scsljan: tel 209 197; žavlje **■ 213 137; Milje: tel. 271 124.
KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika organizirata ob
dnevu slovenske kulture danes, 10. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Sa-ležu
otvoritev razstave slik domačih
amaterskih slikarjev
Uvodna beseda Franc Udovič, nastop ženske skupine «STU LEDI*
Vabljeni!
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
f Čestitke
Danes praznuje 11. rojstni dan ROBERT BARACCI. Vse najboljše in da bi bil vedno priden, mu želijo mama, očka in nona Olga.
PRODAM avto 127 C s tremi vrati, bele barve, 6 mesecev star. Telefonirati v večernih urah na ,štev. 229224.
ZLAT prstan sem našel na avtobusu št. 44 ali 42. Telefon 566-051.
PRODAM pustno obleko — ruska cesarica, primerna za starost cd 7 do 8 let. Telefon 71322.
MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star cd 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Telefon 54,390.
AGRARIA Radovan ,Zorn - Prosek 160, obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago vseh vrst vinskih trt, sadnega drevja, o-krasnega grmičevja, vrtnic, tulipanov !n drugih gomoljev, čebulic in vse, kar vam rabi na vrtu, polju, vinogradu ter pri živinoreji in negi domačih živali. Obiščite nas in ugotovili boste ugodno ceno in bogato izbiro.
VITAMINSKE kreme VITAMOL in hamamebs kolekcijo KELEMATA dobite tudi pri KOZMETIKI 90 — Opčine.
NUJNO iščem stanovanje v najem po možnosti na Opčinah, Proseku ali Kontovelu. Telefonirati na št. 723-771 v večernih urah.
PRODAM	peugeot	letnik 1978	tip
304 brek	prevoženih	67.000 km, 4,
nove gume in 4 ježevke. Razlog prodaje — nakup avtomobila na diezel gorivo. Telefon 229-190.
BARVNI TELEVIZORJI, Hi-Fi, avtoradio, radio, TV antene mali in veliki elektrogospodinjski stroji, servis in popravila. Aldo Colja, Kontovel 134, telefon 225-471.
3P-LETNA	ženska,	po	poklicu	fri-
zerka, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe	poslati	na	upravo	Pri-
morskega dnevnika Ul Montec-chi 6. pod šifro «Mira».
PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021.
PRODAM fiat 128 (famihare) letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 415-318.
NOVINARKA išče stanovanje v mesto ali na Krasu. Ponudbe pod šifro «Nujno».
OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije tipa 4A za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati na št. 228-127 od 8. do 14. ure.
ODDAM v najem alj prodam priznano kraško gostilno z obširnim vrtom in parkiriščem. Podrobnejše informacije na telefonsko št. 62953 v uradnih urah.
KUPIM hišo z zemljiščem v okolici Sežane ali v Istri. Ponudbe pošlati na naslov: Stanko Širol, Ul. S. Ser-gio 8, Trst.
OSMICO je odprl Karlo Pavlič v Borštu.
PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico, dnevno sobo in posamezne kose. Telefon 54-390.
•iiiiiiitiiiiiitniiiiiiiiiHtiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiiiMtiumiiiiiiitittiiiiiiintimiiiiiiiMiiiiMiittiiiiitgimi
Darovi in prispevki
V	spomin na Stanka Pertota darujeta Alenka in Mitja Race 15.000 lir za SZ Bor in 15.000 za TPK Sirena.
Ob 1. obletnici smrti dragega q-četa Alojzija Kralja daruje Maks z družinama 20.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
Ob 3. obletnici smrti Marina Sirce darujeta družini Širca in Terčon 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob smrti dragega brat:; Ivana Sardoča daruje Emil Sardoč 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	sponi'n na Stanka Pertota darujejo Angela, Pavla, Pina B., Kle-Ija' in Pina P. 25.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob" Justine Hočevar daruje družina Purič (160) 10 000 lir za atletsko sekcijo SZ Bor.
Namesto cvetja na grob Stanka Pertota darujejo sestrične Berta, Viktorija, Marija in Ema ter družina Biber 50.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Stanka Pertota darujejo za TPK Sirena: Tončka in Mario Martelanc 10.000, Marija Krečič Gembrini 10.000, družina Kobal 15.000, Fabio Plisca 10.000, Rita in Mito Pertot 10.000, Majda in Danilo Gerdol 10.000, Berta in Olivo Zomer 10.000, Olga Pangerc H).IKK), Karmela Brecelj 5.000, družina Stojana Pertota 20.000, Marija in Štefan Veljak 10 000 ter Vojko Brecelj z družino 20.000 lir.
V	spomin na Stanka Pertota, nek-
danjega blagajnika in načelnika atletske sekcije SZ	Bor,	darujejo
za atletsko sekcijo SZ Bor: Aleks Kalc 5.000, Boris Fabjan 5.000, Anči Sosič, 5.000, Loredana in Vojko 20 tisoč, Borut	Kodrič	10.000,	Marina
Purič 10.000,	Milko	Sedmak	10.000,
Ivek Pertot	20.000,	Irena	Tavčar
10.000 ter Lučka in Bruno Križman 10.000 lir
Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje družina Sik 10.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Stanka Pertota daruje Franc Brus 10.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Stanka Pertota daruje d nižina Edija Vodopivca 10.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Stanka Pertota darujeta Zora in Romano 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Ivana Pertota daruje Jelka Gerbec 10.000 lir za tržaški časopis Delo.
Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje Jelka Gerbec 10.000 Ur za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah do F. S. Finžgarju.
V	spomin na nekdanjega tovariša Stanka Pertota iz Barknvelj danije dr. Vlado Berginc 10.000 za Slovensko skupnost v Trstu 10.000 za Glasbeno matico in 10 000 lir, za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	beli dvorani goriškega županstva sta se včeraj prvič na skupnem sestanku sešla odbor občine Gorica in odbor skupščine občine Nova Gorica. Na sestanku so ugodno ocenili dosedanje odnose med obema sosednjima mestoma ter ugotovili, da so veUko storili za razvoj kulturnih, družbenih in urbanističnih stikov, še veliko neizkoriščenih možnosti pa so ugotovili na gospodarskem področju.
Najbolj otipljiv rezultat včerajšnjega sestanka je ustanovitev treh mešanih tehničnih komisij s posvetovalno nalogo za urejanje prostora in varstvo okolja, za družbenokui-turno dejavnost in za pospeševanje gospodarskega sodelovanja.
Kot je na tiskovni konferenci po vedal župan Scarano, so si člani obeh občinskih odborov, ki so jih spremljaU predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, predsednik odbora za mednarodne stike Rajko Korenč in generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, v odkritem pogovoru izmenjali poglede na vsa odprta vprašanja. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju in so zato bili ustvarjeni pogoji za odkrito besedo tudi o vseh težavah, ki jih življenje prinaša. Prav zaradi tega so sklenili ustanoviti tri komisije, ki jih bodo ustoličili do konca meseca ter po potrebi razširili s strokovnjaki. Scarano je v zvezi z gospodarskim sodelovanjem omenil možnosti za izboljšanje lokalnih sporazumov in avtonomnega računa, predlagal pa je. da bi na Goriško razšili blagovni listi C in D ter ju uporabili za industrijsko kooperacijo. V to dejavnost bi po oceni Scarana mo rali vključiti tudi zakon o prosti coni za Gorico. V nadaljevanju svojega izvajanja je Scarano dejal, da sta Gorica in Nova Gorica na slojem prostoru veliko prispevali k razvoju italijansko - jugoslovanskih odnosov.
Ko je govoril o kulturni menjavi je Scarano navedel slikarske, fotografske, kinematografske prireditve, obiske šol, pobude glasbenega, založniškega, bibliografskega in arhivskega značaja ter živahno športno dejavnost, z'asti med nogometaši različnih društev.
«Te dejavnosti pomagajo razvijati našo narodnostno skupnost, skupnost, ki prevzema odgovornost na najvišjih ravneh v Gorici in v pokrajini, kar dokazuje spoštovanje, ki ga uživa-pri; nas kot izraz kulturnega pluralizma in kot faktor .družbene, omikane in gospodarske obogatitve. V luči teh ocen si bo naša uprava prizadevala, da se priznajo tisti ukrepi, ki ob spoštovanju splošnih interesov vseh občanov lahko omogočijo njen nadaljnji razvoj,* je rekel Scarano.
Na tiskovni konferenci je predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj dejal, da pred stavlja včerajšnje srečanje nadaljevanje koristnih stikov med obema občinama in da je bilo včerajšnje srečan.je med najpomembnejšimi. «Odkrito smo govorili tudi o tistih vprašanjih, ki lahko motijo odnos med obema občinama. Tako smo govorili o onesnaženju Korna, ki teče v Gorico, ter onesnaženju potoka, ki priteče v Šempeter.*
šušmelj se je strinjal s Scarano-vo ugotovitvijo, da je bilo veliko postorjenega na področju sodelovanja v kulturi, urbanizmu in športu, medtem ko so največ časa posvetili prav gospodarskemu sodelovanju. šušmelj je dejal, da je potrebno uresničiti člen 9 osimskega sporazuma, ki govori o novih oblikah jugoslovansko-italijanske kooperaci je. V zadnjih 15 ietih, odkar se je pričelo sodelovanje med obema mestoma, je bilo sklenjenih več kooperacijskih oblik (med temi tudi Meblo Italiana), vendar z njimi ne moremo biti zadovoljni.
Naša občina predlaga, da bi v obnovljenem videmskem sporazumu za maloobmejni osebni promet predvideli olajšave. Namesto prepustnic naj bi za prehod meje veljale osebne izkaznice. Gre za predlog, ki bi ga morali osvojiti na meddržavni osnovi.
cUgodno smo ocenili stališče ob činske uprave v Gorici za priznanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. To stališče kaže pozitiven odnos do razumevanja ter pristopa k reševanju problemov slovenske skupnosti.* je dejal šušmelj.
V	odgovoru na nekatera časnikarska vprašanja je šušmelj povedal, da kažejo republiška telesa ve lik interes, da v srednjeročnem (petletnem) načrtu zgradi,jo 12 kilo metrov dolgo cesto med prehodom v Vrtojbi in Selom kar bi o vred notilo oba mednarodna mejna prehoda. Glede možnosti prenosa lokacije industrijske cone na Krasu na Goriško ne obstaja noben pred log ali načrt. Ta cona je definitivno s sporazumom določena, v njenem načrtovanju pa sodelujejo nekatera goriška podjetja. O onesna žen ju Korena so govorili na rimskem zasedanju komisije za vodno gospodarstvo ter povedali, da se pripravlja odvajanje odplak Nove
Gorice v čistilno napravo pri Mirnu. Izgradnjo tega objekta otežko-čajo hribi, višji teren itd. «če bi pred 25 leti. ko je nastajala Nova Gorica, tako sodelovali kot danes, bi do tega problema ne prišlo,* .je dejal šušmelj.
Možnost prehajanja meje z osebnimi izkaznicami bi ugodno vplivala na kulturne menjave. Od tod tudi želja po večjem medsebojnem
informiranju o kulturnih prireditvah. Na tem področju lahko veliko dela opravijo strokovne službe in organizacije.
Sestanek občinskih odborov obel. sosednjih Goric je izzvenel kot spodbuda nadaljnjemu vzponu sodelovanja. čt zaradi ome.jen.th pristojnosti občinskih odborov, bolj goriškega kot novogoriškega občini ne bosta v prvi osebi angažirani, pa
sta s svojimi odločitvami veliko prispevali k ustvarjanju tistega ozračja, v katerem se morejo porajati najrazličnejše pobude, tudi pobude gospodarskega značaja, po katerih, se kaže največja potreba. V tem pogledu, zlasti če upoštevamo stopnjo odnosov na ostalih obmejnih področjih, .je sestanek goriških u-praviteljev daleč presegel namene, ki so vidni na prvi pogled.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi v petek, 13. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Gorici, Ulica Roma
PREŠELNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo tržaški literati, glas beniki, pevci. Slavnostni govor bo imel
univ. prof. Jože Pirjevec
Prvo skupno zasedanje občinskih odborov Gorice in Nove Gorice včeraj v beli dvorani goriškega županstva
Ciklus predavanj ob 60-letnici KPI
V okvir prireditev ob 60-letnici ustanovitve KPI, pripravlja krožek Rinascita v Gorici niz predavanj o komunističnem gibanju na Goriškem od leta 1921 do danes. Predavanja bodo vsak četrtek v dvorani na sedežu KPI v Gorici, Ul. Locchi 2, s pričetkom ob 20.30. Prvo predavanje bo na sporedu že v četrtek, 12. t.m.. Giovanni Pado-van bo govoril o ustanavljanju komunistične partije na Goriškem, o nastopu fašizma in fašistični represiji ter o kongresu v Lionu. 19. februarja bo predaval Vincenzo Marini o krizi leta 1929, o raznarodovanju Slovencev, o ilegalnem delu komunirtov na Goriškem, o drugi svetovni vojni.
26. februarja bo Silvino Poletto predaval o povojnem obdobju, do 20. kongresa KP SZ. Zadnje predavanje bo v četrtek. 5. marca O mednarodnih odnosih v šestdesetih in sedemdesetih letih ter o vlogi komunistične partije na Goriškem v poslednjem obdobju, bo govoril Nereo Battello.
Iz tržiške bolnišnice
V prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo popoldne na pokrajinski cesti med Tržičem in Gra-dežem, v bližini kraja Villa Luisa, je bila hudo ranjena 66-letna Gio-vanna Cussit iz Koprivnega. Ženska se je peljala v fiatu 126, ki ga je opravljal 69-letni Mario Braidotti. Na križišču med pokrajinsko cesto za Pieris ter pokrajinsko cesto proti Gradežu je prišlo do trčenja med fiatom in alfeto, ki jo je v smeri proti Tržiču vozil 21-tetni Andrea Cuzziol iz Fossalona. Cussitovo so pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so si zdravniki nad njenim stanjem pridržali prognozo.
Izleti
SPD Gorica priredi smučarski izlet 15. februarja v Trbiž. Vpisovanje samo na sedežu društva še danes in jutri.
aiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinr
NA ZADNJI SEJI RAJONSKEGA SVETA
Ponovno preučili načrt javnih del v Štandrežu
Med glavnimi zahtevami razširitev pokopališča, ureditev nekaterih ulic ter nogometnega igrišča - Od občine terjajo Stan-drežci jasen odgovor glede usode prebivalcev Jeremitišča
Na zadnji seji rajonskega sveta v Štandrežu so imenovali člane šti rih komisij, ki se bodo v tem. organu pobliže ukvarjale z vprašanji s področja družbenotgospadarskih posegov, urbanistike, socialnih storitev ter splošnih služb. V prvo komisijo, ki se bo ukvarjala z reševanjem vprašanj s področja gospodarskih dejavnosti, delovnih razmerij itd., so bili izvoljeni Vilma Brajnik. Livio Antonič ter Viljem Zavadlav. V komisijo za vprašanja prostorskega načrtovanja so bili imenovani Božidar Tabaj. Riccardo Rejc in Dušan Brajnik, v komisijo za vprašanja s področja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, kulturne in športne dejavnosti pa Paolo Nutrizio, Antonietta Bellotto in Cecilia Parinello, v četrto komisijo, pristojno za vprašan ia s področja splošnih služb, pa Valter Reščič, Franco Stacchi in Emilio Gondolo.
Na seji so nadalje ponovno pre učili nekatere posege na -področju javnih del, kar naj bi občinska uprava, pri sestavi proračuna za tekoče leto, tudi upoštevala. Tako v Štandrežu nu.ino zahtevajo ureditev ulic, med temi tudi Ulice Natisone, ureditev nogometnega i-grišča. razširitev pokopališča ter zgraditev povezovalne. ceste med Ulico Tabai in Mnnte Sabotino.
V pretres so nadalje vzeli še nekatera druga vprašanja. Tako bodo od občinske uprave zahtevali jasen odgovor glede usode prebivalcev Jeremitišča ter njihovih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter obiasnitev načrta posegov v korist štandreških kmetov. O tem vprašanju je tekla beseda tudi na nedavnem občnem zboru Kmečkega društva v Štandrežu.
Za boljšo železniško povezavo med Gorko in Červinjanom
Na goriškem županstvu sta bila v preteklem tednu dva sestanka, na katerih so razpravljali o posodobitvi železniških povezav ter o zgraditvi nekaterih novih odsekov železnice. O tem vprašanju je bil govor ob nedavnem obisku ministra Formice v Gorici. V ospredju pozornosti je železniška povezava med goriško postajo in velikim železniškim voz-niščem, ki ga bodo v kratkem začeli graditi pri Červipjanu. Vse kaže, da bodo vprašanje zadovoljivo in v razmeroma kratkem času rešili z namestitvijo drugega tira na progi med Gorico in Redipuglio in s posodobitvijo odseka med Gorico in Krminom. Taka rešitev bi bila tudi razmeroma poceni, saj je ob obstoječi progi že na razpolago dovolj prostora tudi za namestitev drugega tira.
gre za ukrep, ki bi ga na lastno pobudo sprejel pokrajinski odbor, ampak da gre za izvajanje državnega zakona št 761, čl. 67, od 1979. L, ki velja za celotno državno ozemlje.
Socialisti predsednik pokrajinske uprave namreč pripada tej stranki — obsojajo nadalje strumen-talizacijo tega vprašanja, predvsem s strani komunističnih svetovalcev v pokrajinskem svetu.
• Tržiški župan Luigi Blasig je v solidarnostni sklad za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu na jugu države, nakazal milijon lir, kot izkupiček rekreacijsko-športne manifestacije, ki je bila na sporedu v nedeljo, 1. februarja-v Tržiču.
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
v Ulici della Croce 3 bo jutri, v sredo, 11. februarja, ob 20. uri literarno-glasbeni
SOVODENJSKI VEČER
z recitiranjem pesmi domačina FRANJA ROJCA in petjem -narodnih pesmi v izvedbi članov dramske družine in Sovo-denjskega noneta. Avtor pesmi bo prisoten.
Na izjemni večer, ki nam bo odkril domačega pesnika, vljudno vabljeni!
PO PRIZADEVANJU POKRAJINSKE UPRAVE
BODO V GORICI ODPRLI VISOKOŠOLSKI ZAVOD?
Pogovori o možnosti odprtja veterinarske fakultete Sedež naj bi uredili v bivši psihiatrični bolnišnici
Predsednik goriške pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpeta se je te dni sestal z rektorjem tržaškega vseučilišča, profesorjem de Ferro, glede’ možhošti odprtja fakultete za veterinarstvo -v GoricL
Ctimpeta je’ 'rektorju tržaškega Vseiičflišči'-’ bbtažl6?.iT hamen pokrajinske uprave, da z različnimi pobudami na šolskem in znanstve nem področju odvrednoti vlogo Gorice. V okvir takih prizadevanj sodi tudi možnost odprtja visokošolskih zavodov, v skladu z dejanskimi potrebami ter v okviru deželnega načrtovanja.
Profesor de Ferra .je zagotovil, da beda predlog o ustanovitvi fakultete za veterinarstvo podrobno nreučili, predpogoj pa je ustrezna lokacpa. Pokrajinska uprava je mnenja, da bi za sedež take šolske ustanove lahko preuredili nekaj zgradb v bivši umobolnici.
Srečanja s prof. de Ferro sta se udeležila, tudi pokrajinska odbornica Marija Ferletičeva ter pokrajinski svetovalec dr. Gallarotti.
V	teku priprave na pustovanje v Tržiču
V	Tržiču se te dni skrbno pripravljajo na letošnjo pustno prireditev, ki bo na sporedu 3. marca z že tradicionalnim sprevodom aie-
iiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitt mi 1111111111 minil timi ittimi |,|I|||„,|||||||,udi,Himni,||,|,||||,ll|l|lll|||
NEOBIČAJNA ZGODBA IZ TRŽIČA
ZAKONCA PRED TELEVIZIJO TATOVI PA V SPALNICI
Odnesli so nekaj zlatnine, iz trgovine pa tudi težko blagajno
Kako je z razpisom natečaja za mesto ravnatelja v umobolnici
V zvezi z razpisom natečaja za mesto ravnatelja v pokrajinski psi Matrični, bolnišnici, zadeva je prišla na dan šele v zadnjem času in je vzbudila precej polemik, je pokrajinsko tajništvo socialistične stranke objavilo daljše tiskovno poročilo, iz katerega izhaja, dr. ne
Pravijo, da je televizija najvplivnejši medij. To znajo ceniti tudi tatovi, o čemer bi lahko sklepali iz dogodka, ki se je pripetil v nedeljo zvečer zakoncema 68-letnemu A-damu Furlanichu ter njegovi, deset iet mlajši ženi Ester, v Tržiču, Voltova 41.
Medtem ko sta brezskrbno sledila televizijskemu sporedu v dnevni sobi, je neznanec tiho smuknil v spalnico ter odnesel nekaj zlatnine Očitno se mu je plen zdel preskromen ter je zato pogledal še v trgovino jestvin v pritličju (stanova nje je namreč v prvem nadstropju), katere lastnika sta prav Furlani cheva. Neznanec (ai neznanci) so težko blagajno odnesli na teraso ter jo tam skušali (zaman) odpreti. O nepovabljenih gostih sta se zakonca zavedela okrog 23. ure. ko sta se odpravila k počitku ter sta v sobi našla vse razmetano. V teku je preiskava. Menda so neznanci v hišo vdrli skozi podstrešno o-kence.
žek Panathlon v sodelovanju s pokrajinsko upravo, rajonskim svetom za mestno središče ter goriško hranilnico.
NA POBUDO PANATHLONA
Drevi predavanje o mamilih
✓ Goriški krožek Panathlon priredi drevi, ob 20.30 v prostorih zavoda Lenassi v Gorici, predavanje o mamilih. Namenjeno je predvsem prebivalcem mestnega središča, kajti v prihodnjih tednih bodo podobna srečanja (na isto tematiko) tudi na območju drugili mestnih predelov. Današnje predavanje prireja kro-
Kino
tiorieu
VERDI 17.30-22.00 «Brubacker». R. Redford. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «Dracula». L. Olivier. Baryni film.
VITTORIA Danes zaprto.
tržil'
PRINCIPE 15.30-22.00 «U poliziotto superpiu*.
EKCELSIOR 16.30-22.00 «11 ritorno delle dita d’accia!io».
l\orn it urica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Barracuda». A-meriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «TA vražji jazz*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 cMeteor*. Ameriški film.
goričnih voz, otroškim plesom, branjem oporoke «sior Anzoleta* ter izdajo enkratne «pustne» številke časopisa o resnih in manj resnih dogodkih-'* ha Tržiškem v lanskem letu. .
Za prireditev skrbi poseben odbor v sklopu društva Pro loco.
f Čestitke
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponn-ri je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul Terenziana 26, tel. 44-387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Pontoni & Bas si, Raštel, tel. 83-349.
Danes praznuje 18. rojstni dan Eleonora Cijak. Obilo sreče v življenju ji želijo mama, tata, nonoti, tete in strici ter vsi, ki jo imajo radi.
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava namerava začasno zaposliti (za dobo enega leta) uradnika v tajništvu občine. Za omenjeno mesto se zahteva srednješolska izobrazba, kandidati pa morajo obvladati slovenščino, Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu občine.
Občinska uprava nadalje obvešča, da so uradi na županstvu odprti odslej vsak delavnik od 10. do 13 ure, razen ob sobotah, koso odprti samo do 12. ure.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se na sedežu v Ulici Malta 2 vrši vpisovanje za smučarsko tekmovanje za pokal Lepi Vrh. ki bo v Trbižu, v priredbi SK Devin, še danes in jutri.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Gloria Catto, I-rina Comel, Nicola Musso, Piero Serroni, Caterina Stabile, Andrea Collodet, Daniela Visintin, Irene Tarlao, Simona Codromaz, Guerri-no Tamburini, Alessandro Santinelli, Francesca Specchia.
UMRLI SO: 87-letni Michele Co-vaceuszach, 73-letni Bragagnolo I-seo, 52-letni Tarcisio Bazzeu, 77-let-na Pierina Padovan Loria, 87-letna Elisabetta Podgornik vd. Podgornik, 76-letna Anna Devetak vd. Porta, 92-letni Romano Zuccolo, 78-letni Lorenzo Nardi, 78 letna Emilia Sfiligoj Figelj, 88-letna Kristina Čuk, 79-letni Giacomo Cucit, 83-letna Mara Budai, 66-letni Stanislav Kravos, 62-letni Giuseppe Čara, 89-letna Mat-tea Giovannini vd. Pressich, 29-'et-ns Cvetka Prinčič, 75-letni Marrello Spangero, 82-letna Adelina Zorzi vd. Večchi. 94 letna Maria Scabich vd. Relli. 8Metna Ana Komel vd. Go-mišček, 86 letna Pierina d'Alessan-dro, 66-letni Romano Rossi, 78 letna Margherita Škorjanc, 65'etni Fausto Pozzobon, R4~!etna Luigia Cecchini, 83-letni Nicola Tartaglione.
POROČILI SO SE: Roberto Bo-gar in Fiorella Benvenuti. Maori-zio Sergiampietri in Patrizia Čemi, Andrea Mauri in Luisa Pausi, Vincenzo Grieco in Maria Marega.
OKLICI: Valter Pantarotto in A-driana Canesin, Angelo Cherchi in Adelma Puntin, Romeo Zucchiatti in Mariapia Crachi.
Ženi, sinu in nevesti, hčeram in vnukom ter drugim sorodnikom Karla Kovice izrekajo iskreno sožalje člani sekcije VZPI-ANPI s Poči ter člani prosvetnega in športnega društva Vipava.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
PO ZMAGI PROTI mmtAHOM SE JE INTER PRIOR UŽIl ROMI
Navzlic dobri igri so morali Rimljani namreč prepustiti točko Comu
V prvem kolu povratnega dela italijanskega prvoligaškega prvenstva se je vodilni Romi na vrhu lestvice pridružil še milanski Inter, ki je zlahka premagal Giagnonijev Udine-se. Z goloma Prohaske in Aitobellija so varovanci trenerja Bersellinija tako uspešno kronali večtedensko zasledovanje, hkrati pa potisnili Vi-demčane na predzadnje mesto prvenstvene razpredelnice.
Za pravi senzaciji bi v tem 16. kolu skorajda poskrbeli Como in Ca-gliari. Como je po samih petih minutah igre z golom Lombardija spravil v obup rimske navijače, ki so si nadejali lahko zmago svojega moštva. Roma pa je navzlic dobri igri izenačila le po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je v 56. minuti streljal razpoloženi Pruzzo. Še bolj dramatično je bilo v Turinu, kjer je domači Ju-ventus potreboval celih 77 minut, da vzpostavi ravnotežje na igrišču in se tako izogne nadvse presenetljivemu porazu. Zanimivo je, da je za Ca-gliari vodilni gol dosegel prav «bivši up* Trapatonijevega moštva Virdis, ki se je tako krepko maščeval za vse kritike in zbadljivke, ki jih je bil deležen med dveletnim bivanjem v Turinu.
Več sprememb je bilo tudi na dnu lestvice. Boj za obstanek postaja iz kola v kolo bolj srdit. Derbi »revežev* med Perugio in Fiorentino se je končal brez zmagovalca in navzlic dobri igri, tudi brez zadetkov, kar vsekakor ustreza bolj gostom, ki so z končnim izidom lahko povsem za dovoljni. Vprašanje pa je, če bo nedeljska točka zadostovala De Sistije-vemu moštvu (Perugii je praktično že zagotovljen povratek med dru-goligaše), saj se ostale ekipe, ki se borijo pred izpadom, hitro približujejo sredini lestvice. Še posebej pomembno zmago je dosegel Avellino po zaslugi Cattanea, medtem ko bi lahko Bologna z nekoliko drznejšo igro osvojila obe točki v Ascoliju. V Pistoii in Catanzaru pa je prišlo do salomonske delitve točk, kar vsekakor ustreza vsem ekipam, čeprav bi Torino, ki je prvi povedel z golom »prerojenega* Pulicija, lahko tudi zmagal in tako okrepil število e-kip, ki se potegujejo za naslov državnega prvaka.
IZIDI 16. KOLA Ascoli - Bologna	1:1
Avellino - Brescia	1:0
Catanzaro - Napoli	0:0
Inter - Udinese	2:0
Juventus - Cagliari	1:1
Perugia - Fiorentina	0:0
Pistoiese - Torino	1:1
Roma - Como	1:1
LESTVICA
Rima in Inter 21, Juventus in Na- j poli 19, Torino 18, Cagliari 16, Ca- j tanzaro 15, Como, Pistoiese in A-1 scoli 14, Avellino, Bologna in Bre scia 13, Fiorentina 12, Udinese 11 in Perugia 8.
PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Bologna - Perugia, Brescia -ma, Cagliari - Inter, Como - Ju ventus, Fiorentina - Avellino, Napoli - Ascoli, Torino - Catanzaro, Udinese - Pistoiese.
B LIGA
LESTVICA
Milan 29, Lazio 26, Cesena 25, Sampdoria 24, Genoa 22, Spal, Piša, Lecce 21, Foggia 20. Catania, Pescara 19, Bari, Atalanta, Verona 18, Rimini 17, Taranto, Palermo. Varese 15, Monza 14, L. Vicenza 13.
PRIHODNJE KOLO Lecce - Bari, Foggia - Catania, Sampdoria - Cesena, Pescara - Genoa, Piša - Monza, Atalanta - Palermo, Rimini - Spal, L. Vicenza -Taranto, Milan - Varese, Lazio -Verone.
KOLESARSTVO
Hinault pred Saronnijem
AIX-EN-PROVENCE — Na mednarodni krožni dirki je svetovni prvak Francoz Bernard Hinault v razburljivem sprintu prehitel Italijana Giuseppa Saronnija. Nekaj sto metrov pred ciljno ravnino je bil Italijan krepko pred Hinaultom, vendar pa ni uspel vzdržati silovitega finiša nasprotnika.
ROKOMET
Na mednarodnem turnirju v ZRN
Reprezentanca SFRJ osvojila 3. mesto
DORTMUND — Na velikem mednarodnem rokometnem turnirju za «Super pokal* je v finalnem srečanju SZ premagala Zahodno Nemčijo s 15:11. Jugoslovanska reprezentanca. ki je v polfinalnem srečanju izgubila prav proti končnemu zmagovalcu (20:26), je v malem finalu za tretje mesto odpravila Češkoslovaško z 21:19. Navzlic tesnemu izidu in ne preveč blesteči igri je bila zmaga «pl'avih» razmeroma lahka. Najboljša strelca sta bila veteran Radženovič in Elezovic s petimi zadetki, pri ČSSR pa se je izkazal Kozak. Veliki poraženec na tem turnirju je reprezentanca Romunije, ki je izpadla iz konkurence že v predtekmovanju.
* '
SMUČARSKI TEK
V Črnem vrhu nad Idrijo
Na evropskem drsalnem prvenstvu v Innsbrucku je Jugoslavija s 16-letno Zagrebčanko Sando Dubravčič, ki je osvojila srebrno odličje, dosegla svoj največji uspeh doslej v tej športni panogi. Na sliki z leve: Dubravčič, Biellmann (Švi.) in Kristofics - Binder (Avst.)	(AP)
Več kot 3500 smučarjev na Trnovskem maratonu
Številno zastopstvo slovenskih zamejskih športnikov
Nasmejani obrazi tekačev, gledalcev in organizatorjev so v nedeljo najbolje ponazarjali občutke, zadoščenje in navdušenje ob izredno u-speli množični smučarski tekaški prireditvi, Trnovskem maratonu, ki je doživel že sedmo izvedbo. Podobno kot 28. decembra preteklega leta so bili tudi tokrat res idealni vremenski pogoji za rekreacijo in zdravo sprostitev v tako očarljivem naravnem okolju, kot je planota v Črnem vrhu nad Idrijo. Snega je bilo na pretek, proge so bile odlično pripravljene, sonce je neusmiljeno pripekalo in načelo snežno podlago, tako da so imeli tekmovalci v drugem delu maratona še dodatne težave, ki jih je povzročil omehčani sneg. Na cilju so se tekači lahko okrepčali z novo toplo pijačo «maratonikom» in ustvarilo se je res enkratno praznično in tovariško vzdušje. Ta prireditev, na kateri je nastopilo rekordno število 3.592 tekačev, je bila posvečena 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
K uspehu te prireditve so aktivno
......................................im ■ ii m i mm...................................................................................................................................minulimi  ..........................................milili...iiiiminiiiiimiiniiiiiiitimi...
KOŠARKA
V 3. ITALIJANSKI LIGI
V izredno razburljivem srečanju jadranovei odpravili še EIcrom
Srečanje v Tržiču se je končalo po podaljšku-Velika požrtvovalnost v obrambi, napad pa je tokrat odpovedal - Peter Žerjal najzaslužnejši za zmago
EIcrom — Jadran	69:70
(polčas 35:32; 69:60)
JADRAN: A. Sosič (k) 2, Žerjal 19 (1:2), K. Starc 8, V. Sosič 2, Kraus 4, I. Starc 4, B. Vitez 14 (2.2), Ban 11 (5:5), Daneu 4, Klobas 2.
SODNIKA: Teodoram (Cesena) in Bagnoli (Forli).
Jadranovi navijači, ki so v nedeljo do zadnjega kotička napolnili športno dvorano v Tržiču, se prav gotovo ne mo r e jnuprita) žmtMfa ■ da sc slabo porabili čaš in deoar gg vtjpiPr
’______»	JOttiJ i i	Ki

Taranto - Atalanta	0:1
Varese - Foggia	0:0
Palermo - Lazio	0:2
Spal - Lecce	1:1
Bari - Milan	1:1
Cesena - Pescara	2:0
Verona - Piša	0:0
Catania - Rimini	1:1
Monza - Sampdoria	0:0
Genoa - L. Vicenza	1:1
x»i uti' ji iV4 * ti
POULE C-1
IZIDI 2. KOLA
Servolana - Emiltex	65:68
Pachera - Mobilenarduzzi 76:77 II Mobile - Gabrielli 109:80 EIcrom - Jadran	69 f 70
LESTVICA
Jadran, Mobilenarduzzi in Emil-Ro j tex 4, II Mobile in Gabrielli 2, Servolana, Pachera in EIcrom 0.
PRIHODNJE KOLO Mobilenarduzzi - Servolana; Gabrielli - Jadran (14. 2. ob 21.00 v Cittadelli); Emiltex - EIcrom; II Mobile - Pachera.
nico. Bili so namreč priča izredno razburljivi »kriminalki*, ki pa se e na srečo, prav kot v filmih, končala z zmago »naših*. Jadran je na tujem izbojeval že drugo zaporedno zmago v skupini za prestop v C-1 ligo in to je tudi edino važ-
Komentar Mirka Novosela
Ljubljančani zadovoljili
Čeprav manjka do konca prve jugoslovanske košarkarske lige le še pet kol, pa je stanje na vrhu kot na dnu lestvice še vedno dokaj zapleteno.
Pred tem, 17. kolom, je bilo pričakovati predvsem za vrh lestvice kako spremembo. V beograjskem derbiju je bila Orvena zvezda, ki je odlično igrala v poslednjih kolih v Koračevem pokalu, celo favorit proti Partizanu. Do presenečenja pa ni prišlo. Partizan je zmagal, pa čeprav z dokajšnjo težavo. Gre omeniti, da je Crvena zvezda igrala brez poškodovanega Žinkoviča in to se je moštvu še kako poznalo, sicer pa vsa ekipa in še posebno Koprivica, nista igrala, kot je bilo pričakovati. Po drug1 strani pa sta se v Partizanovih vrstah zelo dobro obnesla Kica-novič in Marič in za Crveno Zvezdo je bil poraz neizbežen.
V	Zagrebu so košarkarji ljubljanske Olimpije pokazali, da so trenutno v dokaj dobri formi. Po pričakovanju so sicer izgubili proti favorizirani Ciboni, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili. Že v prihodnjem kolu pa bi lahko Ljubljančani poskrbeli za presenečenje. Doma bodo igrali proti Partizanu in ni izključeno, da bi lahko ob taki trenutni formi tudi premagali Beograjčane.
Na spodnjem delu lestvice ostaja položaj dokaj zapleten. Ju-ggplastika je doma po predvidevanju premagala reškega K var nerja, toda tudi po tej zmagi je položaj Spličanov še vedno zaskrbljujoč. saj iih sedaj čaka težak spored.
Od ostalih izidov naj omenimo tesno zmago Zadra v litogradu, s čimer so varovanci Josipa Djerdje sami na tretjem mestu razpredelnice. Košarkarji Budučnosti pa so bili gostom vselej e-nakovredni in so le za las izgubili to srečanje. Marsikdo je tudi pričakoval, da ho Rabotnički utegnil presenetiti Bosno kar sredi Sarajeva. To pa se ni zgodilo, kot tudi se ni zgodilo, da bi Rad-nički L MK presenetil šibenko sredi Šibenika.
Borba za obstanek bo torej izredno ogorčena.
IZIDI 17. KOLA
V	ZAGREBU: Cibona - Iskra Olimpija Ljubljana 103:90
V	BEOGRADU: Partizan Crvena zvezda Beograd 90:85
V	SARAJEVU: Bosna - Rabotnički Skopje	112:93
V	ŠIBENIKU: Šibenka Radnički I.MK Beograd 96:83
V	TITOGRADU: Budučnost Zadar	90:91
V	SPLITU: Jugoplastika - Kvarner Reka	89:84
LESTVICA
Cibona 32: Partizan 30; Zadar 22; Crvena zvezda 20; Bosna in Šibenka 16; Budučnost in Iskra Olimpija 14; Radnički LMK in Jugoplastika 12; Rabotnički 10; Kvarner 6.
PRIHODNJE KOLO (14. 2.)
Radnički LMK - Jugoplastika, Kvarner - Cibona, Iskra Olimpija - Partizan, Crvena zvezda - Bosna, Rabotnički - Budučnost, Zadar - šibenka.
no, težave in muke pa, ki so jih slovenski igralci pretrpeli, da bi v tem uspeli, ve opisati le tisti, ki je tekmo videl.
Jadran prav gotovo ni odigral svoje najboljše tekme, saj je bil odstotek realiziranih metov na koš prav katastrofalen, ob tem pa sta nasploh povsem zatajila Marko Ban in Boris Vitez, ki sta od vedno u-darna sila slovenske peterke v napadu. Tega je bila verjetno kriva velika živčnost zaradi važnosti te-pa ,#?, da m in m šlo.» Plavi pa so pokazali izredno ■zagrizenost v obrambi in prav to ■jih je -povedlo- ido zmage. K sreči se je v drugem polčasu razigral še Peter Žerjal, ki je v vseh pogledih zdaleč najzaslužnejši za Ja-dranovo zmago
Prvi polčas ni bil na kdove kakšni tehnični ravni. Solidna tržiška ekipa se je Jadranovemu napadu zoperstavila z normalno consko o-brambo, ki pa je bila povsem zadostno orožje ob obupni netočnosti Jadranovih strelcev. Naša peterka je stalno držala ravnotežje le s požrtvovalno obrambo, ki je ob številnih prestreženih žogah omogočila nekaj uspešnih protinapadov.
V	prvih minutah drugega polčasa so domačini krepko povedli, v glavnem zato, ker Jadran enostavno ni mogel dajati košev (10 točk v desetih minutah!). Pri stanju 53:42 za EIcrom pa so naši fantje končno prestregli nekaj žog v obrambi (v glavnem po zaslugi Petra Žerjala in Walterja Sosiča) in ob uspešni Žer-jalcvi seriji v metih z razdalje dosegli delni izid 14:0 ter povedli (56:53). Od tedaj dalje pa se je obeh ekip polastila velika živčnost, tako da se še kar štiri minute izid ni spremenil (56:55 za Jadran). «Plavi» so zatem le dosegli prednost petih točk, ki pa so jo ob zmedeni igri v zadnji poldrugi minuti zapravili.
V	podaljšku je k sreči obveljala tradicija Jadranove nepremagljivosti, a tudi tu brez drame ni šlo. Jadran je znova povedel za pet točk (70:65), in to spet le poldrugo minuto pred koncem. Nekaj naivnih napak pri podajah je omogočilo El-cromu, da se je približal na točko razlike, tokrat pa so naši fantje v zadnjih res neskončnih tridesetih sekundah (neskončnih tudi zaradi grobe, upajmo nenamerne napake sodniške mize) le obdržali žogo.
Kljub vsemu, nadvse pomembna zmaga: edino, kar lahko očitamo naši peterki je to, da bi verjetno mora'a igrati bolj sproščeno in se zavedati, da bi bil prestop v C-1 velik podvig in ne obratno, to je, da bi neuvrstitev ne bila katastrofa. In tega bi se morali zadevati tudi navijači. ki jih je Jadran v zadnjih letih nedvomno razvadil.
Spridi Tavčar
ROKOMET
Cividin se je zbral šele v drugem polčasu
Edilarte Conversano — Cividin Trst 13:20 (6:7)
CIVIDIN: Brandolin, Palma, Sivini 1, Pischianz 4. Pippan, Andrea-sic 4, Calcina 3, Guštin, Scropetta 2, Bozzola 6, Klima,
Zeleno-plavi so tokrat premagali še zadnjeuvrščenega Edilarte. Srečanje ni bilo lepo, saj je v tržaškem taboru že pred tekmo zaradi sila nešportnega vedenja domačih gledalcev vladala precejšnja živčnost. Domačini so se dobro borili ves prvi polčas, a v drugem, ko se je občinstvo nekoliko umirilo, so popolnoma popustili.
IZIDI 14. KOLA:
Tacca - Volksbank 31:21; Čampo del Re - Mercury 28:17; Forst -
Tor di Quinto 30:21; Rubiera - Ro-vereto 15:19; Eldec Fabbri 23:22; Edilarte - Cividin 13:20.; Jomsa -Bancoroma 22:19.
LESTVICA:
Cividin 27, Tacca 25, Forst 22. Rovereto 20, Eldec 17, Fabbri 16, Bancoroma 13. Mercury 12. Čampo del Re 10, Jomsa 9, Rubiera 7, Volksbank 6, Tor di Quinto 5, E-dilarte 5.
MAX
ODBOJKA
«Ai!.$ars» 1:3
MILAN — V prijateljski odbojkarski tekmi je Italija izgubila proti selekciji tujih igralcev, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu s 3:1. Najboljši mož na igrišču je bil Bolgar Zlatanov. Izkupiček tekme bodo namenili prebivalstvu Kampanj je in Bazilikate, ki ga je novembra lani prizadel potres.
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
V v
ZASLUZENA TOČKA ZA TRŽAČANE PROTI VODILNEMU CREM0NESEJU
Dvakrat je goste rešil drog, vendar je tudi Cremonese zamudil lepi priložnosti - Franca najboljši na igrišču
Triestina — Cremonese 0:0
TRIESTINA: Bartclini, Lombardo, Magnocavallo, Di Risio, Prevedini, Mascheroni, Coletta, Lenarduzzi (v 70. min. Di Croce), Mitri, Franca, Zandegu (v 58. min. Štrukelj).
CREMONESE: Reali, Marini, Gar-zilli, Montani, Montorfano, Paolinel-li, Ascagni (v 86. min. Medaglia), Larini (v 58. min. Galvani), Nicoli-m, Mugianesi, Finardi.
SODNIK: Giaffreda iz Rima
GLEDALCEV: okrog 10 tisoč, in-kaso 39 milijonov lir.
Po treh zaporednih" porazih, ko je že kazalo, da je Triestina zašla v globoko krizo, pa je Bianchijevo mo-’ ■štvo na domačem jgFiš&i dokazno, da je bila bojazen le nekoliko prehranjena. Proti prvemu na lestvici, Cremonese ju, so Tržačani odigrali eno svojih boljših tekem Nasprotnika, ki je očitno meril na neodločen izid, so skoraj vseskozi držali v njegovem kazenskem prostoru, dvakrat zadeli drog, nekajkrat pa je solidno vratar Reali z odličnimi posegi re-
šil lastna vrata. Kljub terenski premoči in požrtvovalnosti pa je Triestina pokazala običajne vrzeli in neučinkovitost napadalne vrste, kjer Coletta in Zandegu prav gotovo nista blestela. Poleg tega je prepočasi,' z vse preveč izdelanimi akcijami in marsikatero podajo odveč vodilo žogo v napad. Na drugi strani pa so gostje v sicer bolj redkih protinapadih s precejšnjo lahkoto in hitrostjo prišli do kazenskega prostora domačinov, kjer pa je domača obramba solidno opravila svojo nalogo.
Tržačani z neodločenim izidom prav gotovo rugotlli fci^ušerH, Vendar ne gre pozab tl. da'je vdrugem polčasu, ko so	,popustili,
Cremonese‘zapravil dve izredno lepi priložnosti, tako da je delitev točk v glavnem pravična.
V prvem poičasu velja omenili izreden strel France, gotovo najboljšega na igrišču, ko je na podajo Co-lette v 34. min. zadel drog. Nekaj pred tem pa je tudi Bartolini precej tvegal, ko je Ascagni zbežal na de-
niiiiiriiiTiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiur niiimimtiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiniimiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiJuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
KOŠARKA
V L ITALIJANSKI LICI
Huriingham zapravil izredno priložnost Goričani presenetili proti Squibbu
Lombardijevo moštvo še dve minuti pred koncem vodilo s 5 točkami -Tai Gin-seng odigral najlepšo tekmo letošnjega prvenstva - Vsa ekipa se je odrezala
i&B — Huriingham
(42:42)
I&B: Bertolotti 23, Maguolo, Dal Pian, Balugani 8, Tardini, Jordan 18, Ferro 7, Anconetani 4, Di Nallo, Starks 22
HURLINGHAM: Laurel 34, Law-rence 17, Mina, Ritossa 18, Baigue-ra 6, Tonut 4, Meneghl, Scolini, Ja-cuzzo, Čuk.
SODNIKA: Paronelli iz Vareseja in Coeca iz Milana.
PON: Mina (31).
PM: I&B 14:22, Huriingham 11:18.
Tržaški Huriingham si je zapravil neverjetno priložnost, da bi osvojil dve zlata vredni točki v Bologni proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. Lombardijeva ekipa je vodila ves drugi, polčas, osem
82:79110, Hayes 18, Pieric 6, Antonucci 18, Turel 7, Puntin, Campestrini.
SQUIBB: Cattini 22, Flowers 18, Marzorati 14, Boswell 4, Bariviera 13, Innocentin 4, Riva 10, Tombo-iato, Cappeletti in Masolo.
SODNIKA: Bianchi in Forcina iz Rima
PM: Tai Ginseng 20:23, Squibb 11:13
Tai Ginseng je nepričakovano premagal ekipo Squibba, ki sodi med favorite za državni naslov. Zmaga sicer Goričanom prav nič ne koristi, saj so že matematično obsojeni na izpad.
A-2 LIGA
Carrera ima praktično že zagotov-
čanju premagal rojaka McEnroeja s 6:4, 4:6, 6:3, 6:3. V polfinalnem srečanju je zmagovalec presenetljivo izločil Connorsa. McEnroe pa Borga.
Ijeno prvo mesto v A-2 ligi Beneča ni so brez večjih težav zmagali tudi , .	proti Rodrigu, .čeprav je Dalipagič.
minut pred koncem celo. z devetimi i Ib *_ .7	-----_i-----m j—„„i
minut pred koncem celo z devetimi | še ni' plinoma okreval dosegel koši prednosti (71:62), dve minuti i le 8 točk. Tako je nazadoval še za pred iztekom pa še s'petimi (79:74). I eno mes(o na lestvici streiCev, ki
Tedaj so sodniki prisodili Lombar-diju tehnično napako: to je bil začetek neverjetnega nadoknadenja domačinov. ki so izkoristil vrsto napak Tržačanov ter zmagali že praktično izgubljeno tekmo.
IZIDI L KOLA (2. DEL) Scavolini - Ferrarelle	70:67
Grimaldi - Recoaro	92:79
Pintinox - Bancoroma	77:92
I&B - Huriingham	82:79
Antonini - Turisanda	81:87
Tai Ginseng - Squibb	92:85
Billy - Sinudyne	74:63
LESTVICA
Turisanda 46, Billy 40, Scavolini 38, Squibb 36, Grimaldi 34, Sinudyne 32, Ferrarelle 24, I&B, Recoaro in Pintinox 22, Bancoroma 20, Huriingham 18, Antonini in Tai Ginseng 12.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 11. 2.)
Grimaldi - Pintinox; Recoaro -I&B; Turisanda - Squibb; Bancoroma - Antonini (danes); Billy - Scavolini; Huriingham - Tai Ginseng; Sinudyne - Ferrarelle.
Tai Ginseng — Squibb 92:85 (46:42)
TAI GINSENG: Valentinsig 16, Pondexter 23, Premier 4, Ardessi
izgleda sedaj taka: Malagoli 819, Grochowa)ski 792, Jura 753 in Dalipagič 750.
IZIDI 1. KOLA (2. DEL)
Superga - Honky	79:88
Matese - Sacramora	85:78
Liberti - Brindisi	73:85
Magnadyne - Štern	76:78
Rodrigo - Carrera	82:95
Fabia - Mecap	82:73
Tropic - Eldorado	92:83
LESTVICA
Carrera 44, Liberti, Superga in Brindisi 36, Honky 34, Matese 28, Tropic 26, Fabia in Sacramora 24, Eldorado 22, Magnadyne in Mecap 20, Štern in Rodrigo 14.
PRIHODNJE KOLO (jutri. 11. 2.)
Brindisi - Matese; Sacramora -Eldorado: Mecap - Rodrigo; Carre ra - Superga; Honky - Tropic; Štern Liberti; ^abia - Magnadyne.
TENIS
Zmaga Gerulaitisa v Torontu
TORONTO *— Na mednarodnem teniškem turnirju v Torontu je A-meričan Gerulaitis v finalnem sre-
CARACAS — Brazilska nogometna reprezentanca je po slabi in nepovezani igri premagala Venezuelo z 1 ;0. Zmagoviti zadetek je sedem minut pred koncem dosegel Žico iz pravilno dosojene enajstmetrovke.
sni, vendar je nekoliko okleval, tako da je tržaški vratar prisebno posegel. Do konca polčasa si moštvi nista ustvarili drugih priložnosti, čeprav je domača enajsterica vseskozi napadala (do konca polčasa je izvedla kar 7 strelov s kota, gostje pa le enega).
Tudi v nadaljevanju se slika na igrišču ni spremenila. Tržačani so še naprej pritiskali in že v 9. minuti s prostim strelom Magnocaval-la znova zadeli vratnico. Gostje so svoj prvi protinapad, ali bolje poskus protinapada, izvedli šele okrog petnajste~fnintM!'Triestina pteoja proti polovici polčasa začela popuščati. upočasrriia"ritem;i-kar-je'Ore<' monese takoj izkoristil. V 29. min. je Garzilli po napaki domače o-brambe ob praznih vratih »pomilostil* Bartolinija in zgrešil, kmalu zatem se je isto primerilo še Gal-vaniju. Zgledalo je že, da se je domače moštvo iztrošilo in ne bo zdržalo do konca, ko je kmalu zatem moral Montorfano posredovati na sami gol črti, da je odbil strel Ma-gnocavaUa, žoga je prišla do Mitri ja,. ki pa je žogo udaril prešibko. Izkazal se je tudi Štrukelj, ki je zamenjal Zandeguja; lepo .je podal do Mitri ja, ki je prisebno odbil proti vratom, kjer pa ie Reali Znova učinkovito posegel. Za kaj več pa .je ostalo premalo časa in srečanje se je izteklo pri nedločenem izidu.
IZIDI
Casale - Parma	0:1
Fano - Trento	1:1
Forli - S. Angelo	0:0
Mantova - Treviso	4:2
Novara - Empoli	1:0
Piacenza - Spezia	2:0
Reggiana - Prato	3:0
Sanremese - Modena	2:1
Triestina - Cremonese	0:0
LESTVICA	
Cremonese 25, Fano 24, Triestina, Reggiana 23, Treviso, Forli 22, Mantova, Parma, S. Angelo. Empoli 21, Sanremese, Modena 20, Trento 18, Piacenza 15, Casale 14, Novara 13, Spezia 10, Prato 9.
PRIHODNJE KOLO Cremonese - Empoli, Fano - Mantova, Modena - Casale, Novara -Spezia, Parma - Forli, S. Angelo -Piacenza, Sanremese - Prato, Trento - Triestina, Treviso - Reggiana.
doprinesli tudi slovenski zamejski športniki s Tržaškega in Goriškega, ki so še v lepem številu spustili po smučinah na obronkih Trnovskega gozda. Najmnožičnejše predstavni-, štvo je tudi tokrat imel SK Devin (31 tekačev), veliko pa je bilo tudi elanov SPD Gorica. Najbolje sta se odrezala Antonič in Legiša, ki sta se uvrstila med prvih 50, Sardočeva pa je zlomila palico in si tako zapravila možnost boljše uvrstitve. Prvič so na maratonu nastopili Andrej Antonič, Kristina in Rozana Gabrovec, najmlajša udeleženka pa je bila 7-letna Samanta Gruden. Za kroniko naj še omenimo, da je bil najstarejši udeleženec 84 letni Zemljak iz Zagreba,
KONČNE UVRSTITVE:
Ženski maraton na 42 km:
1.	Metka Munih (Olimpija), 2. Milena Kordež (Ihan), 3. Jeli Jelovčan (Triglav)
Moški maraton na 42 km:
1.	Janez Reberšak (Elan Begunje),
2.	Tone Djuričič (Kranjska gora),.
3.	Dušan Djuričič (JNA Škofja L.)' Ženski maraton na 15 km:
1. Dragica Korošec (Gorje), 2. Zvonka Kokalj (Ihan), 3. Marija Premo-že (Dol)
Moški maraton na 15 km:
1. Tomaž Česnik (Gorje), 2. Peter Gregorič (Ihan), 3. Peter Premože (Dol)
Pionirke na 10 km:
1. Andreja Smrekar (Dol), 2. Irma Nagode (Gorje), 3. Mateja Pogačnik (Ihan)
Pionirji na 10 km:
1 Janez Kosmač (Gorje), 2. Roman Šimenc (Dol), 3. Grega Kavčič (Kokrica)
Vojaški tek na 12 km:
1.	Tone Koščak (Milica Ljubljana),
2.	Zdravko Zupan (Škofja Loka), 3. Miro Lebar (Rijeka).
—bs—
ATLETIKA
Na pokrajinskem prvenstvu
V krosu Bonanno tokrat najboljši
Prejšnjo nedeljo se je na bazoviški gmajni odvijal drugi od treh krosov, veljavnih za pokrajinsko prvenstvo.-Lepo vreme je tokrat privabilo res izredno število tekmovalcev, ki so se v raznih moških kategorijah potegovali za naslov, Tekmovanje, katere-'ga ijeipOrsaniziral tržaški klub M*-' rathon, .je bilo razdeljeno na katego* (rijfg naraščajnikov, mladincev, čla-, nov ter na mlajšo in starejšo kategorijo amaterjev.
Tudi tokrat je na tekmovanju na-; stopila lonjerska Adria, čeprav je na tem krosu manjkal gotovo najvid-' nejši predstavnik David Gregori, ki je bil odsoten zaradi posledic hu-rega padca na smučanju. Nastop A-drie je tako zajel le kategorijo amaterjev, kjer sta svoje moči pomeril* trenerja najmlajših članov atletske sekcije Flavio Milano ter Girolaiho Bonanno. Od obeh se je najbolje uvrstil prav Bonanno, ki je v presenetljivem teku, ko je za celi dve minuti izboljšal,čas iz prvega tekmovanja, zasedel odlično peto mesto med več kot 60 tekmovalci.
Omenimo naj, da bo tretji in zadnji kros na sporedu 15. t.m. na isti progi.
IZIDI
NARAŠČAJNIKI
1. C. Licata (Marathon) MLADINCI 1. R Segulia (CSI) •
ČLANI
1. C Fonda (Marathon)
AMATERJI - ENTA 1. S. Lacchin (ACEGA)
21. F. Milano (Adria)
AMATERJI - ANTA	,
1. E. Vittori (Marathon)
5. G. Bonanno (Adria)
KOLESARSTVO
V Rimu so predstavili letošnjo mednarodno kolesarsko dirko od Ja* dranskega do Tirenskega morja-Start bo 14. marca, zaključek Pa 19. marca. Proga bo merila skupno 825 km.
Košarkarska prvenstva na Tržaškem
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
IZIDI 13. KOLA '
Edera - Don Bosco 70:83; SGT -Bor 52:62; La Talpa - CUS 66:63; Stella Azzurra - Kontovel 59:67; Bar-colana - Polet (sinoči); Scoglietto -Grandi Motori n.o. Počitek: Ferro-viario.
LESTVICA
Ferroviario 24, Bor in Don Bosco 18, Bareolana 16, Kontovel, Edera in SGT 12, Scoglietto 10, Grandi Motori in Stella Azzurra 8, Polet 6, La Talpa in CUS 2.
Edera, Grandi Motori, Bareolana, Stella Azzurra, Scoglietto, Kontovel in CUS imajo tekmo manj; Polet ima dve tekmi manj.
PRIHODNJE KOLO Bor - Stella Azzurra (21. 2. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); Don Bosco -Grandi Motori; Scoglietto - Edera; CUS - Bareolana; Ferroviario - Kontovel (22. 2. ob 11.30 v Ul. Mirama-re); Polet - SGT (22. 2. ob 16.00 v Dolini). Počitek: La Talpa.
KADETI
A SKUPINA IZIDI 11. KOLA
Bor - Ferroviario B 47:50; Inter Milje - Ricreatori 91:54; Polet - Li-bertas 74:53; Servolana - Don Bosco A 104:81.
LESTVICA
Servolana in Don Bosco 20, Inter Milje, Polet in Libertas 12, Ferroviario B 6, Ricreatori 4, Bor 2.
PRIHODNJE KOLO
Bor - Libertas (7. 2. ob 16.00 na stadionu «1. maj*); Ferroviario B Servolana; Don Bosco A - Inter Milje; Ricreatori - Polet (15. 2. ob 8,15 v športni palači).
B SKUPINA IZIDI 8. KOLA
Ferroviario A - Don Bosco B 73:65; Kontovel - Inter 1904 45:73; Stella Azzurra - Alabarda 79:80.
. .	LESTVICA
Inter 1904 16, Kontovel in Ferrovia rio A 10, Alabarda 8, Don Bosco B 2, Stella Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco - Stella Azzurra; Ferroviario A - Inter 1904; Alabarda Kontovel (15. 2. ob 13.00 v Ul. della Valle).
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 14. KOLA
Don Bosco - Alabarda 84:77; Inter 1904 - Bor A 99:43; Bor B - Sokol 41:100; Saba - Ferroviario 65:66.
LESTVICA
Don Bosco 24, Alabarda 20, Inter 1904 18, Ferroviario 16, Bor A in Sa ba 12, Sokol 6, Ricreatori 2, Bor B 0.
PRIHODNJE KOLO
Inter 1904 - Saba; Alabarda - Fer-
roviario; Bor A - Don Bosco (15. 2. ob 10.00 na stadionu «1. maj*); Ri* creatori - Sokol (15. 2. v športni p»* lači). Počitek: Bor B.
DEČKI
IZIDI 12. KOLA
Kontovel Alabarda 62:98; Jadran -Bor 55:65; Ricreatori - Libertas n.o.; Don Bosco - Ferroviario 114:50; Bar-colana - Inter 1904 24:110. Počitek: Inter Milje.
LESTVICA
Don Bosco 22, Alabarda 20, Inter 1904 in Bor 14, Inter Milje 12, Ferroviario 10, Libertas in Ricreatori 6, Kontovel in Jadran 4, Bareolana 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas - Jadran (14. 2. ob 16.30 na Vrdelski cesti); Alabarda - Don Bosco; Ferroviario - Ricreatori; Inter 1904 - Kontovel (15. 2. ob 12.00 v športni palači); Inter Milje - Bar-colana. Počitek: Bor.
PROPAGANDA
B SKUPINA
IZIDI 2. KOLA
Bareolana - Grandi Motori n.o.: Don Bosco B - Inter Milje 49:35; Saba - Sokol 100:15.
LESTVICA
Don Bosco B in Saba 2, Sokol, Inter Milje, Bareolana in Grandi Motori 0.
SMUČANJE
SLALOM ZA SP V OSLI)
■v
Šveda na vrhu
Za Stenmarkom se je uvrstil Fjallberg Neuspeh jugoslovanske vrste
OSLO — Stenmark si je še posebno želel zmagati na skandinavskem snegu in .je tudi zmagal, tokrat brez posebnih težav. Že v prvem teku. ko ga je prehitel Andrejev. je bilo jasno, kdo bo zrna-govalec tega slaloma, nihče pa ni pričakoval takega uspeha Švedov kot ekipe. Izredno vožnjo ie namreč opravil tudi Fjallberg in tako se je prvič zgodilo, da sta na odru zmagovalcev stala dva Šveda. Na splošno so se Skandinavci odrezali res dobro, saj so kar štirje v prvi deseterici. Zadovoljni pa so bili tudi Sovjeti. Nobenega Ttali:ana ni bilo med prvimi petimi, zato ua dva v prvi desterici. kar v tako močni konkurenci nikakor ni slabo.
Povsem drugačno razpoloženje pa je vladalo v jugoslovanskem tabo ru. že od lansi~«a Val d’Isera se oi zgodilo, da bi jugoslovanska ekipa ostala povsem brez točk v sve tovnem pokalu, tako kot je bilo to v nedeljo. Najprej je padel Križaj, za niim Kuralt, nato na so sledili že vsi ostali (Cerkovnika so diskvalificirali) in do cilja je prišel le Stre}, z dokaj skromnim 25. mestom.
LESTVICA SLALOMA
L Stenmark (Šve.)	1’32”51
2. Fjallberg (šve.)	1'33”09
3. Andrejev (SZ)	1’33"16
4. P Mahre (ZDA)	1’33”27
5. Žirov (SZ)	1'33”51
SVETOVNI POKAL SLALOM 4	
L Stenmark	120
2. Frommelt	79
3. Križaj	64
4. S. Mahre	59
8. Andreiev	56
SVETOVNA LESTVICA	SP
L Stenmark	235
2. P Mahre	190
3.	Miiller 4.	Križ.ai. Podborski.	140
Weirather in Orlainsky	105
8. S Mahre	104
8. Wenzel	98
10. Enn	93
7,A SVF^uvi POKAL
Dfnes deklet? v Mariboru
HAUS IM ENNSTAL - Potem ko so zaradi snežnih razmer v Schlad-raingu svetovni pokal v moškem smuku odpovedali, so žensko tekmovanje izpeljali v celoti. Pri dekletih .je prišlo do velikega presenečenja, saj je povsem nepričakovan n»!zmagala Kanadčanka Sorensen, ai je startala z visoko',Startno štfc-'1 Vilko (30).
Po tem nastopu so se tekmovalke že preselile v Maribor, kjer bo
na sporedu danes veleslalom svetovnega pokala za «Zlato lisico*. Ljubljanska TV bo to tekmovanje prenašala ob 9.25 in 12.55.
LESTVICA SMUKA 1.	Sorenson (Kan.)	1’39”27
2	I. Epple (ZRN)	1'39”35
3.	Prilil (Av.)	1'39”47
4.	De Agostini	(Švi.)	1’39”48
5.	Wenzel (Lie.)	1’39”60
SVETOVNI POKAL SMUKA
1.	Nadig	120
2.	De Agostini	110
3.	Prdll	78
4.	I. Epple	71
5.	Fjelstad	62
SKUPNA LESTVICA SP
1.	Nadig	254
2.	Hess	189
3.	Wenzel	180
4.	Pelen	167
5.	Kinshofer	165
6.	Cooper	148
7.	I. Epple	147
8.	Serrat	134
9.	McKinney	126
10.	Zini	119
BARCELONA — Manuel Šamana bo v prihodnjih štirih letih kapetan španske reprezentance za Davisov pokal.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
ATLETIKA
NA BOROVEM TEKMOVANJU NIŽJEŠOLCEV V TRSTU
KONČNO ZOPET ZMAGA VESNE Dolinska šola «Gregoriič» uspešna
Krasov napad tudi v tem kolu ni dal gola
Op. Supercaffe' * Vesna 0:1
(0:0)
OP. SUPERCAFFE: Carmeli, Pi-tacco, Pilate, Scamperle, Mezzalira, Podda, Runiz, Delise, Porro, Ma-ranzama, Dagri.
VESNA: Bubnich, Purič, Pere-sutti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Bortolotti, Pipan, Starc, Candotti, Zucca.
STRELEC: v 11. min. d.p. Starc.
Po treh nedeljah je Vesni spet u-spelo priti do gola, ki ji je prinesel tako zaželeno zmago. S tema točkama so se Križani spet približali vrhu lestvice in še lahko računajo na prestop v višjo ligo.
Od samega začetka je bilo razvidno, da «plavi» merijo na celoten izkupiček, saj so se takoj podali v napad. Prvo priložnost je imel Pipan, toda njegov strel je branilec odbil. Nato je bil na vrsti Bortolotti, k: pa se je izkazal za . . . dobrega nasprotnikovega branilca, vsaj je (sam pred vratarjem) streljal previsoko. Kot zanimivost naj še dodamo, da so «plavi» v p.p. dobili tri rumene kartone, kar priča o izredni živčnosti igralcev.
V d.p. so gostje še ostreje potisnili in so kmalu prišli do gola. Purič je z desne lepo podal v sredino kjer je bil Starc zelo spreten in je z glavo poslal žogo na dno mreže. Po golu so domačini nekoliko reagirali in pustili «plavim» veliko prostora v protinapadih. Priložno-
iiiniii im 11 mi ii n ii n n um im timi im i m iiiiiiNiiiii umi iiiiiiiii HHiiiiiiiiiiiiiiaiKHii mi m || nimf mi m iiimii
NA SP
ŠVICA ZA NDR
Italijani na sedmem mestu
CORTINA — Na svetovnem prvenstvu v vožnji s štirisedežnimi bobi je napoved, kar se tiče zmagovalca, sicer obveljala, vendar pa se je bo) za ostali kolajni odvijal precej drugače, kot je kazalo spočetka, Prva posadka NDR je res zmagala, toda druga četverica bo-bistov te države, ki je bila glavni kandidat za srebrno kolajno, je v zadnji vožnji zagrešila napako prav v zaključnem delu tekmovanja in je tako dovolila, da sta jo prehiteli kar dve švicarski posadki, česar ni nihče pričakoval.
Italijani so šli v boj na tgm prvenstvu brez Velikih, ^ambicij in tako nekako so se tudi. odrezali. Sprijaznita so eser-morali z . osmim mestom, ki jih v bistvu ne zadovoljuje.
Nastopili so tudi Jugoslovani, ka-
(•HtllllMIIIHIMHHtlMIlIHlilltlllllHIHIIIIHHIIIltUHHMIlMItHtlllHIIIHItHItMIUItlllllllMIIMItlMIIIHIIIHItHm
ODBOJKA
V MOŠKI B LICI
Borovci v Vidmu klonili po dveh urah in pol boja
V moški D ligi Štandrežci po enakovredni igri popustili * tretjem nizu - V zenski D ligi premoč borovk očitne
Volley Videm — Bor JIK Banka 3:2 (9:15, 17:15, 11:15, 15:2, 18:16)
BOR jik BANKA: Neubauer, '“alj, Fučka, Plesničar, Špacapan, Sadnik, Ugrin in Orel.
Tudi v 13. prvenstvenem nastopu so morali odbojkarji Bora JIK Ban-"e poraženi z igrišča. Ne glede na 10 Pa za prikazano igro v Vidmu zaslužijo vso pohvalo, saj so prepustili dragoceni izkupiček domači-nu šele po petih setih izredno izenačene igre ter po dveh urah in P^l trajajočem boju.
Gostje so bili v prvem setu boljši V drugem nizu, potem ko sta se tekmeca ogrela, se je igra neverjet-no razživela, tako da ni manjkalo {*Pjh in kombinatornih akcij na o-P^h straneh mreže. Z nenavadnim izidom in tudi malo sreče ter skraj-n,,n naporom, je Volley srečanje Postavil v ravnotežje. Ta »forcing* je Videmčane spravil v krizo, kar so naši fantje skrbno izkoristili.
Po vodstvu z 2-1 je bilo nemogo ce več igrati na taki višini, in četrti set je nasprotnik osvojil raz-nierrvna lahko. Izredno izenačen pa hil odločilni peti niz, poln preobratov in kritičnih trenutkov za o ba tekmeca. Domačini so voditi s 14:10, potem pa borovci s 14:15, bjalo kasneje so si pri 15:16 zapravi' še drugo zmagovito žogo, ta-da se je v končnici sreča le nasmehnila domačinu. Kljub porazu P® so slovenski odbojkarji odšli iz dvorane z dvignjeno glavo.
Upati je le, da pomeni prikaza-ha iera v Vidmu preporod pri Božu JIK Banki, ki se v letošnjem Prvenstvu ni najbolje izkazal.
G. F.
MOŠKA D LIGA Juventina — Volley club TS °:3 (14, 11, 4)
JUVENTINA: Plesničar, Golob, zaganel, Mučič, Malič, Petejan. L. Černič, Jarc. M. Černič, Turen, Pa hor in Gomišček.
VOLLEY CLUB (Trst): Frison. “pinelli. Caldarulo, Giacomelli. Ro-solen, D'Orlando, Sattler, Katalan 'n Tabacco.
SODNIK: Giorgio Pelesson iz Go zapisnikar: Marta Koren Standrešks Juventina le v soboto Jvečer na domačem igrišču doživc ** svoj tretji zaporedni poraz v od
bojkarskem srečanju s solidno še-sterko Volley Club iz Trsta, ki se bori za najvišja mesta.
V prvem setu so bili štandrežci enakovredni gostom in v zaključku seta je že vse kazalo, da ga bodo osvojili, toda v odločilnih trenutkih, po dveh zgrešenih servisih in dveh nerodnih napakah, so morali prepustiti zmago nasprotniku. V drugem setu je bila igra prav tako enako vredna, toda izkušeni gostje so tudi tokrat bili v odločilnih trenutkih spretnejši. V zadnjem setu pa so igralci Juventine popolnoma popustili in uspeli zbrati le bore štiri točke.
ŽENSKA D LIGA Olympic — Bor	1:3
(5:15, 19:17, 7:15, 3:15)
BOR: Vodopivec, Furlanic, Jazbec, Vigini, Tornsic, Junc, V. in M. Klemse, Cac in Birsa.
SODNIK: Burlidi
Odbojkarice Bora so sklenile prvi del prvenstva s pričakovano zmago v mestnem derbiju z ekipo O-lympic. To je bila obenem tudi šesta zmaga Borovih zastopnic, ki so tako osvojile po prvem delu prvenstva več kot dobro tretje mesto na lestvici.
O samem srečanju res ni kaj dosti povedati, če seveda izvzamemo drugi set, ki je bil nenavadno dolg in se je končal :. zmago domačink, saj so za Bor igrale vse razpoložljive odbojkarice. V ostalih treh nizih pa je bila premoč borovk očitna in razlika v vseh elementih i-gre najmanj za dva razreda boljša.
G F
Kircncj prvi j svoji skupini
RIM — Na mednarodnem šahovskem turnirju v Settebagniju so v 3. kolu dosegli sledeče izide:
SKUPINA A: Mariotti - Toth 0:1, Korčnoj Macropulos 1’0, Rodri-guez - Parma remi, Zichichi - Csom 0:1, Matanovič - Tatai remi. Lest vica: Korčnoj 2,5. Tatai 2, Matano-vič, Toth, Macropulos in Parma 1,5, Mariotti, Zichichi in Csom 1.
SKUPINA B: Lobron Tassi 1:0, Popov - Filipowicz remi De Ec-cher - Passerotti 0:1, Medina - Ian-naccone prekinjena. Hoi D Amore 1:0. Lestvica: Ixibron 3. D’Amore 2, Popov, Filipoivicz, Passerotti 1,5, Tassi, De Eccher in Medina 0.
terim so eno posadko zaradi premajhne izurjenosti izločili že v poskusnih vožn..ah, druga pa je o-svojila 14. mesto, torpj na repu lestvice.
Med tekmovanjem je prišlo do tragične nesreče. V zadnji vožnji se je namreč prevrnil bob ZDA in član posadke Jim Morgan je tako nesrečno padei. da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v cor-tinsko bolnišnico, vendar je že med prevozom izdihnil.
PO OBČNEM ZBORU
Pri ŠD Polet podelili funkcije
Na občnem zboru konec januarja so člani Poleta izvolili nov odbor, ki je v primerjavi s prejšnjim precej razširjen. Pred dnevi so se novoizvoljeni člani sestali na prvi seji, kjer so razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi s kotalkanjem in udeležbo na smučarskih tekmovanjih, še prej pa so iz svoje srede izvolili predsednika ter poverili o-stale funkcije.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Robi Hrovatin, podpredsednik je Andrej Križnič, tajnik Robi Gantar, pomočnik tajnika Edi Fer-luga, blagajnik Edi Sosič, gospodar in pomočnik gospodarja pa sta Nino Unussi in" Boris Guštin.
Iz vrst novih članov odbora so izvolili tudi odgovorne za posamezne športne panoge ter odgovorne za zdravstveno in tehnično komisijo. Za košarko bosta odgovarjala Igor Sancin in Rudi Tavčer, za šah Božo Filipovič, za balinanje Ferdo Bratož, za kotalkanje Nivea Unussi, Maja Kokoravec. Walter Ferlu-ga in Msrčelo Malalan, za razne športe Edi Križman in za rekreacijo Marčelo Švagelj. V zdravstveni komisiji predstavljata odbor Poleta dr. Egid>j Martelanc in Jani Sosič, v tehnični komisiji na so Pavel Milič. arh. Marino Kokoravec in Edi Košuta. Končno je bil izvoljen še nadzorni odbor, v katerem so Drago Gantar, Felice Ostrouška in Egon Kraus.
Na seji so odborniki tudi sklenili, da bodo v najkrajšem času pripravili proaram delovanja za tekoče leto, predvsem pa bodo takoj načeli vprašan ie pokritega prostora, ki bi omogočil nemoteno delovanje tudi v zimskih mesecih.
sti je bilo za Vesno precej, toda zmaga je ostala minimalna.
S to zmago se je Vesna deloma otresla krize, ki jo je zajela v zadnjih časih, pa čeprav niso «plavi» igrali najbolje. Obramba pušča vse preveč svobode nasprotnikovim napadalcem, sredina igrišča nima vedno jasnih idej, v napadu pa so ne točni. Trener Mandanicci bo moral v najkrajšem času poskrbeti za rešitev teh problemov in le tako bodo lahko Križani obdržali vsaj drugo mesto na lestvici, ki bi jim dovoljevalo prestop v višjo ligo.
FABIO
Kras
Baxter
0:0
KRAS: Bogateč, Segina, Villalta. M. Milič (v 35. min. d.p. Germani), D. Škabar. Dilič. L. Milič (v 20. min. d.p. Cuzma), Puntar, Fer-folja, Gulia, Lanza.
V nedeljo so v okviru nogometnega prvenstva 2. amaterske lige odigrali štiri zaostale tekme in zdaj imamo spet popolno lestvico.
Od naših ekip sta v nedeljo igrala le ■Vesna in Kras.
Do zmage je spet prišla Vesna v gosteh pri zadnjeuvr-ščeni Opicini Supercaffe. Križani so s tem uspehom dokazali, da niso v krizi in navijači kriške enajsterice lahko sedaj z zaupanjem gledajo na bodoče nastope svoje ekipe.
Po dveh zaporednih porazih je do točke prišla ekipa Krasa. Tudi v lem srečanju je prišla na dan sterilnost napadalcev Krasa, ki že tretjo nedeljo zaporedoma niso dali gola.
Prvenstvo se bo v nedeljo nadaljevalo s četrtim povratnim kolom.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Kras - Baxter 0:0; Op. Supercaffe - Vesna 0:1; Rosan-dra - S. Marco 0:0: Giarizzo-le - Čampi Elisi 2:2.
LESTVICA
Costalunga 26, Vesna 25, Ro-sandra 24, Zaria 22, CGS 20, Libertas in Staranzano 19, Campanelle in S. Marco 18, Breg in Kras 16. Giarizzole 15, Baxter in Čampi Eliri 14, Do-mio in Op. Supercaffe 11. PRIHODNJE KOLO (15.2.1981)
Čampi Elisi - Op. Supercaffe; Staranzano Costalunga; Vesna - CGS: S. Marco - Kras; Zarja - Domio; Camcanelle -Rosandra: Breg - Giarizzole; Baxter - Libertas. k!;-,:	-iftijeo -tl B. Rupel
Baxter: Pau'8tto, Raiter, Castel-larin. Poli. Bianco, Camassa, Zi-gante. Reini. Carli, Mafrici, Gangi.
SODNIK: Zamparo.
Obe ekipi sta startali na zmago posebno potrebni obeh točk so bili gostje, ki pa si s prikazano igro točk še daleč niso zaslužili. Že na samem začetku ie dobil Ferfotja zelo lep predložek z desne, a .je (iz neposredne bližine) strelja) z glavo mimo vrat. Takoj zatem je poskušal Milič, a njegov strel ie vratar ubranil. V 18. min. so imeli gostje edino, vendar najizrazitejšo priložnost srečanja Po napaki do mače obrambe je Gangi s kakih petih metrov streljal v desno vratnico; potem ko so prestali naj-rujše. so «rdeče-beli» spet začeli oblegati vrata nasprotnika, kot obi čajni pa je bila tokrat pomanjkljiva povezava med napadalci. Ti so
•IIIHIIiHtHIIIHIMHIIIIIIMIIIIIIIHHIIHiHlinHMIHHIII
Ascoli - Bologna	X
Avellino • Brescia	1
Catanzaro - Napoli	X
Inter - Udinese	1
Juventus - Cagliari	X
Perugia - Fiorentina	X
Pisfoiese - Torino	X
Roma - Como	X
Bari - Milan	X
Palermo - Lazio	2
Verona - Piša	X
Novara - Empoli	1
Brindisi - Campania	1
KVOTE 13 - 8.877.800 lir 12 —	353.300 lir
se pogosto spuščali v osamljene protinapade, ki pa se niso obnesli.
V nadaljevanju bi v prodoru pro ti vratom Lanza z zelo lepim diagonalnim strelom skoraj presenetil Paulatta. Nekaj trenutkov kasneje pa je Bogateč lepo ubranil nevaren strel nasprotnikovega napadalca.
Najaktivnejši v napadu je bil Lanza, ki pa tokrat ni zlahka našel proste poti do vrat.
Kraševce čaka še dober del prvenstva, v katerem se bodo morali resno potruditi, ker bo boj za obstanek v ligi zahteval veliko trdega in požrtvovalnega dela.
Z. S.
1. -
1.	Glesia
2.	A rum di Noč
1.	Biana
2.	Urseleo
1.	ležerni
2.	Alaimo — 1. Asteroide
2. Celiseo
1.	Eggert
2.	Malareo
1.	Terzio
2.	Mareovaldo
KVOTE 12 — 11.482.369 lir 11 —	328.000	lir
10 -	24.000	lir
2. -
3. —
5. —
6.
2
2
1
2
1
2
1
X
1
1
1
X
Več kot sto tekmovalcev ■ Vrsta dobrih dosežkov - Tudi dijaki «Cankarja» so se izkazati
S preko 1200 točkami je šola «Si-mon Gregorčič* krepko osvojila Dr vi del atletskega tekmovanja slovenskih nižjih srednjih šol tržaške pokrajine. Predstavniki in predstavnice dolinske občine so se na startu predstavili res masovno in kljuo temu, da v doseganju Drvih mest vrstniki «Ivana Cankarja* niso zaostali (9:9) je bil končni izid (1232 proti 823) jasno v korist «Gregor-čiča*.
Res izredna je bila udeležba. Samo v teku je nastopil 101 tekmovalec. Ker so nekateri startali samo v krogli in višini, lahko sklepamo. da je bilo v soboto na «1. maju* blizu 110 mladih atletov m atletinj. Organizacija .je pod težo takega števila udeležencev komaj prenesla napor.
Zaradi obsežnosti predstavljamo danes samo rezultate v teku. Kategoriji 1969 in 1968 sta nastopili v novi dvorani ŠZ Bor na progi 20 m. Prostranost dvorane, bučno navijanje in red, ki je med nast</-pom vladal so nudili sliko velikega atletskega tekmovanja. Izjemno kratka nroga ni mogla, seveda, dati zanesljivih časovnih ocen, saj je bilo v danih pogojih najbolj važno zmagati. Po predtekih so v vseh kategorijah izvedli tudi finalne nastope. Letnika 1967 sta morala za* radi zasedene dvorane tekmovanje opraviti v spodnji telovadnici, na progi samo 15 metrov.
V veliki večini primerov je nad
čisto močjo odločal točno izbran start. Ko sta se ta elementa spojila. so bile razlike seveda velike in tudi dosežki zelo dobri.
IZIDI
SPRINT
DEKLETA (1969)
1.	skupina
1. Patricija Zahar (GRE) 3”4; 2. Karmen Kerin (GRE) 3"9; 3. Neva Albi (CAN) 4”1; 4. Daniela Luin (GRE) 4”1;	5. Tmara Parovel
(GRE) 4”7.
2.	skupina
1. Kristina Milini (GRE) 3”6; 2. Veronika Gerdol (CAN) 3”9; 3. Laj-ris Žerjal (GRE) 4”2; Nataša Per-tot (GRE) 4”5; 5. Jadranka Čulav (CAN) 4"8.
3.	skupina
1. Michela Velikonja (GRE) 3”1; 2. Tanja Korošec (GRE) 3”2; 3. Lidija Glavina (GRE); 4. Patrizia Furlan (CAN); 5. Luciana Prašel (GRE).
4 cbuninn
1. Vida Valenčič (CAN) 3”9; 2. Elisabet Žerjal (GRE) 4”1; 3. Nataša Cociani (GRE); 4. Martina Canziani (GRE); 5. Alenka Leghis-sa (CAN); 6. Srečka Tul (GRE).
FINALE
1.	Patricija Žagar (GRE) 3"4
2.	Michela Velikonja (GRE) 3”7
3.	Vida Valenčič (CAN); 4. Elisabet Žerjal (GRE); 5. Tanja Korošec (GRE); 6. Kristina Milini (GRE).
uiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiMiiimiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiHii«iiiimiiimiii*iHiiiiii>(iiMiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiuimiiiiiiiit»iiiiiiHiiiitiiiiiiiii
NOGOMET
TRETJA AMATERSKA LIGA
ŠEST TOČK PREDNOSTI PRIMORJA
Razveseljiv uspeh Gaje - Sovodnje odpravile močni Poggio
Primorec — Primorje 0:2
(0:2)
PRIMOREC: Leone, Štoka. Fran ko Milkovič, Čuk, Marko Kralj (od 40. min. Darko Kralj), Edvin Kraij, Finessi, Valter Milkovič. Pavel Kralj. Mauro Kralj Franko Kraij
PRIMORJE: Babuder. Tomizza, Husu. Milič, Sugan. Angileri, Per-tot. Cahariia, Cauzer (od 65. min. Bukavec). Persi. Rustja.
SODNIK: Paeetti iz Trsta.
STRELCA: v 10. min. Cauzer, v 39. min. Pertot.
Malokdaj kot na nedeiiskaH».,«io venskem derbiju amaterske jv> gometne lige med Primorcem, in Primorjem je obveljaio "nogomet no pravilo*, da kdor mnogo greši v napadu, tudi drago plača. V nedeljo se je to pripetilo Primorcu,
3. AL NA TRŽAŠKEM
V nogometnem prvenstvu 3. amaterske lige so odigrali 4. povratno kolo, izidi katerega govorijo v korist proseškega Primorja, ki ima sedaj kar 6 točk prednost pred drugouvrščeno Olimpio, ki je z visokim izidom podlegla Gaji. Derbi v Trebčah med Primorcem in Primorjem se je zaključil v korist gostov, ki so že po prvih petih 40. minutah igre vodili z 2:0. Prijetno je tokrat presenetila Gaja, ki je z zgovornim 4:1 odpravila O-limpio. Ker mora Gaja odigrati zaostalo tekmo s Sistiana, imajo czeleno-rumeni» izredno priložnost, da zasedejo drugo mesto lestvice.
IZIDI 13. KOLA S. Andrea - Inter TS 0:1: S. Luigi - Ca ve 3:0; Gaja - O-limpia 4:1; Primorec - Primorje 0:2; Aurisina - Sistiana 0:3.
LESTVICA
Primorje 23, Olimpia 17, Gaja 16, Primorec in S. Andrea 12. Sistiana, Inter TS in S. Luigi 11, Aurisina 8. Cave 3.
Primorec, Cave. Sistiana, Gaja. S. Luigi in S. Andrea tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (15.2.1981)
Cave - Aurisina: S. Andrea -Gaja; Sistiana - Primorje; O-limpia - Primorec: Inter TS -S. Luigi.
B. Rupel
...............................Mimi....................................................
OBVESTILA
ŠD Mladina
organizira ob smučarskem tekmovanju za pokal «Lepi Vrh*, ki bo v nedeljo, 15. t.m., smučarski izlet v Trbiž. Odhod izpred spomenika v Križu ob 6. uri. Prijave pri Stojanu (tel. 220-423) ali v baru doma (Albert Sirk*.
• * *
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanja za tekmovanja za pokal (Lepi Vrh* do 20. ure 12. t.m. Želimo čim številnejšo udeležbo.
• • •
SPDT
vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti tekmovanja v veleslalomu za 6. pokal Lepi vrh (organizator SK Devin) naj se vpišejo na dru Sfvcnem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/111) še danes, 10. t.m., od 19.30 do 20.30.
• • •
ŠD Polet
vabi smučarje na tekmovanje za pokal «Lepi vrh* v nedeljo, 15. t.m. Prijave za tekmovanje in za
Izlet z avtobusom se sprejemajo v društvenih prostorih Poleta v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer do vključno jutri, 11. februarja, med 20. in 21. uro.
ŠD Mladina
sklicuje v soboto, 14. 2., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani doma Albert Srk v Križu
3. redni občni zbor. Dnevni red
1.	Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Poročila
3.	Pozdravi in diskusija
4.	Volitve novega odbora
5.	Razno
• o
ŠZ Jadran
prireja ob prvenstveni tekmi z ekipo Siderurgica Gabrielii avtobusni izlet v Cittadello pri Padovi. Cena vožnje je 8.000 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Odhod avtobusa v soboto, 14. 2. 81 ob 16.3' z Opčin in ob 16.45 s Proseka.
Vpisovanje pri Srečku Sedmaku v Devinščini, pri Marčetu Mala-
lanu na Opčinah in pri ZSŠD1 v Trstu.
* # *
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da bo jutri, 11. t.m., ob 21.30 na (Prvem maju* seja odbora in trenerjev za pripravo občnega-zbora sekcije, ki bo v ponedeljek, 16. 2.
• * *
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da je trening ekipe 1. divizije (veterani) na stadionu d. maj* ob sredah ob 19.15 v šoli (Codermatz*.
• • *
SPDT
sporoča, da je vpisovanje za smučarski izlet v Trbiž na sedežu ZSŠD1, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12.30.
• • «
SPD Igo Gruden - ŠD Sokol
vabita člane in prijatelje na (REDNI OBČNI ZBOR* ki bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
ki je zamudil desetino ugodnih priložnosti v nasprotnem kazenskem prostoru, za nameček pa .je kapetan Mauro Kralj zastreljal še e-najstmetrovko. Izkušeno moštvo Pri morja je to Primorčevo (radodarnost* spretno izkoristilo in navsezadnje zasluženo zmagalo.
«Kdor toliko greši tudi izgubi. Res škoda, saj smo s prikazano igro zadovoljili. Upal bi si trditi, da smo zelo dobro gradili akcije,* nam je po srečanju rekel Primorčev trener Edi Kralj.
S tem se povsem strinjamo. Primorec .je občasno pokazal res lepo igro, a to le do nasprotnikovega kazenskega prostoča. Pred Babu drovimi vrati psT kč jfe Primorce vim napadalcem zataknilo. Moramo pa tudi omeniti, da je vratar Primorja Babuder nekajkrat zelo dobro posredoval.
Prosečani so svoj prv: zadetek dosegli že v 10. minuti, ko .je odlični Pertot streljal izven kazenskega prostora in zadel vratnico, žoga se je nato odbila od Primorčevega vratarja Leoneja. pritekel je srednji napadalec Cauzer in usnje potisnil v vrata. Pri tem pa se poraja vprašanie: kje so bili Primor-čevi branilci?
Za Primorčeve nogometaše, ki so dotlej imeli pobudo, je bil ta zadetek prava hladna prha. Prosečani pa so nato izkoristili trenutno •zmedo domačinov in pobudo prevzeli v svoje roke. V 39. minuti ie tako Pertot dosegel za goste še drugi gol. Kazalo je. da ie tekme konec.
Že v drugi minuti nadaljevanja pa je Primorec imel edinstveno priložnost. da zmanjša izid. saj je sodnik Paeetti za domačine dosodil enajstmetrovko. Mauro Krali ie le po ukanil Babudra, žoga na se .je odbila od vratnice. Primorec ni Dopustil. nadaljeval je z napadi. Pavel Kralj je zamudil dve izredni priložnosti, ko se je sam predstavil pred nasprotnikovim vratariem Do zadetka pa ni prišlo. Izkušeni nogometaši FTimoria se niso pastili presenetiti in so tako osvojili novi točki, s čimer so napravili velik korak naprej po poti do Dre stoma v 2. amatersko ligo.
«Srečan.ie je bilo na zadovoljivi ravni 3. amaterske lige. Mislim, da smo zasluženo zmagali. Na'bo!iša v naših vrstah sta bila Babuder in Pertot,* je dejal trener Primorja Verginella.
2. amaterska liga je zdai za Pro-sečane «bliž,ia*. Tudi v nedeljo so varovanci trenerja Verginelle upravičili prvo mesto na lestvici. Moštvo je dokaj uigrano: zelo dobro v obrambi, zanesljivo na sredini igrišča (tokrat je manjkal poškodovani Mikuš), v nanadu pa zelo nevarno s protinapadi.
B. Lakovič
Gaja - Olimpia 4:1 (2:0)
GAJA: Kante, Kalc, Olenik, Križ-mančič, Gabrielii, Vrše (Stranščak P.), Grgič B., Rismondo M., Ri-smondo B., Grgič M., Salvi.
OLIMPIA: Quercini, Visintin, Cla-botti. Cossutta, Bertocchi, Dican-dia, Maricchio, Natale, Subiano. Massimi, Della Venezia.
STRELCI: za Gajo v p.p. Gabrielii, Salvi — v d.p. dvakrat Grgič B.; za Olimpio Massimi iz 11-metrovke.
Gaja si je v neposredni borbi za drugo mesto priborila visoko in povsem zasluženo zmago. Precej blatno igrišče je sicer nekoliko motilo redni potek igre, ki pa je bila kljub temu vseskozi izredno lepa in privlačna. Gostje so se skušali braniti, niso pa nikakor našli pravega orožja za zajezitev napadov <ze-leno-rumenih*.
Takoj po začetnem žvižgu so se gajevci odločno podali v napad ter so ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol, napadalci pa niso bili dovolj spretni. Za zadetek je poskrbel branilec Gabrielii, ki je s prostim strelom izven kazenskega
prostora z močnim udarcem, presenetil vratarja gostov. Po doseženem vodstvu si gajevci niso dovolili počitka. Nasprotno, še naprej so odločno napadali in prav iz enega takih napadov je Salvi splet s strelom od daleč povišal rezultat. Prvi polčas se je tako končal z gajevci na nasprotnikovi polovici igrišča.
V drugem polčasu smo pričakovali reakcijo igralcev Olimpie. Do tega pa ni prišlo, saj so gajevci brez posebnih težav zaustavljali nasprotnika že na sredini igrišča. Razpoloženi Branko Grgič je v prvih -iDinotah -drugega polčasa poskrbel za tretji gol s strelom pod prečko. Premoč gajevcev se je nadaljevala in vprašanje je bilo samo s kakšno razliko bodo zmagali. Na 4:0 je rezultat spet povišal Branko Grgič, ki je bil posebno v
3. AL NA GORIŠKEM
Capriva - Audax Azzurra - Juventina
1:1
0:2
Vermegliano - Piedimonte 1:2 Adria - S. Lorenzo	0:5
Isonzo - Mladost	1:0
Sovodnje - Poggio	2:1
Fogliano - Pro Farra 1:1 Brazzanese - Italcantieri 1:2
LESTVICA
Isonzo 26, Pro Farra 25. Azzurra 24, Poggio 23, Audax 22, Fogliano. Piedimonte. S. I,oren-zo 21. Juventina 19, Mladost 18, Sovodnje 17, Brazzanese, Capriva 14, Italcantieri 13, Vermegliano 8, Adria 0.
PRIHODNJE KOLO S. Lorenzo - Vermegliano. Italcantieri - Isonzo, Pro Farra - Brazzanese, Poggio - A-dria, Juventina - Sovodnje, Au-dax - Azzurra, Piedimonte -Capriva, Mladost - Fogliano.
drugem polčasu nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo. Gostje so skušali doseči vsaj častni zadetek, kar jim je tudi uspelo z dvomljivo 11-metrovko, katero je realiziral Massimi.
Tekma se je tako počasi vlekla h koncu, rezultat pa je ostal ne spremenjen; tako so gajevci, katere moramo tokrat prav vse pohvaliti, odnesli res dragoceni točki.
M. D.
Sovodnje — Poggio 2:1 (1:1)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Devetak, Vižintin, Tomšič, Petejan, Butkovič, Milloch (F. Kovic), Šuligoj, Gomišček, Sambo.
STREU3I: Butkovič 2.
Sovodnje so v nedeljo, na lastnem igrišču, premagale močno ekipo Poggio iz Zdravščine, ki trenutno zaseda četrto mesto na lestvici za Isonzom, Farro in Azzurro. Nc glede na končni izid pa je treba reči, da je bila nedeljska tekma ena izmed najlepših, ki so jih So-vodenjci zaigrali v letošnjem prvenstvu. Domačini so zaigrali borbeno in požrtvovalno, tako da lepe igre res ni manjkalo. Pohvala za lepo zmago gre seveda celi ekipi, vendar je vseeno treba poudariti izvrsten nastop Gomlščka, ki je skozi vso tekmo z izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo vodil napadalne akcije domačinov ter večkrat pomagal v obrambi,
Sovodenjci so že iz vsega začet ka začeli napadati goste in jih z lepo in dinamično igro večkrat spravljali v težave. Kljub temu pa so gosti prvi dosegli zadetek. To je Sovodenjce še bolj vzpodbudilo, tako da so že pred koncem prvega polčasa, po zaslugi Butkoviča, prvič zatresli mrežo gostov.
V drugem delu tekme se je igra nadaljevala po istih smernicah, kot v prvem polčasu. Iz ene izmed šte vilnih nevarnih akcij domačinov, je padel drugi zadetek, katerega ie tudi tokrat dal Butkovič.
FANTJE (1969)
1.	skupina
1. Boris Čepar (CAN) 3"4; 2. Sandro Canciani (GRE) 3’'7; 3. Marko Budal (CAN); 4. Aleksander Žerjal (GRE).
2.	skupina
1. Pavel Steržaj (GRE) 3”4; 2. Štefan Kaučič (CAN) 3”9; 3. Mitja Možina (CAN); 4. Denis Zobec (GRE); 5. Marko Turco (CAN).
3.	skupina
1. Pavel Hervat (GRE) 3”9; 2. Valter Koren (GRE) 4”0; 3. Dario Harbaš (CAN); 4. Jaro Kozlovič (GRE); 5. Adriano Kermec (GRE);
6. Marko Ota (GRE).
4.	skupina
1. Robi Bandi (GRE) 3”9; 2. David Štrajn (CAN) 4"0.
5.	skupina
1. David Barini (CAN) 4"0; 2. Davki Žetko (CAN) 4’ '0; 3. Igor Vode (CAN); 4. Mitja Ota (GRE).
FINALE
1.	Boris Čepar (CAN) 3”8
2.	Pavel Hervat (GRE) 4"0
3.	Robi Bandi (GRE); 4. Pavel Steržaj (GRE); 5. David Barini (CAN)
DEKLETA (1968)
1.	skupina
1. Aleksija Labiani (GRE) 4,,0;
2 Elena Žerjal (GRE) 4"1: 3. Nataša Taučer (CAN); 4. Emaueia Sacchi (GRE); 5. Karmen Macinic (GRE); 6. Eva Žerjul (CAN).
2.	skupina
L Martina Bubola (CAN) 3”9; 2. Marina Sancin (GRE) 4"1; 3. Valentina Štrajn (GRE); 4. Cinzia Bandi (GRE).
3.	skupina
1. Donatella Corsini (GRE) 3"9; 2. Katja Superina (CAN) 4’'2; 3. Štefanija Marsič (GRE); 4. Lore-dana Šturman (GRE); 5. Dolores Možina (GRE).
FINALE
1.	Aleksija Labiani (GRE) 3”6
2.	Donatella Corsini (GRE) 3”8
3.	Elena Žerjal (GRE); 4. Katja Superina (CAN); 5. Marina Sancin (GRE); 6, Martina Bubola (CAN),
FANTJE (1968)
1.	skupina
1. Borut Race (CAN) 3”4; 2, Ivo Corva (CAN) 3"6; 3. Izidor Sancin (GRE); 4. Claudio Štefančič (GRE);
5 Dimitrij Furlan (GRE).
2.	skupina
1. Alan Oberdan (CAN) 3’'5; 2i, Andrej Gregorič (CAN) 3”6; 3. Dano Metton (CAN).
3.	skupina
1. Izidor Sancin (GRE) 3"7; 2. E-di Bandi (GRE) 3"7; 3. Igor Vodopivec (GRE); 4. Niko Sancin (GRE).
4.	skupina
1. Aleks Košuta (CAN) 3'7; 2. I-gor Kavrečič (CAN) 3"8; 3. Boris Stopar (CAN).
FINALE
1.	Izidor Sancin (GRE) 3”8
2.	Alan Oberdan (CAN) 3”8
3.	Aleks Košuta (CAN); 4. Andrej Gregorič (CAN); 5. Ivo Forva (CAN); 6. Borut Race (CAN).
DEKLETA (1967)
1.	skupina
1. Sara Umari (.CAN) 2”9; 2. Lara Strain (GRE) 3"0; 3. Tea Volk (CAN); 4. Sara Merlak (GRE).
2.	skupina
1. Monika šturman (GRE) 3”1; 2. Breda Kozina (GRE) 3"2: 3. Aleksandra Pangerc (GRE); 4. Tamara Kocjančič (GRE); 5. Aleksandra Žerjal (GRE); 6. Elena Milini (GRE).
3.	skupina
1. Katja Turk (CAN) 2”9; 2. Jasna Taučer 'CAN) 3"0: 3. David Sancin (CAN); 4. Sandra Stopper (CAN); 5. Barbara Santonocito (CAN); 6. Kristina Hmeljak (CAN)
FINALE
1.	Sara Umari (CAN) 2”9
2.	Lara Strain (GRE) 3"0
3.	Katja Turk (CAN); 4. Breda Kozina (GRE); 5. Jasna Taučer' (CAN); 8. Monika šturman (GREL
FANTJE (1967)
1. skupina
1. Dorian Paoli (GRE) 2”5; 2. Mitja Petaros (CAN) 2"6; 3. David Ciacchi (GRE). I. Marino Mar-sich (GRE)
Z. skupina
1. David Pregare (GRE) 2"5; 1 Maurizio Germani (GRE) 2"9; 3. Marko Salvi (GRE); 4. Aldo Smo-tlak (GRE); 5. Dean Zobec (GRE).
3. skupina
1. Edvin Žerjal (GRE) 2”7; 2. Boris Žerjal (GRE) 2"8; 3. Rafael Cavarra (GRE); 4. Marko Furlani (CAN); 5. Aleksander Centazzo (CAN).
FINALE
1.	Edvin Žerjal (GRE) 2"4
2.	David Pregare (GRE) 2"7
3.	Boris Žerjal (GRE); 4. Maurizio Germani (GRE); 5. Dorian Paoli (GRE); 6. Mitja Petaros (CAN).
(Jutri dalje)
KB
NA GORIŠKEM
Jutri obisk športnih delavcev iz Nove Gorice
Na povabilo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) se bo jutri mudila na obisku na Goriškem delegacija Občinske konference Zveze telesnokulturpih organizaciji in Zveze telesnokulturne skupnosti iz Nove Gorice
Gostje bodo najprej obiskali razna slovenska športna društva na Goriškem od Doberdoba do Brd, nato pa se bodo sestali s predstavniki ZSŠDI, Namen obiska je. da se okrepi sodelovanje med zanlej* skimi športnimi društvi ter športnimi klubi onkraj meje, v tem primeru, z novogoriškega področia. V zadnjem obdobju se je to sodelovanje med goriškimi in novogoriškimi športnimi delavci precej razvilo, kar odpira možnosti še večja - medsebojne povezave ter okrepitve športne dejavnosti na obeh straneh, P. M. ‘posebno pa v zamejstvu.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah • dogodki v slikah - dogodki

I 4

V soboto je bilo v hotelu Maestoso v Lipici družabno srečanje članov VZPI iz Bol|unca, ki so se ga udeležili tudi prijatelji in znanci. Prisotne so zabavali «Vese!i godci« iz Boljunca
Domači recitatorji in gojenci glasbene šole na Prešernovi proslavi PD Primorsko v Mačkoljah
Na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu sta nastopila tudi igralca Rudi Kosmač in Iva Zupančičeva, člana Drame SNG iz Ljubljane, ki sta prikazala enodejanko «Ogen| v ustih«

V kinodvorani Roma v Miljah je bila v soboto Prešernova proslava, na kateri so nastopili tudi slovenski osnovnošolci iz miljske občine. Spodaj: pogled na dvorano med govorom Kiljana Ferluge

,t '"m
Prešernovo proslavo so imeli včeraj tudi na trgovskem zavodu vžiga Zois«, kamor so povabili letošnjega Prešernovega nagrajenca režiserja Jožeta Babiča	,
KASTA je priredila v petek zvečer družabno srečanje za člane, ki je bilo v znani sveioivanski gostilni
pr) Subanu

i n 1
■ mn
V petek zvečer so v kulturnem domu Albert Sirk v Križu odprli razstavo Bamblčevlh povojnih lepakov. Domačini so umetniku podarili knjigo vKriž v NOB«
Tudi v Slovenskem klubu je bila Prešernova proslava, ki so se je u-deležili slovenski ustvarjalci. Proslava je bila v torek
Na Prešernovi proslavi je, poleg recitatorjev, nastopil tudi šolski mešani pevski zbor
* : * * * *, *?* 'pp
Od petka a o neueiie so člani moškega pevskega zbora «V. Vodnik« imeli seminar o petju, na katerem S*
predavali tudi pedagogi Iz Slovenije
Realni in klasični licej sta priredila včera| skupno Prešernovo proslavo v dvorani na stadionu 1. maj. Proslave so se udeležili SMjiaj vsi dijaki in piOiesorjL Diiaiti so puisg
recitatorskih in glasbenih točk, predvajali tudi diapozitive o Prešernu
...............................I

r.vk> ’
* i 54 1
& f m
1 -	m
\ '	
	■
|l ,. 11 ■	S	lljp" j K
	
Nabrežinski šolarji na obisku v tiskarni Primorskega dnevnika
Šolarji številnih slovenskih in tudi nekaterih italijanskih šol radi obiskujejo uredništvo Primorskega dnevnika in zanima jih tudi tiskarna, v kateri se dnevnik tiška. Pred dnevi so prišli k nam šolarji ** Nabrežine in sicer učenci tretjega razreda srednje šole «Igo Gruden«, ki jih vidimo v stavnici naše
tiskarne
DRUŽBENOPOLITIČNA LITERATURA PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
J. BROZ.TITO:
Splošna
ljudska
obramba
Izbor najpomembnejših del Josipa Broza Tita na temo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je nov zvezek iz serije Titovih del v izdaji združenih založnikov . Jugoslavije. Hkrati pa je to tudi prva publikacija iz serije Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sarajevske založbe Svjetlost.
Redakcija je. upoštevala vseob-sežnost in bogastvo Titove ustvarjalnosti, njen pomen in izredno zanimanje za Titovo vojaško delo. Tako doma kot po svetu. Titovo vojaško delo pa ni ozko v voja-škostrokovnem pogledu. Zato je uredništvo želelo s to knjigo posredovati vse tisto gradivo izpred 'vojne, in časa vojne kot po njej, v katerem daje Tito kot marksist, vojskovodja, mislec, državnik in graditelj izvirne jugoslovanske koncepcije obrambe v miru in vojni, odgovore na vprašanja in širokega področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
To pa so po pomenu takšna dela, ki š svojo vsebino predstavljajo osnovo teorije in prakse obrambne politike Jugoslavije. Knjiga,
•unilllttiiliiiiiiniinniniinim,,,,,,,,,,,............................
PRI MILANSKI ZALOŽBI GIUFFRE JE IZŠLA LETA 1979 KNJIGA, KI SE TIČE NAS
0 B0NAM0REJEVI KNJIGI NRAVNA UREDITEV ŠOLSKIH USTANOV NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM*
Gre za zajetno delo, ki obsega skupno 610 strani in obravnava snov od e&sov avstroogrske monarhije pa do fašizma, ZVU, londonskega sporazuma in Osima
Ob Prešernovem dnevu delamo beke vrste -obračun o dosežkih v našem javnem življenju. V mislih Podoživljamo pomembnejše kulturne dogodke minuiega leta. Med tettii je prav gotovo za nas silno pomemben izid zajetne knjige disciplina giuridica delle istiiu-žioni scolastiche a Trieste e Go-?izia (dalla Monarcbia A.U. al GMA e dal Memorandum di Lon-Trattato di- Osi
simpL, OB*« fesorja ža '
Bojta more ja, profesor i pravo na trž y': fašla je pri založL Milahu z letnico 1979.
Že ob samem prelistavanju 439 strani dolgega teksta, ki mu sledjo dodatek in šest kazal do skupnih 610 strani, prevzame bralcaK izredno bogata bibliogra-' Ria. ki sega na različna področja prava, književnosti, jezikoslovja, zgodovine, etnografije in so-ciologj'•) italijanskih, slovenskih, nemških, angleških, francoskih in še drugih avtorjev. Šest kazal Pbmaga pri orientaciji in omogoča preglednost, več kot sto strani dolg dodatek pa vsebuje vso tnožno dokumentacijo v zvezi s tem obdobjem; od preglednic
Priprave na pomladna dela
BEOGRAD — Te dni iz kompetentnih krogov poročajo, da .je o-*imno žito dobro prestalo dosedanji mraz, skratka da .je dobro ♦Prezimilo*. Seveda je prezgodaj govoriti o tem, saj smo vendar šele v začetku februarja in do kcnca zime ni tako blizu. Hkrati * temi vestmi in zatrdili pa prinašajo iz kompetentnih krogov tudi drugi podatki, ki govore, da bodo letos v Jugoslaviji posejali s Sladkorno peso, oljaricami, koruzo in zelenjavo 4.3 milijone hektarov, kar je zelo veliko. Toda to naj služi tudi v nadome stilo temu, da so lani .jeseni iz faznih vzrokov posejali za 350 ■tsoč hektarov površine manj žitaric kot je bilo načrtovano.
, Na nedavni seji organov za kmetijstvo je bilo sklenjeno, da morajo posejati s koruzo 2,5 mi biena hektarov površin, kar je za v ■ tis°č hektarov več kot lani. v istih krogih pravijo, da jo na cazpolago dovolj semenske koru-seveda prvenstveno zelo dra-g'h hibridov če je dovolj semena. pa je zete verjetno, da bo, kot lani. primanjkovalo umetne-5_a gnojila, ker podjetja niso b^ogla pravočasno dobavili surovin
Bri tem pa je zelo neprijetna yest, cja je v ra?njh kradli še vehko nepobrane koruze Kot je ?nano. 30 imeli kmetovalci lani leseni izredno slabo vreme, tako n |S° v času pohirania letine Poklicali na pomoč šolarje in vojsko, v nekaterih kraiih pa so riv<i- ^e*avc‘ zapustili tovarne in oasli na polja, da bi pomagali kmetom. Celo traktorji so odpove-?al’ zaradi prevelike moče. In ako je ostalo na poljih kakih 50 usoč hektarov nepobrane koru-
POPRAVEK
pB nedeljskem prispevku I.ada femruia z naslovom «Začetna bot najlepše slovenske knjige*. Plavljenem na i. strani, se je y nadnaslovu in v prvi vrsti be--edila vrinila neljuba pomota, ki o, jo bralci gotovo že sami ooa-, prj prepjSovan.ju rokopisa j® lz besede «doktorja» nastala oeseda »avtorja*. feralcem in av-MrJU se opravičujemo.
»šOlodolžnih* otrok na Goriškem iz šol. i. 1904/1905 pa do besedila osimskega sporazuma 1. 1975. Vse je brez napak,, ki so takole možne v Večjezičnih tekstih.
Avtor povede objektivno in znanstveno sistematično braka skozi razvoj šoištva na Goriškem in Tržaškem ter pojasnjuje in kritično utemeljuje državne in meddržavne zakone, ki so ga u-r^evali v	in ga ure-
jujejo danes KMj*a zanimajo,
...-cm. posehnasti tega ra/.vo
ker-**«« tSS-v bistvu Jtice.io samo slovenskih šol je Knjiga pravzaprav znanstveno napisana zgodovina našega šolstva in posredno tudi prikaz naše preteklosti in sedanjosti sploh; naše rasti, naših bojev, naše ogroženosti, naše malodušnosti, pa tudi bogastva in trdoživosti ter odvisnosti od zemljepisnega položaja, vojnih dogodkov, političnih zapletljajev in mednarodnih dogovorov.
časovno je problematika zgoščena okoli nekaterih pomembnejših prelomnic: priključitev naših krajev italijanskemu kraljestvu, spremembe po padcu fašizma, obnovitev šol pod ZVU, zapletenost norm v zvezi z memorandumom, možnosti, ki jih nudijo italijanske šolske reforme ter o-simski sporazum za vse Slovence, ki bivajo v italijanski republiki. V ta namen je pomemben zemljevid, s katerim začenja avtor dodatek.
S pomočjo te knjige nam mora priti nujno enkrat za vselej v zavest, da nismo na področju obveznega šolstva zamudniki in da nismo kopija nikogar. Naši predniki so živeli v državi, ki je bila glede šolstva, izredno napredna. Avstrijski šoli priznava avtor resnost in dosegljivost za vse ne glede na socialne in narodnostne razlike. Za avstrijski šolski sistem je bil značilen pluralizem: Italijanom je bila namenjena italijanska šola, Slovencem slovenska. Avtor tudi ne obide dejstva, kako je prehod s slovenske šole na italijansko pomenil spremembo na socialni lestvici in kako in zakaj je bil mikaven za marsikoga.
Silno zgovorne so že gole številke slovenskih otrok in razredov, ki nam dajo lahko samo slutiti, kolikšno je bilo številčno stanje našega življa v teh krajih. Iz knjige tudi dokumentirano raz-beremn, kako pomembno vlogo so imele krajevne oblasti pri izvajanju zakonov in pri upravljanju šol. Omogočale so njih zgledno delovanje brez birokratskih zapletlja jev, ki so tako značilni za naše čase. a obenem uidi branile različne interese. Tržaška občina je z utemeljitvami, ki jih avtor urejeno razgrne pred bralca omejevala že daleč pred fašizmom odpiranje slovenskih razredov in šol. Naši ljudje pa so pri svojih zahtevah vztrajali, se za šole potegovali. ludi če so morali na izpolnitev svojih zahtev čakati vrsto let. Medtem so odpirali pri vatne šole in vrtce (Družba sv. Cirila in Metoda), ki so si leto za letom pridobivale pravico javnosti.	,	.
A prišla je vojna, prišel je fašizem in začetek naše poti v drugačne smeri.
Iz teksta lahko jasno razberemo, da fašizem in povojne ho-matije niso mogle streti te naše tako občuteno umevne pravice do šol v materinščini ter te naše globoke zavzetosti zanjo. Naši ljudje so začeli čisto logično ta koj po padcu fašizma v zete težkih okoliščinah šole obnavljati. Nobena kasnejša zakonodaja ni
mogla mimo naših zgodovinskih in tokrat ponovno izbojevanih pravic, ki pa so tudi v soglasju z italijansko ustavo in mednarod nimi normami.
1 A naj bo o knjigi dovolj. V njej bomo našli, potrditev posebnosti našega položaja, a tudi naše vitalnosti. če je še potrebno nam bo to delo okrepilo zavest, da sloni naša šola na trdnih pravnih temeljih, ki jjhmoramo poznati, ^se nanje ..sipati, in na njih graditi.
Ob tolikitesrečanjih na katerih obravnavajo matvšinsko problematiko, bržkone ne morejo več mimo tega teksta. Kdor na se ukvarja s specifično šolskimi pra biemi, pa bo lahko z njegovo pomočjo našel pot skozi zapletenost
zakonov in odlokov, ki Urejujejo položaj naših šol in šolnikov: Knjiga jasno nakazuje tudi smernice v možnostih, ki nam jih odpirajo novi organizmi — od šolskih svetov pa do toliko usporavahih šolskih okrajev	-
Delo prof. Bonamoreja je sicer zahtevno branje, a. prav gotovo daleč od kakega suhoparnega in težkega strokovnega teksta. Trezna avtorjeva vrednotenja, citati iz pr^e .liter^re in jmednaEoAi nih listin ter*-zgovorne številko opremljajo in pojasnjujete tudi odlomki iz leposlovnih del, poljudnoznanstvenih besedit, časopisov in zapisnikov, ki-so prava poslastica za vsakega bralca in tako nujno poživilo za vse nas.
NADA PERTOT
■ ki je izredno obsežna, saj obsega preko 990 strani, je namenjena vsem, ki v teoriji in praksi nadaljujejo in uporabljajo Titove misli 1 in delo. Vsebinsko je mogoče vso snov — človeka, govore, razprave, ppslanjce, sporočila in odredbe — razdeliti na tri dele, na gradivo do aprila 1941, na gradivo iz časa narodnoosvobodilnega boja in iz časov povojna graditve narodnoobrambnega sistema Jugoslavije.
Knjigo o tem Titovem gradivu je Državna zaležba izdala za šlo-' venske bralce v nakladi 6000 izvodov.
E. KARDELJ:
Zveza
komunistov
Jugoslavije
Knjiga z izborom del Edvarda Kardelja, sedma po vrsti, je posvečena vlogi Komunistične partije oz. Zveze komunistov v boju za novo Jugoslavijo, za graditev socialistične družbe in posebej za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov. Tej vlogi je avtor posvečal veliko pozornost, saj je menil, da sta revolucionarna vloga in akcija ZKJ pri graditvi samoupravnih odnosov temeljni pogoji za njihov celovit in uspešer razvoj.
Pogledi na temeljne opredelitve ZKJ do različnih vprašanj in področij družbenega življenja ter aktivnosti so seveda vsebovani v vseh knjigah te izdaje. V sedanjo, sedmo knjigo, pa so uvrščena tista Kardeljeva dela, v katerih obravnava teoretično in akcijsko-politično vlogo ZKJ, njeno idejno in politično organiziranost ter u-šmerjenost, oblike in metode dela v samoupravnih odnosih in politično vlogo ZKJ, njeno idejno in politično organiziranost ter usmerjenost, oblike in metode dela v samoupravnih odnosih in podobno.
V formalnem pogledu prinaša knjiga članke, razprave, referate in poročila. Obsege nad 500 strani in predstavlja samo slovensko izdajo jugoslovanske izdaje, ta katero skrbi Založniški center Komunist v Beogradu. Naklada obsega 5500 izvodov!
E. KARDELJ:
O socializmu in vojni
Več jugoslovanskih založb, med njimi tudi Državna založba Slove-‘ 'j., »jg pripravilo izdajo knj:g-e, ki prinaša obširno gradivo Edvarda Kardelja, — njegove članke, govore, razprave — nanašajoče se na vprašanja vojne in odnosa socialističnih sil do nje. Edvard Kardelj je bil štiri desetletja izredno ploden marksistični teoretik in vizionar, eden prvih vojakov
Partije, ki je sodeloval pri graditvi. strategije našega revolucionarnega gibanja. Že pred oboroženim uporom je Kardelj s peresom in besedo pripomogel k pripravljanju delavskega razreda na usodne dogodke in prispeval, da sp se v vsem jugoslovanskem prostoru uveljavila dosledna in pravilna stališča.
Kardelj je ves čas sodeloval pri koncipiranju politične in vojaške strategije, prispeval je po vojni k koncepciji splošnega ljudskega odpora tako, da so njegove ideje in misli vgrajene v Jugoslovanske koncepcije vseljudske obrambe in v razvojne programe jugoslovanskih oboroženih sil. Del tega gradiva prinaša knjiga, katero je uredil širši uredniški odbor in gra-d vo razdelil, na predvojno, vojno in povojno obdobje; Slovenska izdaja, v opremi Nadje Furlan, obsega 4000 izvodov.
S. KRAIGHER:
Za socialistično
samoupravno
demokracijo
Izbor , člankov, razprav in govorov Sergeja Kraigherja, kakor nam ga je v dveh zajetnih knjiga pripravila Državna založba Slovenije v. avtorjevem lastnem izboru, preseneča ne samo zaradi svoje izjemne obsežnosti, sai o-be knjigi večjega formata štejeta okoli 1200 strani, temveč tudi zaradi izjemno bogate vsebine in pestrosti. Avtor sam pravi v spremni besedi, da so niegovi članki, razprave in govori del političnega deta. ki ga je opravljal v povojnih letih, zato, nred-stavlja to njegovo vključevanje v skupne napore pri kreiranju in uresničevanju sprejete, politike.
Izbrani prispevki zato seznanjajo bralca s Kraignerjevimi gledanji in stališči ter uporabo in u-vel javljanjem splošno veljavne politične linije. Vendar je da! avtor prednost gradivu iz zadnjih dvanajstih let in to tistemu gradivu, ki . se nanaša na razvoj družbenopolitičnega sistema in družbenoekonomskih odnosov, kjer se je najbolj neposredno angažiral.
Prva knjiga .je razdeljena na več razdelkov. V- prvem je pogled obrnten v preteklost. Drugi vsebuje čtenke pod rtastevom dru žbena lastnina. Tretji del vsehuje prispevke. nana”ateče se na temelje socialistične - samoupravne demokracite. Iz mednarodne, politike, .je naslov pomentbnegžtere''-delka knjige.. Spet’ posebej,so.pri-, spevki nanašajoči«se»«aa.^ku)iuav in zgodovino**’—	- ** -
Prispevki druge knuge so posvečeni predvsem ekonomski politiki in gospodarstvu sploh, ra tudi socialističnim samoupravnim odnosom.
Sl. Ru.
UIIIIIIIIIIIII|l||ll|IM|||||||||||||||||||||||||||iI||||||||l||lllll||||l||llllllll|||||l|||||||l||Mlliltf|||||||||l|t,l|lllU,l|||llMll,l,|||l,|,,M,l,|||||,,,,,|lllll||,ll||||||||ll|l(||,|||||lll||l,llll,,lM|||,|,,||in|||||,,ll„|U|||||„l||„||l||,l„|l||M|,||1
ROMUNSKA IN JUGOSLOVANSKA TV STA PRIPRAVILI ODDAJO 0 ISTRSKIH ROMUNIH
Simpatična, skoraj 90-Ietnn, Helena izhaja iz rodu vodje Tiberiasa Bo risisa -Dončiča
V Čičarijo so Romuni prišli pred 700 leti - Ustavili so se na praznem kraju, kjer so se naselili - Ohranili so staro govorico - Helena ima zelo lepo narodno nošo
V kratkem bodo gledalci, ki spremljajo program jugoslovanske televizije, videli na malem zaslonu tudi simpatično starko Heleno Doričič, ki se bliža 90. letu, a .je še vedno tako življenjska, da se te dni pripravlja na pustne prireditve, ki jih prirejajo že nekaj let zapored v Opatiji in drugod vzdolž Kvaril era. Toda Helena Doričič trenutno ni »zanimiva* zaradi tega. zaradi njenega morebitnega sodelovanja na pustnih prireditvah, pač pa v zvezi z nečim drugim, kar ni le trenutnega pomena.
Že velikokrat smo govorili in pisali o romunski koloniji sredi Istre, o tako imenovanih Či-ribircih, ki živijo v Čičariji. Mu-ne, Žejane, Oselnik, Draga in še nekatere vasi so nastale v malone daljnih časih in nekateri zgodovinarji menijo, da so te vasi nastale- hkrati in sicer pred 7C0 leti, celo vse v prvem mesecu v letu, torej v januarju, ko se je v begu pre<) Turki naselilo v praznem prosioru osrednje Istre sedanje Čičarije večje število Romunov, ki so si postavili tod domove in se dokončno zasidrali, pozneje pa kljub stikom s sosednimi istrskimi Hrvati in brkinskimi Slovenci ohranili svojo govorico, samo ob sebi se razume nekakšno staro romunščino, ki so jo nato pomešali s hrvaškimi in slovenskimi izrazi. Samo ob sebi se razume, da govorijo nekakšno »vetere-romunščino*, saj se njihov jezik na tako ozkem področju ob pomanjkanju ustreznih kulturnih ustanov ni mogel raz vi teti, podobno kot se ni sovenščina raz-zvijala v Reziji, kot se ni hrvaščina razvijala med molizanski-mi Hrvati.
Tokrat pa so se predstavniki jugoslovanske in romunske televizije dogovorili, da pripravijo oddajo o Čiribircih oziroma Romun h iz Čičarije. Ekipi, ki sta ju vodili jugoslovanski režiser Marušič in romunski režiser Da-neciu, sta povzeli glavne značilnosti teh romunskih ljudi in v tem ima precej besede prav Helena Doričič starka, za katero smo
rekli, da je kljub svojim letom še zelo življenjska.
V razgovoru s Heleno Doričič smo izvedeli, da izhaja njen rod iz družine Tiberiusa Dorisisa ali Doričiča, to se pravi enega tistih Romunov, ki je pred sedmimi stoletji v begu pred Turki vodil svoje «pleme* ali če hočemo svojo veliko družino proti zahodu in se ustavil v Čičariji, kjer živi romunska skupnost še danes. Helena Doričič ima za seboj, ne le dolgo, pač pa na neki način tudi bogato življenje in zato je vzbudila zanimanje jugoslovanskih in romunskih TV operaterjev. Helena je imela kar devet otrok, od katerih jih je šest še živih. Poleg svoje, rekli bi istrske romunščine ali kot smo že rekli vetero-romun.ščine, obvlada hrvaščino, slovenščino in kar dobro tudi italijanščino. Dobro si pomaga tudi v nemščini in pozna tudi nekaj angleščine. In vendar ni nikoli hodila v šolo. Ker si pomaga v nemščini, si je 1944. leta rešila tudi življenje. Kakor je znano, so Nemci in fašisti vso .j Čičarijo požgali. Požgali so- tudi rojstni kraj Helene Doričič, Žejane, kjer so pobili več ljudi. Verjetno bi bila tudi Helena kon- j čala med .žrtvami, če bi si ne bila pomagala s svojim znanjem nemščine. Ko so jo Nemci vendarle izpustili, te pobegnila v gozd in poiskala prvo partizansko enoto, ki je nato postavila Nemcem zasedo.
Z Žejapah in tudi v bližnjih vaseh je Helena poznana kot »partizanska mati*, kajti v svojih skromnih razmerah je dala vse, kar je premogla za partizansko vojsko, kar> v Čičariji ni bilo malo in prav tako ne lahko.
Rek'i smo. da je Helena Doričič kljub svojim. 87-letom še ver dno življenjska. Vsako jutro je že ob peti uri na nogah in njena prva skrb je hlev oziroma živina v hlevu. Nato se posveti še svinjaku in kokošim, šele nato stopi v kuhinjo, kjer pa je še vedno gospodinja, saj se vse v kuhinji podreja njenim željam ali ukazom. V tem svojstvu se .je izka-
Priletna Helena Doričič v svoji romunski narodni noši
zala tudi pred televizijskimi kamerami, saj je za to priložnost napravila veliko specialitet, ki vsebujejo slovenske, hrvaške, ti pične istrske in tudi romunske značilnosti.
Pri tem je poudarila, da ji najbolj ugajajo posebne vrste žličniki v na njen način napravljeni gosti omaki. Toda to je specialiteta. ki pride v poštev le ob velikih-praznikih. Veliko pogoste je se loteva raznih sladkarij in peciva.
»Rada imam ples in narodno pesem — je podčrtala v razgovoru, ki smo ga imeli z njo. —-
Sedaj se pripravljam na karnevalsko parado, ki bo na kvarnerskih rivierah, v Opatiji in tudi v Kastvu in Matuljah.*
Posebej pa je podčrtala, da ima eno najbolj značilnih romunskih narodnih noš na vsem tem področju. Izdelala si jo je sama pred nekaj desetletji, seveda po vzorcu drugih romunskih, rekli bi Originalnih narodnih noš. Seveda zelo ljubosumno hrani to narodno nošo, v kateri jo bo občinstvo videlo, na televiziji, ko pride na vrsto oddaja o 700-let- -niči naselitve Romunov v Istri.
E. O. '
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Dan za dnem - Rubrika Dnevnika 1
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Ana, dan za dnem -TV nadaljevanka
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Ogledalo sveta - Informacije Dnevnika 1
15.00	Vino in kruh - 3. TV nadaljevanka
16.05	Dobrodošli Platters
16.30	Remi - risani film
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Kontakt
18.00	Šolska vzgoja:
Katera energija
18.30	Kulturne aktualnosti Dnev-
, i nika 1
19.05	Programi pristopanja
19.20	Za vse zlato Transvaala -zadnji del TV nadaljevanke
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.45	Fransic Scott Fitzgerald »L/ultima delle belle* - »Zadnja lepotica - film
Ko se je vrnila v Ameriko, se je družina Fitzgerald naselila v lepi podeželski vili nekega južnega mesta. Čeprav živijo v blagostanju, nihče v družini ni srečen. Zeldo muči nevroza in se posveča plesu, mož pa se loti pisanja zgodbe z naslovom «Zadnja lepotica*. Gre za dokaj avtobiografsko zgodbo. Ker s.; je ponovno znašel na ameriškem Jugu, so se v njem prebudili stari spomini, spomini iz mladih let, med katerimi je tudi spomin na lepo žensko, ki je sicer lepa a bolj muhasta. In ta podoba se stalno meša s podobo pisateljeve žene Zelde. Toda Zelda je sicer privlačna, vendar pa zelo egocentrična, čeprav polna . čustev, Je pač tipični predstavnik sveta, ki izginja, ki umira.
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenske razmere in Ogledalo sveta
Drugi kanal
9.25	— 11.00 Svetovni pokal v smučanju	. — .	,
12.30	Robinovo gnezdo - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
P.oklio staršev
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Zvezde gledajo z neba - 7.
del nadalj.
15.25	Svetovni pokal v smučanju
F7..w čebelica Maja - nsam film
18.00	Šolska vzgoja:
10 zgodb za otroke
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Večerne športne vesti
18.50 Dober večer z. . .
Enrico Mario Salernom Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Dnevnik 2 - Spazio sette Dogodki in ljudje tedna
21.30	«Quien Sabe* - film
Film Quien sabe? je tipičen »vestem film, star kakih petnajst let. Vsebuje precej politične napetosti in nekdo je rekel, da je to morda najboljši Damianijev film. Gre za »»vestern na italijanski način*, ki je sicer poln nasilja in drugih posebnosti, ki so značilne za ameriški »vestem, vendar pa hkrati odpira no\'e možnosti in zavzetosti za nekakšne nove moralne rešitve.
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Genova - Lahka atletika
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
29.C0 Ogrske ljudske pravljice
20.05	Šolska vzgaja Časopis v šoli
20.35 Ogrske ljudske privljice
20.40	Midn:ght concert
21.20	Današnja sporočJa
22.15	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9..25 — 12.55 Veleslalom za žen ske
14.55	Šolska TV .
15.55	Veleslalom za ženske
17.15	Lolek in Bole k - risani film
17.25	Večer kolumbijske folklore Na lanskem mednarodnem poletnem festival’! v Križankah v Ljubljani je ljubljanska TV poleg madžarskega folklornega ansambla «Duna» posnela tudi nastop narodnega folklornega ansambla iz Kolumbije. Gre za ansambel, ki nesi naslov »Ballet de Cdombia*. Ta združuje »'eč kot-50 poklicnih plesalcev, pevcev in glasbenikov, ki jih vedi njliov umetniški vodja Sonia Osorio. Njihovi plesi izhajate iz izvirne ritmične meči črnskega ptesa, liričnih odtenkov indijanskega plesa in vznemirljive pestrosti gi L jv, ki jih navdihujejo melodije Kanarskih otokov na eni strani in Andaluzije na drugi. Plese dopolnjujejo še izredno lepi živopisni kostumi in maske.
Nastop kolumbijskega folklornega ansambla bo ljubljanska televizija predvajala v treh oddajah, ki jih je uredila Danica Naraločnik.
18	00 Mali svet
13.30	Gbzornik
18.40	Zimski pohod na Stol
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19	30 TV dnevnik
20.00	Skupno, oddaja vseh jugo slovenskih TV studiev
21.00	A. Prevost: Zgodba o vitezu Grieuxu in o Manon Lescaut, 1. del francoske nadalj.
22.20	Ansambel klasičnega baleta V trminu baletnih oddaj se bo tokrat predstavil s kratkimi baleti, s tako imenova nimi baletnimi miniaturami sovjetski ansambel klasičnega baleta iz Moskve. Ansambel je leta 1972 osnoval sovjetski plesalec in koreograf Jurij Ždanov. Sovjetski plesalci bodo izvajali Koreografsko suito na glasbo Aki-
< mova, ŠčeSrinove Kontraste, balet Etuda - slika skladatelja Rahmaninova. Pesnitev o Alfeju in Aretuzi Szyma-novskega, znam Mesečino D.bussyja in druge manjše baletne mojstrovine.
Koper
16.00	Smučanje
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.25	Otroški kotiček
20.00	Risrnke
20.15	TV D - Stičišče Dve rnnuti
20.30	Suzan j-e spala tu - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Narodna glasba
22.40	Trnova pot - TV nadalj.
Zagreb
17.45	Palčki nimajo pojma
18.25	Kronika občine Os:jek
18.45	Sptešna ljudska rbramba
21.05	Stalker, sovjetski film
ŠVICA
18.10	Program za mladino
18.50 Konj za deset funtov šter-lingov
20.40	Jutri grem v Nizzc
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.12 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; Otroci pojo. 14.30 Motivi z malega zaslona; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek;- 6.30 Rezervirano za. . .; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče;
18.00	Sodobni italijanski deželni dramatiki; 18,45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Prijetno popoldne; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.45 Poje zbor »I Crodaioli*; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.35 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Poje skupina Mandrili; 17.45 Radijski oder; 18.15 Orkester in zbor Brass Construc-tion; 19.00 Zbori v »večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Veselo v dobro jutro; 6.05 Jur tranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Objava sporeda; 13.00 Najava sporeda: 13.05 Domači pevci; 13.40 Male skladbe; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10 00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17,00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtin«; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.03 Zgodovina jazza; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.03 Patch»vork;
18.35	Glasbena oddaja; 20.30 Kultura in družba.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30.
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi;
9.05	Radijska priredba; 9.32 — 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio: 13.41 Glasba in ki no; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Neposreden prenos iz kavarne Greco; 19.50 Spazio X, glasba za vse okuse in vse sta rosti; 22.00 Nočni čas.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 144)0, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Jz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan:
8.30	Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični na potki; 10.05 Rezervirano za. , .;
11.05	Operne arije in monologi:
11.35	Znanr in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 18.00 Danes do 13; 13 30 Priporočajo »'am.. .: 14.05 V korak z mladimi;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio da nes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 So‘oč.ie 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Minute z ansamblom Jožetu Kam-pica; 20.00 Slovenska zemlja 'v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnapre) plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči rocun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
10. februarja 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT» Gradišče 10/li...nad., telefon 22207 Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'šir
DZS 61000 Ljubliana
Oglasi
1 st., viš 43 mm)
22.600 lir Finančni 800. legaini 700. osmrtnice 300 sožajia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali og asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri ogiasnem oddelku ali upravi iz vseh drugih dežel v Itaiijl pri SPI.
»	J-_ Čfan italijanske|j
•	)8zčasopisnih|j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov FIEG
0
RAZGOVOR S PREDSTAVNIKOM FMLN ERNESTOM L0PEZ0M
Boj za svobodo
V Salvadorju, najmanjši državi Srednje Amerike, pa tudi najgosteje naseljeni, (5 milijonov ljudi na 20.000 kv km) se že leta bije boj za svobodo, proti terorju salvadorske hunte. Časopisi o tem občasno poročajo, ob poročilih pa objavljajo, fotografije, posnetke trupel; vojaška hunta mori vsak dan, podpira jo krščanska demokracija, ves gospodarski kapital — zemlja, kajti kmetijstvo je skoraj edina salvadorska gospodarska dejavnost — pa je v rokah peščice mogočnih družin. Te družine so tudi lastnice elektrarn in imajo s tem v rokah tudi energetske vire, kar skratka pomeni, da so v Salvadorju edini pravi gospodar.
Pred dnevi se je mudil v Trstu Ernesto Lopez, predstavnik salvadorske FMLN (Frente Farabundo Marti de liberacion nacio-nal). organizacije, ki združuje upornike proti hunti. V študentskem domu se je srečal s tržaškimi študenti in govoril o boju salvadorskega ljudstva. Za PRIMORSKI DNEVNIK se je z njim pogovarjala Odinea Cupin.
Emesto. vaša skupina seznanja že osem mesecev italijansko javnost s tragedijo, ki se odigrava v vaši državi. Kaj želiš za naše bralce najprej povedati?
Za nas’ je važno predvsem to, da svetovno javnost pravilno obveščamo o tem, kaj se dogaja v naši državi, kjer dnevno ubijejo 50 ljudi in nikoli ne veš kdo od tvojih domačih, prijateljev, tovarišev bo žrtev terorja.
Seveda želimo ljudi seznaniti tudi s tem, kako je prišlo do vseljudskega odpora.
Nad 60 odst. salvadorskega ljudstva je kmetov; ob tem naj navedem, da je v rokah veleposestnikov 14 družin, 60 odst. najrodovit-nejše zemlje in kar 44 odst. celotne proizvodnje. Naj navedem nekaj imen; Mesa Ayau (p.vovarne), Sol Milet (banke), Melendez (e-lektrična energija), Quinonez (veliki uvozniki kmetijskih strojev), Regalado, Hill, Duenos (lastniki kavnih plantaž). V glavnem vsi živijo v ZDA od koder finansirajo vojaško hunto. Salvador je za vse is latifundiste, kot za mnoge A-meričane. le »vrt za hišo». V tem «vrtu* imajo ostali prebivalci bedne dohodke — poprečni mesečni dohodek je 10.000 lir. Salvadorski narod živi že 50 let v bedi, nevednosti in še danes imamo nad 50 odst. nepismenega prebivalstva.
Na 1.000 otrok umre že v prvem letu starosti več kot 40 otrok; to število se poveča pri otrocih do 5. leta starosti in tisti, ki preživijo so največkrat lačni in bolni.
Lahko si je predstavljati, da tako stanje ni moglo trajati v nedogled. Naš narod se je leta 1970 začel u-pirati s tem, da se je začel poli-ično in vojaško organizirali. Ok-ebra 1980 smo ustanovili FMLN, ki je za nas edini zakoniti predstavnik salvadorskega ljudstva in v imenu katerega govorim.
Pol stoletja diktature
Tvoj narod se je uprl že enkrat prej in to pred 50 leti. Bi povedal nekaj o takratnih dogodkih?
Kot sem že prej dejal, je naša diktatura stara že 50 let in je ena najbolj krutih diktatur, ki jih je kdaj poznala Južna Amerika, ne glede na to. kdo je bil na vladi. Svetovna kriza kapitalističnega sistema leta 1929 se je tragično o-dražala tudi pri nas. Nezaposlenost je narasla, beda je bila nepopisna, trpljenje veliko. Januarja 1932 se je narod uprl. Upe: je bil zadušen v krvi, saj je general Ma-rimiliano Hemandez Martinez dal v nekaj tednih pobiti nad 30.000 judi (njegova je »krščanska fraza*, da je bolje ubiti človeka kot mravljo, češ da človeka čaka vstajenje mravljo pa ne — pripomba uredništva). Od takrat torej pri nas vlada diktatura; diktatura, ki si je dala videz demokracije s tem, da je vsako peto leto sklicevala predsedniške volitve. Seveda vsi vemo, da so take volitv-e slutile samo temu, da je m- ’ vojaške diktature postajala vse večja.
Leta 1970 se je začelo razvijati vsesplošno ljudsko gibanje za pridobitev vseh tistih pravic, ki jih salvadorski narod ni bil nikoli deležen. Ljudje so končno odklonili volilne farse, potem ko so videli, la niti stranke v opoziciji, ki so se pred vsakimi volitvam’ združile v UNO (Union nacional de oposi-ion), niso bile kos nadmoči dik-atorjev.
Upanje
se je razblinilo
Oktobra leta 1979, ob državnem iriaru, »e je nam, ki živimo oddaljeni od dogajanj v Južni Ameriki vendarle zdelo, da ste končno lašli Izhod iz temnega obdobja dik-atur.
Vesel sem tega vprašanja, istočasno pa mi je žal, da nimam več časa na razpolago, da bi vse po-/edal o tem. Vsekakor bomo mi, d predstavljamo osvobodilno gi-oanjo v tujini, morali še veliko o tem govoriti tudi v zvezi z različnimi razlagami, 'ri jih slišimo v Evropi. Nai na kratko povem, da so «golpe» podpirale Združene države, ker so se zaradi velikega nasprotovanja Carlosu Humbertu Ro-meru, bale nove Nicarague. Nova »hunta*, ki , se je izkazala z veliko demagogijo in z nekaj obljubami, je k sodelovanju povabila tudi opozicijo tako so npr. so-'•ialdemokiati dobili nekaj važnejših ministrstev; celo komunist je sedel v ministrstvu za delo. Glavna strateška mesta pa so ostala v rokah demokristjanov in vojakov. Vsekakor je izgledalo, da se bo položaj izboljšal, tako da je
novo vlado priznala tudi Nicara-gua. Že po nekaj dneh pa je prišlo do nepričakovanega dogodka. Na ljudi, ki so manifestirali je «Guar-d a nacional* ob podpori fašističnih tolp, streljala. Upanje se je razblinilo.
Po vesteh, ki jih dobivamo in po tem kar si ti prej v svojem govoru povedal izgieda, da je vsa cerkev z vami. Kakšni so potem odnosi cerkve s krščansko demokracijo?
Da, salvadorska cerkev je imela in ima zelo važno vlogo pri demokratizaciji naše države. Plačala je in plačuje z življenji, če se tu spomnimo samo na primer ms gr. Rontera. Kar se tiče odnos cerkev - demokristjani pa je stanje sledeča: čeprav krščanska demokracija služi za kritje sedanji diktaturi, ki je ena najkrvoločnejših, ki jih ja Salvador kdaj poznal, že lim povedati, da sta ob vojakih o-stali le dve vidnejši osebnosti krščanske demokracije, ki sta Duar te in Gutierrez (ustanovitelja KD S). Večina vodilnih kadrov in baze se je pridružila < svobodilnemu gibanju. Iz tega lahko šklepete, da je cerkev S tistimi, ki sodelujejo v našem boju; združeni so v »Fronte nacicnal cristiano*.
Tistim, ki so ostali v vladi gre na žalost vsa podpora mednarodnega (temokrščanskega združenja. Treba pa je vsekakor povedati, da so vse države Evropske gospodarske skupnosti, razen Italije, odpoklicale svoje veleposlanike.
Kaže, da sodelujejo v osvobodilnem gibanju vsi sioji prebivalstva in vse politične stranke; kaj pa vojaščina, še Je Itdo nfl Vojakov pridružil vašemu boju?
Tudi med vojaki ’ so pošteni' in antifašistično usmerjeni ljudje. Mi smo se v naših pozivih in se še vedno obračamo tudi na vojake. Naj samo omenim polkovnika A-dolfa Majana, ki je izginil in potem izjavi' da se bo boril proti hunti; po 10. januarju, začetku masivne ofenzive FMLN, je veliko vojakov in oficirjev dezertiralo in se nam pridružilo; to pomeni, da je tudi v vojaških vrstah razkol.
ZDA so vedno podpirale hunto
Vsi ugotavljamo, da Reaganovo pr d.cdništvo prinaša zaskrbljenost in vznemirjenje; kaj pomeni Reaganova izvolitev za vas?
Vsi ameriški predsedniki od Ei-senhowerja do Carterja, so podpirali vojaško diktaturo. Nudili so jim pomoč v višini 17 milijard dolarjev. Veliko teh sredstev so u-porabili za urjenje salvadorskih vojaških oficirjev v ZDA in za u-stanovitev vojaških struktur v Salvadorju (podatki s katerimi razpolagamo prihajajo iz Inštituta za politično raziskave v Washingto-nu). Z Reaganom pa se veča možnost direktnega, masivnega vojaškega pusega, kot se je to že zgodilo v drugih južno-ameriških državah. Tak poseg pa bi zadobil mednarodni značaj. Govorili bi o novem Vietnamu. Če bi se to zgodilo, bi se mi borili do zadnjega človeka, za zmago nad imperializmom.
Solidarnost ne zadostuje
Kakšno podporo prejemate od zunaj?
Edina podpora, ki smo jo do sedaj prejeli od zahodnih držav je bila solidarnost. Seveda nas to ne more zadostiti. Obračamo se na vse narode, demokratične sile, napredne-demokratične stranko in države s prošnjo, da bi nas podpirali moralno, politično in materialno.
Kakšna je pomoč socialističnih držav?
Solidarnost, ki jo socialistične države nudijo vsem svetovnim osvobodilnim gibanjem. Materialno ali vojaško pa nas ne podpirajo, ker bi taka podpora bila povod za takojšnji ameriški vdor.
Iz časopisnih vesti smo Izvedeli, da se je ustanovila politi.'na-diplo-matska komisija. FMLN, ki Ima nalogo seznaniti vse vlade s stanjem v Salvador«; ti deluješ v Italiji. Kaj ste do sedaj dosegli?
Mi že 8 mesecev pozivamo napredne politične stranke in delavsko gibanje, naj nas podprejo. Do sedaj vidnejše podpore ni bilo o-ziroma prihaja z zamudo.
In zakaj, misliš, je tako?
Odgovor je preprost in zelo jasen: v Salvadoru je v vladi KD in demokristjani so v vlad: v Italiji. Seveda tudi trenutna zunanja in notranja italijanska politika ne omogoča nastopa, ki bi bil drugačen.
V NAIR0BIJU SE ZAVZEMAJO ZA UMIK SZ IZ AFGANISTANA
Kenija zahteva večjo vlogo Afrike pri reševanju mednarodnih vprašanj
Neuvrščeni naj poudarijo svojo neodvisnost od obeh supersil
Sončna elektrarna EGS
Dopisnik DELA ja Primorski dnevnik
NAIROBI — Izvolitev kenijskega zunanjega ministra dr. Roberta Ouka za podpredsednika ministrske konference neuvrščenih v Nevv Delhiju označujejo v Nairobiju kot priložnost, da bi Kenija na čelu skupine afriških držav v gibanju odigrala odločilno vlogo v razreševanju nekaterih najboij žgočih mednarodnih vprašanj, med njimi v prvi vrsti afganistanskega: to vprašanje je po kenijski oceni velikega pomena za prihodnjo usodo neuvrščanja.
Bolj neodvisno naravnane neuvrščene države, med njimi Kenija, bi zato morale doseči čvrsto soglas je med afriškimi delegacijami zastran afganistanskega vprašanja ter iransko - iraške vojne, piše današnji nairobijski «The Daiiy Nation*. in opozarja na to, da bi v primeru ko bi bila ta priložnost zapravljena lahko »prišlo do konca neuvrščenega gibanja kot življenjsko pomembne in dosledne sile v svetovnih zadevah*. V Nairobiju pozivajo zunanje ministre neuvrščenih držav, zbrane v New Delhiju, naj se zavzamejo za umik sovjetskih čet iz Afganistana.
Kenija je bila med tistimi afriškimi državami, ki so pred dobrim letom dni najodločneje obsodile sovjetsko intervencijo v Afganistanu in se odzvale Carterjevemu pozivu k bojkotu moskovskih olimpijskih iger. Toda kenijski predsednik Moi je med svojim lanskim obiskom v Washingtonu poudaril, dd Kenija ni ravnala tako pod ameriškim pritiskom. temveč iz načelnega nasprotovanja sleherni tuji intervenciji, zlasti pa še vmešavanju supersile v notranje zadeve neuvrščenih.
V Nairobiju so mnenja, da druge neuvrščene države niso zavzele dovolj odločnega stališča do Afganistana, četudi je šlo za primer vojaške intervencije neke supersile v deželi, ki je bila med ustanoviteljicami giban.jaj To je primer »najhujšega ogrožanja 'ozemeljske celovitosti neke neuvrščene države s strani supersile v vsej 20-letni zgo-dbvjrii neuvrščenega gibanja*, poudarja »The Daily Nation*.
Kot opozarjajo v Nairobiju, predstavljajo afriške države najmočnejšo regionalno skupino tako v koordinacijskem biroju kot v gibanju nasploh, zato bi morala črna celina prevzeti največ odgovornosti v odstranjevanju vpliva tistih držav, ki se zavzemajo za «naravno zavezništvo* z ZSSR, pri čemer v prvi vrsti navajajo Kubo, ki da »zlorab-lja oblast* na čelu gibanja.
Predsednik Moi je že pred časom izpričal, da želi odigrati izredno aktivno vlogo na čelu organizacije a-friške enotnosti, s svojimi lanskimi turnejami po svetu in z nedavnimi srečanji z voditelji sosednjih vzhod-noafriških držav. Pravkar pa so ob-
javili. da bo konec tega meseca odšel na petdnevni uradni obisk v Indijo, kar se nedvomno navezuje na kenijska prizadevanja po večjem poudarjanju svoje neuvrščene pozicije, glede na očitke, da je lanski sporazum z Washingtonom o vojaških olajšavah za ameriške vojne ladje in letala v kenijski luki Mombasi in na dveh letališčih v notranjosti ogrozil neuvrščenost in neodvisnost dežele.
Kenija je v zadnjem času nekajkrat izpričala, da je ta sporazum ne ovira v izražanju svoje neodvisne zunanje politike. Tako je pred dnevi ostro reagirala na sporočilo Pentagona, da namerava prodati Somaliji. v skladu z avgusta lani sklenjenim sporazumom med Washing-tonorn in Mogadišom o vojaških o-lajšavah v luki Berberi, protiletalske topove in radarske naprave za zračno obrambo v vrednosti 42 milijonov dolarjev. V Nairobiju so že pred tem večkrat pozvali (Vashing-ton, naj ne oskrbuje Somalije z vojaško opremo, ker se le-ta vse doslej ni odpovedala svojim ozemelj-
skim zahtevam tako do Etiopije kot do kenijske severozahodne pokrajine.
Prav zavoljo negotovosti, ki jo prinaša s sabo očitno povečani interes nove Reaganove administracije za Somalijo, je Kenijo spodbudil, da je sprožila široko diplomatsko ofenzivo v več smereh, ki bi ji naj omogočila, da se izkoplje iz poprejšnje izoliranosti in utrdi svojo neodvisnost.
V Nairobiju so minule dni pozorno spremljali priprave na ministrsko konferenco v Nevv Delhiju, zlasti še obravnavanje kriznih. vprašanj, kot so Afganistan, Kampučija, iransko - iraška vojna. Bližnji vzhod. Indijski ocean in druga. Pri tem so opozorili, da se zdijo navzkrižja, ki so od nekdaj vladala med neuvrščenimi, dosti izrazitejša kot kdajkoli poprej v zgodovini gibanja, zato je toliko večja odgovornost »neodvisno naravnanih* članic, da ubranijo dosledna načela gibanja in preprečijo vmešavanja supersil.
TIT DOBERŠEK
Na jugovzhodnih pobočjih Etne, nedaleč od Adrana, je na Siciliji zrasla sončna elektrarna, ki jo je so.i-nancirala Evropska gospodarska skupnost In stane 14 milijonov dolarjev. 182 zrcal usmerja sončne žarke proti absorbicijskemu stolpu, ki proizvaja 1 megavati električne energije	(Telefoto AP)

PO TRAGEDIJI NA ATENSKEM IGRIŠČU KARAISKAKI
V GRČIJI PROGLASILI ŽALOVANJE ZA 19 NA VIJAČI 0LIMPIAK0SA
Umrli so zaradi prerivanja irt zadušitve - Nad sto ranjenih
ATENE — Grški športniki bodo cel teden žalovali za 19 mladeniči, ki so v nedeljo popoldne izgubili življenje na atenskem nogometnem igrišču «Karaiskaki* po končani tekmi med Olimpiakosom in ekipo AEK. Pretirana evforija zaradi visoke zmage (pirejski Olimpiakos je namreč premagal nasprotnike kar s 6:0) je bil glavni razlog, da je prišlbjired eriiMi cxf železnih vhodnih vrat do dramatične nesreče, ki je zahtevala vsaj 19 smrtnih žrtev in nad sto ranjenih, od katerih jfe še nekaj v smrtni nevarnosti.
Po končani tekmi, ko je sodnik že odžvižgal konec srečanja, so se navijači Oliampiakosa v gneči zapodili proti vsem vhodom, da bi čimprej po mestnih ulicah proslavljali zmago svoje ekipe. Vsa vhodna vrata so bila na stežaj odprta, razen e-nih, pred katerimi je prišlo tudi do krvave nesreče. Množica navijačev je silila iz nogometnega igrišča, ni pa opazila, da paznik ni še odprl vrat. Navijači so se med sabo prerivali, v splošni gneči pa je — vsaj tako izhaja iz prve preiskave, ki so jo uvedle državne oblasti — nekemu mladeniču spodrsnilo na najlonski vrečki. Zaradi zaprtih vrat in zaradi mladeničevega padca je
’ i: Vf%
f '
lg§ii§y

prišlo do prerekanja in lažjega pretepa, istočasno pa je množica, ne vedoč kaj se dogaja nekaj metrov pred njo, porivala z vso silo proti vhodu.
Od tu torej tragedija: 19 mladeničev, v glavnem med 14. in 20. letom starosti, je v prerivanju umrlo zaradi zadušitve, nad sto ranjencev pa so prepeljali v atensko bolnišnico, kjer jih zdravijo predvsem zaradi zlomov na rokah in nogah.
Na kraj nesreče SO poteg policije in zdravnikov prišli tud! predstavniki državnih oblasti, na čelu katerih je bil grški ministrski predsednik Rallis, da bi se osebno prepričali o razsežnostih strahovite nesreče, ki ji do danes v Grčiji ni bilo primera.
0 delovanju komisije l*za izvajanje videmskega sporazuma
LJUBLJANA - Komisija pri slovenskem izvršnem svetu za zunanjepolitična vprašanja je obravnavala sodelovanje Jugoslavije in Slovenije z vzhodnoevropskimi državami, ki so pomemben partner v gospodarskem, znanstveno - tehničnem in kulturnem sodelovanju.
Opozorili so, da se bo morala Slovenija v prihodnje bolj zavzemati za višje oblike gospodarskega sodelovanja in da bo to sodelovanje treba obravnavati bolj celovito in dolgoročno.
Na seji so govorili tudi o sodelovanju med Slovenijo in avstrijsko Koroško ter obravnavali poročilo o 24. zasedanju stalne jugoslovansko -italijanske komisije za izvajanje določil videmskega sporazuma.
Izrazili so prepričanje, da bo izpopolnjeno besedilo tega sporazuma, ki je zdaj v pripravi, v večji meri izrazilo duh osimskih sporazumov in prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, (jp)
NA KONGRESU UCD
Pirova zmaga Adolfa Suareza
PALMA DE MALLORCA - Z ne-dokončno zmago pristašev bivšega premiera Suareza se je včeraj dopoldne končal drugi kongres vladajoče španske Unije demokratičnega centra (UCD).
Za novega predsednika UCD so izvolili dosedanjega obrambnega ministra Augustina Rodrigueza Šaha guna, Rafaela Calva Ortego po-
trdili v funkciji generalnega sekretarja stranke, za častnega predsfed-nika pa soglasno imenovali Adolfa Suareza. ki je tudi ohranil premoč v stranki.
Večini v UCD je za sedaj uspelo omejiti vlogo -'-.pomikov*, ali kot se sami imenujejo: »sektor kritikov*, saj imajo le 7 članov V vodstvu stranke, medtem ko jih imajo «sua-rezovci* kar 30. Razmerje v vodstvu pa ne odraža resničnega stanja v stranki, kjer iriiajo »uporniki* vsaj eno tretjino volivcev, v parlamentu pa kar 70 poslancev na 165.
UCD je torej vsaj za silo simbolično utrdila svojo enotnost. Samo v enem primeru pa so bili delegati soglasni in sicer, v podpori kandidature Leopolda Calva Sotela za novega španskega premiera. Po vsem sodeč bo kralj Juan Carlos prav Sotelu poveril mandat za sestavo nove vlade.
BELFAST — Neznanca, baje pripadnika irske osvobodilne armade, sta predsinočnjim umorila člana severnoirskih prostovoljnih policijskih, oddelkov, medtem ko je zapiral svojo slaščičarno.
V SOBOTO V PORTOROŽU
Slovenski novinarji o navtičnem turizmu
Razvoj turističnih pristanišč osrednja tema razprave
PORTOROŽ — Jugoslovansko morje z več kot 6 tisoč kilometri razčlenjene obale, z neštetimi zalivčki, prti in čistim morjem, s 725 otoki postaja vse bolj zanimivo za vse, ki se ukvarjajo z navtičnim turizmom. Le-ta pa doživlja v svetu pravo eksplozijo. Tudi težave z energijo in z nenehnimi podražitvami nafte, kot kaže, ne ogrožajo želja prebivalcev' velikega dela sodobnega sveta, da bi namreč imeli ob morju zasidran čolniček, jadrnico, jahto ali pa že kar motorno ladjico. Čoln ga popelje na zeleno-modre širjave obdane z galebi in zdravimi kisikovimi ioni. Z njimi zbeži vpijajočemu ritmu modernega življenjskega tempa, zbeži tistemu, kar ga do neke mere omejuje in u-tesnjuje, na morju pa se prelevi v povsem drugega človeka, v avanturista in dobi občutek, da je neskončno svoboden. To potrjuje tudi podatek. da povpraševanje po navtičnem turizmu raste iz leta v leto z 18 odstotki. Jugoslovanski turistični delavci, so obenem tudi nekoliko osupli nad statističnimi podatki, ki trdijo, da navtični turist porabi 3 in pol krat več kot gost v najbolj luksus-nem-hotelu. Ob jugoslovanski oba-
li pluje poleti okoli 20 tisoč plovil, ob vsej obali in na otokih pa je 290 pristanišč, ki so popolnoma ali delno dograjene in pripravljene za sprejem jaht. Povsod imajo težave s prevelikim povpraševanjem po stalnih privezih ali po preštorih za prezimovanje. Takih pristanišč za jahte, kjer ne bi na stalni privez čakala ae dolga vrsta lastnikov plovil, že nekaj let ni več. Kaj torej Storiti; da ‘bi glede na vse možnosti omogočili še večji razmah navtičnega turizma v Jugoslaviji.
To je bilo osrednja vprašanje letošnjega prvega srečanja turističnih
iiimiimaaiiiiiiiiniitiiiiiiiiititiiiiiiiiMfitiiiiiitniimuMftummtmiMiitiiiiiiiiimtiiiiiHiiiiiMiiiimiiiiiMiii
V NEDEU0 V SVEČAH NA KOROŠKEM
Spominska svečanost ob partizanskem grobu
JanezWutte-Luc izrazil ogorčenje zaradi apnsti-
I* -V	If
tve sina in hčerke bivšega gaulaiterja Rainerja
-CELOVEC — Na vsakoletni spominski svečanosti ob partizanskem grobu na pokopališču v Svečah v Rožu, ki jo prireja Zveza koroških partizanov, letos prvič ni bilo dol goletnega predsednika ZKP Karla Prusnika - Gašperja, ki je umrl lanske pomladi. Svečanost je bila posvečena narodnemu heroju Matiil Verdniku — Tomažu, ki je skupaj z drugimi borci pokopan na sve-škem pokopališču, pa tudi vsem drugim mladim borcem, ki počivajo na štiridesetih pokopališčih širom po Koroški in so dali svoja živ-ljen.ia za osvoboditev Avstrije m Jugoslavije izpod nacističnega jarma, kot je v svojem govoru pod-
Ranjenci v atenski bolnišnici po nedeljski tragediji (Telefoto AP)
«llllimilllllHlllllllllllllllll«ni»IH>IHtllMMIIIimilllllllMIIIIIIIMIIIIIIItlMIIIUIH«ltlllllllllllllllllliniltlll»IUIII«IIIIMIIIIIIMIIIIIII>lllllll«l..
TASS ponovno obtožuje CIA ugrabitve Alda Mora
MOSKVA — Sovjetska tiskovna a gencija TASS je Včeraj ponovno zavrnila obtožbe, da Sovjetska zveza podpira in usmerja mednarodni terorizem. V daljšem komentarju je še enkrat obtožila ameriško obveščevalno službo, da je zrežirala u-grabitev in umor italijanskega de-mokristjanskega voditelja Alda Mora Za potrditev teh tez citira izjavo Giovannija Mora, sina Alda Mora, pred parlamentarno komisijo, ki je raziskovala ozadje ugrabitve in umora. »Pomembna ameriška politična osebnost je opozorila njegovega očeta med njegovim zadnjim o-biskom v ZDA na nevarnsot, ki mu grozi in mu je svetovala na; zapusti politiko, ali pa naj spremeni usme-
ritev, ki ni ustrezala Washingtonu,» piše TASS. «Aldo Moro se ni držal tega nasveta, posledice so znane.* Predsednik krščanske demokracije se je namreč zavzemal za sodelovanje z italijansko komunistično partijo in to naj bi ga pogubilo.
Sovjetska tiskovna agencija se ne omejuje na ugrabitev Alda Mora in našteva še vrsto nasilnih dejanj v sedemdesetih letih, pri katerih n..j bi CIA igrala najpomembnejšo vlogo. CIA naj bi namreč večkrat posredovala v notranje zadeve e-vropskih držav.
, SZ meni, da je ameriška obveščevalna služba- vpletena , tudi v umor španskega ministrskega predsednika Carrera Blanca leta 1973. Odgo-
vornost za atentat je sicer prevzela baskovska separatistična organizacija ETA, kar pa naj bi bila le fasada. Moskovska tiskovna agencija posreduje pričevanje bivšega a-genta španske obveščevalne službe Luisa Gonzalesa, Mate. Ta pravi, da so Carrera Blanca, ubili, ker se je upiral poskusom, da bi Španijo vključili v NATO in ni slepo poslušal navo<jil, ki so prihajala z onkraj oceana.
«Pred smrtjo se je Carrero Blanco sestal v Madridu s takratnim a-meriškim državnim sekretarjem flenryjem Kissingerjem, ki je obiskal Španijo. To srečanje,* trdi TA SS. «je bilo .odločilno'za španskega premiera.*
CIA naj bi podprla leta, 1975 poskus državnega udara na Portugalskem, ki ga je vodil general Antonio Spinola.
Agenti ameriške tajne službe, trdi .TASS, »so naščuvali grško vojaško hunto naj pobije študente, ki so zasedli politehnična fakulteto v Atenah.* CIA naj bi tudi zrežirala Odstranitev voditelja grške vojaške hunte Papadopulosa, ki je prepovedal ameriškim vojaškim letalom u-porabo grškega zračnega prostora med izraelsko - arabsko .vojno Na oblast naj bi privedla Ioannidesa,* ki je bil bolj naklonjen ZDA in se ga je poskušala poslužiti za državni udar na Cipru ter za odstranitev Makariosa.
črtal predsednik- ZKP Janez Wutte — Luc.
»fJaši nasprotniki še danes no čejo verjeti, da je partizanska borba veljala tudi njim, ker brez partizanske borbe proti zločinskemu fašizmu danes ne bi bilo samostojne in demokratične Avstrije*, je dejal Janez Wutte. Izrazil je tudi ogorčenje koroških partizanov nad izidom procesa proti sinu in hčerki bivšega koroškega gauleiter.ia Rainerja, kar je spet pokazalo, kot je dejal Luc, da je na Koroškem možno nekaznovano oživljati nacistično miselnost.
Svečanost, ki so se je udeležili bivši borci z obeh strani meje in številni drugi, med njimi Jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Na beržnik, je pozdravil tudi zastop nik mladine z Jesenic Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Zveza koroških partizanov in borčevske organizacije z Jesenic, iz Kranja in Radovljice pa so na partizanski grob položili vence.
(Sindok)
Gozdni požari tudi v Karniji
VIDEM — Daljše sušno obdobje, ki je prizadelo skoraj vso severno Italijo, ni prizaneslo niti Furlaniji -Julijski krajini. Od sobote in nedelje divjata v Karniji dva obsežna gozdna požara med Somplagom in Alessorr. in blizu Trasaghisa Gasilcem ju je uspelo omejiti šele včeraj popoldne, dokončno (»a ju bo poga sil dež, ki ga za danes napoveduje jo meteorologi.
Na današnji dan
1502 — Portugalski pomorščak Vasco Da Gama je odpotoval iz Lizbone na drugo potovanje v Indijo. Pet let prej je odkril pot za Indijo okoli Rta Dobre nade.
1755 —■ Umrl je Charles Louis Montesquieu, francoski filozof, ki se je med drugim ukvarjal z vprašan tem povezave med naravnimi in družbenimi pojavi.
1837 — V Petrogradu je zaradi poškodb, ki jih je zadcbil v dvoboju z nekim francoskim pustolovcem, umrl ruski pesnik Alenksander Sergejevič Puškin, eden največjih ruskih in svetovnih pesnikov.
1898 — Redil se je nemški književnik in antifašist Ber-tolt Brecht.
1923 — Umrl je nemšk' fizik Wi|!te'm Konrad Rrentgen, ki je leta '.885 odkril tako imenovane rentgenske žarke, zaradi česar je leta-1901 bil nagrajen z Nobelovo nagrado,
10'7 — S nari.ško mirovno pogodbo so Stevenvi in Hrvatski vrnili Zadar. Istro. Cres. Lo-'šini in T astovn Obenem je bila dptečena ustanovitev STO. medtem ko .je Gorica prišla pod Italijo.
novinartev S'ovenite, ki so se sestali včerai v portoroškem hotelu M-tropil. Na svoj sestanek so .povabili tildi vse vidirjše turistične delavce obalrr-kraške regij*- in nekatere dn-ž^-n-p-litten” delavce. Slovenski novinarji so najproj ugotovil. da bi za uspešno snremljan;® nevtičrrpa turizma kazric ustanoviti pods-kejio turističnih novinarjev za vprašanj? navtičnega turizma, v katero nai bi se povezali tudi ostali jugoslovanski novinarji, ki jih to področje zanima. Zvedeli so tudi, da je trenutno v Jugoslaviji število sodobno opremljen h marin, opremljarih z luškimi dvigali in * vsemi potrebnimi lušk mi storitvam* in z drugo opremo, pravzaprav manjše, Take marine so samo v Izo'i, Portorožu, Poreču, Verulji P1* Pulju, v Punatu na Krku, Malem Lošinju, Zadru, Belini, Murterju in Dubrovniku, ki imajo skuprv'. te 146® privezov. Že do leta 1985 pa naj bi jih dogradili še 3600. Samo ob slovenski oba'i namreč načrtujejo do konca srednjeročneg- obdobja poleg obstoječih 350 v Portorožu in Izoli, zgraditi še več kot tisoč privezov. Zvezni izvršni svet bo na svojem prvem zasedanju obravnavaj tudi sveženj predpisov, ki naj bi urejevali in dovoljeval' tujim jahtam nemoteno prebivanje in plutja ob jugoslovanskem delu Jadranska obale,
BORIS ŠULIGOJ