Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 24. V Ljubljani, dne 12. junija 1897. Letnik * ,,Slovenski Iilst“ izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista11 v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani. Na delo! Ko je pred leti prešla uprava mestne občine ljubljanske iz nemških rok v slovenske, tedaj je vsako slovensko srce vstrepetalo ve selja, češ zdaj po tolikoletni hudi borbi je prišel čas pravega narodnega in gospodarskega dela v beli Ljubljani. A varali smo se, prišlo je drugače. Na narodnem polju smo napredovali manj, kakor bi bili pri danih razmerah in mogoči organizaciji lahko napredovali, na gospodarskem polju pa skoraj čisto nič ne. Kar se je v Ljubljani zvršilo, je ustanovitev mestne hranilnice, vodovod in višja dekliška šola, in še to je delo jednega jedinega moža, sedanjega župana Ivana Hribarja. Zadnji čas pa se je narodno navdušenje in s tem združeno ono čisto nesebično rodoljubje, ki nas je vodilo v bojih od zmage do zmage, ohladilo do opasne stopinje. Politična organizacija se. je razkrojila in narodno gospodarsko delo je popolnoma prenehalo. Da je tako prišlo, krivi so politični grehi in napake naših prvakov iz obeh taborov. Znano je, da sta bili sedanji dve kranjski stranki pred nekoliko leti še jedno politično telo. Kdor je stal nekoliko bliže našim prvakom, ve, da se pri ločitvi ni šlo toliko za načela, temveč le bolj za osebno slavo nekaternikov in le zaradi teh se je morala naša jedinstvena narodna organizacija raztrgati in so se začela iskati načelna nasprotstva v velik kvar narodnemu gospodarstvu, slovenski misli in verskemu čutu. Pa tudi ta prepir bi se prenašal, in bi zna-biti rodil kaj dobrega, da je opozicija med strankama stvarna, zlasti ko bi v narodnem in gospodarskem delu stranki tekmovali. A tekmovanje se je preneslo v osebni boj. Koliko blata je nakopičil po svojih predalih zoper posamezne osebe zadnja 3 leta »Slovenski Narod“! Nič se ne ozira na to, da dela narodni stvari s tem neizmeren kvar. Ta list, ki živi ob milosti dr. Tavčarja, uprizarja vedno, in posebno še za časa volilnih bojev, tako nečuveno »farško gonjo“ in ubija „gospodi" nadležne osebe na tako nizek način, da je za slovensko časnikarstvo prava sramota. Tako nizko še niso padli časniki drugih narodov. Da se »Slovenec", glasilo nasprotne stranke, tudi ni držal vedno v mejah časnikarske dopustnosti, je istina, ah vender se ni nikdar ponižal do takega blata, kakor »Slov. Narod11. Da je kruto in krivično prijel zaslužnega celovškega rodoljuba Legata, tega si ne izbriše nikdar iz svojih analov. Nadalje je tudi njegovo časnikarsko delovanje bilo večkrat urejeno po ozkih strankarskih interesih ne glede na celokupno slovensko stvar. Oglejmo si sedaj še gospodarsko delo naših razdvojenih prvakov v deželni zbornici, in drugih kranjskih javnih zastopih in med narodom. V deželni zbornici pred zadnjimi deželno-zborskimi volitvami so drug proti drugemu spletkarili in pri teh spletkah klicali Nemce na pomoč. Tako je po milosti Nemcev prišel na glavarjevo mesto Detela in za njim v deželni odbor dr. Papež. Katoliško-narodna stranka je bila sicer toliko previdna, da se je z Nemci vezala le za slučaje, narodna stranka pa, ki je očitala ta greh nasprotni stranki, padla je v ravno tisto napako in še bolj v živo, kajti po novih deželno-zborskih volitvah sklenil se je po vplivu dr. Tavčarja trajen pakt, ki daje Nemcem več kot preveč vpliva na škodo Slovencem in grozno pohujšanje narodu. Naj večja ironija na vsem tem pa je to, da je oče te slovenskonemške zveze absolutni narodnjak, pravaš in svojedobni izdajatelj »Slovana" — dr. Tavčar. Ako se slovenski prvaki obeh strank tako zaporedoma udajajo sirenskim glasovom nemških veleposestnikov, ki reprezentujejo jedro nemškega življa na Kranjskem, potem ni čudo, da ne vlada na Kranjskem niti dr. Tavčar niti Povše in drugovi, temveč — nemški kapital, na čelu mu slovenski odpadnik baron Schwegel. Pa recimo, da je ta zveza z Nemci rodila saj na gospodarskem polju dobre posledice, in da smo po pojavu političnega razpora vsaj na gospodarskem polju napredovali. Ozrimo se na katoliško-narodno stranko! Katoliško-narodna stranka je na deželi ustanovila precejšno število Rajfajznovih posojilnic in pospešuje ustanovo gospodarskih zadrug. Tudi organizacijo delavstva proti socijalni demokraciji je pospeševala. To delo je hvale vredno, samo to je obžalovanja vredno, da stavi te zavode nekako v strankarsko Jlužbo in ovira osredotočenje vseh slovenskih Aenamih zavodov v jedno gospodarsko telo. To bi bilo mogoče, da se gospoda ne drži tako krčevito svojega separatizma. Nadalje konstatujemo z obžalovanjem, da slovenski duhovniki še sedaj nosijo denar v kranjsko hranilnico, v ono hranilnico, iz katere zajema kranjsko nemškutarstvo vso svojo živ-ljensko moč. Gospodarsko delo »narodne stranke" od Časa razpora pa je popolnoma ničevo. Ne zahtevamo, da bi narodna stranka delovala po deželi, na kmetih, ker tu ji je katoliško-narodna stranka spodjedla tla, a to smemo zahtevati po vsi pravici, da dela na zboljšanje gospodarskih razmer slovenskega ljudstva po mestih, katera so večinoma v rokah njenih pristašev. — In kako hvaležno polje je tu! Vsa industrija, ves veliki obrt po mestih je do malih izjem v tujih rokah. Kako se emancipujmo tujega kapitala, so nam vzgled Čehi. Ti so si ustanovili svoja delniška društva, ki snujejo tovarne za pivo in vsakovrstna druga industrijska podjetja, katera vsa uspevajo in množe narodno premoženje. Našim gospodom pa je menda obzorje omejeno le na čitalniško kavarno, da ne poskusijo Slovencem osnovati kakšne slovenske pivovarne na delnice. Toda pač! Snovali so slovensko stav-binsko društvo za Ljubljano, a skesali so se že na sredi pota. Zakaj, zlodej si ga vedi, a vender si želimo pojasnila. Tudi zidarsko šolo so menda snovali svoj čas, katera bi služila Slovencem, da se izurijo v zidanju, da ne bi Italijani, katerih bratje tako kruto zatirajo Slovence na Primorskem, odnašali leto za letom slovenski denar v deželo polente. Že nekako v tir je bila prišla ta zadeva zidarske šole, a stvar je dobil v roke neki gospod in — zaspala je! Tako se pri nas dela gospodarska politika! Da bi se nekdaj cvetoče rokovičarstvo v Ljubljani zopet oživilo, da bi se slovenski obrtni stan gospodarski organizoval v tehničnem napredku podučil in se mu z denarnimi sredstvi pomagalo, da si omisli motorje za boljše izvr- ševanje dela itd., o tem se gospodujoči gospodi ne sanja, menda ker ne stoji v aktih zapisano. Toda kdor hoče narod politično voditi, mora za njega napredek in blagostanje skrbeti. Pa kaj vse zahtevamo od političnega vodstva, ko še v malenkostnih zadevah kaže, da mu je blagor malega moža deveta briga. Pri volitvah pač love vsakega črevljarja in krojača, drugače pa ga prezirajo dosledno; diši jim preveč po smoli in vosku. Zato bi navedli lahko nebroj vzgledov, a navajamo samo jednega. Ko se je zidal »Narodni dom" oddalo se je delo, razun zidarskega, skoraj brez izjeme nemškim podjetnikom. Ko je bil »Narodni dom" dozidan, iskali so zopet nemškega gostilničarja, kateri se jim je pa zadnji hip skesal. Razume se samo ob sebi, da so to hišo zopet otvarjali, ne da bi bil zastopan mali obrtnik in mali meščan, to so namreč tisti sloji, ki so v dolgoletni borbi proti nemškutarstvu v Ljubljani stali v prvih vrstah. Zato pa je »Narodni dom" grozno prazen, le v gornji kavarni goje »višjo narodno zabavo", dru-godi pa imajo pajki svoj narodni ples. — Žalostno, ali umevno! Slovenski rodoljubi v Celju in Gorici podpirajo dosledno narodno obrt in trgovino, v Ljubljani pa podiramo, kar zidajo Slovenci ob mejah, podiramo drug drugemu in smo še tako najivni, da se ne delamo krivih, ako propadamo. Da bi se delavski interesi spravili v sklad z interesi drugih stanov, o tem gospoda zvrše-valnega odbora ni nikdar premišljala. Nasprotno ! Ko se je iz delavstva samega pojavil odpor proti razdirajočemu ruvanju socijalne demokracije in so pod imenom krščanskih soci-jalcev slovensko in socijalno misleči možje pričeli pozitivno delati za zboljšanje bednega polo-ženja četrtega stanu, tedaj se je našel »Slov. Narod," glasilo »narodne stranke", ki je padel za hrbet trezno mislečemu delavstvu in ostal v tem dosleden do današnjega dne. To so resultati kranjskega prepira. Pri medsebojnem pretepanju trpi narod neizmerno škodo, ker stranki, tako katoliško-narodna, kakor zlasti narodna stranka, zasledujeta v prvi vrsti le strankarske interese in je nadrobno narodno delo potisnjeno povse v stran. Rodoljubi iz obeh strank, ki niso naravnost zapleteni pri tej borbi, izprevidevajo, da je ta neplodna kranjska vojska na veliko gmotno škodo narodu. Narod sam zahteva narodnega in gospodarskega dela, katero delo pa zavira nenaravna poroka, katero je na tihem sklenil prvak Tavčar z nemškutarijo. Narod ni te poroke nikdar odobril in padla bode prej ali pozneje. Naše geslo bodi: Združenje vseh Slovencev pri narodnem in gospodarskem delu! Tu je prostora za vse, ki so res vneti za blagor ljudstva; posvetno in duhovsko razumništvo, obrtnik, delavec in kmet, vsi imajo prostora za složno delo k vseslovenskemu napredku. Kdor pa ščuje stan zoper stan in greši zoper slovensko misel tako daleč, da zoper brata Slovenca išče pomoči pri smrtnem sovražniku slovenskega jezika — tega je postaviti pred vrata! Rojaki! združimo se na delo in, ako ni drugače, treba tudi preko preširnih glav. političnih prvakov iz obeh prepirajočih se taborov, Narodnost in socijalna demokracija. Socijalni demokratje vsprejeli so v svoj program, da hočejo biti mednarodni. Po svojih shodih povdarjajo vedno in vedno, da se ne vmešavajo v narodnostna vprašanja; ker se jim ta vprašanja zdijo neumestna in nepotrebna. S kratka: socijalni demokratje hočejo veljati kot absolutno mednarodna stranka. Marks, ustanovitelj sedanje socijalne demokracije, zapisal je v svoj oklic tudi te-le besede: »Proletarci vsega sveta združite se“! S tem je hotel Marks vzbuditi delavce vseh narodov, ter jih pridobiti, brez razlike narodnosti za svoje ideale. V tem smislu je socijalna demokracija postala mednarodna gospodarska stranka. Na dunajskem shodu socijalnih demokratov je prečital zadnjo nedeljo Kristan iz Ljubljane izjavo jugoslovanskih zastopnikov, da se pridružijo mednarodni socijalni demokraciji. Ali je pa socijalna demokracija v narodnostnih vprašanjih kakoršne imamo v Avstriji, tudi mednarodna, to pa je drugo vprašanje, s katerim se hočemo tu pečati. Socijalnodemokratična stranka je politična stranka; kot taka mora, ako hoče varovati svoja temeljna načela, zastopati odločno mednarodno stališče. Toda tega v socijalni demokraciji ne opazujemo. Ko se je svojedobno pričelo tudi med Slovenci socijalistično gibanje, katero so zanesli večinoma nemški rokodelci, postavilo se je to gibanje odločno na nemško stališče. Govorilo se je v tej druščini nemški, popevali so, dasi jih je bilo zelo malo — nemške pesmi, s kratka: bili so nekaki nemški »turnarji11 v drugi podobi. V Ljubljani so socijalni demokratje napravljali svoje shode in večje veselice v »mednarodni" nemški kazini. Ta nemški ali bolje, nemškutarski značaj ohranila si je socijalna demokracija pri nas do današnjega dne. V „interesu" mednarodnosti imajo ti ljudje v svojih društvih nemško uradovanje, vabila za razne shode so nemška, referati o društvenem delovanju so nemški, predavanja so po večini nemška, naročajo si po večini nemške časopise in tudi, kolikor je pri nas v resnici socijalnih demokratov, govorijo med seboj „mednarodni“ nemški jezik. Iz tega se jasno zrcali, da socijalna demokracija glede jezika ni tako strogo mednarodna, kakor to zatrjuje. Ko bi bila mednarodna, potem bi jej morala pri nas veljati slovenščina kot notranji poslovni jezik. Tako pa služi socijalni demokraciji slovenščina samo za agitacijsko sredstvo, kot nekako orodje, s katerim hoče zasejati med naš narod svoje krive in kvarljive nazore. Narodni čut je takorekoč prirojen vsakemu človeku. Dasi se vsakdo ne zaVeda svoje narodnosti tako, kakor bi bilo želeti, vender čuti vsakdo v svojem srcu posebno živo nagnjenje do tistega jezika, katerega ga je učila mati. To vedo povedati zlasti oni, ki so živeli v daljnih, tujih krajih. Takrat, ko je človek oddaljen od svojcev, tudi veliko bolj čuti ono narodno privlačno silo, katero nam daje materna govorica. Vsakdo, ki skuša zadušiti ta naravni čut v človekovi duši, je nekak narodni škodovalec — narodni razbojnik, ker odtujuje s tem sinove istega naroda od njihovega debla. Socijalna demokracija je tak » narodni razbojnik ki skuša zasejati med slovensko delavstvo mlačnost do vere in naroda. Da je temu tako, prepriča se lahko vsakdo, ki se hoče potruditi katerikrat med socijalnodemokratično misleče delavce. Ako začne takemu delavcu kdo kaj govoriti o narodnosti, ima takoj odgovor: „Kaj me narodnost briga, jaz hočem samo bolje živeti". Takih vzgledov se v Ljubljani dobi dovolj med delavci, ki so bili svojedobno pošteni Slovenci. Jasno je torej, da socijalna demokracija odtujuje pri nas in tudi drugod ljudstvo od narodnosti in da delavsko ljudstvo napaja in slepi z mednarodnostjo, za katero se skriva grdo nemškutarstvo. Dokazov za resnico naših trditev nam pa najjasneje podaja kratka doba zasedanja državnega zbora. Češki socijalni demokratje so se najodločneje izrekli (seveda na povelje nemških Židov) proti češkemu državnemu pravu. Kje se zrcali v tem slučaju iz socijalne demokracije »mednarodnost11 ? Ali je mednarodno, iz- reči se proti pravicam posamnih dežel in narodov ? Ali se ne kaže v tem jasno namen nemško-izraelskega liberalizma, ki hoče absolutno gospodovati v Avstriji nad drugimi narodi ? Gotovo! To se je od strani socijalnih demokratov kazalo med zasedanjem državnega zbora. Ko je pričela nemško nacijonalna stranka parlament in vse naše ustavno življenje ponižujočo in uničujočo divjo obstrukcijo radi pravične vladine jezikovne naredbe, pridružili so se kričačem tudi socijalni demokratje. Z nemškimi kričači & la Wolt, Schonerer, Pergelt i dr. pobijali so mednarodni ukrep vlade, tudi socijalni demokratje. Jezikovna naredba je nekak čin pravičnosti in jednakopravnosti, katerega mora podpirati vsakdo, ki želi, da zavlada v naši državi vender enkrat narodnostna pravičnost in poneha narodnostni boj. Toda socijalni demokratje, ki so poprej toliko zabavljali o nezmožnosti parlamenta glede socijalnih preosnov, so sedaj, ko bi se bilo dalo v resnici lahko veliko doseči za delavske stanove, pomagali ovirati plodonosno delovanje državnega zbora, ter so raje ropotali in podpirali nemške nacijonalce, kakor da bi vstopili za pravično mednarodno jezikovno naredbo. S tem postopanjem so socijalni demokratje javno in jasno dovolj pokazali, v koliko da so mednarodni. Pokazali so, da jim ni do mednarodnosti, pač pa odločno do nadvlade nemštva v Avstriji. Pokazali so pa tudi, da jim je ljubše, ustavljati se činu pravičnosti, kakor pa delovati za koristi delavcev. Smešno je čitati večino so-cijalnodemokratičnih interpelacij, v katerih isti izražajo svojo nevoljo nad kakim državnim pravdnikom radi konfiskacije kake umazane brošure. Ako zaprejo kakega agitatorja, ki noče poznati zakcjna, takoj so tukaj z interpelacijo, in da ima dotičnik v ječi pretrdo ležišče itd. Toda revežev — delavcev, ki imajo v svoji večni ječi poleg težkega dela morda še veliko trja ležišča, teh državnozborska socijalna demokracija ni videla. Zato pa tudi delavci čimdalje bolj uvidevajo, da jih ta stranka, katero vodi edino židovska sebičnost, ne more rešiti kapitalističnega suženjstva. Socijalna demokracija pokazala se je nam Slovanojn v sovražni luči. Zato je tudi dolžnost vsakega Slovana, delati na to, da se ta židovska zalega ne vgnezdi med nami. Na to delati smo dolžni svojim pradedom, ki so nam zapustili s srčno krvjo napisano oporoko: braniti naš narod sovražnikov njegovih, ki mu hočejo vzeti najdražji svetinji: vero katoliško in narodnost slovensko. Komu izmed nas nista te dve svetinji — zapuščina naših junaških pradedov — sveti? Kakor so ji branili oni, tako ji moramo braniti tudi mi proti vsakemu sovražniku. Socijalna demokracija nas teh skuša oropati s svojimi krivimi načeli, zato jej veljaj boj naš na celi črti! Delavec. Izvirni dopisi. Od nekod smo sprejeli nastopni dopis s posebno prošnjo, da ga priobčimo. Marsikomu so še v živem spominu dnevi I. slov. kat. shoda v Ljubljani. Gotovo ni udeleženca, ki bi bil pozabil to sijajno družbo cerkvene in posvetne inteligence in navdušenje, ki je vladalo takrat. Sad shoda je izražen v resolucijah, katere kažejo pot do pravega cilja. Da so te resolucije posnete v prvi vrsti iz žive potrebe našeg i naroda, nam dokazuje dejstvo, da je tudi „narodna stranka" stopila na isto pot in na shodu zaupnih mož 1. 1894 sklenila resolucije, katere se od resolucij I. slov. kat. shoda v Ljubljani v bistvu ne razločujejo. Namen moj ni, baviti se danes z navedenim dejstvom. Pre verjen sem, da bo moralo priti prej ali slej do sporazumljenja na tej podlagi. Narod slovenski se mora pod to zastavo zjediniti, ako hoče priti do veljave. Skrajni elementi naj pa ostanejo pred durmi. Če Vas, gospod urednik, ne nadlegujem s temi vrsticami, hočem udeležencem shoda v spomin poklicati posledico kat. shoda, ki je bila skoraj tako važna, kakor shod sam, ki pa žali Bog nima sadu. V mislih imam namreč „katoliški sklad". — Po inicijativi nekaterih vrlih mož so se nabirali novci v dejansko uresničenje resolucij I. slov. kat. shoda, ustanovil se je »katoliški sklad." In nabrala se je kaj lepa svota, se ve da, v večini po darovih duhovnikov. G. J. Šiška kot tajnik zvrševalnega odbora za I. kat. shod je prejemal darove. Ta zvrševalni odbor je bil izvoljen iz srede »stalne komisije11. Sedaj bodemo kmalu doživeli petletnico I. slov. kat. shoda. Gotovo bi bilo želeti, da se pri tej lepi priliki snide ona stalna komisija, da vsaj določi, v katere namene naj se porabi oni »katoliški sklad", ki naj bi služil v uresničenje resolucij shoda. Sicer je polagoma usahnil vir »sklada". Ker ni bilo nobenih praktičnih predlogov, je ta posledica popolnoma umevna. Da se pa tudi v tem oziru prične enkrat pozitivno delati, usojam se s temi vrsticami vse prizadete gospode opozoriti ria njih dolžnost, da skličejo vender enkrat to „stalno komisijo" na delo. Pri tej priliki naj bi se polagal račun » katoliškega sklada11 in določil namen, za kateri se ta denar uporabi. To je tem bolj opravičeno, ker je dosedanji načelnik, g. kanonik Klun, že davno umrl in je izbrati novega predsednika. Ta sestanek bi ne bil tako težak, saj imajo naši državni poslanci, zjedinjeni v lepi parlamentarni zvezi, gotovo sedaj čas, da pospeš6 ta korak in sploh je že skrajni čas, da se v tem oziru kaj stori. Da pa podam takoj nekak konkretni predlog za uporabo nat ranega denarja, usojam se, opozoriti na društvo, katero se je pred jednim letom ustanovilo, da zgradi »Učiteljski Dom" v Ljubljani. Primernejše uporabe, vsaj jednega dela »katoliškega sklada", si ne morem misliti. Zato sem sprožil to misel tudi javno, da se gospodje, ki imajo kako besedo pri tem vprašanju, nekoliko ganejo. Obžalujem, da je bilo do sedaj v merodajnih krogih vse tiho, in upam, da bodo moje vrstice prinesle nekoliko življenja v to zaspanost. Storilo se je sicer že nekaj, a onega skupnega sestanka, ki bi nekako polagal račun o uspehih, še ni bilo. Da se to uresniči, je naloga »zvrševalnega odbora", oziroma »stalne komisije". Preverjen sem, da, govorim iz srca vseh udeležencev I. slov. kat. shoda. Akoravno nisem aktiven politik, usojam se, povzdigniti v tej zadevi svoj glas, želeč, da bi se uvaževal. Delo, katero smo pričeli, ne sme zaostati. Preglejmo naš načrt, v koliko ga je bilo mogoče izvršit^ in v koliko je potreben poprave. Pravico imamo, da to zahtevamo od tistih, katere smo poverili z zaupanjem. Ako hočemo v resnici izvršiti krščansko-socijalno organizacijo, ne smemo mirovati. Uspeh je tem sigurnejši, čem večkrat se shajamo in razgovarjamo. Torej na delo »stalna komisija za II. slovenski katoliški shod"! Iz Črnomlja, 9. junija. — Pri nas snujemo obrtno zadrugo za ves črnomaljski okraj. Pravila imamo že potrjena od visoke deželne vlade. Volitev predsednika in odbora bode dne 21. t. m. dopoldan. Popoldne ob 1. uri bode skupni obed, pri katerem bode svirala mestna godba. Ker je taka zadruga zelo koristna in važna za obrtni stan, bi bilo želeti, da bi v odbor prišli taki obrtniki, ki bi se zanimali za stvar. Potem bode zadruga gotovo dobro napredovala. Le potom združenih močij se bodemo mogli braniti proti požrešnemu kapitalizmu, ki nam v Avstriji preti s poginom. Zadnji čas je, da se združimo. Medsebojni prepiri naj izmed nas izginejo in vsaka najmanjša nevoščljivost. Prosimo naše poslance, naj se usmilijo nas ubogih trpinov, ki smo od vseh stranij tlačeni, naj odkrivajo naše smrtne rane na pristojnem mestu, da ne bodo tisti, ki imajo milijone, hoteli imeti le za se pravice. Ako mali obrtnik prosi, naj bode pri zadrugi ali pri oblastvu, pravice, izvrševati kak obrt, mora dokazati, da se je obrta resnično izučil, drugače ne dobi obrtnega lista, kar je tudi prav. Ako pa kdo odpre veliko tovarno in se oglasi za koncesijo pri oblastvu, jo takoj dobi, in nič ne vprašajo, se je li obrta učil, in on celo morebiti še pojma nima o dotični stvari. Od zadruge pa tak ni nič odvisen. Kdor dela za sto ali tisoč malih obrtnikov, bi moral toliko bolj dokazati obrtne zmožnosti. Ali je to prav, da je velikim vse dovoljeno? Mi mali obrtniki proti temu z vso odločnostjo protestujemo in ne bodemo od-jenjali niti za las, dokler ne dosežemo pravic, katere nam gredo. Koliko pa tak tovarnar pla- čuje davka za tiste, katere spravlja na beraško palico? Tak bi moral toliko plačati, za kolikor ljudij dela. Dobro bi bilo, da bi naši poslanci omenjeno stvar vsaj nekoliko pregledali in na pristojnem mestu odkrili. Dalje bomo zahtevali, da naj visoka vlada naše zadruge spremeni v autonomne zadruge. Trgovinska in obrtniška zbornica se morata ločiti tako, da bodo obrtniki odločevali v obrtni, trgovci naj se pa dobro imajo v svoji trgovinski zbornici. Torej obrtniki pozor in na delo! Obrtnik. S Koroškega, 8. junija. — Žalostno se je končal letos mali traven. Izgubili smo uzor-nega, nadepolnega Andreja Romauha. Pač nismo mislili, da se bo končal enako žalostno tudi veliki traven. Žal — ravno na koncu Marijinega meseca je zapel mrtvaški zvon mlademu semeniškemu duhovniku Šimnu Kesnarju. Početkom tega leta je bil videti še krepak in zdrav. Ko pa je začel bolehati, oslabel je kmalu tako, da je moral iti iz bogoslovnice k svojemu stricu, župniku v Prevaljih. Tamkaj je prenehalo biti njegovo blago srce in našlo mir, ki ga je zastonj iskalo na svetu. Letos smrt neusmiljeno kosi med onimi, ki stoje v prvih vrstah v boju za vero in jezik proti nemškemu brezverskemu, fanatičnemu liberalizmu in nacijonalizmu. Najbolj skelečo rano pa nam je vsekala smrt z Andrejem Romauhom. Dasi ljubimo vse ljudi enako, vender nam ostane izguba tacega človeka, kakoršen je bil rajni Andrej, dlje časa v spominu, in srčna rana se kar ne more zaceliti. Izguba mladeniča Romauha nas je zadela skoro tako hudo, kakor pred leti smrt moža Lendovšeka. Upajmo, da se veselita učitelj in učenec sedaj skupaj v nebesih, ko mi plakamo za njima. Kje najdeš tako uzorno mišljenje, tako navdušenost ?a vero in dom, kakor je bila njuna?! Njuni ljubezni do narodnih svetinj ni bila pridejana niti trohica sebičnosti ali slavohlepnosti. In ta dva sta morala tako naglo popustiti vse svoje načrte! Komaj ju je narod dobil in gledal zaupajoč na nju, že sta mu bila odvzeta. Romauhu ni bilo niti dano, da bi počival v slovenski zemlji. — Dne 18. novembra 189G. 1. je pisal prijatelju: »Nobenega poročila od nikoder; od dolzega časa bi lahko poginil, ako ne bi imel dovolj opravila. Naročen sem na „Mir“; iz tega zvem, kaj se godi po svetu. Sedaj sem se naročil še na »Slovenski List,“ ki piše po mojem ukusu eminentno slo vansko in kat.-kršč.-socijalno. PoslaH so mi list na ogled, a Bog ve, na kateri karti so dobili to luknjo; ne vem, kako so iztaknili, da biva tu slovenski trpin." V zadnji št „Ljublj. Zvona" sem bral v odstavku: K »Slovenski čitanki za Nemce", da se je lotil g. Anton Štritof »popravljanja Len-dovšekovega rokopisa zgolj z namenom, da se s honorarjem omogoči slovenska vzgoja Len-dovšekovih otrok." Plemenito srce! —Milo se mi je storilo, ko sem bil včasi na Lendov-šekovem stanovanju Zibal je malega Bogdančka na kolenih in ves radosten gledal na svoje dete, kakor bi hotel vsklikniti: »Tebi, ljubo dete mojo, hočem vcepiti v srce ono ljubezen do naših svetinj, katera prešinja moje srce". Včasi je velel svoji hčerki: »Povedi pesem, katero si se zad njič naučila!" Vesel in ponosen jo je poslušal, ko je neustrašeno predavala pesmico iz »Vrtca", S,li od kod drugod vzeto. To je bila narodna vzgoja! In sedaj! — Pa, — sapienti sat! Svoje versko prepričanje je kazal rajni Lendovšek povsod. Drugi profesorji niti križa niso naredili v cerkvi, on pa je klečal vso mašo in molil. Kako lep vzgled je dajal svojim učencem, od katerih ga je najbolj umel in posnemal v vsem rajni Romauh! V življenju J. Lendovšeka in A. Romauha Be kaže najjasneje, v kako lepem soglasju je lahko ljubezen do vere z ljubeznijo do naroda. Da bi našla mnogo posnemalcev! Iz štajarske dravske doline. 6. ju nija. — Že mesec dnij drvijo se vedno kalni va lovi sive Drave proti vzhodu ter odnašajo veliko množino umazanostij v daljne kraje. Naj bi mogočna reka seboj vzela še politično nesnago, ki grdi tu vse javno življenje. Drava bi bila gosta kakor godlja, toliko bi morala vsprejeti grdobije v svoje hladno nedrije. — Socijalno de-mokratstvo se je naselilo tu na uprav plodna tla ter je vzelo pod svoja pogubna krila veliko večino delavskih in obrtnih krogov, in ima svoje središče po največ v Mariboru. Tudi nemški na-' cijonalci se zelo šopirijo ter skrbno in stanovitno posnemajo zagrizenost svojih graških sosedov. Pojavlja se ta šovinizem celo pri mladini. »Pla-vica" je jako priljubljena prsna dekoracija in se nosi demonstrativno na vseh javnih prostorih — kaj pa da samo s hudobnim namenom, izzivati zavedne Slovence, ki se pohlevno upogibajo pod nemško nadvlado. Tudi meščansko ženstvo je objel nemški nacijonalizem in čuditi se je njegovi nestrpnosti in zagrizenosti. Zaničljivo pogleda vsaka ženska svojo sovrstnico, ki se drzne vpričo nje ali v nje bližini govoriti slovenski. Svojemu gnjevu da izraz s sramotenjem in poniževanjem, celo psovke lete na — predrznico! Za svojo strast bodo našle nemške dame prav tečne hrane v državnozborskih dogodbah zdaj zaključenega zasedanja. To so plodovi nemške omike, nemške kulture! Teh žalostnih prikazov pa ni lahko ovirati, ker se med Slovenci pojavlja preveč indiferentizma in bojazni pred zamero v merodajnih krogih. Na drugi strani pa je opazovati velika ignorancija in sebičnost, da se narodna individualnost žrtvuje nemški hegemoniji. Narodnost se zategadelj skriva v varno zavetje tesnega domačega zidovja, a še tu se šopiri nemščina toliko, da jo otroci in stariši najrajše govorč, če jo le znajo, in bodi si še tako slabo in pokvarjeno. Tu bi bilo pravo torišče za delo slovensko; tu naj bi se družile vse naše domače moči, da se zagotovi obstanek, povzdigne omika, ter narodna zavednost in blagostanje — a brez sovraštva in zaničevanja; tu naj se razvije prapor prave svobode in ljudstvo zbira krog njega, da se probudi iz dušnega spanja in da se nasprotnik prepriča, kako blag človek je Slovenec, hrepeneč po ravnopravnosti in sucijalni veljavi. — Tako prepričanje bi si bili lehko naši nasprotniki pridobili povodom veselice, ki jo je priredila nedavno mariborska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s sodelovanjem Čitalnice. Veselica je krasno uspela in pokazala, kaj premore bratovska vzajemnost, sloga in požrtvovalnost. Jako ukusno izbran program, ki ga je izvajal domači orkester, mešani in možki zbor prav fino in sigurno, naredil je na poslušalce najboljši vtis, in kar nas je bilo iz ptujskega okraja, nismo se mogli dosti načuditi umetnostnemu predavanju posamičnih točk, katerih je bilo devet na vsporedu, jedna lepša od druge, recimo: Foersterjeva »Ave Maria", Hudovernikova »Zvezde", Pirnatova »Vspomladna pesem", Hajdrihova »Sirota" s samospevom za alt, Bendlova »Križari na moru" za mešani zbor, in še več drugih. Jako odlična družba, katero je počastil tudi znani izvrstni pevec g. dr. Štuhec poleg drugih izbornih pevcev iz mariborske okolice, razšla se je popolnoma zadovoljna v sladki zavesti, da je sijajni vspeh pripisovati lepi vzajemosti, kakoršne pri Vas na Kranjskem — žal več ni. Da bi se ta sloga med nami nikdar ne razdrla! Iz zlate Prage, 8. junija. — Kdo bi si bil mislil, da bodejo posledice jezikovnih naredb za Češko in Moravsko tako hude! Grof Badeni gotovo ne, še manj pa Nemci, dasi so jih sami največ prouzročili. Nič druzega se ne piše in ne govori, nego o teh naredbah in o obstrukciji, ki ne odjenja poprej, dokler se ne prekličejo. Moravski Nemci so si pokazili lepe binkoštne praznike s shodom, katerega so sklicali, da tudi sijajno protestujejo zoper »nasilstvo"; deputa-cije vseh mest z nemškimi zastopi na Moravskem pa ne bodejo poslali na Dunaj k cesarju. Za češke Nemce je bilo to grozdje prekislo, za moravske je tudi . . . V tem kritičnem času, ko nemški poslanci ne morejo rogoviliti pod varstvom imunitete zoper Slovane, pa namerava ministerski predsednik, ravnajoč se po besedah, katere je izgovoril cesar posl. dru. Kaizlu, »da se morata naroda v češkem kraljestvu pomiriti in spraviti", pričeti zopet pogajanja med zastopniki češkega in in nemškega naroda. Namestnik grof Couden-houveje bil baje radi tega na Dunaju, da ondašnje odločujoče kroge pouči o razmerah na Češkem. Kaj in kako je opravil svojo nalogo, ne vč nihče. Nekateri pravijo, da nagovarja Badeni češke poslance, da naj malo odjenjajo — pri naredbah. Ta bi bila lepa! Zato pa mislijo »Mr. Listy,“ da naj grof Badeni sam poprej Nemce malo ukroti, da se bode sploh mogoče razgovar-jati ž njimi. Ko bi imela pogajanja na Dunaju kaj uspeha, tedaj bi se sklicala deželna zbora v Pragi in v Brnu, katerima bi se predložili rezultati. Kakor pa sedaj vse kaže, ne bode nič iz tega. Še jeden vzgled, kako delajo Nemci s češkimi manjšinami! V Košfanih pri Toplicah je najmanj za štirirazrednico čeških otrok ali Nemci je no dajo; »Matica" vzdržuje tam’ svojo šolo. Učitelji ne dobe stanovanja in hrane ker so Čehi; delavce pod6 iz služb in tovarn, ker so Čehi in ker pošiljajo deco svojo v češko šolo. Jeden delavec je bil odpuščen in se je vsled tega toliko razburil, da je nagloma umrl. A vse zastonj! »Čech neustoupf!" Umrl je prejšnji teden cand. iur. Anton Čl že k. Bil je jako popularna oseba v Pragi. Za časa izjemnega stanja se je mnogo čulo o njem, ker so ga zaprli dolžeč ga sokrivde znanega umora R. Mrve; pa so ga oprostili. Mnogo zaslug si je pridobil za radikalno napredno stranko. Bil je navdušen, goreč domoljub, di. plomat pa ni bil. Spomin blagega pokojnika Frid. Schnella bodo proslavljali v Pragi tako, da bo vso korist od tega imela »Ustr. Mat. školska," kateri je v svoji oporoki naklonil tako velikodušen dar. Slavni potovalec E. St. Vraz, ki je prepotoval tako rekoč že ves svet, je bil pred tednom v Pragi in odšel v Ameriko. V januvarju se vrne zopet in misli prirediti celo vrsto predavanj ter napisati svoj potopis, kateri bo jako zanimljiv. O binkoštih sem se peljal v Draždane. Od Ustja na Labi v Avstriji naprej do Podmokel sem srečaval same zastave — frank -furtarice, na Saškem pa nisem videl niti jedne. Gospod urednik, kako to? Razrešite mi to uganjko! Politiški pregled. Cesar o jezikovnih naredbah. Zanimive so besede, katere je izgovoril cesar, ko je rekel pri vsprejemu klubovih načelnikov baronu Di-pauliju: „Ko bi bil jaz tega mnenja, da morejo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko le količkaj škodovati nemškemu narodu, bi jih ne bil nikoli izdal. Toda jaz vem, da so le pretveza za druge namene. Zato me veseli, da so se vsaj zastopniki katoliških, popolno nemških alpskih dežela pridružili večini". Te besede je cesar Nemcu govoril, ter jih je Dipauli razglasil s cesarjevim dovoljenjem. Nemška ljudska stranka bode začela rogoviliti po Štajarskem in Koroškem in sklicevati strankarske shode. Govori se tudi, da se bodo združili štajerski in koroški Nemci vseh strank, da bodo z večjo močjo napravili gonjo zoper Slovence. Čujte rojaki slovenski! Nemci se zje-dinjajo v krivičen naskok, in mi?! Pristaši »Slovenskega Lista" so pripravljeni vsako uro podati desnico za mir in pošteno zjedinjenje. Štrajk na Dunaju so napravili o binkoštih uslužbenci pri tramvaju. Na prizadevanje župana dr. Luegerja se je posrečilo delavcem in služabnikom toliko pritisniti na židovsko družbo, ki ima v lasti dunajski tramvaj, da je ugodila v vseh točkah uslužbencem. Skrajša se jim čas službe in zviša plača. Socijalni demokrati, ki so imeli o binkoštih shod na Dunaju, so se pokazali v čudni luči. Dr. Adler in drugi Židje so bili proti temu, da bi se štrajkujočim služabnikom, dunajskega tramvaja izrekle simpatije, ker so lastniki tramvaja Židje. Malo je manjkalo, da Židje niso zmagali. Odtod se spozna, pod čegavim varuštvom stoje socijalni demokrati. Zagrebški nadškof je bil poklican k cesarju na Dunaj zaradi izgredov pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor. Madžaroni so dolžili duhovne, da so izgrede prouzročili. Gotovo je nadškof pojasnil na naj višjem mestu spletke in natolcevanja ogerskih Židov. Sloga na Hrvaškem, katero sta sklenili opozicijonalni stranki, je dobila čvrst temelj. To se je pokazalo na zadnjem zborovanju opo zicijonalnih poslancev, kjer je vladalo najlepše sporazumljenje. Poslancev ne vodi želja po prvaštvu, ampak korist domovine. Slovenci smo v tem obziru „premodri“. Na Ogerskem židovski lastniki zemljišč kmete in delavce hudo žulijo. Zaradi tega so se dogodili v Alparu in Nadudvaru krvavi izgredi. Žandarji so jednajstkrat streljali med množico ljudstva, ubili jedno žensko in jih mnogo ranili. Bati se je še hujših nemirov. To je dobra voda na mlin socijalnih demokratov. Tursko. Konference se še vedno vrše v Carigradu med poslaniki velevlastij in turškim ministrom vnanjih stvarij Tevfikom - pašo zaradi pogojev miru. Obravnave ostanejo tajne. Med tem pa Turki vedno še zbirajo vojake v Tesa-liji, zaradi česar se pritožujejo Grki. Časniki v Atenah nočejo nič o tem slišati, da bi Grška odstopila kaj ozemlja Turški. Špansko. Kraljica je zopet poverila vlado dosedanjemu ministerskemu predsedniku, ki ne bode delal v ministerstvu in politiki nikake iz-premembe. Domače novice. Č. g. Anton Golobič bode obhajal jutri 25letnico svojega župnikovanja v Cerkljah. — Sloveiiec g Andrej Smrekar, doma s Kneže na Tolminskem, je pel binkoštno nedeljo novo mašo v Ameriki. — Kriška fara pri Tržiču žaluje za svojim župnikom g. Frančiškom Bo hincem, ki je umrl 7. junija. — Semeniški duhoven g. Šimen Kesnar je umrl 1. junija v Prevaljah. — Dne 4. junija je umrl v Vogrčah na Koroškem plamteč rodoljub, č. g. župnik Jožef Skerbinc, sotrudnik „Mira“. Snovanje gospodinjske šole v Ljubljani. Vender jedenkrat nekaj pozitivnega! G dr. Majaron, pooblaščen od posvetovalnega odbora, je sklical zadnji četrtek nekoliko širši krog dam in gospodov v ljubljansko mestno posvetovalnico, da bi se pomenili o ustanovitvi gospodinjske šole. Prišlo je 7 dam in 11 gospodov. G. dr. Majaron je pozdravil navzoče in ob kratkem razložil pomen shoda kažoč na jednake šole v drugih mestih, kjer se hčere delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov pripravljajo za bodoči gospodinjski poklic. Predsedstvo je nato prevzel g. župan Ivan Hribar, ki je pozval g oficijala Mandelna, da naj poroča. Vsebina njegovega obširnega in tehtnega poročila je bila: Ustanoviti nameravamo posebno društvo, v čegar odboru bodo dame in gospodje, ki bodo vodili gospodinjsko šolo. Na šoli bodeta dnevni in večerni pouk. Dekleta bi se učila v jednem tečaju po tri mesece, in sicer po dnevi 12 deklet od malo-meščanov in obrtnikov, zvečer pa 12 deklet iz tovarn. Pouk v kuhanju, šivanju, pranju, glajenju itd. bi bil brezplačen. Stala bi taka šola na leto okoli 1600 gld. Podpora bi se dobila od mestnega sveta, dež. odbora, ministerstva, ta-bačne režije, tovarnarjev in članov društva. Kazal je govornik na jednake šole drugod, ki izvrstno prospevajo, zlasti ona dr. Migerke na Dunaju. Toplo je priporočal damam, da naj žrtvujejo svoje moči za plemenito delo, za boljšo naobrazbo v gospodinjstvu pri nižjih slojevih ljudstva. Ljubljano bodo gotovo kmalu posnemali drugi slovenski kraji. Krasno poročilo je bilo sprejeto z občno pohvalo. Živahne razprave so se nato udeležili gg.: Kunc, dr. Požar, Gostinčar, Koblar, dr. Majaron in poročevalec Mandel. Žal, da danes zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti tehtnih ruislij in izrazov splošne zadovoljnosti, kateri so se poja vili iz ust vseh govornikov za novo gospodinjsko šolo. Sklenilo se je soglasno (zastopane so bile vse slovenske stranke), da se čuti želja in potreba, ustanoviti v Ljubljani gospodinjske šolo, in izvolil se je na predlog g. Koblarja po vskliku soglasno osnovalni odbor, obstoječ iz gospej. Hribarjeva, dr Tavčarjeva, Šubičeva, dr. Volčiče v a in gdč. Pavškova ter gospo- dov: dr. Majaron, Mandel, Gostinčar. Ta odbor, ki si je izbral za načelnika g. dr. Majarona, ima nalogo, izdelati pravila in sklicati v kratkem večji shod, da se društvo osnuje. G. župan Hribar je izvolil pred sklepom zagotoviti mlado dobrodelno društvo posebne naklonjenosti, ker je isto za Ljubljano velike važnosti. Gospodinjska šola in mi. „Slov. Narod“ od zadnje srede omenja, da se snuje gospodinjska šola v Ljubljani, da ga to veseli, sosebno ker so baje njegovi podlistki od lanskega leta provzročili, da je stvar prišla v tir, ne veseli ga pa, da to napravo „Koblar in drugovi" hočejo fruktihcirati v svoje politične namene. Ta v meglo zaviti napad meri bržkone na naš list, ker smo priobčili članek o gospodinjskih šolah in takoj podpirali akcijo, da se oživotvori, in sicer iz prepričanja, da je taka šola živo potrebna. Postranskih namenov nismo gojili, kajti ako nam je usojena smrt, katero nam tako želi „Slov Narod", nas te ne reši gospodinjska šola. Po dovoljenje pa ne mislimo hoditi v uredništvo »Sl. Naroda", ali smemo pisati in delati v zboljšanje in popolnjenje kulturnih in gospodarskih naprav, in nam pameten človek tega gotovo ne zameri. Sicer se pa nočemo pričkati zaradi šole, in naša jedina želja je, da se šola čim preje ustanovi. Kdor bo zanjo največ delal in največ dal, tistemu bomo peli hvalo, in ako je tudi sam — glavni urednik „Slov. Naroda". Sicer pa ta „Narodov" napad na Koblarja in naš bst, ki nista zaradi te šole nikomur nič žalega storila, obsojajo vsi pametni ljudje po Ljubljani. Politični brigant. V uvodnem članku zadnjega lista smo govorili o nekem dvanajstkratnem upravnem svetniku in omenili mimogrede škodo, katero dela Slovencem „zveza z Nemci.11 Zadetega se ni čutil g. svetnik Murnik, četudi podpira zvezo z Nemci, ampak devetdesetkratni delničar „Narodne tiskarne," visoški baron. Surovo se je oglasil zadnji torek v svojem glasilu, „Slovenskem Narodu." On, ki po nenaravni „zvezi“ Slovence izdaja Nemcem, si upa tu pisati, da ga je sama iskrena ljubezen do slovenskega naroda! On, ki je vsled svoje pohtiške nedelavnosti, dasiravno ima potrebna sredstva in moč, največ kriv, da naš narod koraka ne stori naprej na gospodarskem polju, ter ga izsesavajo krščeni in nekrščeni tujci, on, ki je sokriv, da toliko nemščine vlada (tudi v njegovem področju) v deželnem odboru in deželnih zavodih ter se tako uničuje našo narodnost, se drzne pisati, da je skoro vse, kar imamo, ustanovila in vzdržuje požrtvovalnost „Narodovcev.“ In kdo drugi je kriv, ako mora narodna stranka ogromne svote žrtvovati za politični boj, in sicer za boj zoper lastnega brata, za ostudiii boj, katerega bi brez njegovega hujskanja tudi na Kranjskem ne poznali? Skrajna podlost, kakoršne so zmožni le politični brigantje, je tedaj, ako „Narod“ v jedni vrsti „sleparjenje ljudstva" taji, v drugi vrsti pa obstane, da smo tudi mi sleparjenje ljudstva podpirali, dokler smo bili pri narodni stranki. No, mi smo nehali sleparijo podpirati, ko smo spoznali, kaj nameravate, zato smo vas pustili! Ako želite, izpregovorimo še jasneje. Koncem svojega nelogičnega članka zoper „Slovenski List" pa visoški baron kavalirsko dvigne (ž e vtretjič!) sulico laži in obrekovanja zoper nekega pristaša .Slovenskega Lista", češ da z najgršimi spletkami skuša drugim odjesti košček kruha, ker nestrpno preži na smrt vsacega kanonika. Resnica pa je, da sta bila temu gospodu letos, preden je koga poprosil, dva kanonikata na ponudbo, a pod sramotnimi pogoji, katerih kot duhoven in značaj nikakor ni mogel vsprejeti. Prvi kanonikat mu je namignil dr. Tavčar pod pogojem, če bo šel nagajat svojemu škofu, dru-zega pa gospa baronovka Codelli, ako bi hotel biti vsaj nekoliko nemško liberalen. Pustil je rajši kanonikata, kakor pošteno svojo prepričanje. — Bodi visoški baron, ali pa kdo njegovih težakov v „Narodni tiskarni," kdor obrekuje takega moža, zasluži — brco. Sleparjenje ljudstva. Kdor hoče vedeti, kaj je to, beri uvodni članek v 128. številki ,,Naroda" o strankarskem shodu kranjskih Nemcev. Tu se vidi očitno, kam je padel „Narod“ pod mojstrom Tavčarjem! Veseli se ta nekdaj na- rodni list, da je zveza „Narodovcev“ z Nemškutarji pustila popolnoma svobodne roke tudi poslednjim v narodnostnih in političnih re^eh, najde „umevno", da zaveznik baron Schwegel podpira v državnem zboru nemško opozicijo proti večini, v kateri sede Šuklje, Ferjančič in Kušar, ter pravi, da se razsoden politik mora le smejati poskusom, iz Schvveglovega postopanja v drž. zboru skovati orožje proti — narodni stranki! Shod Nemcev v Ljubljani pa „Naro-dovcem" tudi ni nič hudega, ker priča le malenkost, da so Nemci v narodnostnih in političnih rečeh prav na istem stališču, kakor nekdaj, da torej niso nič odjenjali od svojih načel. Nič ne vpraša, ali je to stališče Nemcev pravično ali krivično, ampak gre na resolucije, sklonjene na nemškem shodu v Ljubljani. Dr. Tavčar proti zavezniku dr. Schafferju, kateri je resolucije predlagal, ostro nastopiti ne sme, in tedaj? Tedaj pravi o prvi resoluciji, naperjeni proti češkim jezikovnim naredbam, da je bila sklenjena samo v dokaz solidarnosti kranjskih Nemcev (kako milostno!) z drugimi avstrijskimi Nemci. Druga resolucija, s katero protestujejo kranjski Nemci zoper razširjenje jezikovnih naredb na slovenske dežele, jo »Narodu" samo — „zanimiva“! In o tretji resoluciji mtšni, da je „precej drzno", protestirati proti temu, da bi se dijaki vzgajali v patrijotičnem, avstrijskem duhu, da ,bode pa vender „opazoval, ker se mu denunciranje gabi, počenjanje nekaterih gospodov z veliko prizanesljivostjo," Ali poznajo „Narodovci" podobno prizanesljivost kdaj proti bratom Slovencem? 0, tu velja geslo: Udri ga, dokler miga! — Slednjič pa dr. Tavčar s svojim zaveznikom sede zopet skupaj na konja in pravi, da bode na, rodna stranka zastopala svoja načela eventu-val n o (!) tudi proti Nemcem, „kar pa vse ne more ovirati skupnega delovanja na korist gospodarstva naše dežele in v obrambo svobod-nostnih naprav". Kaj da ti Nemci razumejo pod gospodarstvom in svobodo, pokazali so v drž. zboru. Ž njimi se obeta skupno delovanje! Kdaj je še vladala hujša korupcija med Slovenci v naši deželi? In nekaj slovenske inteligence še ni sram, smatrati ta podli list, ki širi v toliki meri narodno korupcijo — za svoje glasilo! Revolver med inserati! »Narod" je ta teden očital, da naš list z revolverjem nastopa, da bi dobil kaj inseratov. Prvi hip smo menili, da je to le izbruh znanega „Narodovega“ kruho-borstva, a je še nekaj druzega. V istem listu je „Narod“ vtaknil med svoje inserate revolver, nabit proti slovenskim duhovnikom. Priporoča namreč „Narod" od socijalnih demokratov v slovenščini izdano „zanimivo knjižico za vsakega" o cerkvenih pristojbinah (štolnini). Uvedle naj bi se nad 100 let stare Jožeiinske pristojbine, a ne za notarje, ampak le za duhovne. Tako zahtevajo socijalni demokrati in njih pajdaši — »Narodovci." Nimamo namena, pisati o pristojbinah, pripomnimo le, da s to knjižico nameravajo ubiti (t. j. ne-le zmanjšati štolnino, ampak raz-kričati jih kot sleparje) tudi tiste duhovne v slovenskih pokrajinah, ki v trpkem boju za obstoj naroda stoje v prvi vrsti in polagajo zadnji vinar na domovinski oltar. Opozarjamo na ta »slučaj “ duhovne, ki še'prispevajo z naročnino, da se more priporočati — revolver med inserati! Dr. Tavčar na lovu. Sedaj ne lovi zajedv, ampak muzejskega arhivarja Koblarja. Pred petimi meseci ga je bil šiloma vrgel „v muzejski prah." „Priberačil si je Koblar", kakor poroča »Narod" »to službico v muzeju in 'f: l O Ph < Ob sedanjem času za uživanje najbolj pri- a> er pravno pristno-sveže in čisto -M -! Dorš. medeč, ribje olje. i Ct 7? 1 »toki. 60 kr.; dvojna 1 gld. jg S —* cC r/)< (t 2. sr Neprekosljivega učinka je rz Taimo-Chinin tinktura za lase 1 p- z katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in k 3 p preprečuje izpadanje las. M a< F 1 steklenica 50 kr z navodom. ce H? s p- Jedina zaloga: >w 2 P c lekarna pri Mariji pomagaj S 22 L IVI. Leustek. i LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša. 1 Pleskarska in lakirarska obrt Josipa Makovca Bregšt.20. LJUBLJANA Breg št.20. se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi zlasti vseli novošegnih vrst losa s prosto roko iniitovanili. Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah. toooooooooooooooooooooooooo ® Alojzij Lenček, • stavbeni in galanterijski klepar, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 21. se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela Zagotavlja najHolidnojšo postrežbo in zmerne cene. ooooooooooooooooooo oooooooo Albert Robida Prej M.Učak v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo oh vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev iu kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. Otvoritev pisarne. Visoko c kr ministerstvo in veleslavna c. kr deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani sta, in sicer prvo z odlokom z dne '2-i aprila 1897, št. 12504. slednja pa z naredbo z dne 2. maja 1897, St. 6598, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer: prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razno osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih poinilošCenje in razno milostno čine, obrtne, ženitveno in pristojnostne, državljanstvene, iz in priseljevanstvene, vojaške, naborne in one stvari, ki so v področju političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. Uljudno dajoč to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih se stvari ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni. Velespoštovanjem Josip Perhavc, v Ljubljani, Streliške ulice štev. 4. f, "IIt priporoča J. Blasnikova tiskarna. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici prodaja naravna in pristna vina, pridelke svojih članov, namreč belo vino (rebuljo) in črno vino, dalje vina za steklenice, rizlinga in burgundca. Stari burgundec se posebno priporoča okrevancem. Prodaja se vrši tudi v sodčkih, ki ne drže izpod 56 litrov. p| _________________________________________________________Iti Moczjja ustna voda steklonica 50 kr. Tmkoczjja prašek zazobe š k iitlj i ca 30 kr. kakor tudi vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specijali-tete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, ; parfumerjie itd. itd. 1 priporočajo in razpošiljajo na vse strani 22—4 lelcarniške tvrdke: Ubald pl. Trnk6czy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnk6czy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt, Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem. Pošiljate v z obratno pošto, 3000000000000C xxx>o©o©o©oo*: Grostilna pri „novem svetu“. Slavnemu občinstvu naznanjam, da je v gostilni pri „novem svetu" na Marije Terezije cesti št. 14 otvorjen. na katerem se nahaja velik salon za 100 oseb in na novo urejeno in utrjeno kegljišče. Točim izvrstno pristno dolenjsko, černokalsko in črno istrijansko vino in Koslcrjovo marčno in carsko pivo ter postrežem z dobrimi jedili. Postrežba jo točna. Med tednom se kegljišče odda tudi častitim društvom. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Valentin Mrak, gostilničar. bocooooooococ&ooocoo« Ljubljana, dne 2 junija 1897. P. n. Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg svoje dosedanje trgovino s papirnatimi vrečami ln s papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem trgu uri Sv. Petra cesti št. O tudi še na novo ustanovljeno IC prodajalnico kjer bodem razpečaval isto tako na drobno papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine. Posebno opozarjam na različne uvedene najnovejše špecijalitcte v napominanih strokah, kakor tudi na nove šolske zvezke, katere sem priredil v prid .Učiteljskemu konviktu v Ljubljani«. Nadalje prevzel sem razpečavanje »narodnega papirja« v prid »Narodnemu domu« ter se pri meni nahaja tudi izključna zaloga »Ciril-Metodovih svinčnikov«, katere sem založil v družbene namene. Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojmh naročil, zagotavljam sl. občinstvu cene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam n z najodličnejšim spoštovanjem Jos. Petrič izdelovatelj papirnatih vreč, šolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v Ljubljani. * F. P. VIDIC S Co. v Ljubljani 5 ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino x zidarske opeke, jj § zarezane strešne opeke (Falzziegel) £ S (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo * * stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz * It vlitega železa II $ lončene pedi in štedilnike g S (lastnega izdelka) « i0T Roman - cement * $ Dovški Portland-cement * * kakor vse v stavMnsko stroko spadajoče predmete. * jj JVTajnizije cene !!! || ************* ************** L. Nlikusch, Mostni Ir k št. 1*' ključavničarski mojster, Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13, Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh ključavničarskih del *H^r ler napeljavo hišnih telegrafov in telefonov. Postavlja strelovode in prevzetna tudi posamezna dela te stroke. —■==== Cene nizke. --------— Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočani svojo bogato zalogo najraznovrstnejSih klobukov, cilindrov čepic i. t. d. Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Veles-poštovanjem J. Soklič, ' Stari trg št. 1 (pod Trančo). FRANC ČUDEN j urar, Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg. Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najmžji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalugo zlatih, »rebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah. Spoštovanjem FRANC ČUDEN. Janez Jax Ljubljana, Dunajska cesta 13. priporoča svojo veliko zalogo šivalnih strojev strojev zavozarenje. (biciklov, velocipedov.) Ceniki franku na razpolago. Njegova Svetost Papež Leon XIII. naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju PICCOU-JU v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec. 'r&& Omenjeni zdravnik, kakor veliko 'drugih odličnih profesorjev medicine so Ploooli-Jevo tinkturo za želodeo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomno-žnje tek ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjem I gld. 36 kr., poštna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr. Najvišje priznanje (28-2) lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljio za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja ^ Štefanija. *¥> izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr. Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani. Brata Eberl, | Ljubljana, Frančiškansko ulice št. 4. | Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, stavbinska iu pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. z Zaloga originalnega karbolineja. j Maščoba za konjska kopita in usnje. < Y Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, flno namizno in sladičidarsko peofvo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. Alojzi) Večaj, pekarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih pečij iz glinaste snovi od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi. Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto. rzrr Cene nizke. •ooooooooooooooooo* Andrej Rovšek, o kipar in izdelovatelj altarjev, Q LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34, priporoča B-jr’ svojo delavnico vsem preč. cerkvenim predstojništvom in vsem ljubiteljem domače umetnosti. q Pripoznano umetniško dovršena dela, $ OOOOOOOOOOOOOOOOO« I. kraqjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najcenejže 26 6 Adolf Hauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani. 5 Knjigoveznica Fr. Breskvar, 1 X preje L. Šverljuga, 1 pred škofijo, št. 6, poleg .Katoliške Bukvarne' J se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig. * Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup f 'Ti poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi X 4 ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane plat- ♦ j nice za knjigoveze po deželi. J * Opozarja tudi se na svoje krasno izvršene • 4 platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd. — ♦ j| Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po J' X želji ali načrta natančno in ceno. * Slovenci! Spominjajte se o vsaki priliki šolske družbe sv. Cirila in Metoda. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih dežniko.v in solnčnikov po najnižji ceni. Josip Leuz, trgove<* v Ljubljani, Resljeva cesta kupuje ter plačuje po možno nuj višji ceni, kakor ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini. 3KT Plačuje takoj! “V Andr. Dru&kovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg St. 9/10. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga. .Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ah pri obrtu potrebnih stvari, ►jr* Poštena postrežba. Odgovorni n rudnik; S vito m la v H r e* k v h c Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega List*-, Tisek J, Blaamkovih naslednikov v Ljubljani.