Leto UTJIL, št« 152
V Ljubljani, torek 8. julija I930
Cena Din i.—
Irfaa>a vsak doc popoldne, izvzemša nedelje ki praznike.   —   faserati <k> 30 petit k Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 <io 300 vrst a Din 3.—, večji iroerati petit vrsta Dio 4.—. Popast po dogovora- ioseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12, sa inozemstvo Din 25.—.   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ki npravnJštvo Ltebtiana, Knaflova nI. 5
Te*e*on Se. 3132, 3923. 3434, 3425 m 3136.
PODRUŽNICE:
MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Kocenova olica 2. — Tel. 100.
NOVOMESTO, Ljubljanska cesta, tel- St. 20. JESENICE. Oo ko te dvom 101.---
Račun pri poŽ-t. ček. zavodu v L}obl>ani §t. 10.361
ANGLEŠKA VLADA V KRIZI
Združena akcija konzervativcev in liberalcev proti delavski vladi-Volitve so neizbežne ter se bodo vršile že to jesen
London, 8. julija. Notranjepolitični položaj v Angliji je postal skrajno nesiguren. Splošno se pričakuje, da bo prišlo do odločitve že tekom tega tedna. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da so nove volitve neizogibne ter da se bodo vršile najkasneje meseca novembra Položaj je poostrilo dejstvo, da sta se Baldwin in Chamberlain sporazumela glede zahteve o zaščitni carini. Baldwin je v imenu konzervativcev vložil v spodnji zbornici resolucijo, v kateri se izjavlja konzervativna stranka za uvedbo povišanih carin in ostro obsoja politiko vlade, ki odklanja carinsko zaščito. Druga nevarnost grozi delavski vladi pri razpravi o dodatnem predlogu konzervativcev k finančnemu zakonu, s katerim odklanjajo konzervativci večje obdavčenje trgovskih družb. Ta predlog podpirajo tudi liberalci, zaradi česar je več kot verjetno, da bo vlada ostala pri glasovanju v manjšini. Glasovanje bi se imelo prvotno vršiti že danes, je pa bilo na željo vlade odgođeno do četrtka. Glede na nesigurno stališče zgornje zbornice je vlada v skrajno kritičnem položaju.
Francoski protest zaradi nasilja v Porenju
Intervencija francoskega poslanika pri nemškem zunanjem ministru Zahteva izvedbo dogovorjene amnestije
Berlin, 8. julija. Včeraj je posetil zuna njega ministra Curtiusa francoski poslanik ter v imenu francoske vlade protestiral proti napadom in nasilju, ki ga izvajajo Nemci v Porenju nad onimi, ki so bili naklonjeni zasedbenim oblastvom. Nemški zunanji mi-rister je v svojem odgovoru obžaloval te dogodke, vendar pa je izjavil, da se širi ta
pokret psihološko, tako da oblasti nimajo učinkovitega sredstva, da preprečijo vse incidente. Vsekakor pa bo nemška vlada sto rila \se, kar je v njeni moči. Francoski poslanik je tudi izrazil pričakovanje, da bo takoj izvedena amnestija, ki je bila dogovorjena že pred izpraznitvijo Porenja mad Nemčijo in okupacijskimi oblastvi.
Odgovor Nemčije na Briandovo spomenico
Danes bo dr. Curtius v zunanjem odboru označil načela nemškega
odgovora
Berlin, 8. julija. Nemška vlada bo prihodnje dni izročila svoj odgovor na Briandovo spomenico. Redakcija načrta je bila izvršena snoči na seji državne vlade. Danes bo zunanji minister dr. Curtius označil v zunanjem odboru načela nemškega odgovora, da se v debati orijentira, koliko bo načrt odgovora pri strankah našel odobravanja. K temu pripominja »Vossische Zeitung«, da je razumljivo in da je bilo razvidno že iz pogajanj med Parizom in Berlinom pred objavo Brian-dove spomenice ter iz zadnjih govorov, ki jih je imel dr. Stresemann v 2enevi, da je nemška vlada naklonje-
na misli gospodarskega sodelovanje Evrope. V nemškem zunanjem uradu si zamišljajo še bolj ozko zvezo gospodarskih in političnih zadev Evrope nego Briand. Briand vidi le ono Evropo, ki je zastopana v Društvu narodov. Ako pa se govori o gospodarskem problemu Evrope, se ne more izločiti Rusija s približno 140 milijonov prebivalci. Ce smo pravilno poučeni, piše »Vossische Zeitung«, bo v nemškem odgovoru tudi migljaj glede na Zedinjene države, ki niso v Društvu narodov, ki pa se morajo upoštevati, ako se govori o gospodarski zvezi Evrope.
Intenzivno delovanje komisij D H
Tekom julija bodo zasedale razne komisije, ki se bodo bavile predvsem z vprašanji mednarodnega intelektualnega sodelovanja
Ženeva, 8. julija. AA. Plenarna seja odbora za intelektualno sodelovanje se sestane v Ženevi 23. julija t L Pred to plenarno sejo bodo kakor vsako leto sestanki raznih pododborov. Prvič po treh letih se sestane pododbor strokovnjakov za proučevanje mladine o smotrih Društva narodov. Dela raznih drugih komisij se začno 3. julija z zasedanjem pododbora za strokovno izobrazbo. Tajnik Društva narodov sir Eric Drumond je podal pododboru poročilo o izvršenih njegovih nasvetih v raznih državah. Pododbor je proučeval razne podatke, ki bi se mogli dodati raznim navodilom, zlasti o potrebi vzgojne kinematografije, vzgojne radiofonije, organizacij potovanj in izmenjavi mladine. Mednarodni odbor
za intelektualno sodelovanje
začne svoja dela 7. julija. Bavil se bo z vprašanjem avtorskega prava in z vprašanjem pripravljalne konference, sklicane v Bruselj za leto 1935. glede mednarodne bernske konvencije o zaščiti avtorske svojine Ta pododbor se bo dalje bavil z vprašanjem izdajateljskih pogodb, znanstvene svojine o ovirah mednarodnega širjerla knjig Itd.
Pododbor za
mednarodno zvezo univerz se sestane 10. julija. Pripravljeno ima poročilo o delih, ki so bila izvršena v toku leta, zlasti s strani konference zastopnikov ustanov za znanstveno proučevanje mednarodnih vezi in s strani konference direktorjev univerzitetnih uradov.
Pododbor za
bibliografijo
začne svoje delo 14. julija. Bavil se bo posebno z bibliografijo fizičnih ved z unifikacijo jezikovnih izrazov itd. Predlogi odbora za bibliografijo so: mednarodna izmena publikacij, tonem navodi   med velikim*
knjižnicami za kupovanje tujih knjig, unifikacija bibliografije romanskih jezikov, intelektualna statistika itd. Pododbor za
književnost in umetnost se sestane 18. julija. Vzel bo na znanje delovanje mednarodnega urada, dela, vprašanje unifikacije mednarodnih katalogov ter katalogov za prosto prodajo umetniških del itd.
Glavna točka dnevnega reda mednarodnega urada za intelektualno sodelovanje bo proučevanje poročila specijalnega odbora, o programu dela in organizaciji odbora za intelektualno sodelovanje.
Ljapčev o zunanji politiki
Praga, 8. julija. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je po svojem povrat* ku iz Lane, kjer je bil sprejet od preži* demta Masarvka, zastopnikom domačega in tujega tiska, podal obširnejšo izjavo o zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti pa o odnošajih Bolgarije do posameznih držav. O odnošajih med Bolgarijo in Jugo« slavijo je poudarjal, da so korektni in da mu doslej o sklenitvi kake arbitražne po* godbe ni ničesar znanega. Med Italijo in Bolgarijo obstojajo dobri in prijateljski odnosa ji. Kar se tiče Male antante ne predstavlja balkanske zveze, temveč je docela srednjeevropska organizacija za in* teresiranih držav.
Francoski letalci v Pragi
Praga, 8. julija. Včeraj je prispela semkaj iz Reimsa preko Strassbourga letalska eskadrila 6 francoskih letaL Iz Prage bodo leteli na Poljsko, Estonsko in Litvansko ter m po isti poti vrnili t Rokns.
Ruski komunistični kongres
Moskva, 8. julija. Ob zaljučku stran* kinega dneva komunistične stranke je bi* la sprejeta obširna resolucija, ki uvodos ma odobrava politično linijo in delovanje vodstva in izvršnega odbora stranke. Re» solucija poudarja, da mora komunizem iz* koristiti vladajočo svetovno gospodarsko krizo in iz tega izvirajoče razpoloženje delavskih mas ter podvojiti svojo propa* gando. Ugotavljajoč, da je stranki uspelo poraziti trockiste ter levičarske in desni* carske oportuniste, naglasa resolucija, da mora stranka usmeriti svojo borbo proti socijakiemu in nacijonalnemu fašizmu ter posvečati večjo pozornost stavkovnemu gibanju, čigar vodstvo mora preiti docela v roke komunistov.
Preiskava palestinskih izgredov
Ženeva, 8. julija. Mandatna komisija, kt preiskuje palestinske nemire, je že sestavila svoje poročilo. Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, zastopa komisija v svojem poročilu v glavnem stališče Arabcev in graja angleško vlado, da ni znala uveljaviti svoje avtoritete. Le zastopniki švice so se zavzeli za žide, dočim je angleški delegat, ki zastopa odkrito politiko Vatikana, ostro nastopal proti njim. Poročilo bo predloženo jesenskemu zasedanju Društva narodov.
Iz policijske kronike
Dva karambola zagrebških avtomobilistov. — Številne tatvine.
Ljubljana, 8. julija.
Te dni sta se pripetila dva karambola, pri katerih so bili prizadeti zagrebški av-tomobilisti. Prvi se je pripetil 5. t m. okoli 16.25. Po Prešernovi ulici je privozil zagrebški avtomgbil št. 3—563, ki ga je šofiral direktor Adolf Zipser. Zavil je na Dunajsko cesto, nato pa brez vsakega signala naglo krenil v vežo hotela »Slon«. Tik za njim je vozil tovorni avto inž. Rudolfa Jezernika iz Ljubljane. Tovorn. avto se ni mogel takoj ustaviti m se je s precejšnjo silo zaletel v Zipserievega. Pri karambolu je imel Zipser okoli 500 Din škode, zahteval pa je 5000 Din odškodnine, ki je pa najbrže ne bo dobil, ker je največ krivde na njegovi strani.
Drugi karambol se je pripetil na zloglasnem križišču Miklošičeve in Tavčarjeve ulice. Dijak Milan Feldstein iz Ljubljane se je peljal s kolesom proti hotelu »Union«, izza vogala pa je privozil zagrebški avto št 3—366, ki ga je šofirala neka zagrebška baronica. Avto je kolesarja porinil par metrov naprej, končno pa je kolesar s kolesom vred odletel na pločnik. Pri padcu se je dijak poškodoval na nosu, strto pa je kolo tako, da ima dijak 50o Din škode.
Tretji karambol in sicer med dvema kolesarjema se je pripetil za velesejmom na Gosposvetski cesti. Po ozki poti švt-gajo tam neprestano kolesarji v obeh smereh. Dne 5. t m. sta se zaletela skupaj s kolesom in tricikljem Ivan Kuhelj in Rajko Slamnjak. Pri karambolu sta ostala oba nepoškodovana, Kuhelj pa trpi 800 Din škode.
Policiji so bile včeraj prijavljene trt tatvine. Pečarju Josipu Stepiču, stanulo-čemu v Rožni dolini 19, je nekdo v noči od 5. do 6. t m. ukradel iz hleva na dvorišču devet zajcev belgijske pasme, vrednih 200 Din. — Zidarskemu delavcu Avgustu Horvatu je nekdo iz barake odnesel par čevljev m srebrno uro, oboje v vrednosti 350 Din. — Uradnik Josip Grošelj, stanujoč na Poljanski cesti 6, je prijavil, da sta bila te dni iz njegovega stanovanja ukradena dva damska dežnika, eden rjav, drag pa crn, v vrednosti 320 Din.
AngEja in pomorska razorožitev
Izjave Macdonalda  o gradnji angleških križark
jamčila Rusiji za posojila
Anglija ne bo
London, 8. julija, AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je bilo postavljenih ministrskemu predsedniku Macdonaldu več vprašanje o londonski pomorski pogodbi. Ministrski predsednik je« odgovoril, da so razpravljali pri preliminarnih pogajanjih z Zedinjenimi državami lani avgusta in sep* tembra o vprašanju obnove križark. Do« ločenih je bilo tedaj 91.000 ton novih kri. žarlf, ki naj bi se zgradile do L 1936. Pre* liminarna pogajanja z Zedinjenimi drža* vami so imela le namen, razčistiti tla za londonsko pomorsko konferenco. Končno je prišlo do sporazuma med Zedinjenimi državami in Japonsko, ki sta obe priznali Angliji  pravico  do  zgraditve  91.000 ton
križark. Macdonald je še izjavil, da bo imela imperijalna konferenca priliko raz« pravljati o pomorskem gradbenem progra* mu glede na londonsko pogodbo.
Zunanji minister Henderson je izjavil, da je že januarja 1. 1927. obvestil zborni« co, da ne bo jamčil za nobeno posojilo sovjetski vladi. Angleška vlada ne bo rz* premenila svoje dosedanje politike.
Tajnik za Indijo Wegewoud Benn )e obvestil zbornico, da so v Angliji doslej prodali 33.000 iztisov prvega dela poro« čila indijske ustavne komisije in 26.000 drugega dela. Na zahtevo tajnika za Indi* jo so bila vprašanja glede na sestavo in* dijske konference odložena do srede.
Angleška vlada o položaju v Indij
Po trditvi vlade narašča prepričanje o potrebi ustavne rešitve
skega problema
London, 8. julija. AA. Vlada je objavila tedensko poročilo o položaju v Indiji, ki je bilo izročeno članom parlamenta.
Poročilo navaja, da je bil najvažnejši dogodek minulega tedna izjava indijske vlado, <*a j»* izvršni odbor vseindijakega kongresa nei.-galna organizacija. Imenovani od-bcr šteje 15 članov, ki so igrali dolgo časa v vodstu in organizaciji gibanja dižuv-ljansko neposlušnost veliko vlogo. Niso sa mo pozivali občinstva, naj ne plačuje davkov in naj krši zakone, temveč so tudi po živali vojaštvo in policijo k uporu. Zato sta bila predsednik odbora Pandith Nehru in tajnik aretirana in obsojena na šest mes**-cev navadnega zapora. Pri tej priliki so priredili nacijonalisti v raznih mestih žalne dneve in demonstracije, ki so pa potekle mirno.
Položaj na bombavskem trg« je nartah*
nezadovoljiv. Kljub agitaciji kongresa se je situacija v nekaterih ozirih »boljšala. Položaj na mejah se naglo normalizira. V okra. ji- Gujerat je nekaj znakov, da izgublja gibanje na svoji moči. Med prebivalstvom tm vedno bolj utrjuje prepričanje, da se bo gibanje za državljansko neposlušnost pone srečiio. Trgovski in industrijski krogi m vedno v večjih skrbeh zaradi posledic t* agitacije. V indijskih političnih krogih narašča vse bolj gibanje za ustavno rešitev političnih problemov in mohamedanci polagajo posebno veliko važnost na londonsko-indijsko konferenco, kjer bodo predložili svoje zahteve. Če prav položaj še ni stabilen, je kljub temu veliko boljši kakor pred nekaj tedni.
Angleški politiki o spomenici bančnikov
Konservativni politiki pozdravljajo pokret bančnikov za uvedbo zaščitne carine, liberalni in delavski pa ga odločno odklanjajo
London« 8. julija. AA. V angleški poli? Učni javnosti vlada za spomenico angleških bančnikov, ki zahtevajo zaščito za angleške proizvode in carine prosto imperijalno trgovino, še vedno veliko zanimanje.
V Birminghamu je govoril sir Austen Chamberlain, ki je primerjal spomenico bančnikov s poročilom delavskih zvez in dejal, da so bančniki popolnoma izpremenili svoje mnenje v carinskem vprašanju.
V Tonterdenu je govoril bivši konservativni trgovinski minister sir Philip Conlif-fe, ki je naglasil, da je spomenica toliko večje važnosti, ker so jo podpisali nekateri, ki so bili nedavno še najzvestejši pristaši svobodne trgovine.
Liberalni voditelj sir Herbert Samuel je
v svojem govoru ostro kritiziral manifest bančnikov. Dejal je, da ne govore podpisniki manifesta v imenu ustajiov, ki jih zastopajo in nadalje naglasil, da bi uvedba zaščitnih carin povzročila trajno negotovost v trgovini in splošno podražitev živil.
Zakladni minister Snowden je izjavil, da je od 14 oseb, ki so podpisale spomenico, le polovica bančnikov. Minister je pri tem naglasil, da je predrzno, če se ti ljudje proglašajo za zastopnike finančnega sveta.
Zunanji minister Henderson je v Cromer-ju dejal, da ni resnična vest lorda Reaver-brooka, da se bo izjavilo 200 delavskih poslancev za imperijalno prosto trgovino, ker delavski poslanci še daleko ne odobravajo Beaverbrookove politike.
Sodelovanje civilnega letalstva
V Ženevi se je danes sestala komisija za ustvaritev pogojev sodelovanja med civilnim letalstvom posameznih držav
Ženeva, 8. julija. AA. Danes se je v Ženevi sestala komisija za sodelovanje med civilnim zrakoplovstvom. Ta komisija je bila ustanovljena na željo, ki fo je leta 1927 izrazil odbor zrakoplovnih strokovnjakov mednarodnega zrakoplovstva pripravljalni komisiji konference za razorožitev. 2e leta 1927 je namreč nastalo prepričanje o potrebi gospodarskih sporazumov med civilnim zrakoplovstvom raznih držav. Drugi razlog za ustvaritev te komisije je bila tretja generalna konferenca o prometu in transportu leta 1927, ki ji je bil smoter proučevanje vprašanja mednarodne organizacije v zrakoplovnem prometu. Na podlagi tega je imela komisija svojo prvo nalogo v tem, da dožene, s kakšnimi metodami bi se dalo doseči čim tesnejše mednarodno sodelovanje v smislu istočasne dosege večjih dohodkov v zrakoplovstvu m razvoja mednarodnega prava za zračni promet. Komisijo tvorijo strokovnjaki, predseduje ji g. Louis Broucher. Zastopani so v njej Nemčija, Belgija, Francija, Španija, Velika Britanija, Italija, Japonska, Poljska, Holandija, Švedska, Švica in Jugoslavija. Razen teh držav je tudi vlada severo - ameriških Zedinjenih držav sporočila, da bo imenovala strokovnjake, ki naj sodelujejo pri delu komisije. Na prvem zasedanju bodo komisiji predloženi rezultati nekih pripravljalnih proučevanj, ki se tičejo:
1.) sedanjih gospodarskih pogojev civilnega zrakoplovstva, zlasti v Ameriki in Evropi;
2. ) zveze med vladami in podjetji civilnega letalstva;
3. ) načel raznih mednarodnih konvencij, ki bodo regulirali zračni promet;
4. ) zvez med civilnim m vojaškim letalstvom.
Ti različni problemi, ki jih je treba proučiti, so bili poverjeni g. Broucheru, glavnemu uredniku lista »Aeronautique«; gosp. Opikoferu, prof. instituta za zračno pravo v Kodanju: g. Casopardonu, šefu oddelka italijanskega ministrstva za zrakoplovstvo; in brigadnemn generalu Grovessu.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.706. — Berlin 13.46. — Bruselj 7.8872. — Budimpešta 9.8877. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9*. — Dunaj 797.37. — London 274.21 —275.01 (274.61). — Newyork 56.33. — Praga 16731. — Pariz 220.95 — 222.95 (221.96). — Trst 295.46.
INOZEMSKE BORZE
Curih: Beograd 9.125, Pari« 20.36, London 25.06, Newyork 515, Bruselj 71.97, MIlan 26.97, Madrid 60.25, Berlin 122.81. Dunaj 72.76, Sofija 3.74, Praga 15.2S5, Varšava 57.80, Budimpedta 90.226, Bofcarečta 3.06.
Pristopajte k „Vodnikovi dražbi"
r   Stran 2
>SLOVCNSKI NAROD-, dne 8. julija 1930
Stev. 152
700letnica Kamnika
Odgovor kamniškega župana na notico v zadevi odgoditve proslave
700-lerntee
Kamnik, 5. julija.
Na notico pod tero naslovom, priobčenj ▼ >Slovenskew Narodu« dne % t. m. pojasnjujem in odgovarjam takole:
30. junija je bila v listu navedena zaposlenost kamniških činiteljev kot glavui vzrok, zakaj te je proslava TOOletnice Kam-iiika odložila. Pisec notice z dne 2. julija gospod Rajko Kos pa hoče v tej notici javnosti dokazati, da take zaposlenosti ni iu navaja, kakor že večkrat, dejanski stan v popolnoma drugačni luči, kakor je res.
i>a ne bo javnost imela napačnih pojmov o Kamniku, moram ugotoviti:
Za proslavo TOOletnice manjka sicer te pristanek Meščanske korporacije, toda to gotovo ne zanima širše javnosti, kakor tudi to ne, da sta oba prva zadevna sestanka pokazala malo skladnosti in enodušnosti za stvar.
Tako se proslava ui več forsirala in tudi na Meščansko korporacijo se ni vplivalo, da zavzame svoje stališče. Toda o vsein tem se v prvotni notici ni hotelo pisati, ker ne gre razkrivati srrmečemu svetu kamniških slabosti.
Razen tega pa so delavoljni ljudje v Kamniku navzlic nasprotni piščevi trditvi res tako zaposleni, da bi se ne mogli posvetiti s polno silo pripravam za dostojno proslavo TOOletnice Kamnika že v tekočem letu.
Imamo več takih meščanov, ki ne delujejo v javnosti, zato pa tudi ne vidijo, oziroma bolje rečeno, nočejo videti dela drugih. Postrežem s kratkimi podatki in sicer samo glede >zapoilenja< v letošnjem polletju :
Kar se tiče ceste Crna - Podvolovljek -Luče, je obstojalo delo v tem, da je ekupaa velika deputacija kamniških činiteljev tolmačila 3. januarja gospodu banu probleme in akcije Kamnika oz. sreza, zlasti pa je povdarjala nujno potrebo, da se zgradi gorenja cesta. Vršile pa so se ca to Se druge intervencije na merodajnih mestih v februarju, aprilu in maju po deputacijah in posamezno po sreskem načelniku, županu, cestnem načelniku itd.
Mestno županstvo je napravilo letos pismene predstavke na razna merodajna mesta, sreski načelnik na kraljevo bansko upravo in druge faktorje, Tujsko-prometno društvo v Kamniku skupno z enakim društvom v Lučah na vojaško oblast itd.
Na splošno je luška cesta razen drugih
I projektyv   refren   našega   prizadevanja in ražnje in so tudi oddani merodajii-amii ob-las-.vu pravomoćni sklepi poklicanih korpo racij, da prispevajo 5095 strolkov z\ gradnjo.
0 železnici med gorenjo Savsko in go-reujo Savinjsko dolino gospod Kos io dve leti ni slišal glasu.
Naj pride pogledat na občino ogromne pripravljalne spise, strokovna mnenja, načrte o trasiranju in nebroj vlog. Vse to je bilo predloženo vsem merodajnim činiteljem v državi. Do pred kratkim so se projeKti proučevali v Ljubljani na merodajnih mistik, pred 14 dnevi pa sem poslal kot predsednik izvršilnega odbora ves elaborat na pristojno ministrstvo in sporedne vloge na druga ministrstva.
Pravi javni delavec ne govori brez potrebe o svojem delu. Pisec omenjene notic*? bi si moral preskrbeti potrebne in resnične podatke, predno je stopil z neutemeljeno kritiko pred javnost.
Ab pa organiziranje tujskega-prometa! Pisec tu sicer ne zanika dela in snovanja, trii pa, da je vse to osredotočeno najvoč na tajništvu Tujsko-prometnega društv*. KoiijsKO kopito za poznavalca kamniškega ozračja j<- prozorno. Pisec ne upošlera številnih odborovih sej in razpravljanja n* njih, pripravljanja snovi za seje in zopet Izvajanja odborovih sklepov. Tudi se mu ue sanja o 'drugem delu (večje vloge, brošura o Kamniku, pota, intervencije itd.). Duša vsemu temu delovanju pa sta in morata biti skupno predsednik in tajnik.
Kopališče se gradi šele nekaj te«inov. Toda koliko priprav, potov in razgovorov je. bilo treba pred pricetkom gradnji tn tudi ?>e seoai, o tem pisec, ki sto;i 12 v en tega ueis, nima niti pojma.
Vsak objektiven človek more iz teb kratkih podatkov spoznati, da so merodnjni kamniški činitelji, ki imajo tudi drugih po-siov dovolj, polno zaposleni, osobito, ker |fi v Kamniku na žalost malo za javnost delujočih. Teh pa nai nikar pri delu ne moti neuvidevnost in briskiranje poedincev.
Kai bc vse treba, da bo proslava TOOletnice dostojna in ali naj bo ta letos ali drugo leto. o tem pisca ne bo nikdo vprašal; dobrodušnemu Kamničanu pa želim, ne glede na čas proslave še sto let najmirnej-šesa življenja! Za danes dovolj!
Kratnar. župan.
Pred odhodom naših Sokolov v Luksemburg
Uspešen nastop naših tekmovalcev, k! se odpeljejo jutri v Luksemburg — Pregled dosedanjih tekem
Ljubljana, S. julija.
Od 12. do 15. t m. se bo vršila v Luksemburgu X. mednarodna tekma za svetovno pry*istvo. Za nas je ta tekma posebne važnosti. Že pred vojno so naši Sokoli na raznih mednarodnih telovadnih prireditvah dobro odrezali in bili z brati Čehi vedno med prvimi. Po vojni, ko je bil ustanovljen JSS, se je pa nase Sokolstvo še bolj razvilo in napredovalo. To se je pokazalo tudi pri nastopih pred zunanjim svetom, kjer so dosegli naši Sokoli zelo lepe uspehe.
Z& leta 1932 si je Jugoslavija priborila na mednarodni telovadbi v Ljubljani drugo mesto med petimi narodi, br. Peter Šumi pa prvenstvo sveta. Novo zmago so nam priborili Sokoli v Lvonu leta 1926, kjer so Jugosloveni za Cehi zasedli drugo mesto med šestimi narodi, brat Peter Sumi pa si je ponovno priboril svetovno prvenstvo. Sokolstvo je zmajalo tudi na Olimpijadi leta 193S v Amsterdamu. Tam je bila jugo-slovenska sokolska vrsta četrta, br. štu-kelj pa si je priboril naslov svetovnega prvaka.
X. mednarodna tekma se bo vršila kot rečeno od 12. do 15. t m. v Luksemburgu. Jugoslovenska tekmovalna vrsta je na podlagi rezultatov beograjskega tekmovanja sestavljena tako - le:
Leo štukelj in Tošo Primožič (Maribor), Peter Šumi CL}. Sokol) in A. M alej (Sokol T.), Boris Oregorka, Ban. kot namestnika pa Stane Zilič in Gabrijel Zupančič (vsi Ljubljanski Sokol). Ta vrsta je priredila snoči ob 18. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola
javni nastop
katerega je posetilo mnogo občinstva in prijateljev Sokolstva. Tekmovalna vrsta je nastopila pod vodstvom aaveznega načelnika br. dr. Viktorja M u r n 1 k a v vseh disciplinah orodne telovadbe ter deloma tudi lahke atletike. Javni nastop je pokazal, da bodo naši Sokoli tudi na X. mednarodni telovadni tekmi med prvimi, kajti v tekmovalni vrsti so sami vitezi telovadbe.
Tekmovalci so najprej izvajali predpisane luksemburške vaje. Težke in komplicirane vaje so izvedli strumno m eksakt-no, vse kretnje in gibi so bili skladni, prehodi iz ene vaje v drugo precizni. Za svoj nastop je Žela vrsta splošno priznanje občinstva. Še bolj je ugajala orodna telovadba. Na bradlji so izvajali krasne -.aje zlasti br. Gregorka, Primožič, Štukefi Jn Šumi, pa tudi drugi niso dosti zaostajali. Odlikoval se je slasti ŠtukerJ, ki z lahkoto obvlada vse vaje ter jih dela z neverjetno eleganco. Tudi na drogu sta Primožič m štukelj izborna. V splošnem so na drogu vsi tekmovalci dobro odrezan*. Vsa tekmovalna vrsta je delala veletoč in križane veletoče ter vsako vajo zaključila z efektnim skokom. Na konju je pokazal največjo spretnost Primožič, doemi Gabrijel Zupančič menda ni bfl povsem dobro razpolo-
žen. Na krogu je bil nastop vrste vzoren. Najtežje vaje so izvajali z lahkoto, eleganco in precizno. Posebno so se odlikovali Primožič, Štukelj in Šumi.
Telovadbi so sledile še lahkoatletskc vaje. Najboljša lahkoatleta sta nedvomno Gregorka in Zupančič Gabrijel, v splošnem pa je pri skoku ob palici vsa vrsta dobro odrezala. Videti je, da tudi lahka atletika pri Sokolih lepo napreduje. Nato so tekmovalci izvajali še poljubne proste vaje. Vse so bile zelo lepe. Ob 18.30 je bil javni nastop zaključen.
Odhod tekmovalcev v Luksemburg
Sokolska tekmovalna vrsta se odpelje v Luksembrug pod vodstvom saveznega načelnika dr. M u r n i k a jutri ob 8.44 ter prispe tja v četrtek ob 11.55. Poleg tekmovalcev odpotujejo kot sodniki br. D e r -gane, Smertnik, Osvald In Macanovi^ kot potni maršal pa Č e b u 1 a r tako, da poide v Luksemburg 14 naših Sokolov. Upamo, da nas bodo v ostri mednarodni konkurenci, katere se udeleže tudi Čehi, Francozi, Belgijci, Nizozemci, Švicarji, Italijani, Angleži, Finci, Madžari in Luksemburžani — torej 11 narodov — uspešno zastopali. Najboljša popotnica, ki jim jo more dati domovina, je pač želja, da se vrnejo ovenčani z zmago. Omenimo naj Še, da tvorijo češkoslovaško vrsto bratje Loffler, Effenberger, Tikal, Gajdoš, Šupčik, Tintera, Rvbak m Vacha.
Dosedanje mednarodne telovadne tekme
Mednarodna telovadca zveza, ki prireja mednarodne telovadne tekme - in združuje zdaj razen Nemcev skoraj vse narode, pri katerih se sistematično goji telovadba, je bila pred vojsko omejena samo na Evropo. Svoje mednarodne tekme je ustanovila leta 1901. in jih je prirejala pred vojsko redno vsako drugo leto. Prvih treh tekem se sokolstvo ni udeležilo. Prva tekma se je vršila v Bruslju leta 1901 samo med francosko in belgijsko vrsto. Zmagali so Francozi. Druga mednarodna tekma je bila leta 1903 v Antwerpnu, tekmovali so Se štirje narodi, ki so se razvrstili takole: Francozi, Belgijci, Luksemburžani. Nizozemci. Tretja tekma leta 1905 je bila v Bordeauzu. Število tekmovalcev te vrstni red Je ostal isti kakor pri prejšnji tekmi.
četrta mednarodna tekma evropske telovadne zveze se je vršila v Pragi v okvira V. vsesokolskega zlets leta 1907. Te tekme se je udeležilo prvikrat tudi sokolstvo, in sicer českš obec sokolska in Slovenska sokolska zveza. V slovenski vrsti pod vodstvom brata dr. Janka šavnika so bfli bratje: Dekleva, K and are, Miklavec, dr. Mnrnik. Rihar in Thaler. Uspeh tekme je bfl naslednji: Cehi 951.25. Francozi 92S, Belgijci 872.25, Luksemburžani 788.79, Slovenci 771.25, Madžari 733.25. Tako si je že torej takoj prvikrat priborilo sokolstvo zmago.
Peta tekma j« bila v Luksemburgu Ista 1909. V naši tekmovalni vrsti, kt jo Js vodil brat dr. Mu mik, so bili bratje Fuks,
Perdan, Pristov, Ranic, Thaler in Vidmar. Pri tej tekmi so prvič iu zadnjič zmagali Francozi nad sokolstvom. Končni vrstni red je bil tale: Francozi 949.50. cehi 940.50, Italijani 926.25, Belgijci 890, Slovenci 851.50, Luksemburžani 820.
šesta tekma je bila leta 1911 v Turi-nu. Slovansko vrsto so tvorili bratje: Fuks, KovacJč, Pristov, Smole, Thaler in Vidmar. Tekma se je končala takole: cehi 974.69, Francozi 934.41, Italijani 899.86, Slovenci 881.56, Luksemburžani 880.22. Belgjjei 787.22, HrvsJtl 687.99, Rumuni 230.49. Čehi so se torej ss svoj poraz v Luksemburgu pošteno revan sira H Tam so ostali za 9 točk za Francozi, tn pa so jih prekosili ksr za 40 točk. Pa tuđi ml smo se vzlic hujši konkurenci pomaknili ss eno mesto nanrej.
Zadnja, sedma, mednarodna tekma pred vojno je bila v Parizu leta 1913 ob priliki 40-letnice Unije francoskih gimnastov. Naša vrsta je bila sestavljena takole: Je-rin, Jezersek, Miklavec, Rabič, Sever, Vidmar in namestnik Pogačnik. Zmagali so zopet Čehi, ki so dosegli 804.50 točke, za njimi so bili Francozi 777.75, Italijani 772.25, Belgijci 723.25, Slovenci 706.50 in Luksemburžani 668.25.
Po vojni se je evropska teiova/ina zveza i^premenila v svetovno telovadno zvezo in se domenila z mednarodnim olimpijskim odborom, da je bila k olimpijskim igram, ki se vrše vsako četrto leto, sprejeta tudi telovadna tekma na orodju pod vodstvom mednarodne telovadne zveze. Samostojne mednarodne tekme pa prireja
zveza samo veako četrto leto med olimpiadami.
Sedme olimpiade leta 1920 v Antwerp-nu se je udeležila samo vrsta ČOS te je dosegla četrto mesto s 302.225 točke. Nastopila js namreč samo s 16 tekmovalci, ki so mogli doseči največ 332 točk, medtem ko so vsi ostali narodi postavili vrste po 24 tekmovalcev in je vsaka vrsta imela 404 dosegljive točke. Vrste so se po uspehu porazvrstlle takole: Italijani 359.855, Belgijci 846.785. Francozi 346. čehoslovaki 305.225, Angleži 299.115.
Osma mednarodna tekma zveze je bila leta 1922 v Ljubljani ob priliki I. jugoslo-venskega vsesokolskega zleta. Našo vrsto so tvorili bratje: Derganc, Hlastan, Si-mončič, štukelj, šumi, Vidmar, Osvald, Porenta Uspeh tekme je bil: čehoslovaki 773.25, Jugosloveni 764, Francozi 636, Belgijci 627, Luksemburžani 529.75.
Naslednja tekma je bila zopet olimpijska, in sicer leta 1924 v Parizu. Nas so zastopali bratje: Derganc, Hlastan, Jer-šek. Osvald, Porenta, Primožič, štukelj in žilic. Pri tej tekmi si je brat Leon štukelj priboril ponosni naslov svetovnega prvaka prvakov v telovadbi. Razporeditev vrst pa je bila: Italijani 839.058, Francozi 820.528, Švicarji 816.481. Jugosloveni 762.101, Američani 715.117, Angleži 639.790, Finci 554.948, Luksemburžani 548.129. Vrsta COS, ki bi bila gotovo zasedla prvo mesto, se je razbila, ker se je brat Jindruch med tekmo tako poškodoval, da je ni mogel dokončati. Pac pa so nadaljevali čehoslovaki tekmo kot posamezniki in zasedli drugo in tretje met t o.
Deveta mednarodna tekma zveze je bila v Lvonu leta 1926. Jugoslovansko vrsto so tvorili bratje: Derganc, Osvald, Primožič, Sršen, štukelj, Sumi. Vidmar. Zupan. Uspeh- čehoslovaki 1198.797, Jugosloveni 1162.867. Francozi 1152.230. Luksemburžani 932.192, Belgijci 878.995, Nizozemci 820.507. Naslov prvaka »i je priboril brat Peter šumi.
Zadnje srečanje je bilo na IX. olimpiadi v Amsterdamu leta 1928. V naši vrsti so bili bratje: Antosiewicz, Gregorka. Ma-Iej, Porenta, Primožič, štukelj, Chiotti, Derganc. Uspeh je bil: Švicarji 1717.62, čehoslovaki 1712.25. Jugosloveni 1648.50. Francozi 1620.75, Finci 1609.25, Italijani 1595.62, Američani 1519.12. Nizozemci 1365.12. Luksemburžani 1361.50, Madžari 1344.75 in Angleži 1205.
za vse lepo in plemenito. Občinstvo je navdušeno sprejelo vse točke obširnega programa. Vsemu učiteljskemu zboru z gospodom vodjo na čelu gre javna zahvala, in priznanje.
Lepa šolska prireditev
Iz Novega mesta nam poročajo:
Razstava deške osnovne šole v nedeljo 22. junija je privabila mnogo občinstva, ki je z zanimanjem ogledovalo pismene in risarske izdelke ter ročna dela učencev. Ze razstava sama, ki je napravila na vse po-setnike najlepši vtis, zasluži pohvalno priznanje upraviteljstvu in neumornemu ter nad vse požrtvovalnemu učiteljskemu zboru, tega najlepšega in največjega osnovnošolskega poslopja v Sloveniji.
Še lepše pa se je pokazal uspeh tega, za mladino prepotrebnega in odličnega zavoda ob zaključku šolskega leta na Vidov dan. Ob 7. uri je bila zahvalna maša, nato pa slavnostna šolska akademija v okusno, z zelenjem in drž. zastavicami okrašeni Šolski telovadnici in proslava pomembnega zgodov. vidovdan. praznika. K proslavi so bili vabljeni tudi starši šolske mladine.
V kratkem, jedrnatem in pomembnem nagovoru na vse navzoče je g. šolski vodja pojasnil pomen Vidovega dne. se zahvalil za zaupanje staršev do učiteljstva in podal kratko statistiko o celotnem šolskem uspehu, ki je zelo zadovoljiv: izdelalo je namreč razrede 865& z razveseljivimi uspehi, 14% učencev bo pa moralo razrede ponavljati. Najboljšemu učencu 6. razreda U1 e p i č u, ki zapušča šolo. Je podaril hranilno knjižico poštne hranilnice v Ljubljani z vlogo 100 Din ter se poslovil od njega z ganljivimi besedami.
Gosp. učitelj I v a n e t i č je podrobno opisal in obrazložil zgodovinski pomen Vidovega dne ter končal svoj govor s trikratnim živio - klicem Ni- Vel. kralju Aleksandru.
Sledilo je v srce segajoče petje raznih pesmic nežno donečih glasov naših malčkov l. in 2. razreda pod vodstvom učiteljice Pirnatove in učitelja Lam u ta. Lepe, proste vaje je vodil učitelj Menart ob splošni pozornosti. Potem je nastopilo okrog 15 učencev I. in V. razreda z alegorično sliko »Kmetova molitev?. Sledilo je zelo lepo ubrano petje petih pesmi. Nastopilo je nad 50 učencev pod vodstvom učitelja Kuzela s spremljanjem vsega učiteljskega zbora na gosli in harmonij. Med presledki je deklamiralo p-.t učencev izbrane domoljubne pesmi.
Tako je učiteljski zbor ponovno pokazal svojo veliko požrtvovalnost in nepričakovane uspehe svojega truda, mladina, ki mora postati ob taki vzgoji trden steber domovine, je pa pokazala, da ima zmisel
Že zopet aufbiks in not
Kamnik. S. julija.
Sno& je bila neka gostilna blizu Kamni ka pogorišče strahovitega pretepa, ki je končal žalostno. Na bojišču so obležali trije fantje s težkimi, smrtnonevaraimi poškodbami. V gostilni so ss sestali okoli 20. zvečer 37-letni čevljarski pomočnik Pavle Grkman iz Spodnjega Bernika pri Kranju, 201etni kamnoseški vajenec Janez Juhant iz Klanca pri Kranju in SOletni sin posestnice Josip Knej iz Zaloga pri Kamniku. Vsi trije so se mirno pomenkovali, ko pa je prišel v gostilno še neki Slanovc iz Nasovč, se je začel splošni prepir, ki ga je baje izzval Juhant. Ta je dražil Slanovca, oni mu je odgovarjal In r.enadoma so si bili v laseh. Nastal je splošen pretep, med katerim je Slanovc potegnil iz žepa velik nož in ga zasadil Grkmanu v trebuh tako, da se je ves okrvavljen zgrudil, potem je sunil Kneja v prsa in ga težko ranil, končno se je pa otresel še tretjega nasprotnika Juhanta, katerega je z nožem sunil v stegno desne noge ter ga nevarno ranii tudi na roki.
Iz Kamnika so takoj snoči pozvali ljubljansko rešilno postajo na pomoč, pa Je niso mogli priklicati. Sele davi so težko ranjene fante z avtomobilom iz Kranja prepeljan" v Ljubljano. Kakor nam poročajo, je Grkm«-povo stanje zelo kritično, pa tudi Knejeve poškodbe so zelo nevarne. Juhant je samo lažje poškodovan.
Spremljevalci, ki so prepeljali fante v belnico zatrjujejo, da je prepir izzval Juhant. Orožniki v Kamniku so uvedli obširno preiskavo in so Slanovca že aretirali.
Problemi celjske okolice
V soboto zvečer se je vršila na Bregu pod predsedstvom župana g. Mihelčiča seja celjskega okoliškega občinskega sveta. Po odobrenju zapisnika zadnje seje dne 28, maja je prvi poročal za stavbni odsek podžupan g. Kukovec. Na okoliškem pokopališču so bila oddana gradbena dela za novo javno stranišče edinemu ponudniku g. Neradu za 8331 Din. Za cestni odsek je poročal g. Strenčan. Samostansko vodstvo pri Sv. Jožefu je dalo napraviti pot in plot na omenjenem hribu brez dovoljenja in vednosti okoliške občine. Zato bo moralo podpisati re-verz, da bo v slučaju regulacije brezplačno odstopilo potrebni svet in umaknilo plot za regulačno črto. Ob državni cesti v Gaberju bo razširjen hodnik za pešce. Interesenti bodo pozvani na razgovor, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni odstopiti potrebno zemljišče, nakar bodo sestavljeni načrti in proračuni. Razširjena bo tudi cesta, ki vodi od Mariborske ceste pri Zidanšku na okoliško pokopališče. Tu pa bo treba premestiti brzojavni drog na zemljišče, ki ga je pripravljen brezplačno odstopiti trgovec Zidan-šek. Ukrenilo se bo vse potrebno z brzojavno sekcijo. Okoliška občina bo zahtevala od mestne občine da napravi na mestnem teritoriju ob Mariborski cesti enako širok hodnik za pešce, kakor ga bo zgradila okol. občina. Glede razširitve ceste pri občinski stanovanjski koloniji na Ježovni-kovem travniku bosta pozvana lastnika Jin-dra in Skorja, da se izjavita, pod kakšnimi pogoji sta pripravljena odstopiti potrebno zemljišče za razširitev ceste. Okol. občina bo pozvala mestno občino k skupni rešitvi vprašanja kanalizacije pod bolniškim pokopališčem.
Za pokopališki odsek je poročal župan g. Mibelčič. Lani je bilo zgrajenih na okoliškem pokopališču 15 rodbinskih grobnic, ki so pa zdaj že vse oddane. Ker je nujno potrebno, bo zgrajenih še nekaj grobnic. Stavbnemu odseku se naroča, da pregleda prostor in odda dela. Poročilo obrtnega odseka je podal g. Golob. Občinski svet se je izjavil proti krajevni potrebi za gostilniško koncesijo Marije Tratnikove na Lopati in proti avtobusni koncesiji Oskarja 2užka iz Ljubljane na progah Celje-Vransko-LjublJana in Celje - Konjice - Slov. Bistrica - Maribor.
Za finančni odsek je poročal g. dr. God-nič. Naklonijo se sledeče podpore: ruskim revežem in sirotam 100 Din, savinjski podružnici SPD 50 Din, krajevnemu odboru UVI v Celju za tombolo 100 Din, Zdravstvenemu domu v Celju 200 Din, gasilnemu društvu v Gaberju 500 Din, gasilnemu društvu na Lopati 500 Din, Sokolu, Svobodi in Prosvetnemu društvu v Celju vsakemu po 50 Din in Olepševalnemu in tujskopromet-nemu društvu v Celju 1000 Din. Odklonjena je bila podpora Društvu za osnovanji šolskih kuhinj, ker iste že obstojajo. Banska uprava v Ljubljani bi dala reveža Stanka Ocvirka v zavod za gluhoneme, če bi okol. občina prispevala mesečno po 150 Din. Sklenjeno je bilo, da bo prispevala občina ta znesek le pod pogojem, če ji ga bo Ocvir-kova mati pozneje povrnila. Gasilno društvo na Lopati je zaprosilo za črtanje takse na vino povodom zadnje društvene veselice. Prošnja je bila poslana na merodajno mesto, ker občina ni kompetentna za reševanje takih prošenj. Bivša oblastna samouprava v Mariboru je naložila okol. občini, da mora prispevati k stroškom za prizidek k izolirnici v celjski javni bolnici 50.000 Din, dočim mora prispevati mestna občina 70.000 Din. Ker pa je mestna občina plačala doslej le 42.000 Din, je bilo sklenjeno, da bo okoliška občina prispevala samo 25.000 Din. Urejene je bilo tudi vprašanje izplačila stanarine učiteljem na okoliški osnovni šoli. Vsakemu učitelju okoliške deške osnovna šole bo plačevala okol. občina mesečno stanarino po 800 Din, šolskim sestram, ki po-
učujejo žensko mladico, pa mesečno po 200 Din.
Sledilo je več samostojnih predlogov. Okoliška občina bo pristopila h krajevni protituberkuiozni ligi v 'Celju kot ustanov-nica s 1000 Din. 2upan je pozval ostale odbornike, naj pristopijo k ligi kot člani-po-samssniki. Okol. občina bo popravila svojo hišo v Gaberju. Posestnik Omladič je zaprosil občino, da bi mu zgradila na dvorišču odvodni kanal. Prošnja je bila izročena v obravnavo stavbnemu odseku. Zadevi zgradbe javnega stranišča in razširjenja otroškega vrtca sta bili odkazani stavbnemu odseku. Končno je župan le sporoči L, da je občinski svetnik g. dr. Josip Godnič odložil svoje mesto, ker se je sa stalno preseltl na Vransko, kjer je odprl lastno odvetniško pisarno. Javni seji, ki je trajala 1 uro, je sledila tajna seja.
KOLEDAR. Danes: Torek, 8. julija 1930 .katoličani: Kilijan, pravoslavni: 25. junija, Ferfonja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ob 4. in pol 8. Tirani, oh 9. slavnostna premijera Obešnjakove Tončke.
Kino Ideal: Žena brez pejčolana. DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska cesta, Leustefc, Resljeva cesta.
Obešenjakova Tončka
(Premiera 1 Ho Bino v glavni vlogi). Prijazno življenje na vasi — tam nekje na Češkem — spomladi! Tončka, krasno d<*-kle iz javne hiše, se je vrnilo domov na dopust Nihče ne ve, s Čim se peča v mestu — niti njena mati ne; slednja uživa zgolj v tem, da se je ljubljena hči po dolgotrajni odsotnosti vrnila lepša kot je odšla. Tudi Jan, Tončkin prijatelj iz otroških let ne ve ničesar o njenih potih v mestu in misli samo na to. kako bi se čim preje poročil s Tončko. Jan in Tončka sta srečna kot dva otroka. Veselita se lepote prirod« in njuna sreča ne pozna nobene ovire vso do trenutka, ko stopi Jan pred Tončko in jo vpraša, kdaj se vzameta. V tem hipu za-stre Črn oblak vedro nebo Tončki ne sreče. Ne, ona se ne sme poročiti z Janom in uničiti sreče človeka, ki ne ve, koga ljubi.
Zato hiti nazaj v mesto. Brez sloves« zapusti mater in lepo domačijo ter se vrne v blato in mlakužo velemestne javne hise. Tu, v hiši štev. 13, je ona najlepše dekle, prav posebna atrakcija, ki noč za nočjo privlači moške, željne ljubezni z lepimi ženskami. Nekega večera se pojavita v hiši dva detektiva, ki vprašata zbrana dekleta, če bi bila katera pripravljena >olajšati zadnje trenutke^ na smrt obsojenemu zločincu. V*e odrečejo, le Tončka, v duši nepokvarjena, se usmili nesrečnika in pristane. S strahom v duši stopi v ječo pred strašnega zločinci, ki je zahrepenel še enkrat pred smrtjo p-> ljubezni. Toda ob pogledu na Tončko, mlado, lepo in usmiljeno dekle, ki mu je prineslo tolažbo v najtežjem trenutku, se trdo zločincev© srce omehča. Pogovarja se s Tončko vso noč kot s sestro, ona ga pa tolaži in bodri za zadnjo, najtežjo pot...
Tončka je tako storila veliko delo usmiljenja, toda po povratku v javno hišo. so se ji vsi rogali in se norčevali iz nje, Č>Š, da je >Obešnjakova Tončka r. Prišlo je tako daleč, da so gostje začeli izostajati iz hi.*e in Tončki ni preostajalo drugega, kot iti na ulico. Tu jo najde Jan, ki jo je iskal že dolgo in ves srečen jo pripelio zopet domov. Čez nekaj dni bi se imela vršiti poroka. Toda po bivšem gostu iz javne hiše m je zvedelo na vasi za Tončkino preteklo«* in konec je Tončkine sreče. Mati umre o J žalosti, Jan jo ogorčen zapusti in Tončka zbeži nazaj v mesto. Vedno bolj in bolj propada. Za denar pripoveduje gostom v zakotnih krčmah o tisti noči, ko je bHa z obsojencem. Ljudje jo poslušajo in se ji roga jo. Tako jo najde Jan, ki je zopet pri hitel v mesto z namenom odpustiti ji vse. Blazna od sreče steče iz krčme po svojo poročno obleko, katero \e malo popreje prodala. V tem pa pridrvi voz in Ton?Tca se zsrudi pod konjskimi kopiti.
Težko poškodovano pobere Jan; v njec©-vem naročju zasanja še enkrat o sreči, katere ni nikoli dosegla, potem pa umre...
Za nas je ta film prav posebno zanimiv, ker igra glavno vlogo Tončke naša filmska umetnica Ita Rina. Izredno težko psihološko in dramatično kreacijo Tončk*, podaja Ita Rina nadvse krasno. Njen napredek od >Erotikona< do ^Obešniake^e TonČke< je skoro neverjeten. Njena igra je tako naravna in prepričevalna, da vpliva r.a gledalec z vso silo. Človek kar i:e nore verjeti svojim očem, da vidi ono skromno dekfieOt ki nas je nepričakovano 7;ipu-st la, odšla v Berlin čisto nepoznana in s*-že več let tako uspešno uveljavlja na poliu umetnosti in filma. Prepričani smo, da bo končno tudi Ljubljana po tem filmu presojala našo Ito Rino in nieno delovanje z istim priznavanjem kot ga je deležna v Zagrebu, Beogradu in inozemstvu. Režija filma v stilu ruskega sovjetskega filma — izvrstni tipi, krasne pokrajinska slik*. Tonsko se filmu pozna, da i» naknadno sinkroniziran, spojen z godbo in dialognimi prizori v češkem jeziku.
Skratka, film je za Ljubljano senzacija prvega reda in zasluži vso pozornost občinstva. V Jugoslaviji je izšel film v nakladi zagrebške izposojevalnice >Panfilm<.
MALI MODRIJAN.
— Pridno se moraš učiti anglešči« ne, Mihec, — pravi oče sinčku. — Le pomisli, da govori ta jezik skoro 400 milijonov ljudi.
— Potemtakem jih je pa že dovoij, papa. — se odfraž« MJbec.
Stcv. 152
♦SLOVENSKI NAROD«, dne 8. julija 1930
Stran 3
Dnevne vesti
a. Razpis učnega mesta profesorja ali suplenta, ki je izprašan za predmete IX. grupe po čl. 19 >Pravilnika za polaganje profesorskega izpita za zvanje profesorja trgovske akademije in trg. sol« na trgovski akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1035-31. Razpisuje se učno mesto za menično, trgovsko, obrtno in stečajno pravo kot glavne predmete, narodno ekonomijo s finančno vedo in trgovinstvo kot sporedna predmeta. Za profesorsko mesto pridejo v poštev kandidati, ki so položili iz gornjih predmetov profesorski izpit za trgovsko akademijo ter imajo najmanj tri leta nastavniške službe, za su-plentsko mesto pa pridejo v poštev po čl. 30 omenjenega pravilnika diplomirani pravniki. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civ. uradniških in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na min. trg. in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. julija 1030 pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani.
— Z zagrebške univerze. Na tehnični »*ulteti zagrebške univerze jc izpraznjena katedra sa gradnjo cest in železnic, katero lahko zasede izredni profesor ali docent. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta. Na isti fakulteti je izpraznjena katedra za razpredelbe električne energije In za električne centrale, katere lahko zasede redni ali izredni profesor, odnosno docent. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta.
— Češkoslovaška »miss Jadran« odpo* tovala na Jadran. Včeraj je odpotovala s svojo materjo iz Prage na našo rivijero češkoslovaška »miss Jadran« Jarmila Ci> hakova, izvoljena na svečanosti »Jadran« skega dne«, katerega je priredila Jadran« ska Straža v Pragi 18. maja m katerega se je udeležilo nad 20.000 Pražanov. Na naši rivijeri jo pričakujejo z velikim za» nimanjem. Mnoga letovišča so jo povabila in jI predlagala brezplačno stanovanje. Parobrodna družbi »Jadranska plovutba« ji je poslala brezplačno karto I. razreda za vse brzoparnike. Češkoslovaška »*i ss Jadran« poseti Split, Rab, Sutivan, Kor« čulo. Dubrovnik in na povratku Crikveui* co. Seznanila se bo torej z najlepšimi kri« ji naše rivijere.
— Dohodki državnih železnic v preteklem letu. Lani so znašali dohodki naših državnih Železnic od Osebnega prometa 731.9 milijonov Din. Od tega odpade 77.4% na IH., 20,2% na 11. in 2.4% na I. razred. Tu se vidi, da se vozijo v I. razredu večinoma samo zastonjkarji. Dohodki so bili za 16.1% manjši nego predlanskim. Od tovornega prometa so znašali dohodki lSSe.54 milijonov Din in so bili za 171.6 milijonov Din večji kakor predlanskim.
— Tz Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« štev. 12 z dne 7. t m. objavlja pravilnik o delokrogu zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok, pravilnik o delovanju zdravstvenih domov, objavo ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljavljen ju zakona o pobijanju nelojalne konkurence, navodilo ministrstva za trgovino in industrij jo glede tolmačenja § 32. zakona o nelojalni konkurenci in naredbo ministra za poljedelstvo o prepovedi dogona neosna-žene in blatne živine na živinske sejme.
— Češkoslovaški dijak utonil v Beo« gradu. Češkoslovaško srednješolsko dele« gacijo, ki se je udeležila vseslovanskega srednješolskega kongresa v Beogradu, je zadela na Dunavu pri Beogradu težka ne> sreča, katere žrtev je postal osniosolec Jan Vrsan iz Kremnice. Vrsan je najel s prijateljem in sošolkami čoln, s katerim so se prepeljali na drugo stran Dunava, kjer so čoln privezali in se šli kopat. Vr» san, k; ni znal plavati, je zašel v vrtinec in utonil. Nesreča se je pripetila tako nag« lo, da mu ni mogel nihče priskočiti na po« moč.
— Oddaja krovskih del. Gradbeni odde lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede oddajo krovskih del na zgradbi vmesnega perona na postaji Jesenice; dne 21. t m. pa glede oddaje krovskih del na zgradbi tovornega skladišča na postaji Poljčane. Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
— Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma nmrJ v Ljubljani lesni industrijalec gosp. Anton G r e g o r i n. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
— Izjava. K Časopisni polemiki, v katero se vpleta brez naše vednosti tudi naš zavod . mi je čast poročati, da je prišla inicijativa za prireditev toledo tečaja iz Kranja in da se je le zato nameraval tam in ob tem času prirediti tečaj. Za vse časopisne izjave nosijo odgovornost dopisniki sami. Drž. osrednji zavod za žen. dom obrt v Ljubljani.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V North Harrwicku. država Newyork, je 5. junija preminul Frank Stenovec. Pokojni je bil rojen 1. 1870 v Smledniku. Zapustil je Ženo, bot,rko in sina.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno z lokalnimi nevihtami. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 36. v Splitu 33, v Sarajevu 32. v Beogradu 31. v Ljubljani 30, v Zagrebu 29, v Mariboru 26.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1? mm, temperatura je znašala IS stopinj.
— Trii* vojaki ntonili. V nedeljo popoldne se je v Novem Sadu pripetila težka nesreča, ki je zahtevala tri človeške tri**. Okoli 17. se je na Dunavu kopalo več vojake v bolnica rske čete osi ješke divizije, med njimi Ranko Komnenović in Kosta Stajic iz Bosuta in Slovenec Mirko Šredel iz slatin-skega okraja. Vojaki so se kopali pod nadzorstvom nekega narednika v razmeroma plitvi vodi. nenadoma se pa je začel vojak D. Petrovič potapljati. Vsi triie vojaki so mu plavali na pomoč, pa so zašli v vrtiner,
ki jih je potegnil pod vodo. DoČim js Peti ovića narednik Vasa Kožic rešil, so drugi trije vojaki utonili.
— Težka nesreča os Bledu. Na Bledu se je včeraj težko ponesrečil Matevž Ul-čar, gostilničar in posestnik na Bledu. Popoldne so ga nezavestnega z globoko rano na glavi prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Kakor nam poročajo, je Uičar na strmem klancu padel s kolesa in se močno pobil.
— Velik požar, v nedeljo ponoči je začelo goreti na Jela čiče vem trgu v Brodu na SavL Ogenj je izbruhnil v bili gostilničarja in mesarja Milana Lisca ter se naglo razširil- Bila je velika nevarnost, da se razširi tudi na ogromna skladišča drv v bližini, vendar se je gasilcem posrečilo ogenj orne jiti in po večurnem gašenju popolnoma udušiti. škoda je zelo velika, k sreči pa je bilo poslopje zavarovano.
— Žrtev kopanja. V Brodu na Savi je pri kopanju v Savi utonil 2lletni krojaški pomočnik Andrija Savotić. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil pod vodo. V Kolpi je utonil 271etni vrtnarski pomočnik Leopold Gruševnik. Sava je včeraj pri selu Žitnjak blizu Zagreba naplavila truplo neznanoga utopljenca, katerega identitete še niso ugotovili. Neznanec je imel na sebi samo kopalne hlačke. Utopljenec je bil na obeh rokah tetoviran, na eni je imel Črki I. F., na drugi pa V. R. 1921. Truplo so prepe-liali v mrtvašnico na Mirogoj. V Podsusedu pri Zagrebu je v nedeljo utonil brivec Klaič. V vodi ga je najbrž zadela kap.
Zobozdravnik
Dr« Verčon
ne ordinira do 1, avgusta.
Iz Ljubljane
—lj Ekskurzija profesorjev iz Poljske. Danes s popoldanskim brzovlakom ob 5. prispe v Ljubljano na svojem večdnevnem potovanju po Jugoslaviji 57 profesorjev in profesoric iz Poljske. Prenočili bodo v Akademskem kolegiju. Profesorsko društvo m Društvo ljubiteljev poljskega naroda jim priredita prijateljski večer v restavraciji hotela Uniona ob pol 21. Obe društvi vabita kolege, oziroma člane k Obilni udeležbi pri sprejemu na kolodvoru.
—lj Po nevihti pohleven dež. Po včerajšnji ne-imi s precej močnim nalivom, ki je pa namočil izsušeno zemljo komaj za tr; prste, smo dobili davi pohleven dež. Zjutraj je sicer kazalo, da se bo zjasnilo in tudi ^remeaski preroki so napovedovali pa nevihti lepo vreme, kmalu se je pa nebo meč "»o pooblačilo in začelo je deževati. Skoda, da je dež kmalu ponehal. Ozračje ?>e je sicrr znatno ohladilo in tudi sočivje je z vlago za prvo silo preskrbljeno, vendar bi bilo pa našim kmetovalcem zelo ustreženo, če bi nekaj dni deževalo. Barometer stoji zjenkrat še previsoko, da bi mogli prikovati deževno vreme.
—lj Oddaja izmenjave kvadra pri mostu cez Gruberjev kanal se bo vršila pri direkciji državnih Železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. Ponudbe je poslati do 15. t. m. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, posoji pa pri istem oddelku.
—lj Katere cvetlice bomo sadili na okna s severno lego. Na taka okna bomo posadili tiste cvetlice, ki ljubijo dosti sence. Take so: krasno cvetoča drevesna po-tonka (Paeonia arborescens), žareče gomoljaste begonije, gardenije, stabakant (Thvrsacanthus rutilans), hortenzije, kamelije, bršljan, sobna lipa (Sparmania). zelena in pisana tradeskancija, aspidistra, asparagus, ficus, aralia. philodendron, pra-protj. Gomoljaste begonije, ki cveto od junija do zime, in hortenzije prav dobro uspevajo tudi na zahodni in vzhodni legi. Teh vidimo še premalo na oknih.
—lj Ustanovni občni zbor Sokolskega društva LJubljana III. Vabimo vse someščane bežigrajskega okraja, da se korporativno udeležijo ustanovnega občnega zbora Sokolskega društva Ljubljana III. ki se bo vršil 10. t. m. zvečer v salonu restavracije g. Eli Žagar (Fortuna) Vodovodna cesta. Pridite vsi, da podprete velevažno akcijo, ki je za naš okraj v kulturnem, moralnem in nacijonaJnem oziru velike važnosti! — Zdravo! Pripravljalni odbor!
—lj Ustanovni občni zbor pevskega društva »Bežigrad« je preložen na petek n. t m.
Iz Celja
—c Avtobusna zveza Celje - Šoštanj -Dravograd. Avtobus, ki vozi iz Celja dopoldne ob 11.30 in prihaja v Šoštanj ob 12.55, ima tam zvezo ob 13. z avtobusom, ki vozi skozi Slovenjgradec ob 14.20 in pride v Dravograd ob 15. uri. — Potniki slednjega avtobusa (Dravograd - Šoštanj), ki odhaja iz Dravograda ob 11.30 in pride v Šoštanj ob 12.25, pa imajo zvezo na celjski avtobus, ki odhaja iz Šoštanja" ob 13.45 proti Celju, kamor prispe ob 15.10.
—c Pregled avtotaksijev in avtobusov v Celju. V soboto 12. t m. ob 15.30 se bo vršil na prostoru pred garažo celjskih mestnih avtobusov na Spodnjem Lanovžu komisijonalni pregled vseh avtotaksjjev in avtobusov, t j. vozil, ki služijo javnemu prometu. Vsi lastniki teh vozli se morajo javiti ob navedeni uri komisiji s svojimi vozili. Lastnikov se o pregledu ne bo še posebej obveščalo.
—c Izgubljena ura. Poslovodja Delavske pekarne v Gaberju Alojzij Leskovšek. je izgubil v soboto 5. t m. zvečer med potjo od Starega gradu do Celja nikljasto žepno uro, vredno 150 Din. Ura ima na notranji strani napis »Standard«.
—c Velika tombola invalidov v Celju. Velika letošnja tombola krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo, bo prihodnjo nedeljo 13. t. m. popoldne na Dečkovem trgu. Sezite po tablicah in pomagajte ubogim žrtvam svetovne vojne,
— Madžarski plavači zopet v Ljubljani. Ilirija je prejela brzojavno obvestilo, da FTC s svojo plavamo ekipo in w*terpoli* sti v Rimu in Neapolju najbrž ne bo go* stoval in da se oa povratku s turneje po* novno ustavi v Ljubljani, kjer se bodo madžarski plavači pomerili z našimi. Ma* d žari prispo že d revi ali p« jutri in na« stopijo h*tri popoldne proti Iliriji. Ma« d žari imajo v svojem timu izvrstne plava« če. Omeniti moramo zlasti Zentaia, Id pla> va 100 m sprint v 1:05. torej čas, ki ga dosedaj še ni dosegi noben slovenski pla« vse. še boljši je menda Sved, ki je plaval celo 1:03 in je določen za madžarsko re» prezenta ti vno štafeto, ki nastopi v sep« tembru proti Ameriki. Madžari imajo tudi izvrstne prsne in hrbtne plavače. Naši jim najbrž ne bodo kos, pričakovati pa je, da bo to za nje dobra šola v prestoječem dr* zavrnem prvenstvu.
— Dirka kolesarskega kluba »Ribnica«. Kolesarski klub »Ribnica«; v Ribnici je priredil v nedeljo 6. t. m. klubske kolesar« ske dirke in sicer: za novine« na progi: Ribnica—Kočevje—Ribnica, 32 km, *m ju« niorje na progi: Ribnica—Turjak—Ribni* ca, 46 km in za prvorazredne dirkače na progi: Ribnica—Ljubljani—Ribnica 95 km. Rezultati so naslednji: Novinci: 1. Koso* rek Franc, 1 ura 6 min., 2. Pust Josip, 1 ura, 10 min. Juniorji: 1. Petek Franc, 1 ura 37 min. 55 sek., 2. Murn Alojzij. 1 ura 37 min. 59 sek. Prvorazredni dirkači: L Lovšin Anton, 3 ure 13 min.. 2. Krizman Ivan, 3 ure 17 min. Startalo je 18 dirkačev, kar je dokaz zelo velikega razvoja agilne* ga Kolesarskega kluba »Ribnica«. Zaradi slabih cest so imeli dirkači občutne defek« te. Rezultati so zato zelo povoljni. Dirke so se vršile v najlepšem redu in brez vsake nezgode.
— Športni list. Izšla je 10. številka »Športnega lista«, edinega slovenskega športnega glasila. List je sedaj tehnično preurejen, izhaja vsak ponedeljek ter pni* naša poleg kritik raznih prireditev, pred* vsem nogometnih tekem, plavalnega sporta itd. tudi razne poljudne članke. Zadnja številka prinaša tudi več zelo posrečenih fotografičnih posnetkov z nogometne tek: me Ilirija>Conc6rdi* in waterpolo^tekme Ilirija*FTC, Budimpešta. Posamezna številka stane 2 Din, četrtletna naročnina pa 15 Din.
Pokrajinski shod ZSV
Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani priredi letos 20. L m. pokrajinski shod ZSV v Šmartnem ob Paki. To je tisti shod, ki se je do sedaj vršil vsako leto v Petrovčah.
Pokrajinski shod se bo vršil po naslednjem sporedu:
Ob pol 10. uri sv. maša za vse padle vojake občine Šmartno ob Paki in za našega nepozabnega predsednika ZSV g. majorja Colariča. Sv. mašo bo bral č. g. Bonač, bivši vojni kura L
Po sv. maši bo pri spomeniku v vojni padlim vojakom pridiga, obenem pa tudi odkritje majhne plošče s primernim napisom in 6 sliko pokojnega g. majorja Colariča, po pridigi slovesni libera za padle vojake in g. majorja Colariča. Pri pridigi govori č. g. BonaČ.
Po cerkvenem opravilu bo javni pokrajinski shod vseh bivših vojakov za celo Savinjsko in Šaleško dolino to je za sreze Celje, Gornji Grad in Slovenjgradec. Vsi kateri bi nastopili kot govorniki se morajo poprej javiti pri zvezi slovenskih vojakov v Šmartnem ob Paki.
Popoldne ob 3. uri pa priredi >Kolo jugoslovenskin sesterc igro v počast pokojnemu g. majorju, čisti dohodek je namenjen za revno deco.
Pri slavnosti dopoldne in popoldne bo pel mešan zbor pevcev iz Šmartnega ob Paki in ljubljanski pevski moški zbor.
Tem potom vabimo vse tovariše iz svetovne vojne, vse zveze slovenskih vojakov, v&a udruženja vojnih invalidov, vsa društva in vse korporacije, da se gotovo udeleže pokrajinskega shoda, ter obenem odkritja ploščice v spomin pokojnemu g. Colariču.
Vsi bivši vojaki, ki ste skozi 7 let neprestano romali na Brezje, ko vas je klica! naš nepozabni predsednik umrli g. major pridite tudi vsi dne 20. julija v Šmartno ob Paki, da prisostvujete odkritju spominske plošče nepozabnemu voditelju. K tej slavnosti so pa vabljeni vsi prijatelji, da se pokrajinskega shoda ZSV osebno udeleže. Pridejo naj po možnosti tudi ženske, ki so tudi med vojno veliko trpele, ter doprineslo tudi vse vojne žrtve na altar domovini.
Udeležite se pa tudi popoldanske igre, ki bo v počastitev spomina g. majorja, za kritje spominske plošče in za revno deco.
ELI DA
COLDCREAM
dravi in hrani kožo ponoči
Moderen poklic.
— Kaj je tvoj oče, Mihec?
— Črviček.
— Kaj se hočeš norčevati iz mene?
— Ne, saj vam pravim, da je črvi* ček. Vrta namreč luknjice v pohištvo kakor črv, da ga lahko prodaja za sta«
rinskcL .
Kam z otroci?
Na tem mestu je že nekdo povedal, kako se hišni gospodarji branijo otrok in kako je s srčno kulturo teh ljudi. Da je temu res tako, omenim svoj primer:
Pred dnevi sem zvedel za stanovanje, primerno moji družini in deloma tudi moji uradniški plači. Ko sem pa povedal, da imam štiri šoloobiskujoče otroke, mi je gospodar stanovanje odklonil. Avgusta Se moram izseliti in če me bodo deložirali, bo temu kriva brezsrčnost gospodarja, ki sc brani otrok v hišo, dasi ne stanuje tam in bi njega popolnoma nič ne motili. 5icer bo pa z avgustom v Ljubljani marsikaj novega, kar bo pokazalo, da vlada pri marsikaterem hišnem gospodarju veliko pomanjkanje srčne kulture. Država brez krepkega naraščaja je obsojena na smrt. Ali res ni nikogar, da bi tej odurnosti napravil konec? Drž. uradnik.
Razdelitev in vpisovanje učencev v srednje šole
Stremi se za tem, da se posveti učeči mladini največja skrb, da se psihično in fizično pripravi za bodočnost ter po končanih študijah koristno in plodonosno deluje v prid državne skupnosti in sebi osigura čim boljšo eksistenco.
Prva je to želja staršev, bodi pa tudi skrb poklicanih prosvetnih organov. Večina staršev, ki žive v slabih gmotnih razmerah, rade volje žrtvuje vse, da zasigura otrokom kolikor mogoče višji socijalni položaj, ker ravno starši najbolj občutijo, kako velika ovira je denes slaba intelektual-nost ali slabo fizično zdravje • borbi za *>sak«ianj: kruh.
Da bo mladina ostala fizično krepka m zdrava ter imela najboljše zaupanje in veselje do učenja, je potrebno, da se ji obiskovanje šol kolikor mogoče ugodneje uredi. V prvi vrsti naj učenec obiskuje najbližjo šolo, kakor tudi ono, ki jo istočasno obiskujejo že starejši bratje, oziroma sestre. Nikakor pa ne vpliva dobro na otroka, ako mora, ponavadi najmlajši radi pogosto se menjajočib razdelitev šol in posameznih razredov, obiskovati najoddaljenejšo šolo, docira obiskujejo starejši bratje ali sestre stanovanju najbližjo šolo.
Opazilo se je tudi, da učenci srednjih Šol proti koncu šolskega leta radi predsto-ječih počitnic prenehajo z obiskovanjem šol skoro mesec dni preje kakor učenci osnovnih šol, kar posebno slabo vpliva na učence osaovnih šol, ki morajo vsak dan še v šolo, dočim starejši brat ali sestra že uživata počitnice. S tem se ustvarja otrokom neko nezaupanje v upravo ter se nehote pojavi nekako nezadovoljstvo in slabo razpoloženje otroka do Šole. Zato naj se konča pouk v bodoče, v šolah v enem mestu ob istem času, oziroma naj se prva oprosti osnovna šola.
V rodbini, v kateri je več šoloobveznih otrok, se dogaja, da starejši otroci obiskujejo najbližjo šolo, najmlajši pa najoddaljenejšo; najmlajši mora zato prvi od doma in pride redno skoro vsak dan eno uro pozneje domov.
N* podlagi letošnje razdelitve šol in vpisovanja v srednje šole, se bo dogodilo le to, da bo moral najmlajši otrok, ki je dovršil osnovno Šolo. iti vsak dan mimo srednje Šole, ki jo obiskujeta starejši brat in sestra.
Poljanski okraj vpisuje skoro da vse svojo učence v II. drž. real. gimn. in bi po letošnjem odstopu moral najmlajši učenec mimo imenovane šole v zelo oddaljeno Solo v Bethovnovi ulici.
Ne samo, da je tako obiskovanje šole napornejše v fizičnem in škodljivo v duševnem oziru za mladega učenca, temveč je tudi neprikladno, za medsebojno učenje in pomaganje učencev po šoli doma.
Dogaja se, da se otroci v eni rodbini, ki obiskujejo isto srednjo šolo, prav radi in prav dobro uče, imajo veliko veselje do učenja in šole, ter si med seboj prav uspešno pomagajo, dočim se otroci ene rodbine v raznih šolah med seboj slabše razumejo, in v šolskem oziru se skoro odtujujejo.
Te vrstice se nam vsiljujejo radi odloka prosvetnega oddelka dravske banovine, da se na IT. drž. real. gimn. na Poljanski cesti v šolskem letu 1930-31 ne bodo sprejemali učenci dovršenih osnovnih Sol. temveč samo učenke. Vpisovanje in razdelitev sedaj obstoječih srednjih šol bi morala ostati, menjati pa šele tedaj, ko se bo zgradila še ena preprotrebna srednja šola v Ljubljani.
Starši kot najbolj zainteresirani za najboljšo vzgojo in izobrazbo svojih otrok, ravnajo dobro in premišljeno vpisujejo svoje otroke v šole, imajoč pred očmi vse svoje otroke, ki z leti doraščajo.
Iz teb razlogov je potrebno, da se omenjeni odlok prosvetnega oddelka dravsks ban. ponovno pregleda in prouči, v katero svrho bi bilo pač potrebno, da se na eventualni sestanek pokliče tudi nekaj roditeljev, ki imajo dva ali več otrok na osnovnih ali srednjih Šolah. Gotovo se bo našel način, da se mladini učenje ne otežkoči. da s« jo posebno v fizičnem pogledu ne obremenjuje, temveč se ji učenje samo olajša is ustvari simpatijo do izobrazbe.
Vpisovanje se prične na H. drž. real. gimn. 12. sept, ter je za proučevanje gornjega predloga v korist skupne izobrazb«* še dovolj časa.
Radi raznih komentarjev in pomislekov mnogih zainteresiranih staršev se obračamo tem potom na prosvetni oddelek s prošnjo, naj bi se vpisovanje na II. drž. real. gimn. vršilo kakor je bilo doslej. Razdelite šolo šele takrat, ko bo dograjena še ena prepotrebna srednja šola v Ljubljani.
Prizadeti •tarifi.
Sreda, 9. julija.
Opoldanski program odpade. 18.80: Koncert Radio orkestra, 19.30: P. dr. Roman Tominec: Slike rz svetovne literature (Rai-ner Maria Rilke), 30.00: Rezervirano za prenos iz Prage, 22.00: Časovna napoved hi poročila, napoved programa za naslednji dan.
Četrtek. 10. jnKja. 20.30: Reproducirana glasba, 13.00 Ga-sovna napoved, borza, 13.30: Iz dan^žnjih dnevnikov, 18.30: Koncert Radio orkestra, 19.30: Dr. Lojze Čampa: Nov kazenski za kon, 20.00: Jugoslovenski večer: Prenos iz Beograda, 20.45: Prenos iz Zagreba, 21.30. Slovenske pesmi poje g. Gos ti č, tenorist kr. opere, 22.00: Poročila, nato prenos z Bleda, 23.00: Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 11. julija.
12.30: Reproducirana glasba, 18.00: Časovna napoved, borza, 13.30: Iz današnjih dnevnikov, 18.30: Koncert Radio orkestra, 19.30: Gospodinjska ura, 20.00: Prenos* is Miinchena, 22.00: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 12. julija. 12.30: Reproducirana glasba, 13.00; Časovna napoved, borza, 13.30: Iz današnjih dnevnikov, 18.30: Koncert Radio orkestra, 19.30: Marjan Dobovsek: Športna ura, 20.00: Prenos iz Beograda, 22.00: Časovna napoved in poročila, 22.15: Prenos z Bleda. 23.00: Napoved programa za naslednji dan.
Sigurno je sigurno.
— Priporočam vam, da se zavara« jete proti ognju in toči.
— Proti ognju bi se že zavaroval proti toči se mi pa zdi zavarovanje odveč, saj si človek sam ne more po* biti.
Idealno letovišče.
— Našel sem idealno letovišče, kjer je zveza samo s parniki, ki vori« jo po reki.
— Ne razumem, kaj je v tem ide« alnega.
— Seveda je. Le pomisli, ženi pride naenkrat na misel pripeljati se za menoj, pa ji poreko, da parniki ne vozv jo, ker je voda v strugi zaradi suš« preveč padla.
Trdovraten kadilec.
— Zdravnik mi je prepovedal pri
delu kaditi.
— Končno torej le opustiš to vraž* jo kajo.
— Kaj še, opustil sem raje delo.
Zamenjani vlogi.
— Kaj bi storil, Janezek, če bi za* menjala vlogi, to sc pravi, če bi posta! ti ravnatelj, jaz pa učenec.
^ — Gospod ravnatelj, učenca bi pri tej priči vrgel iz razreda.
Zanesljivo znamenje.
Mestna gospa pravi kmetskemu de* kletu: Maričks, danes prispe pome moj mož. Pojdite ga čakat na kolodvor.
— Kako ga bom pa spoznala?
— Zelo lahko. Je sreanje, okrogle postave in čim stopi iz vlaka, bo vpra* šal, kje je najbližja gostilna.
»SLOVENSKI   NARODc, dne 8. julija 1930
Stev. 152
Avgustus Muh-: 41
Krog zločinov
Roman
— Toda v vašom prejšnjem stanovanju sem imela vtis, da hoče nekdo »vedeti, kje zdaj stanujete. — Znova je umolknila, toda njene besede so dosegle popoln uspeh. — Zdelo se mi je potrebno povedati vam to, Mo*lly. Mi-sfim, da bo to v vašo korist. Oe hočete »tajiti svoje sedanje bivališče, morate biti nekad tednov zelo previdn:. Če bi bilo še kaj, kar bi mogla storiti za vas, mi kar povejte. Da ne pozabim, profesor Caspian bi rad govorili z vami v svoji sobi. Pozvoni vam. čim bo pripravljen.
Ko je gospodi-rria odšla, je stala Mo!ly fcamišijena. Kdo bi mogel vpraševati po ■Hi Pri njeni prejšnji gospodinji? Kaj če se je kdo zanimal, kaj je počela zadnje štiiri mesece, ko je v svoji naivnosti pomagala Johnu VVarnerju razpečavati ponarejene bankovce? Policija ali pa..
Znova je vstal pred njo obraz Mar* ca Sternholda z velikimi očmi, bližal se ji je vedno bolj, dokler ni odskoči* la od te meglene sence, kakor da je Stal pred njo živ iz mesa in krvi
Staro, zaprašeno torbico je odnos* la v svojo spalnico in sklenila je iz* prazniti jo takoj, da bi ji ne bifla v na* potje. Šele po dolgem prizadevanju se ji je posrečilo zasukati ključek v kiju* Čavnici. Ključavnica je bila močno opraskana, toda Molly tega ni opazila, fe torbice je vzela najprej štrrioglato starinsko šatuljo za nakit. Sledil je sveženj obledelih fotografij in posnet* kov. Zdelo se ji je, da so bile to slike njene matere, zanesljivo pa ni vedela. Fotografije so bile stare, svetlo rjave barve, a obrazi na njih so bili neznani.
Zdaj jih je obračala po rokah in ogledovala. Dobro se je spominjala, kdaj je imela zadnjič v rokah ta sve* ženj. Od takrat ga je moral nekdo imeti v rokah, kajti manjkalo je šest starih fotografij.
Mollv si je grizla ustnice. Kakšen interes bi mogel imeti kdo na starih fotografijah? Njen pogled se je vrnil k opraskani ključavnici. Torbico je nekdo nedavno odprl. Brž je stresla v naročje vse, kar je bilo v nji. Nič se ni bilo izgubilo. Nič — razen — Mollv je znova premetala vso ropoti* jo po naročju. Da, manjkal je srebrn medaljon ček. V njem je bila miniaturna slika zelo stare sivolase dame, kate* te pa Mollv ni poznala.
Kaj je pomenila ta tatvina? Zdela se ji je brezpomembna. Veselilo jo je pa ,da je bolj pazila na medaljonček, t katerem* je bila krasno izdelana ka* meja z imenom njene matere »Mar* keta« na zgornji strani. Ta medaljon* ček ji je bil najdražji.
Stopila je k predalčku svoje toalet* ne mizice, kjer je imela medaljonček spravljen. Začela ga je nervozno iskati.
Mollv je omahnila vsa iz sebe na Jblazinico ob vznožju svoje postelje. Prepričala se je, da je nekdo prebrskal
vse njene stvari. Kakor druge spomine na njeno zgodnjo mladost, tako ji je bil ukraden tudi medaljonček.
Glas iz groba
Koraki v sosedni sobi so jo zdramili iz težkih misli. Brž je vstala in odšla v svoj kabinet. George Bentley je bil baš položil nazaj adresar, katerega si je bil izposodil  prejšnji večer.
— Dobro jutro! — Njegov po* zdrav je bil radosten. Pri pogledu na njen bledi obraz se je pa ustrašil.
— Kaj se je zgodilo, draga moja? Odkimala je z glavo.
— Nič, hvala.
— Hm. — Pogledal jo je začudeno, potem je pa sedel na stolček k dikia* fonu. Kakor da hoče napeljati pogo* vor v drugo smer, je pokazal na apa* rat, rekoč:
— Imeniten izum. To je bila ideja mojega očeta, da dobi za laboratorij diktafon. Nekdo mu je pravil, da ima* jo diktafone v vseh večjih ameriških laboratorijih. Caspian je kupil enega kmalu potem, ko je izginil moj oče.
Nekaj časa je molčal, potem je pa vprašal Molly:
— Sem vam že pravil, da je moj oče brez sledu izginil in da je najbrž umrl?
Molly je prikimala.
— Dejali ste, da je bil zelo potrt.
— Da, bil je zelo potrt — potem smo ga pa nekega dne izgubili. Vsi so mislili, da je skočil v vodo. — George je globoko vzdihnil. — Nekega dne pridem resnici do dna. To je sko* ro vse, za kar živim — to, da bi nada* Ijeval očetovo delo. Ta slavni izum sublimacije premoga je bil njegova ideja, ki je privedla Caspiana na pra* vo pot.
George je zrl pred se in 2:as mu je upadel, kakor da misli na -4!as
— In vednar, priznajmo Casr»:anu njegovo zaslugo, priznajmo Stcrnhol du njegovo zaslugo — delala sra čude-že, odkar je moj oče izginil. Nisem mislil, — s prsti je nervozno bobna! po mizi — nisem mislil, da bi mo^ia kaj doseči brez njegove pomoči. Toda dosegla sta. Bližamo se koncu. Meje delo je skoro že končano.
Mol!y ga je plaho pogledi 1
— To vendar ne pomeni, da zapu* stite profesorja Caspiana?
— Upajmo, da mi bo pnfesor te* liko hvaležen, da me ne odpusti. — se jt zasmejal George. — Da ne po* zabim, če se ne motim, ste v,"eraj tr* dili, da imate zvečer nekakš n šesta* ncV.
— Da.
— Ste se kmalu vrnili, je--!:? Mollv ga je  presenečeno gledala.
— Vrnili ste se pet minut po jdho* du iz mojega stanovanja, — je dejal George počasi. — Koma ->em se vrnil domov, sem  zagledal luč v   vas* sobi.
Mollv je pogledala >k. >zi okno. Po* zabila je bila, da vidi George njena ckr,a iz svojega novega stanovanja na rasipu sv. Petra. A v ijeni sohi je bila k.č! To je bilo t *rej v trenutku, ko je nekdo brskal po njenih stvareh in ji ukradel medaljorićek. Zdaj je bila prepričana, da je biia njena torbica od? prta šele v profesorjevi hiši.
šest žen Henrika VIII
Ljubavne pustolovščine angleškega kralja, ki je spravil s sveta tri žene in katerega je ugnala v kozji rog ženska
Anatol France je nam v eni svojih zelo prepričevalnih študij dokazal, da podlaga zgodbe o Piavobradcu ni zgo» dovinska resnica, temveč hudobnost obrekovalcev. Bernard de Montra* goux je torej očiščen, vendar pa nale* tirno v zgodovini srednjega veka in re* nesansc na mnoge zakonske može, ka* terim bi zelo dobro pristojal naziv Piavobradec z vsem, kar iz njega skle* parno. Najpomembnejši med njimi je bil angleški kralj Henrik VIII. Zani* mivo je, da je bil ta. po svojih pustolovščinah slavni vladar, prva leta za* konskega življenja enako vzoren mož in oče, kakor Ludvik XV. Njegova že* na Katerina Aragonska ni imela nobe* nega povoda pritoževati se, čeprav je bila nekaj let starejša od njega. Svo* jo pustolovsko karijero je začel šele v času, ko je bila njegova edina hčer* ka Marija že polnoletna in ko se je oglasila razlika v   starosti zakoncev.
Takrat je priredil kardinal Wolsey v gradu Hamptom Court sijajno poje* dino, o kateri je dejal Holinshed, da se je udeležencem zdelo, da gledajo v nebesa. Henrik VIII. je opazil na pojedini med mnogimi damami črno* laško očarljivega smehljaja Ano Bo-levnovo, ki sicer ni bila lepa, pač pa je znala zelo dobro koketirati. Kralja je ujela v svoje mreže tako temeljito, da je sklenil ločiti se od svoje prileti ne žene. Ko je papež odklonil dovo* ljenje, se je kralj kratkomalo proglasil za poglavarja angleške cerkve, vse formalnosti gled ločitve je opravil sam in se poročil z Ano. Ana sc pa ni dol* go veselila angleške krone. Kralj se ni ustavil pri eni ljubavni pustolovščini. Kakor lev. ki prvič okusi Kri, tako je postal tudi on žejen ljubezni in kma= iu se je zaljubil v mlado, lepo Jano Sevmourovo, kateri se je morala Ana takoj umakniti.
Da se docela otrese svoje druge že* ne, jo je kralj obdolžil brez vsakega povoda zakonske nezvestobe in jo dal usmrtiti. Leto dni pozneje je pa Ja* na pri porodu sinčka umrla. Ko je namreč zdravnik vprašal kralja, kate* ro življenje mu je ljubše, materino ali otrokovo, je dal kraj nrednost otro* ku in tako je morala  T,na umreti.
Četrta fienrikova " .na je bila nemška princesa Ana Clevska. Slikar Holbein je bil napravil njen portret in čim ga je Henrik zagledal, se je do ušes zaljubil v original. Ko je pa prt* spela v Anglijo in ko se je prepričal, da je na sliki lepša, nego v resnici, je dal usmrtiti nesrečnega ministra, ki mu je bil svetoval, naj se poroči ž njo. Ani je pa predlagal ločitev. Iz strahu pred usmrtitvijo je rada privolila v lo^ čitev. kar je kralju tako ugajalo, da ji je priznai po ločitvi visoko rento.
Čuelno je, da je našel Henrik VIII po vsem tem še peto ženo. Katerini Ilovardovi se je zdela angleška krona tako imenitna, da je bila pripravljena tvegati za njo svoje mlado življenje. Njeno melanholično obličje je znano s portretov slavnega slikara.   Na sli-
kah je bleda, otožna, črnolasa in v ro* ki drži rdečo rožo. Kralj se je je pa kmalu naveličal, obtožil jo je nemoral* nega življenja še pred poroko in smrt* no obsodbo je brez pomisleka potrdil. Nesrečnica ga je hotela kleče prositi usmiljenja, toda surovi stražarji jo niso pustili k njemu.
Šesta Henrikova žena je bila Kate* rina Parrv, katero bi bila najbrž zadela usoda njenih prednic, da ni bila tako bistroumna in hladnokrvna. Debatira* la je večkrat s kraljem o raznih teo* loških problemih in ker je bila visoko naobražena, ga je večkrat ugnala v kozji rog. Martin Luthcr je nekoč de* jal. da je Henrik VIII. kronan osel. To »stvarno ugotovitev« je moral spraviti kralj mirno v žep. Ni pa mo= gel trpeti, da bi se igrala z njim žen* ska. Intelektualno je zaostajal za njo in ker si ni znal pomagati drugače, je zapovedal, naj jo obtožijo krivover* stva. Čim je Katerina to zvedela, mu je padla solznih oči okrog vratu, češ da mu v debatah nasprotuje samo za* to, da bi pozabil na bolečine, ki mu jih povzroča revmatizem. Kralj je pre* klical svoje povelje in Živel s Kateri* no v miru do svoje smrti. Katerina je bila med mnogimi edina ženska, ki je znala Henrika VIII. ukrotiti.
Fsi kot tihotapci
Pes se zna svojemu gospodarju do* cela prilagoditi in mu je tako vdan, da žrtvuje v službi zanj celo svoje življenje. Nov dokaz pasje zvestobe so spopadi, ki se odigravajo skoro vsa* ko noč med psi^tihotapcev in carini* kov v velikih gozdovih na francosko* belgijski meji. Meja je dolga 130 km in iz Belgije tihotapijo v Francijo to* bak kar na debelo. Tobak je v Fran* ciji tako drag, da zaslužijo tihotapci pri 10 kg belgijskega tobaka do 1000 dinarjev. Ta velika razlika v ceni to* bačnih izdelkov zapelje mnoge v tiho* tapstvo.
Francoski cariniki pa stražijo meje tako vestno, da je tihotapstvo tobaka zelo riskantna stvar. Poleg izgube dra* gega tobaka je tihotapec v vedni ne* varnosti, da ga zadene stroga kazen. Da se izognejo vsaj kazni, si pomaga* jo tihotapci s psi. Pse imajo skrite na belgijskih tleh pri pomočnikih fran* coskih tihotapcev, ponoči jih pa spuste s tovorom čez mejo. To so večinoma ovčjaki, ki pridejo čez zastraženo me* jo z redkimi izjemami hitro in neopa* ženo, na določenem kraju pa izroče tihotapcu blago. Proti tem pomočni* kom tihotapcev so cariniki brez moči. Ustreliti ali celo ujeti štirinogega ti* hotapca je zelo težko. Ker si niso zna* li pomagati drugače, so poklicali ca* riniki na pomoč tudi pse, s katerimi patrulirajo ob meji in zasledujejo šti* rinoge tihotapce.
Po poročilu francoskega finančne* ga ministrstva straži zdaj francosko* belgijsko mejo 1007 psov. Med temi
sovražniki tihotapcev in njihovimi to* variši, ki pomagajo tihotapiti tobak, pride pogosto do krvavega spopada, ki se konča navadno s smrtjo ali težki* mi ranami tihotapskih psov. kajti ti se ne bore samo s svojimi tovariši, temveč tudi z oboroženimi cariniki. Včasi se pa konča spopad tudi s pora* zom in smrtjo štirinogih carinikov. Tihotapci opremijo svoje pse z močni* mi ovratniki, ki imajo na zunanji stra* ni kratke, zelo ostre žeblje, ob katere se napadalci pošteno opraskajo. Na ta način je izgubil življenje najstarejši pes francoskih carinikov Medor. Našli so ga vsega razmesarjenega na meji. zmagovalec je pa srečno odnesel pete v gozd, kjer ga je Čakal gospoda hotapec.
Ljubezen dobro nese
Nedavno smo poročali, da so obla« sti izsledile dobro organizirano družbo trgovcev z dekleti, ki so spravili že mnogo žrtev iz Evrope v Južno Ame* riko. Poročali smo tudi, da mnogih deklet niso odpeljali v južnoameriške javne hiše proti njihovi volji, temveč da so šla prostovoljno in da se veči* noma nočejo vrniti v Evropo. To potr* jujejo sami južnoameriški listi, ki pi* šejo med drugim:
»Neprestano dobivamo poročila o izkoriščanju žen in deklet, večinoma židovk. Izkoriščajo jih njihovi ljubčki, možje in gospodarji.« — Tu je treba pripomniti, da v Južni Ameriki glede morale niso tako strogi in ozkosrčni, kakor smo pri nas. V mnogih primerih odstopi fant ljubico ali pa mož ženo proti nagradi za nekaj časa svojemu prijatelju. Isti list piše dalje: »Toda človek bi ne slutil, da posluje v našem mestu (Buenos Airesu) že mnogo let poljsko*židovska organizacija, broječa nad 430 članov, z lastnim razkošno opremljenim društvenim domom. To organizacijo so oblasti nedavno od* krile.«
Izkoriščevalcem žen in deklet pra* vijo v Južni Ameriki »kaftejni«. Ime je nastalo iz izraza kaftan. Organizacija trgovcev z dekleti je bila odkrita s pomočjo neke zapeljane žrtve, kateri je njen »zaščitnik« ukradel 90.000 pe* zov. Kako imenitno žive južnoameri« ške prodajalke ljubezni, priča ta pri* mer, kajti dotična prostitutka je oila okradena skoro za dva milijona Din. Dekle je prispelo v Južno Ameriko brez beliča in je v kratkem zaslužilo milijonsko premoženje. Člani organi* zacije, ki se je imenovala »Zwi Mig* dal,« so se razpršili po ovadbi na vse strani. Policija jih išče, toda vseh naj* brž ne bo našla. Pri hišn preiskavi so našli seznam vseh članov in vsa ži* dovska občina pomaga sodniku dok* tor Ocampu, da spravi kaftejne čim* prej pod ključ, navzlic temu se pa mnogi še vedno skrivajo. V Rio de Janeiro sta bila aretirana predsednik družbe in njen glavni blagajnik. Zani* mivo je, da so odpotovala vsa dekleta v Južno Ameriko prostovoljno in da so vsa židovskega pokolenja. Trgovci so jih izvabili pod pretvezo možitve ali dobre službe in šele tam so bile pri* siljene vstopiti v javne hiše.
ZAHVALA
nenadni, tragični smrti predragega prijatelja, gospodi.
ANTONA ZDOLŠKA
učitelja v Celju
se vsem, kf so z nami sočustvovali in ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi poslednji poti, kakor tudi vsem, ki so položili na njegovo krsto cvetje in vence, najprisrčnejše zahvaljujemo.
še posebno zahvalo pa moramo izreči čč. duhovščini, zastopniku sreskega načelnika g. podnačelniku Klobčiču, okoliškemu županu g. Mi-helčiču, dalje upravitelj« g. Voglarju, učitelju g. Gobcu, prof. g. Mravljaku, odvetniku g. dr. Milku Hrašovcu in upravitelju g. Gosaku za prelepe, iskrene poslovilne besede, dalje vsem stanovskim, lovskim, planinskim in ribiškim tovarišem ter zastopstvu armade za izkazano zadnjo čast in končno še njegovi ljubljeni mladini, kateri je posvetil vse svoje znanje, življenje, delo in ljubezen, za genljivo slovo, poslovilno pesem, okrasitev groba in polnoštevilno spremstvo k njegovi zadnji postelji na okoliškem pokopališču.
s eenkrat najiskrenejša zahvala vsem in za vse! Ohranimo pokojnika v neizbrisnem, ljubem spominu!
Celje, dne 8. julija 1930.
Žalujoča rodbina Stante-jeva.
TPmrl nam je danes ob 21. uri nenadoma, po prejemu sv. poslednjega olja, naš ljubi skrbi soprog in oče, gospod
ANTON GREGORIC
lesni industrijalec
Dragega pokojnika spremimo v sredo, dne 9. julija t. L, ob 4. uri popoldne te mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Mača zadušnica se bo darovala dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Šiški.
Prosimo titiega so žal j a.
Ljubljana, 7. julija 1930.
MARJANCA _ dipl. vat. MANO in PAVEL.
..OLLA
GUM
Antiseptično prepariran
Čuvajte   svoje   največje   blago — ZDRAVJE dokazano nedosegljiva!
> mM ci I! o£fast<
Vsaka beseda SO par.   Plača mc lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko i - Na vprašanja  bm znamke n* ■ i ndem'ariama   -   hJajmaniSi oQla* Div S-—*-
Več tesarjev
(dobrih) sprejme tvrdka Jos. Kregar, Ljubljana, Kodeljevo. Plača po dogovoru. 1973
Smrekovo lubje
v vsaki količini kupuje stalno tvrdka Skrbeč Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595. 1974
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in ža-^an les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta,  telefon  2424. 60/T
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim t-ežkočam želodca priporoča dr- G. Piccoli. lekarnar v LJubljani. 58' r
Nova stavba
s stanovanjem, pisarno, obsežno skladišče, kleti, primerno za trgovino, večjo obrt ali podjetje, naprodaj v Lescah ob cesti proti Bledu, cena 160.000 Din. Pojasnila daje Jakob Kapus, Nova vas, Lesce, 2004
Fotografski atelje
išče učenca ali učenko in pomočnika četudi ni popolnoma vešč, samo iz poštene družine, pod zelo ugodnimi pogoji. Stalen posel, slovenska obitelj. Fotoatelje Jadran, Zagreb. Vlaška ulica 75 a. 2005
L Mikuš
JUBUANA  Mestn  tre 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira
Crepe de Chine
Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Sotin Veloutme Boulard Moire Taffet itd.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
I Ob peti liri | zaključimo prodajo srečk.
. * Vse cenjene posestnike naših srečk vljudno obveščamo, da bomo po vsakem žrebanju priobčevali številke izžrebanih srečk v »Jutru«, »Slov. Narodu«, v Mariborskem večerniku »Jutra« ter v tedniku »Domovina«. — Opozarjamo ponovno vse igralce, da ima vsako kolo pet razredov ter da je treba srečke za vsak razred pravočasno obnoviti, sicer ima hranilnica pravico, srečko prodati drugim interesentom. — Izgled, da se zadene v 1. razredu kak večji dobitek, je zaradi malega števila večjih dobitkov, slab; največ izgleda je seveda v V. (milijonskem) razredu, ki je bogat na velikih dobitkih. O rokih za obnovo srečk bomo naše cenjene igralce opozarjali v zgoraj omenjenih listih.
Zadružna hranilnica r.Lzo,z.,Ljubljana,Sv.Petra c« 19
UreMe Josip Zgpaačift. — Za >Narodax> tiskarno«; Fran JeocrSdc, — Za upravo
d«i lisca: Oooe
— Vsi r l jrcbdjani