Cena Dio Iahaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. _ Inseratt do 80 netit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25w—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica ŠL 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg" št. 7 — NOVO MESTO, L^wbljanaka cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StrosamayerJeva ulica 1, teVefom Št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranimica v Ljubljani št. »351. Razvoj dogodkov v Rumunijj t krogih ne prikrivajo več prihoda nemške vojske — Novi nemški trans] in protitankovskimi topovi — Glavni stan nemških čet je v Bukarešti Bukarešta, 9. okt s (Reuter) Reuterjev dopisnik izve, da so oddelk nemške vojske, ki pridejo v Rumunijo. seda] pravkar na poti, in sicer potujejo z ladjami po Dunavu. Oddelki so opremljeni s tanki, protiletalskimi in protitankovskim' topovi. iMed nemškimi vojaki so tudi letalci. V rumunskih vladnih krapih sedaj ne taje več prihoda nemške vojske Bukarešta, 9. okt. s. (Reuter) Včeraj popoldne je prispelo v Rumunijo 4500 nem-Šk ih vojakov. Kakor je bilo uradno sporočeno, odhajajo ti oddelki na stražo na ru-munska petrolejska polja, deloma pa bodo porabljeni kot inštruktorji za rumunsko vojsko. Bukarešta, 9. okt. s. (Reuter) Nemški vojaki, ki so včeraj prestopil- madžarsko mejo, so s posebnimi vlaki prispeli v Si-diu (Hermannstadt) in Sighisoaro (Schoss-burg) v Transilvaniji. Nemško vojaštvo je v polni vojni opremi. V dunavsko luko Giurgiu sta dospeli dve nemški tovorni ladji, ki sta pripeljali velike množine protiletalskih topov. Vsi so bili takoj naloženi na vlake in odpeljani v rumunsko petrolejsko ozemlje. Prav tako so dospeli v Rumunijo iz Nemčije posebni stroji za povečanje rumunskih letališč. Glavni stan nemških čet v Rumunijj ima svoj sedež v Bukarešti. Angleške domneve London, 8. okt. s. (.Reuter). »Daily Te-legraph« komentira dogodke v Rumuniji in pravi, da so vodilni nemški krogi menda sedaj zopet v toliko spremenili svoje načrte, da so se povrnili k prvotni ideji ureditve juinovzJiodnih evropskih vprašanj pred velikim napadom na Anglijo. Nemčija si sedaj skuša očividno zasigurati predvsem dovoz petroleja in žita z jugovzhoda, dalje pa ima po mnenju lista morda še nacrte za nadaljnji prodor proti vzhodu. List pravi, da so nemški vodilni krogi po zlomu Francije najpreje računali, da je mogoče Anglijo s hitrim udarcem takoj uničiti. Sedaj pa je naprimernejši čas za invazijo Anglije že minil, letalske operacije so stale ogromne množine bencina in niso prinesle zaželjenega uspeha. London, 9. okt. s. (Ass. Press). Glavni urednik revije 19. Centurv in znani poznavalec razmer v Vzhodni Evropi Voytte komentira prihod nemške vojske v Rumunijo. Pravi, da je treba s končno sodbo o razvoju dogodkov še počakati, eno pa je že sedaj gotovo, da nemška vojska gotovo ne prihaja v Rumunijo zato, da bi spravila Rumunijo pod popolno nemško kontrolo, ker to z ozirom na prijazno stališče ru-munske vlade do Nemčije niti ne bi bilo potrebno. Vovtte izraža mnenje, da ima sicer morda prihod nemške vojske tudi namen, da si zasigura Nemčija za vsak primer dobave petroleja in žita iz Rumunije, da pa je najbrže glavni namen prihoda drugod in da pomeni najbrže začetek nove nemške akcije v Vzhodni Evropi. Vovtte pravi, da si ni mogoče drugače razlagati, zakaj prihaja po Dunavu v Rumunijo že nekaj časa neprestano vojaški material, kakor n. pr. protiletalski in protitankovski topovi itd. Ni si mogoče misliti, da bi s toliki množinami vojnega materiala hoteli Nemci braniti samo petrolejske vrelce pred angleškimi saboterji. Zato smatra Vovtte, da se s prihodom nemških čet v Rumunijo začenja nova, peta kampanja v sedanji drugi svetovni vojni. Kot prvo kampanjo iznačuje Voytte vojno na Poljskem, kot drugo vojno na Norveškem, kot tretjo boje na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji, kot četrto fazo pa bitko za London, ki je sedaj še v teku. Glede točnih ciljev, kam naj bi se nemška ekspanzija iz Rumunije obrnila dalje, se Vovtte ne izraža določno, pravi pa, da je pričakovati kmalu novih dogodkov. Voyt-tu se zdi verjetno, da bi v vsakem primeru zapletljajev na vzhodu bila prizadeta tudi Grčija. Glede Turčije pravi Vovtte, da je v težavnem položaju, ker ima zelo majhno vojno brodovje in zelo malo letal, pač pa je turška kopna vojska izvrstna. Turški odnošaji z Rusijo so dobri in tudi odno-šaji z Nemčijo niso slabi. Glede Bolgarije pravi Vovtte, da zaenkrat nima nadaljnjih teritorialnih ambicij razen morda zahteve po dostopu na Egejsko morje. Simpatije bolgarske vlade in vladajočega razreda so na strani Nemčije, simpatije naroda pa so za Rusijo. Ka] pa Rusija in Turčija ? London, 9. okt. s. (Reuter). V zvezi s pri-hodom nemške vojske v Rumunijo pravi »Tlmesov« vojaški dopisnik, da vzbuja posebno zanimanje vprašanje, kako bosta na ta dogodek reagirali Rusija in Turčija. Ustanovitev nemškega vojaškega letališča v Ploestiju mora Turčija smatrati kot grožnjo, saj je samo 300 milj zračne črte oddaljeno od Carigrada in 500 milj od Ankare. Curih, 9. okt. i. »Basler Nazional Zei-tung« javlja iz Moskve, da so vest o prihodu nemških čet v Rumunijo sprejeli v Kremlju z največjo pozornostjo. Sicer prevladuje mnenje, da je bila Moskva o tem obveščena, vendar ne konzultirana. Madžarske informacije Curth, 9. okt. i. Budimpeštanski dopisnik »Baseler Nachrichten« objavlja poročilo >Pester Lloyda« o navzočnosti nemških čet v Rumuniji, češ, da je Nemčija napravila S tem simboličen akt. s katerim želi pokazati, da imajo njena jamstva drugo vrednost kakor angleška. List »Magyar Nemzetk pa ugotavlja, da je bila nemška vojska iz treh razlogov poslana v Rumunijo in sicer: 1. za izobrazbo rumunske vojske, 2. za zavarovanje rumunskih petrolejskih izvorov proti sabotaži in 3. za pomoč pri utrjevanju obal Črnega morja, ker je nevarnost, da dobi angleško brodovje svoboden prehod skozi Dardanele. Italijansko tolmačenje Rim, 9. okt. i. Vest o prihodu nemških čet v Rumunijo je izzvala v Rimu veliko zanimanje. Zanimivo je, da službeni krogi niso v tem pogledu dali nikake izjave in tudi italijanske radijske postaje niso ničesar objavile. Italijanski tisk na neopaže-nem mestu prinaša samo kratko vest in citira uradni demanti rumunske telegrafske agencije. Listi v glavnem poudarjajo, da je bil že popre je med Rumunijo in Nemčijo dosežen sporazum, na podlagi katerega bo Nemčija poslala v Rumunijo gotovo število vojske in oficirjev, da instruirajo rumunsko vojsko. Zdaj je ta nemška vojska, katere namen je res poučevati rumunsko vojsko, že v Rumuniji. Prav tako bo večje število rumunskih oficirjev in podoficirjev poslanih v Nemčijo. Italijanski tisk poudarja, da je Rumunija v ekonomskem in voiaškem pogledu vezana na državi osi. Angleški poslanik zahteva pojasnila Bukarešta, 9 okt. s. (Reuter) Po nalogu angleške vlade je angleški poslanik v Bukarešti sir Reginald Hoarc formalno zaprosil rumunsko vlade za pojasnilo o položaju ki je nastal po prihodu nemške vojske v Rumunijo. Bukarešta, 9 okt. s. (Ass Press) Po poročilih, ki z angleškega poslaništva še niso potrjene, je včeraj rumunsko zunanje ministrstvo pismeno odgovorilo na vprašanje angleškega poslanika Hr»rea ter ga obvestilo, da dotlej še noben remšk: redni vojak ni stopil na rumunsko ozemlje. Odgovor rumunske vlade na angleško neto pa ima. kakor zagotavljajo v informiranih krogih, samo splošen značaj in ne daie podrobnih pojasnil. Angleški državljani zapuščajo Rumunijo Bukarešta. 9. okt. s (Reuter) Tukajšnje angleško poslaništvo ie tm angleške državljane, ki so zaposleni v rumunsk h petrolejskih podjetjih, pozvalo, da takoj zapuste Rumunijo Vsi angleški uradniki so se že pred tem pozivom izselil; iz petroiejske-ga ozemlja in so sedaj zbran v Bukarešti. Prva skupina 6 uradnikov odpotuie iz Rumunije že danes, ostali pa najbrže v ponedeljek. Ukrepi proti rumunskim državnikom v inozemstvu Bukarešta 9 okt e Ministrski svet je sprejel odlok, da se uvece sodno postopa- nje proti rumunskim državnikom, ki žive v emigraciji in ki nasprotujejo legionarski državi. Ministri, živeč' izven države, poizkušajo ustvariti novo vlado. Uradno o tem še ni ničesar znanega, vendar zatrjujejo, da sta imela bivši londonsk- pc-slanik Ti-lea in brvši zunanji minister Titulescu načrt, da se v Londonu ustvari rumunsk i nacionalni odbor in poleg tega tudi emigrantska vlada. Snoči je bila v uradnem listu objavljena uredba, ki obsega imena 500 najuglednejših civilnih in vojaških oseb. Med imeni so najodličnejši rumunski prvaki predsedniki vlad, ministri, državni tajniki, glavm tajniki vseh ministrstev, ki so bili v zadniih lO letih na položaju. Vsi ti bodo morali zdaj dokazati. odkod izvira niihovo imetje. Uredba vsebuje vsa znana imena, med njimi so Juliu Maniu, Bratianu Tatarcscu, Jorga, Gigurtu. Cuza. Ta*arescu. Vajda Vo-jevod, Titulescu, beograjski poslanik Viktor Cadere. Zanimivo je, da so na ilisti tudi maršal Antonescu in pod pred sedn rk vlade Hore Sima, ki nista hotela izkoristiti svojega položaja, temveč želita, da se rud; glede njunega imetja izvede revizija odnosno kontrola. Uliik Striže na Da* Snem vzhodu Po dolgem razgovoru z vrhovnim poveljnikom ameriške vojne mornarice je izjavil predsednik Roosevelt, da Zedinjene države ne bodo umaknile svojih mornarjev z Dalj nega vzhoda — Ameriške gospodarske represalije proti Jap VVashington, 9. okt. s. (Ass. Press). Vrhovni poveljnik ameriškega vojnega bro-dovja admiral Kichardson in bivši vrhovni poveljnik brodovja admiral Dcaley sta včeraj posetila predsednika Roosevelta, pri katerem sta ostala tudi na kosilu. Roosevelt je imel z obema admiraloma razgovor, ki je trajal dve uri. Pozneje je sprejel Roosevelt novinarje ter jim na vprašanje, o čem je razpravljal s šefom vojne mornarice, odgovoril: Studirali smo geografske karte. Na vprašanje novinarjev, če bodo Zedinjene države umaknile svoje mornariške oddelke iz Kitajske, je Roosevelt to odločno zanikal in odgovoril, da Zedinjene države svojih mornarjev ne nameravajo umakniti z Daljnega vzhoda. VVashington, 9. okt. s. (Ass. Press). Kakor se izve z merodajnih mest, sta predsednik Roosevelt in poveljnik vojne mornarice Richardson na svoji včerajšnji konferenci proučila z vseh vidikov položaj na Daljnem vzhodu. Prav tako je bilo na konferenci govora o razporeditvi edinic ameriškega vojnega brodovja. Pozneje je predsednik Roosevelt sprejel še vojnega ministra Stimsona. VVashington, 9. okt. s. (Ass. Press). Po svojem včerajšnjem razgovoru s predsednikom Rooseveltom je izjavil poveljnik ameriške vojne mornarice Richardson, da bo skupno z njim v kratkem odpotovalo na Havajske otoke več tisoč novih ameriških mornarjev. vVashington, 9. okt. s. (Ass. Press). Pred sednik Roosevelt je snoči podpisal zakon, ki dovoljuje kredit približno 1500 milijonov dolarjev za vežbanje ameriške rezerve 1,400.000 mož v prvem letu. vVashington, 9. oktobra, AA. (Reuter). Vladni krogi menijo, da bo zaradi obvestila angleške vlade o cesti skozi Birmo razvoj na Daljnem vzhodu dosegel višek krize. Poudarjajo, da bo angleški sklep odvisen od stališča japonskih vojaških poveljnikov po podpisu trozveze, prav tako pa bo vplivalo tudi razmerje Anglije do USA. Amerika nikakor ne namerava sprožiti ofenzive proti Japonski, če bi pa Japonska hotela groziti ameriškim koristim, tedaj bo Amerika vztrajala pri svojih pravicah in dokazala, da to stališče ni prav nič nevpošte-vanja vredno. Ameriška vlada meni, da vse javno mnenje podpira tako stališče. Ameriški gospodarski ukrepi proti Japonski Washington, 9. okt. s. (Ass. Press). Ameriška vlada je s posebno odredbo snoči ukinila vse ugodnosti za Izvoz žita na Daljni vzhod. Smatrajo, da Je ta ukrep naperjen proti Japonski, zlasti ker je letina riža na Japonskem letos izredno slaba. V dobro poučenih krogih napovedujejo, da bodo Zedinjene države* pod vzele proti Japonski v kratkem še nove drastične gospodarske ukrepe. O 11 a w a, 9. okt. s. (Reuter). Kanadski vojni kabinet je snoči sprejel važen sklep, s katerim je prepovedan izvoz vseh kovin iz Kanade, razen v Anglijo. Izjemoma je dovoljen odslej edino §e tavo* bakra ▼ Ze- dinjene države in sicer za potrebe ameriške vojne proizvodnje. S sklepom kanadske vlade je v prvi vrsti prizadeta Japonska, ki je doslej vse svoje zaloge bakra prejemala iz angleške Kolumbije, zapadne kanadske province. Tokio, 9. okt. s. (Ass. Press). Japonski minister brez portfelja Hošino je izjavil novinarjem, da pričakuje Japonska, da bo o prepovedi izvoza starega železa in bencina odredila ameriška vlada še druge izvozne omejitve iz Zedinjenih držav v Japonsko. Minister pa je dejal, da je Japonska vlada na take ukrepe že pripravljena, in da se je zato Japonska že pravočasno založila z velikimi zalogami potrebnega materiala. Angleški veleposlanik ostane v Washingtonu Washington, 9. okt. s (Reuter) Predsednik Roosevelt je snoči sprejei v avdienco angleškega veleposlanika lorda Lothiana. Po avdienci je izjavil lord Lothian novinarjem, da je opustil svoj prvotni načrt, da bi konec tekočega tedna odpotoval z letalom v London, ker smatra angleška vlada, da bi utegnila zaradi ponovne otvoritve poti skozi Birmo nastati kriza v položaju na Daljnem vzhodu. Lord Lothian je dejal, da je zato potrebna njegova navzočnost v VVashingtonu. V Tokiu Se molče Tokio, 9. okt. s. (Ass. Press) Razen uradnega komunikeja japonskega zunanjega ministrstva, ki je javiL, da je angleški veleposlanik Craighie obvestil zunanjega ministra o zopetni otvoritvi poti skozi Birmo, ni še nobenega poročila o stališču japonskih uradnih krogov do tega sklepa angleške vlade. Poslovilna avdienca japonskega veleposlanika Washingtonr 9. okt. s. (Ass Press) Na izrecno povabilo je posetil včeraj japonski veleposlanik pri ameriški vladi Hortnuči zunanjega ministra Hulla. To je bil obenem poslovilni obisk veleposlanika Horinu-čija, ki je bil nedavno odpoklican ter v k vtkem odpotuje v Tokio. Kakor se izve iz merodajnih krogov, je zunanji minister Hull ob priliki včerajšnjega razgovora informiral veleposlanika Ho-rhručija najnatarrčneje o stališču Zedinjenih držav glede položaia na Daljnem vzhodu ter ga obenem naprosil, da o stališču ameriške vlade osebno obvesti tudi japonsko vlado. Portorioo — glavno Washingion, 9. okt. s. (Reuter) Guverner ameriške kolonije Pcvrtorico '* sporočil, da bo na Portoricu središče vseh novih ameriških mornariških in letalskih oporišč v K*ribijskem morju. Delo v ameriških tvornicah Washington, 9. okt s. (As&. Fress) Kola nacionalno obrambe Zedinjenih držav je snoči sporoč^a da je bilo v ameriških tvornicah izdanih že za 8250 milijonov dolarjev naročil za ameriško vojsko. Kanadska vojn? proizvodnja Ottawa, 9. okt. s. (Reuter) Uradno je bilo objavljeno neka podatkov o kanadski vojni proizvodnji Tako navajajo statistike, da proizvaja Kanada sedaj sama že 1 milijon topovskih granat na mesec. Tovarne za topovsko municijo, ki jih je v Kanadi 14, imajo v ddu naročila za 20 milijonov funtov. Več novih tovarn je še v gradnji, ena med njimi s kapitalom dvph milijonov funtov. Prav tako je na najvišji stopnji tudi proizvodnja orožja v Kanadi. Med drugim izdelujejo kanadske tvormce najmodernejše protiletalske topove. Japonci zasedli angleško zakupno ozemlje London, 9. okt. s. (Reuter) Glede zasedbe otoka Liukungtau in Vaihaiva;a po japonski vojni mornarici, se izve i o še naslednje podrobnosti: Angleška vlada je šele l. oktobra obnovila z vlado maršala Čangkajška najemno pogodbo za dobo 10 let za ozemlje Vaihai-vaja. Japonska mornarica pa se je pri zasedbi koncesije postavila na stališče, da je 30. septembra stara angleška najemna pogodba potekla in da nimajo odslej Angleži v Vaihaivaju nobenih pravic več. Angleški uradniki so se iz Vaihaivaja mimo umaknili, ne da bi s tem priznala Anglija upravičenost japonsktga stališča in ne da bi se odrekla svojimp ravicam. Na c/toku je ostal sedaj sam še neki nižji angleški uradnik s svojo ženo Na otoku Liukungtau je bilo okrevališče za mornarje ■ angleške vojne mornarice na Daljnem vzhodu. Angleško oporišče ni bilo v nobenem pogledu utrjeno in po izrecnih določilih najemne pogodbe niso bile tam vojne ladje, pač pa je bila tu bolnišnica za angleške mornarje, kakor tudi mornarice delavce za angleško vojno mornarico. Šanghaj, 9. okt. s. (Ass. Press) Pred Vai-haivajem je zbrano močno japonsko vojno brodovje. Zlato držav ostane v Washington, 9. okt. o. (TJ. P.). Senat je soglasno sprejel zakonski predlog, po katerem vladi ni treba izplačevati 2.600 milijonov dolarjev Inozemskih terjatev, vštevši zlato, ki so ga deponirale v Zedinjenih državah razne evropske države, preden so prišla pod tujo upravo. Zakon določa, da se terjatve teh držav lahko dajo na razpolago samo pooblaščenim ministrom in drugim zastopnikom vlad teh držav, ki so priznane od Zedinjenih držav. Nadalje določa zakon, da Zedinjene države ne priznavajo okupacije Belgije, Nizozemske, Norveške, Danske, Luksemburga, Češkoslovaške in Poljske ter da potemtakem zastopniki Nemčije ne morejo dobiti niti zlata, niti dragih terjatev, ki pripa- dajo tem državam. Ta zakonski predlog je bil sedaj poslan reprezentančni zbornici v odobritev. Ameriška pošta za Nemčijo in Poljsko Washington, 9. okt. s. (Ass. Press) Ameriško poštno ministrstvo je odredilo, da pošta iz Zedinjenih držav v Nemčijo in Poljsko ne bo šla več preko Japonske in Rusije, temveč preko Atlantskega oceana. Ta ukrep pomeni, da bo odslej vsa pošta iz Zedinjenih držav v Nemčijo podvržena cenzuri v angleških kontrolnih postajah. Odmevi Churchiilo-vega govora Berlin, 9. okt. i (DNB). Včerajšnti Churchillov govor r>red soocmio 7bornico kaže. da se angleški ministrski predsednik ne vdaia več iluzijam, kaiti v nieeovem govoru včeraj ni bilo niti besede o zrnati kakor poDTeie. Nasprotno ie ooučkarrial. da Anglijo čakajo še hude preizkušnje in težki časi. New York, 9. okt s. (Reuter). Včerajšnji govor ministrskega -predsednika Churcballa je naletel v ameriškem časopisju na z^lo ugoden odmev. New York Times pravijo, da je Churchill vedel, da lahko svoiemu narodu govori rx>rx>lnoma odkrito in da ne bd bilo mogoče napraviti večjega komplimenta hrabsremu a»v^kškemu narodu. »New York Herald Tribune« opozarja, da volja do zmage in pogum, ki ju kaže Churchillov govor, ne smeta zaslepiti Zedinionih držav, da ne bi nud*le Angliji vsnkn-vrstne pomoči, ki io lahko dajo. Usoda vsega sveta zavisi, pravi list. od usode Anglije v sedanji vojni. Moskva o Angležih Curih, 9. okt. o. Prvič po sklenitvi nem-ško-ruskega pakta objavlja rusk- t1 k ugodne članke o Angliji. V moskovskih listih so izšli pomebni članki, ki razpravljajo zelo ugodno o razmerah v Angliji. V njfh navaja poročevalec »Tassa« svoje vtise o angleški vojski ter govori e izredni cborože-nosti angleške protiletalske obran be, o moči angleškega letalstva, discipliniranosti angleškega prebivalstva in zelo ugodnimi življenjskimi pogoji angleške vojske General de Gaulle v Afriki London, 9. okt. s (Reuter) Iz Leopokd-villea v Belgijskem Kongu poročajo, da je dospel tja guverner Francoske Ekvatorialne Afrike, polkovnik de Larminas. Sestal ae je z guvernerjem Belgijskega Konga. Polkovnik de Larmi na s je sporočil, da se je general de Gaulle mudi v Afriki m da je imel z njim že sestanek. General de Gaulle bo imel v kratkem po radiu preko neke afriške postaje govor na Francoze v Afriki. 8tr&d 2 SLOVENSKI NAROD«, 9. oktotHa. 1940. Btev. 23! So nemških napadov v pretekli noči }e bilo izvršenih v velikem obsegu na Anglijo, med njimi 40 na London — Nebo polno izstrelkov protiletalskih topov London, 9. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Napadi nemških letal na Anglijo so imeli preteklo noč velik obseg, vendar so bili v glavnem naperjeni proti Londonu in njegovim predmestjem. Bombe so povzročile več požarov, ki pa so sedaj vsi pod kontrolo. Povzročena je bila Skoda na več hišah in industrijskih podjetjih. Podrobni podatki o človeških žrtvah pa še niso na razpolago. Bombe so bile vržene tudi na več točk v južnovzhodni Angliji, posamični napadi pa so bili izvršeni tudi na druge dele države. Pozno snoči so nemška letala bombardirala več mest v južri in južnozapadni Angliji. En nemški bombnik je bil pozno sinoči že sestreljen. S tem se je število včeraj sestreljenih nemških letal povišalo na osem. Angleško letalstvo je izgubilo dva lovska aparata. London, 9. okt. s. (Rueter) Nemški napadi na Anglijo so imeli preteklo noč izredno velik obseg. Skupno je bilo izvedenih nad 80 napadov v teku noči. od tega 40 na London. Večinoma napadi niso imeli mnogo uspeha. NemšKa letala so priletela preko južno-vzhodne obale v formacijah, tam pa so se razpršila v manjše skupine. Protiletalsko topništvo v Londonu je dajalo strahovit zaporni ogenj. Včasih je bilo nebo polno izstrelkov protiletalskih topov. Ena izmed skupin nemških letal je preletela ustje Temze. Večina bomb je padla v reko, nekaj pa jih je padlo tudi na okolico, pri čemer je bilo nekaj človeških žrtev. Povzročeni so bili požari. Neko južnovzhodno mesto so nemška letala obstreljevala s strojnicami. Ob južni obali so trije bombniki tipa Heinkel z ustavljenimi motorji napadli neko mesto in streljali s strojnicami. Protiletalsko topništvo jih je pregnalo. Več napadov je bilo izvršenih na srednjo Anglijo. Dvakrat so se nemška letala približala Liverpoolu, vendar jih je protiletalsko topništvo pregnalo, preden so utegnila odvreči bombe. Včerajšnji napadi London, 9. okt. s. (Reuter) Včeraj so nemška i tala izvedla pet večjih napadov na London. Večinoma so tvorili nemške formacije enosedežni lovski aparati Messer-Bchmitt 109, ki pa nosijo tudi bombe. 2e dopoldne so nemška letala izvršila tri napade, vsakega v dveh fazah. V nemških formacijah je bilo tudi nekaj strmoglavcev tipa Yunkers 88. Napadi na London so se ponavljali skoro brez presledka od 9. do 13. Popoldne je bilo eno nemško letalo sestreljeno pri Aberdeenu, drugo pa pri Man-chestru. Papež čestita angleškemu kralju London, 9. oktobra. AA. (Reuter). Papežev zastopnik v Angliji je poslal kralju in kraljici v zvezi z bombardiranjem Bu-ckinghamske palače naslednjo poslanico: >Njegova Svetost Pij XII. ml je v svoji poslanici z dne 14. septembra, ki sem jo pravkar sprejel, naročil, da naj Vašima Veličanstvoma dostavim njegove čestitke zaradi načina, kako sta se Vaši Veličanstvi rešili bombe, ki je zadela buckinghamsko palačo. Kralj in kraljica sta se s posebno spomenico zahvalila svetemu očetu. Ruska princesa žrtev letalskega napada London, 9. oktobra. AA. (Reuter). Med včerajšnjimi letalskimi napadi je bila ubita ruska princesa Katarina Galicin. Med napadom je princesa Galicin bila v nekem avtobusu, ki ga je zadela bomba. Bila je stara 49 let. Slabo vreme nad Kanalom Lcndon, 9. okt. s. (Reuter) Vreme nad Kanalom je bilo ponoči zelo slabo. Pihal je južnozapadni veter, ki je imel jakost viharja. Nebo je bilo oblačno. „OrSovska eskadrila" ameriških prostovoljcev London, 9. okt. s. (Reuter) Letalski minister Sinclair je včeraj sporočil, da je bila v angleškem letalstvu ustanovljena posebna eskadrila za ameriške prostovoljske letalce in sicer na njihovo lastno željo. Eskadrila se bo imenovala *>Qrlovska eskadrila« ter bo štela 34 članov. Vsi ti ostanejo ameriški državljani. Med člani eska-drile so najznamenitejši svetovni (letalci. Minister Sinclair je dejal, da bo ameriška eskadrila že v kratkem posegla v borbo. AfigI v<9 • omimi ettičijo i Tudi danes poreč! so angleška letala nadaljevala z napadi na strateške objekte v Nemčiji in v zasedenih ozemljih London. 9. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo ie ob i a vil o davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki napadli ladjedelnice. Industrijska podjetja in druge važne objekte v Nemčiji in v zasedenih ozemljih. Včerai podnevi so angleška letala napadla pristanišče Lorient. Gravelines in Rotterdam. London. 9. okt. s. (Reuter). Z južne angleške obale DoroČaio. da so Dretekio noč angleški bombniki zopet napadli nemške luke ob Kanalu. Skozi nizke oblake je Dreletelo Kanal več formacii angleških letal. Zlasti iz smeri Calaisa in Boulognea ie bilo videti več eksplozii. Nemški žarometi in protiletalski topovi so bili ves čas v akciji. Angleška letala so vrela mnose svetlobne rakete. Nemško poročilo Berlin, 9. okt. s. (Ass. Press^ Po nemških podatkih ie preteklo noč približno 30 angleških bombnikov poskusilo izvesti napade na Porurje in na nemška pristanišča, vendar so bi]i napadi odbiti. Druga skupina angleških letal ie skusila prodreti do Berlina, vendar ie bila zavrnjena, preden ie doserla mesto. Letalski alarm v Berlinu ni bil dan. Največji letalski napad na Berlin London. 9. okt. AA. (Reuter). Poročevalski odsek letalSke&ra ministrstva ie obiavil snoči uradno poročilo, v katerem pravi, da je bil v noči od ponedeljka na terek izveden največji letalski napad na Berlin po začetku vojne. Angleški bombniki so nad štiri ure brez prestanka napadali vojaške cilie v nemški prestolnici. Pri nar>adih so metali bombe z mečnimi eksplozivi. London. 9. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja o napadu angleških i bombnikov na Berlin, ki je bil izveden v I noči od ponedeljka na torek naslednje podrobnosti: Prva skupina letal ie priletela v višini 1500 m nad mesto že ob 21. 20 minut pozneje so letala našla s svetlobnimi raketami elektrarno v Moabitu. ki leži samo pol drugi kilometer od centra mesta, ter so jo napadla z bombami. Nastale so velike eksplozije in velik požar. Pri istem napadu je bilo napadenih več plinarn in tovarn ter neki tovorni kolodvor v središču mesta. Malo pred polnočio ie bil izveden nov napad, ki ie traial približno eno uro. Angleška letala so ponovno preletela mesto ter vrgla več eksplozivnih bomb težkega kalibra in zažigalne bombe. Napadena je bila berlinska elektrarna, velika plinarna v Tegelu in elektrarna v Vilmersdorfu. Nato so bile napadene zopet tvornice Brandeburger Motor\verke v Spandau in druge tvornice v Gottenbergu. V Cbarlo-tenburgu je bil bombardiran tovorni kolodvor. Posebno močan ie bil tudi napad na kolodvor v Temoelhofu. Angleški letalci poroča i o. da najprei protiletalsko topništvo ni stopilo v ak?iio. Sele čez nekai Časa ie pričela delovati proti-letaska obramba in pojavila so se tudi nemška lovska letala. Meritev Židov iz bolgar skega javnega življenja Notranji minTster Gabrovski o novem zakonu za zaščito države Sofija. 0. okt AA. (L».\B) V zvezi z napovedanim zakonom o zaščiti naroda j? dal notranji minister Gabro\ski zastopnikom tiska izjavo. Minister je rekel, da predvideva zakonski načrt posebno ureditev treh življenjskih področij naroda. Prvi del zakona predvideva razpust vseh mednarodnih združenj in lož z izjemo edino mednarodnih zvez profesionalnega ali znanstvenega značaja aH pa organizacij dr-žavnopolitienega značaja, o katerih bo posamično razpravljal ministrski svet Drugi del zakona predstavlja stvarne uredbe o rasi. Prepovedano bo žide zaposlovati v javni m državni službi, židje ne bodo dobili bolgarskega državljanstva niti ne bodo mogli biti lastniki ali solastniki v časopisih, dnevnih listih, knjigarnah, kinematografih, gledališčih aili pa lastniki zemljišč. V primeri, kjer pravica lastnine že obstoji, bo v najkrajšem času likvidirana. Izjemo tvori io le taka podjetja pri katerih država dovoljuje udeležbo židovske manjšine. Za Žida bc štet vsakdo, ki bo izviral od dveh roditeljev. Udeležba Židov v svobodnih poklicih je dovoljena samo y razmerju s številom prebivalcev. Zaposlitev arijskih služkinj v židovskih hišah je prepovedana. Tretji del zakona urejuje odredbe o škodljivi in protinarodni propagandi. Določenih je več omejitev za obstoječa združenja ali posamezne osebe, ki delujejo proti državi in narodu. Ta zakonski načrt bo predložen na prihodnji seji sobranja. Bolgarska javnost jc sprejela z velikim zadovoljstvom napoved o teh zakonih. Židje v Bolgariji žive v posameznih trgovskih središčih in imajo navzlic majhnemu številu velik vpliv v pristanišk-b mestih, veliki trgovini in na kniižrem trgu. Ta vpliv v mnogočem presega njihovo številčno moč. Na okrog 7 milijonov Bolgarov pade sedaj okrog 50.000 zidov. Sorzna poročila Curih, 9. oktobra. Beograd 10, Pariz 9.875, London 16. 90, New York 431.50. Milan 21.80, Madrid 40, Berlin 172.75, Stockhoim 102.875, Bukarešta 2.25. Živilski trg Ljubljana. 9. oktobra Skoraj vsak trini dan je neugodno vreme in zato je seveda trg precej slabše zaloten kakor bi bil sicer. Tudi dane« je bil dovoz živil slab. Kljub temu je bdio na kmečkem sadnem trgu naprodaj precej jabolk. Sadni trg bo prihodnje tedne de bolj založen. Priznati je treba, da zdaj prodajajo tudi kmetice precej lepa jabolka, čeprav so imele navadno vedno slabše sadje naprodaj kakor stalne prodajalke sadja na ljubljanskem trgu. Seveda je letos tudi sadje znatno dražje. Kmetice so prodajale danes lepša jabolka po 7 din kg, stalne prodajalke pa jih prodajajo po 7 do 8 din. Nekoliko slabše sadje je seveda cenejše. Trg je bil slabo založen z gobami, ker včeraj gobarji niso mogli se v gozdove zaradi slabega vremena. Cene gob kakor mnogih živil so zelo nestalne in časopisje seveda ne more objavljati vseh sprememb sproti; razumljivo je, da so cene nekoliko nižje, ko je naprodaj več blaga, kar bi naj upoštevale tudi gospodinje, ki so posebno občutljive za vsako razliko med objavljenimi in dejanskimi cenami. Tako so bile n. pr. danes slabše, starejše gobe po 10 do 12 din kg, boljše pa po 14 do 18 din kg. Toda danes je bil trg z gobami slabo založen. 6e je čas, da kupite sreiko državne razreefne loterie (žrebanje 11. oktobra) v Jugoslavenski banki d* d«, pedr. Ljubljana Gajeva ulica S (poleg nebotičnika) V preteklem kolu izplačanih dobitkov nad 600.000 din Pri cenah sočivja in zelenjave ni že nekaj tednov nobenih bistvenih sprememb. Perutninski trg je letos slabo založen; prejšnje čase je zavzemal mnogo večji prostor. Jajca se skoraj neprestano draže. Danes so bila naprodaj sveža po 1.50 din. Na debelo je bilo naprodaj zelo mnogo zeljnatih glav. Kaže, da nam ne bo treba stradati vsaj kislega zelja. Zeljnatih glav pridelovalci ne zadržujejo doma, ker bi se jim pokvarile. Krompirja ni bilo tudi danes naprodaj mnogo več kakor prejšnje tržne dni. Bil je kmalu razprodan. Prodajali so ga po 1.60 do 1.90 din kg. Nova bolnica kralju spomenik Pobuda s reske organizacije vojnih dobro vol j cev za zidanje klinične bolnice Ljubljana, 9. oktobra Ob 6. obletnici mučeniške smrti viteške-g kralja Aleksandra L Zedinitelja je s reska organizacija vojnih dobrovoljcev poslala Odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru L v Ljubljani pismo in v njem izreka od borovim delavcem popolno priznanje. Nadalje pa pravijo v pismu, oa so se zavedli, da v teh nemirnih dneh polnih skrbi za obstoj in vsakdanji kruh naših ljudi ni dovolj le počastitev spomina kralja Aleksandra z likom v bronu in kamnu. »Današnji čas zahteva še drug spomenik v velikem socialnem dejanju«, naglasa jo v pismu. Najbolj potrebujemo veliko in moderno javno klinično bolnico v Ljubljani. Dobrovoljci navajajo, kako si zamišljajo veliko vsenarodno, načrtno triletno akcijo, da bi Ljubljana dobila klinično bolnico: Predvsem bi se naj ne razšel Odbor za postavitev spomenika, dokler ne bo izbral iz svcie srede zastopnikov vojske, zdrav-ništva, banovine in občine za nov odbor za zidanje klinične bolnice kralja Aleksandra v Ljubljani. Dalje naj vso neuporabljeno glavnico nalože kot temeljni kamen v sklad za novo klinično bolnico. Ta denar naj bi takoj uporabili za najnujnejše inve3ticije v splošni bolnici, da bi tako olajšali sedanje velike težave (na primer nakupili bi naj nove odeje). Novi odbor naj izposiuje pri mestni občini ljubljanski, da bo podarila za novo bolnico primerno zemljišče in nudila brezplačno svoj strokovno tehnični aparat ter določila triletno redno dotacijo za bolnico. Prav tako naj odbor izposiuje pri banski upravi, da bo nudila strokovno tehnično osebje in v treh letih potrebne kredite. Razen tega naj doseže odbor da bodo tudi podeželske občine določile redne denarne dotacije v treh letih za isti namen. Pri ministrstvu za socialno politiko in vladi je treba reči, da podpreta akcijo za zidanje bolnice ter da bodo določeni krediti iz 4milijardnega notranjega posojila za javna dela. Odbor naj doseže, da se bo vojno ministrstvo zavzelo pri vladi za to akcijo. Posredovati je treba pri velikih denarnih, trgovskih in industrijskih podjetjih, da določijo prostovoljno enkratne, odnosno letne ali mesečne večje denarne prispevke, prav tako je pa treba posredovati tudi pri manjših podjetjih, da prispevajo za bolnico. Odbor naj tudi organizira veliko vsenarodno nabiralno akcijo. Pri tej akciji naj sodeluje vsa naša javnost, društva, duhovščina, šolska mladina in časopisje. Naj bi n. pr. uredili nabiranje prispevkov s podpisovanjem enkratnih, letnih ali mesečnih zadolžnic v času trilet-ke. Novi odbor naj takoj uredi smotreno pisarno, ki bo opravljala vse tehnično in pisarniško delo predvsem z brezplačnim delom članov in sodelavcev odbora. Predlagatelji upajo, da bi imela takšna velika vsenarodna akcija popoln uspeh, če se delo začne takoj resno ln odločno brez vsakega birokratskega zavlačevanja in tudi brez vseh trenj zaradi političnih diferenciacij. V okviru te akcije je treba tudi doseči, da nemudoma urede m izroče svojemu namenu novi kirurški paviljon splošne bolnice. Predlagatelji tudi pobijajo pomislek, da je vse to naloga države, češ, država smo mi vsi. česar država 20 let sama ni zmogla pri dosedanjem načinu reševanja, storimo vsi z odločno akcijo samopomoči. Delo je treba takoj začeti, tako da bi že 1. decembra letos zasadili prvo lopato. Ob 251etnici Jugoslavije naj bi bila nova klinična bolnica v Ljubljani izročena svojemu namenu. Novi odbor, ki ne bo družil le reprezentantov, temveč požrtvovalne delavne delavce, naj bo sestavljen tako, da bo jamčil smotrno, varčno in pošteno gospodarstvo z nabranim denarjem. Končno predlagatelji izjavljajo, da bodo sodelovali nesebično z vsemi svojimi močmi pri plemeniti akciji. Javnost bo z največjim veseljem pozdravila uresničevanje te krasne zamisli. eidno gibanje zaradi draginje Nujna potreba zboljšanja gmotnega položaja rudarjev, nameščencev in upokojencev Trbovlje. 8. oktobra Ni še dolgo tega. ko so rudniškim delavcem zaradi naraščajoče draginje bile zvišane mezde. Med tem pa ie ob koncu avgusta in v septembru draginja zlasti v industrijskih krajih tako občutno narasla, da rudarske družine kliub raznim olajšavam, i prostega stanovanja, razsvetljave in kur- j iave s skromnimi dohodki nikakor ne zrno- j rejo več visokih cen življenjskih potrebščin. Naše industrijske občine so sicer že ponovno stavile banski upravi razne predloge za ornilienje socialne bede najrevnejših slojev, vendar do danes ni še nobenih ukrepov proti draginji ne za delavce, ne za starovpokojeaice. vdove, sirote in rentnike. Na konferenci, ki se ie nedavno vršila v prisotnosti zastopnikov vseh delavskih strokovnih organizacij, se ie razpravljalo o perečem problemu draginje zlasti v trboveljskem rudarskem revirju, ki ie kot največji v delavskih vprašanjih naiboli mero-daien ter tudi brez dvoma spada med najdražje slovenske kraie! Na sestanku se ie v zvezi s tem govorilo tudi o kolektivni pogodbi s TPD. ter so nekateri bili mnenja, da se ista vsled fPT*emenien;h dr^_ ginjskih razmer odpove! Vendar se ie potem sklenilo razpravljati s TPD na podlagi obstoječe kolektivne pogodbe s tem, da se doseže revizija na važnejših točk s prilagoditvijo sedanjim prilikam! Sklepe konference so v sredo sooročili rudari em na zborovanin v delavskem ^omi zastopniki načelstva II. skupine in Zveze rudarjev. Istega dne so zast-rruki nadar-jev in TPD obravnavali v Ljubljani sporno vprašanie draginifkeca indeksa ter se sporazumeli, da se za pod1 ago vzame indeksna gtevfBca 116.2 namestu 118 4 ter Fe bo nrva mezdna razprava vrši1 a 15 t. na. pri TPD v Liubliani. Na zborovanju v Tr-bovliah ie bil pot ri en *k?en konfe-e^c^ o zahtevi, da se rev'dira kolektivna pogodb-*, predvsem pa ie trboveli«*c*> delavstvo dostavilo zahtevo, da ce višjim dela sVm ka+egoriiam zviša io mezde v sorazmTV.i zvišanih mezd. nižjim kategorijam kot so predpisane z nedavno bansko uredbo o minimalnih mezdah S tem so rudarji zasavskih industrijskih središč zopet stopili v mezdno gibanje. Prav ie in potrebno, da Trboveljska pre-mogokopna družba upošteva težak gmotni položai delavstva in prav nič ne dvomimo, da bo TPD tudi tokrat ugodila novim mezdnim zahtevam! Drugo vprašanje je seveda v koliko in za koliko časa bo eventualno zvišanje mezd zbolišalo gmotni položai delavstva. Višje mezde bodo brez dvoma imele za posledico novo d rasi ni o. kupna moč delavca bo zopet nazadovala, vsi drugi materialno šibkejši sloji, h katerim moramo prištevati predvsem državnega nameščenca, vse vrste vpoko-iencev. vdove, sirote in rentnike, pa bodo trpeli še boli pod draginjo! Številni državni nameščenci in vpokoienci v Trbovljah nai bi se vendar enkrat zganiU ter pokrenili akcijo za priznanje višjega dragi niskoga razreda Trbovliam. Sai imamo v Trbovljah na stotine državnih uradnikov, učiteljev, finančnih, poštnih uradnikov, železničarjev, ki jim pač ne more biti vseeno, kako bodo živeli s svojimi par sto dinarji! Akciio bi mora1 a podpreti občina ter vse politične organizacije! Istotako se mora nujno nekai ukreniti za zboljšanje že obupnega položai a starovnokoiencev. rentnikov. vdov in sirot! Baie se ie danes zglasilo ori banu dravske banovine odposlanstvo zastopnikov industrijskih občin Trbovlje. Zagorje. Hrastnik, Sv. Krištof. Senovo, zastooniik vpoko-jencev g. Dcmšek in banski svetnik g Križnik pod vodstvom trboveljskega župana g. Klenovška ter izročilo obzirno spomenico o protidraginjskih ukrepih, ki bi jih bilo treba nujno storii v imenovanih občinah. G. ban ie bil opozorjen zlasti na potrebo vzporednega avtomatskega zvišanja pokojnin in rent z zvišanjem delavskih mezd * tem da bodo v današnj h draginj =kih prilikah morale tudi naše bratov-ske skladnice zvišati pokojnine na eni stra- vsem pa najti primernih skladišč, ki v Trbovljah — razen skladišč rudniškega kon-zuma — popolnoma nedostajajo za take svrhe I Qe( c \nlea KOLEDAR Danes: Sreda, 9. oktobra: Dionizij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Umirajoča pomlad Kino Sloga: Tunis Kino Union: Zbogom, mr. Chips Kino Moste: Velika ljubezen Prirodoslovno društvo in Ljudska univerza: predavanje univ. prof. dr. Borisa Zar-nika iz Zagreba »O lastnostih, ki se podedujejo« ob 20. v mali dvorani Filharmonije (Kongresni trg) Razstava slik akad. slikarja Rika De-benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—18. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji, Gosposvetska cesta 3. Vstop prost DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccbli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. V Kamniku izhaja listič »Pod Grintov-ci«. Prvo leto izhaja šele, pa se je že obregnil v »Slovenski Narod«. Ker je tako mlad, mu ne zamerimo ie nerodnosti. Gospodje, ki ta listič urejujejo, pravijo, da iz principa ne bero »S!o\*enskega Naroda«. Mi, ki nismo kakor konji starih ljubljanskih iz\*oščkov. da bi smeli gledati samo v eno smer, smo pa prebrali tudi odgo\*or »Slovenskemu Narodu« o tajnih fondih v št. 21. glasila za kamniški okraj, lističa »Pod Grintovci« in prepričali smo se, da uredniki tega lističa »Slovenskega Naroda« res iz principa ne bero. Če bi ga namreč brali, bi tudi vedeli, da o tajnih fondih ni poročal »Slovenski Narod«, temveč »Jutro«. Odgovor je torej prišel na napačen naslov. To je ena zelo slaba informacija gospodov okrog tega lističa. Druga enako slaba je pa ta, da bo naklada glasila za kamniški okraj kmalu dosegla naklado »Slovenskega Naroda«. Tako so namreč gospodje pod Grintovcem informirani. Skoda, da je Grintovec tako star, ker bi sicer zardel nad tako slabo informiranimi pritlikavci pod seboj. Trgatev se Je pričela Novo mesto, 8. oktobra Trgatve v pravem smislu besede letos po Dolenjskem sploh ne bo, ker je trta tako slabo obrodila, kakor že dolgo ne. Pa tudi to malo, kar je ostalo, ne more prav dozoreti, ker ni primernega vremena. Zato so vinogradniški strokovnjaki svetovali, da se letos s trgatvijo počaka kar najdalje mogoče, da dobi grozdje vsaj delno primerno sladkobo in se tako zboljša pičel vinski pridelek. Toda večina dolenjskih vinogradnikov se noče tega držati ter so deloma že v preteklem, največ pa v tekočem tednu pričeli s trgatvijo, ker se boje še slabšega vremena in bi radi to, kar imajo, spravili v lepem vremenu. Ta teden bo večinoma že vse potrgano in le redki vinogradniki bodo še nekaj časa pustili grozdje na trtah ter bodo trgali šele proti koncu meseca. Slaba vinska letina je vzrok, da letos ni po vinogradih tistega veselega razpoloženja kakor običajno ob trgatvi, saj pa tudi vinogradnik ne rabi toliko trgačev, ker bo delo precej hitro opravljeno in bodo morali trgači med trtami grozde prav iskati. Toda že trgatev sama, naj bo še tako slaba, spravi dolenjskega vinogradnika v dobro voljo, saj mu je ravno trgatev naj-veselejše delo. In tudi za to malo, kar mu je nebo podarilo, je Dolenjec hvaležen ter z veseljem opravlja svoje delo in spravlja v kad grozdje, iz katerega bo iztisnil sok, ki mu bo v priboljšek pri težkem delu. Seveda bo prisiljen tudi tu šteditl, da mu bo zadostovalo do prihodnje trgatve, ki si jo vsekako obeta boljšo od letošnje. Upanje na boljše Čase ga hrabri, zato tudi slabo obrne na dobro. še zadovoljnejši pa bi bil skromni dolenjski vinogradnik, Če bi letos ko grozdje ni tako dobro dozorelo kot bi želel, dobil za slajenje mošta primerno množino sladkorja, da bi si tako zboljšal vinsko kapljico. Toda kakor je videti se mu ta želja ne bo izpolnila, ker ni 2a slajenje mošta potrebnega sladkorja na razpolago. Tako se bo moral zadovoljiti s tem, kar mu je bog dal. Za domačo uporabo bo Že, na prodajo pa leto« splch misliti ne more, ker bo moral že z domačo uporabo precej što-diti in se pri marsikateri priliki odpovedati dobri kapljici, katere je vajen, da mu takrat ko bo delo najtežje in bo rabil poleg domačih še tuje delavne moči, ne bo primanjkovalo pijače. Z upanjem na boljše čase bo potrpel in si takrat privoščil nekaj več. — Mednarodna nogometna tetama Nemčija : Jugoslavija, Zadnjo reprezentativno nogometno tekmo bi moralo nase i7Jbrano ni na drugi pa zvišati članom meselm I moštvo igrati 3. novemrba proti najbolišl vplačila! S tem bi se doseglo ustreza i *Co valorizacijo prejemkov iz bratovskih skladnic! Odposlanstvu ie bilo obljubljeno, da bo banska uprava storila vse kar ^e v moči. da se izvedejo predlogi indusrriiskih občin. Ista spomenica ie bila rred1ožena tudi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter rninistrstvu za šume in rudnike! Poleg tega pa bo čimnrei rr-ba misliti tudi ra aprovizaerj«*! Prvi korak k temu ie baie storila že TPD. ki bo za svoje delavstvo in družine prevzela aproviza-cijsko organiTOciio. med tem ko bo z** ostalo prebivalstvo moral* sk'-beM 7a aprovi7aciio občina! V t »m poff'edu bo treba resiti Se nekoliko težkih vprašanj, pred- enaisfonci Nemčije. Odločitev glede kraja pa še ni padla. O tem se bo razpravljalo na prihodnjem sestanku delegatov vrhovne nogometne zveze. Zastopniki hrvatske nogometne zveze odločno zahtevajo, da se mora odigrati ta tekma v Zagrebu. KOČLJIVO VPRAŠANJE Babica, kje imaš pa vrvico? — Kakšno vrvico, dragec moj? — No. saj je oče deial, da si zmaj. IZ Sv l šEN KROJAČ — Kaj, pet sto din računate samo za dek>? — Oprostite gospod, toda v tem so vračunani tudi že sodni stioški. fttev. 23! »SLOVENSKI NAROD«, areda, ». oktobra Stran S Dve uri razvedrfra, zdravega humorja In gromkega smeha Vam nudi zabavna kriminalna f IT |J ff C Neodoljiva komika debelusastega Huszar Puffvja komedija & %J *^ M & v as bode nasmejala do solz. — V ostalih vlogah: Theo Schall in E. Richter. — Prekrasni posnetki iz okolice Niče, Monte Carla in Genove, avtentični posnetki Sahare in njenega preddvorja Tunisa z njegovim pestrim, orijentalskim življenjem, polnim čarobne romantike. KINO SLOGA, tel. 37-30 PREMIERA DANES ob 16., 19., in 21. Film mladosti in ljubezni ZBOGOM, MISTER CH1PS Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri! KINO UNION — Tel. 22-21 DNEVNE VESTI — Vojna odškodnina za Primorce in Korošce. Včerajšnji -Hrvatski dnevnik« poroča iz Beograda, da še pripravila uredba o vcinih oškodovancih. Hrvat:h in Slovencih s Primorja in Koroška. Čeprav ie bilo vprašanje vojne odškodnine v južnih krajih rešeno, ie vendar ostalo nerešeno vprašanje voine odškodnine mnogim našim državljanom, ki so utrpeli škodo med svetovno vojno na področju Julijske Krajine ali v drugih obmejnih krajih v Italiji kakor tudi na Koroškem. Takih oškodovancev ie nad 1.500. Vprašanje odškodnine je načel minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, ki ie s pomočio hrvatskih ministrov ukrenil vse potrebno, da se čimprej z uredbo prizna prizadetim Hrvatom in Slovencem odškodnina. Za likvidacijo te voine odškodnine bo določen znesek 60 milijonov v obveznicah. Uredba, s katero bo likvidirano to vprašanje, se že izdeluje. — Zadružne ustanove naj bi prevzele preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Upravni in nadzorni odbor Zveze nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev sta imela v nedeljo v Beogradu skupno sejo, na kateri sta proučila ukrepe vlade glede preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Zveza nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev zahteva, naj zadružne ustanove prevzamejo preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. — Sistem aprovizadj in industrijskih konzumov, Če že ni mogoče delati brez njega, naj bi se omejil samo na tiste kraje in podjetja, kjer ni mogoče vprašanja preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami rešiti na podlagi zadružne samopomoči. Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev bi pa morala po našem mnenju odgovoriti tudi na vprašanje, kam v tem primeru s trgovci, ki bi ostali brez zaslužka oziroma brez eksistenčne možnosti. — Jugoslovanske banke med vojno. Prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin je napisal za posebno številko dunajskega tednika »Sudost Echo«, posvečeno v prvi vrsti bankarstvu v državah južnovzhodne Evrope, informativen članek o razvoju in sedanjem stanju našega bankarstva pod naslovom »Jugoslovenske banke med vojno«. Pisec članka prihaja do zaključka., da bi bilo treba v prvi vrsti obračunati s preteklostjo ter rešiti naše banke iz krize, v katero so zašle v letih 1931. in 1932. Zato bo potrebno likvidirati znatno število zlasti manjših, denarnih zavodov. Pri tem bodo morale država in samoupravne oblasti doprinesti svoj delež. Nujno potreben je sodobni zakon o bankarstvu, zlaati pa da se uredi poslovanje z vlogami, da bodo vlagatelji zopet zaupali denarnim zavodom. Glavni problem sedanjega časa v Jugoslaviji je ureditev razmer v bankarstvu. — Konferenca gospodarskih zbornic končana. Včeraj je bila v Novem Sadu končana konferenca gospodarskih zbornic. Pomočnik trgovinskega ministra dr. Obrado-vič in ravnatelj Ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Bičanić sta dala potrebna pojasnila zlasti glede prisilnega odkupa pšenice, preskrbe prebivalstva v deficitnih krajih z moko in pšenico, preskrbe prebivalstva z drvmi ter industrije s surovinami. Dr. Bičanič je pojasnil tudi svoje stališče glede financiranja uvoznih in izvoznih organizacij, predvidenih v uredbi o kontroli zunanje trgovine. Naglašal je potrebo, da se ta zelo globoka in daljnosežna reforma izvrši ob sodelovanju z interesenti in gospodarskimi organizacijami. Konferenca se le zlasti temeljito ukvarjala z vprašanjem cen v trgovini na drobno in v zvezi s tem z izpremembo določb, nanašajočih se na regulacijo cen in pobijanje draginje. Temeljito je proučila vprašanje enakomerne razdelitve blaga na konzumente, da se prepreči kupičenje v verižniške namene. — Zastopniki ZvOze novinarjev pri ministru socialne politik**. Uprava Zveze novinarjev kraljevine Ji!gos!avije je imela včeraj v Beogradu sejo, potem se je pa zglasila pri ministru socialne politike in narodnega zdravja dr. Budlsavljeviču v zvezi z raznimi stanovskimi vprašanji ter ureditvijo službenega razmaja med delodajalci in novinarji. Minister je zelo prijazno sprejel zastopnike novinarske organizacije in z zaninianjern poslušal njihove želje in težnje. — Hvalevredna pobuda SPD. Kdor hodi v naše planine, ve, da niso V3a pota in vse markacije idealne. Marsikaj je pomanjkljivega. Sicer pa osrednje društvo SPD samo po svojem markacijskem odseku ne more vsako leto pregledati vseh planinskih potov. Zato je pa odbor sklenil naprositi resne in zanesljive "r^aninske tovariše za pomoč pri opravljanju tega ogromnega dela in sicer tako, da prevzamejo posamezniki nadzorstvo določene poti in da bodo odboru o nedostatkih na nji poročali. Prepričani smo, da bodo vsi naprošeni planinci radevolje prevzeli to nalogo in da bo ta hvalevredna pobuda SPD ročila bogate sadove. — Nasi muslimani leto« ne pojdejo v Mekko. Zaradi vojne muslimanski romarji iz Bosne in Hercegovine letos ne bodo mogli na božjo pot v Mekko in Medino. — Spor med kiparjem Doli nar je m in Kovnico. Naš kipar Lojze Dolinar toži Kovnico v Beogradu zaradi umetniškega plagiata. V tej tožbi je bil včeraj narok, ki je bil pa prekinjen, ker mora dobiti sodišče nove dokaze. V oktobru 1934 je Zveza vojnih dobro vol jcev naročila pri kiparju Doli-narju umetniško plaketo z likom blagopo-kojnega kralja Aleksandra I. Izdelava plakete je bila poverjena Kovnici, ki je izdelala zmanjšani lik in ga izročila Zvezi dobrovoljce v. Istočasno se je pa po Doli-narjevem zatrjevanju pojavil grobi plagiat te plakete na ploščicah iz oniksa in prodajali so te plakete po 150 din. Zato je Dolinar vložil tožbo proti Kovnici, češ da je bil oškodovan za 57.000 din. Zastopniki Kovnice pa pravijo, da Dolinar nima prav, ker je svoje delo prodal Zvezi dobrovoljcev za 5000 din in kot tožnik bi lahko v tem primeru nastopila samo Zveza dobrovoljcev, ne pa on. — 325« študentov na beograjski univerzi. Vpisovanje študentov na \ eograjski univerzi je končano. Vpisalo se jih je 3258, in sicer na filozofski fakulteti 396, na juri-dični 1100, na medicinski 739, na tehnični 660, na poljedelsko-gozdarski 209, na veterinarski 54, na bogoslovski pa okrog 80. Razen tega se je prijavilo 118 židovskih študentov, o katerih pa še ni padla odločitev, ali bodo vpisani ali np. — Prvi podatki o letošnjem tujskem prometu do septembra v Dubrovniku. Na seji Turistične zveze v Dubrovniku so ugotovili, da je bila letošnja tujskoprometna sezona silno slaba. V prvih osmih mescih letos je Dubrovnik obiskalo 13.690 gostov in je bilo 116.199 nočnin. Inozemskih gostov je bilo samo 1657. Prejšnja leta je Dubrovnik živel predvsem od gostov iz tujine. Lani je Dubrovnik imel v istem razdobju 49.038 gostov s 350.434 nočninami. Te številke dovolj jasno kažejo, kako izredno slaba je bila letošnja sezona. — Vojaške vaje v okolici Zagreba, v okolici Zagreba bodo na južnih obronkih Zagrebačke gore 10. t. m. dopoldne velike vežbe vseh edini c zagrebške posadke pod vodstvom zastopnika poveljnika savske divizijske oblasti. Pri teh vajah hočejo prikazati aktivnim in rezervnim oficirjem zagrebške posadk- skupno delo letalstva, motoriarariih in protioklopnih enot s pehoto in topništvom, kakor tudi zadnje izkušnje v bojih na evropskih bojiščih ter nevarnosti v borbi. Pri vajah bodo sodelovali letalci, padalci in vse ostale vrste orožja zagrebške posadke. Vajam bodo prisostvovali poveljnik IV. armijske oblasti general Peter Nedeljković ter vsi aktivni oficirji zagrebške posadke. — Za reševalni sklad SPD so nabrali izletniki na Veliki Planini 6. t. m din 166.50. Slovensko planinsko društvo se vsem darovalcem najtopleie zahvaljuje. Skupine planincev prosimo, da posnemajo ta primer zbiranja -prispevkov za izpopolnitev organizacije za reševalno službo v naših planinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Splitu in Dubrovniku 22, v Sarajevu in Kum boru 21, na Visu 20, na Rabu 19, v Zagrebu 16. v Ljubljani 13.4, v Mariboru 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 11.8. — Samomor mladega dekleta v Saraje-vu. V ponedeljek se je obesila v Sarajevu 181etna Leopoldina Kostanjšek, dijakinja 3. razreda privatne trgovske akademije. Zvečer je prišla domov in se začela učiti. Ta čas je odšla njena mati s svojo sorodni co v kavarno v isti hiši. V materini odsotnosti se je hči obesila. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisma in zato nihče ne ve, kaj jo je pognalo v smrt. — Velika tatvina na zagreb»kem letališču. Iz skladišča zagrebškega letališča ao zadnje Čase izginjale avtomobilske gume. O tem je bdla obveščena policija, ki je ugotovila, da. prodajajo tatovi ukradeno robo gostilničarju Ivanu Balenoviču ter obrtnikom Miji Mortu in Stjepanu Molnarju. Policija je vse tri zaslišala. Preiskava je dognala, da je bilo doslej ukradenih iz skladišča za 100.000 din avtomobilskih gum. Iz L|ufe1?3t!e —li Skozi »ito smo dne 2. oktobra t. L ] prerešetali ljubljanske javne ure, zlasti električne ure na reklamnih kioskih in smo rekli o njih, da ne gredo pravilno, niso šle in menda nikoli ne bodo. Pri tem zrno zapisali, da se zgodi tudi. da javna električna ura kar čez noč izgine. Mislili smo na uro na prometnem otoku na Ajdovščini. Omenili smo tudi. da napaja te ure z električno energijo mestna elektrarna. Po pojasnilu z mestnega poglavarstva pa je stvar taka. da te javne ure niso spolen e na omrežje mestne elektrarne, temveč dobivaio potrebni električni tok iz akumulatorske bateriie. Mestna elektrarna oskrbuje vse javne električne ure po mestu, razen mehanizma ure v magistratnem stolpu in akumulatorskih baterij za pogon, za katere ie odgovorna tvrcTka Siemens. Da katera teh ur včasih ne kaže pravega časa ali celo obstoji ie vzrok v tem. da se je zvezna žica pretrgala, kar pa mestna elektrarna takoi popravi, čim opazi napako. Kar se tiče javne ure na Ajdovščini, io ie morala mestna elektrarna začasno odstraniti, da obnovi in prepleska zarjavelo že-lezje. kar zahteva normalno vzdrževanje teh ur. saj so bile postavljene že pred nekako 15 leti. Skrb člankaria. da se ta odstranjena ura ne bi več vrnila rra Aidov-ščino. kakor ie bilo z uro z Zvezd1', ki ie bila prestavljena na Tvrševo cesto v bližino kavarne Majcen, ie povsem neutemeljene, sai so številni Ljubljančani imeli pri- 1 liko videti, da ie delavstvo mestne elektrarne železno ogrodie za javno uro na I prometnem otoku sredi Ajdovščine že postavilo, ura sama oa bo montirana še te dni —lj Plenarna seja akcijskega odbora vrhovnega socialnega sveta. Jutri ob 17. bo v mestni sejni dvorani plenarna seja akcijskega odbora VSS. Na nji se bodo obravnavala vprašanja praktične izvedbe vse-svetske akcije ter pomoči društev in ustanov pri nji. —lj Danes je nepreklicno zadnji dan razstave Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. u — »Tunis«, zabavna kriminalna komedija v kinu Slogi. Napeto vsebino tega kriminalnega filma poživlja neodoljiva komika debelusastega in spretnega Huszar-ja Puffy-ja, ki Vam nudi dve uri razvedrila in zdravega humorja. Videli boste, kako je možu, ki živi že celo večnost pod copato in ki mu končno ta tiranija že preseda ter se odloČi za pobeg. To pa še ne pomeni, da se bo mogel znebiti svojega hišnega zmaja, ker mu je takoj za petami. V tem filmu polnem dramatskih scen in neusmiljene borbe uporabljajo protivniki vsamogoča sredstva za opeharjenje in uničenje svojih konkurentov. To je prava dirka na življenje in smrt, ki se odigrava na cestah ažurne obale, na ladji v Afriko, v Tunisu in končno v sami pustinji. Ta film izredno pestre vsebine je od danes naprej na sporedu v kinu Sloga (—) —lj Simiško telovadbo priredi Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani kakor prejšnja leta tudi letos pred pri četkom zimske sezije. Pomen gimnastike je, da se smučarji planinci, začetniki v smučanju, seznanijo z osnovnimi gibi, ki so potrebni pri smuki v planinah. Smuška telovadba pa je važna tudi za izvežbane smučarje, da si razgibljejo ude in mišice, ki pridejo v poštev pri smuških gibih. S smuško telovadbo pred smučanjem v sneži ščih se zadevne mišice utrudijo in smučar ne čuti kasneje po prvi smuki v naravi bolečin v mišicah in utrujenosti. Smuško telovadbo bo vodil znani smuški učitelj s Komne g. Cernič Jože. Telovadba bo pričela v sredo dne 16. t. m. ter bo vsak teden enkrat do prve polovice decembra, ko pričakujemo prvi sneg tako, da bo po zaključku smuške telovadbe mogoče prirediti petdnevni praktični smuški tečaj v naravi. Prijave sprejema društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Deršek Ivo, aranžer tv. I. C. Maver, Ljubljana u— Pri nakupu drv so se doslej dogajale različne nerednosti, kakor smo že poročali. Zaradi tega ponovno opozarjamo občinstvo, da v primeru, da prodajalec noče polen zložiti tako, da bi bilo mogoče ugotoviti točno mero, namudoma telefonično zaprosi mestno tržno nadzorstvo za enega izmed organov, ki bo kupcu pomagal pri ugotavljanju mere oziroma bo v primeru potrebe javil nepoštenega prodajalca pristojnim oblastem, kjer bo prejel zasluženo kazen. Telefonske številke mestnega poglavarstva so od 40-21 do 40-30. u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani - Ljudska univerza v Ljubljani. O lastnostih, ki se podedujejo, bo predaval pod našim okriljem dr..v; ob 20. v mali dvorani Filharmonije (Kongresni trg) g. dr. Boris Zamik, tmftr. profesor iz Zagreba. Vstop prost. —lj V Stritarjevi ulici St. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej nt ve* na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L —lj Preselil se je iz Frančiškanske ulice v Tavčarjevo ulico, nasproti Preloga, urar Fr. Bazelj. Ure, zlatnina, strokovna popravila ur. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 9. oktobra: Romeo in Julija. Red sreda četrtek, 10. oktobra: Razvalina življenja. Red četrtek Petek, 11. oktobra: Re "zor. Red premier- ski Sobota, 12. oktobra: Romeo in Julija. Izven Nedelja, 13. oktobra: Revizor. Izven OPERA Začetek ob 20. url Sreda, 9. oktobra: Lok. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven Četrtek, 10. oktobra: Fidelio. Red A Petek, 11. oktobra: zaprto Sobota, 12. oktobra: Jenufa. Red premier- Ljubljana, 9. oktobra Na končno razsodbo glede obtožbe poizkusa milijonske sleparije čaka v ljubljanski kaznilnici Asirec Mounib Bey el Solha. Nikamor se ne mudi temu eksotičnemu jetniku, kar privadil se je ljubljanske kaznilnice, kakor da mu je dobrodošlo pribežališče po dolgem romanju po svetu. Vztraja pri tem, da se zasliši še vratar hotela Miklič, ki je sedaj na orožnih vajah in ga vabilo sodnije ne more doseči. Ta priča naj bi potrdila, da je Mounib razpolagal z dolarskimi čeki, in da torej ni imel sleparskega namena, ko si je izposojal denar. Ceke je baje izgubil na poti v Maribor, kjer je tudi sklepal milijonske kupčije, čudno je, da Mounib vztraja pri tem, da se vratar osebno zasliši in se ne zadovolji z njegovim pismenim pričevanjem, ki je bilo zapisano kmalu po aretaciji mladega avanturista. Skoraj neverjetno je, da bi se vratar spomnil na dolarske čeke, če v preiskavi ni vedel ničesar povedati o teh Čekih. Sicer pa bo za sodišče zadostovalo poročilo, ki je prišlo Iz Švice. Mounib je vedno trdil, da ima svoj račun v neki curi-ški banki, banka pa je sporočila, da o računu Mouniba Bey el Solhe ni duha ne sluha, pač pa poznajo tega gospoda po imenu, zaradi tega namreč, ker so banko vprašali tudi iz drugih držav, kdo je gospod Mounib in kakšne račune ima v banki. Zato je podoba taka, kakor da se Mounib dobro počuti v naši kaznilnici in da bi rad ostal v svoji celici še nekaj tednov, da se temeljito odpočije po dolgih avanturah. Zanimivo je namreč, da je Mounib križaril po vsej jugovzhodni Evropi, preden je prišel v Ljubljano. Njegov potni list kaže, da je prepotoval Grčijo, Bolgarijo, Rumunijo, Madžarsko in Italijo, preden je prišel v našo državo. Potoval je križem kražem, kakor človek, ki ga kdo podi po svetu. Iz Grčije je šel v Rumunijo in odtod zopet nazaj v Grčijo, odtod v Italijo in spet v Rumunijo. Res pa je, da Mounib ni več tako dobre volje v preiskovalnem zaporu kakor je bil prve tedne. Nekam zamišljen je zadnje dni in skoraj postaral se je. Kdo ve, kakšne skrbi ga tarejo. Kljub temu je ostal vljuden in dostojen, kakor je bil v začetku. Njegovo vedenje je vedenje polnega gospoda, ki ga tudi kaznilniško ozračje m vrže s tira bontona. Tudi svojo zunanjost neguje skrbno, vsak dan ga kaznilniški I ivec obrije. Dolgčas si preganja tudi s čitanjem francoskih knjig, najraje pa sedi pri mizi in razmišlja. Jetniškim paznikom se zdi, da ima izredno mnogo premisliti in pre-tuhtati. Morda ga muči tudi domotožje. kajti daleč je Ljubljana od orijentalskega Bevrouta, kjer je eksotični obtoženec doma. LIVAR FRANCE DOLENEC Z JESENIC OPROŠČEN Livar France Dolenec, zaposlen v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, se je moral včeraj zagovarjati pred malim kazenskim senatom zaradi obtožbe, da je zaklal preddelavca KTD Antona Pintarja. Zgodilo je se v noči od 13. na 14. julij. V tovarniški kazini na Jesenicah je sedela večja družba. Pri svoji mizi so bili obtoženi livar Dolenec, pokojni Anton Pintar, delavec Iskra in njegova žena. Po policijski uri so se vsi napotili proti domu. Med ski. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze Karlovčeve Nedelja, 13. oktobra: Grof Luksemburški. Izven * Prihodnja premiera v operi bo v soboto 12. t. m. za red premierskl. Vprizorili bodo Janačkovo opero »Jenufa«. Snov je zajeta iz moravskega kmečkega življenja. Libreto v 3 dejanjih je spisala Gabriela Preissova. Delo je muzikalno nastudiral dirigent Niko štritof, zrežiral pa šef-režiser Ciril Debe-vec. Glavne partije: Hevbalova, Elza Kar-lovčeva in Gostič kot gost ter Marčec. Pia in Pino Mlakar izvajata drevi v operi samostojen plesni večer pod naslovom -Lok« na veliko Lhotkovo plesno kompozicijo, ki je instrumentirana za manjši orkester. Dirigiral bo Drago Mario šijanec. *Lok« obsega tri dele. Prvi del »Mladost«, drugi del »Ljubav« in tretji del »Zrelost«. Vsebinsko osnovo za to njuno veliko zamisel tvori odnos, ki vlada med možem in ženo, in je prikazan v treh stopnjah svojega razvoja. Opozarjamo na ta izredni večer v naši operi. potjo je pokojni Pintar blizu trgovine Kasta na glavni cesti stopil v stran, tedaj pa ga je nekdo zabodel s kuhinjskim nožem v prsa. Pintar je v bolnici podlegel hudt poškodbi. Razpravo je vodil predsednik senata s. o. s. Ivan Brelih, obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik. Obtoženec, ki ga je branil odvetnik dr. Cepuder, je mirno izjavil, da se ne čuti krivega. V dolgem zagovoru je dokazoval, da je nedolžen, saj je bil pokojnemu Pintarju dober prijatelj in ni imel prav nobenega povoda, da bi se nad njim tako kruto maščeval. Sodišče je zaslišalo več prič. Nobena ni obtoženca obremenjevala. Na Jesenicah je bila javnost prepričana, da je Dolenec nedolžen, kot krivec pa je bil osumljen neki neznanec visoke, sloke postave, s katerim je nekaj dni pred ubojem pokojni Pintar igral na karte in ga obral. Zaradi popolnega pomanjkanja dokazov o krivdi je bil livar Dolenec oproščen in takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora. Razpravo je poslušalo mnogo Jeseničanov, ki so poznali zaklanega Pintarja in so se zanimali tudi za usodo obtoženega Dolenca, ki je bil osumljen uboja zaradi nekih indicev, ki so se pa v teku štiriurne razprave razblinili in je moralo sodižče zaradi tega izreči oprostilno sodbo. Iz Celja —c ivomemoracija. Sokolsko društvo Ce-lje-matica ponovno poziva članstvo in naraščaj, da se udeleži komemoracije za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki bo drevi oh osnim v telovadnici mestne osnovne šole. Na sporedu je Chopinov-a s>žalna koračnica«, spominski govor prof. Ivana Mlinarja, državna himna in »Pesem sokolskih legij«. Udeležba v civilu z znakom, obvezna za vse. Pridite točno! —c žagnna jn ^ekana drva so 8e podražila. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo za območje mestne občine celjske naslednje najvišje cene drv za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih bukovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. V vsem ostalem velja še razglas mestnega poglavarstva z dne 10. septembra. Nove cene, ki so za 4 din pri 100 kg višje od dosedanjih, so stopile 8. t. m. v veljavo. Cene morajo biti v prodajnem lokalu označene na vidnem mestu. —c Učiteljsko zborovanje. V soboto 12. t. m. ob 9. dopoldne se prične na I. dekliški narodni šoli v Celju redni občni zbor sreskega društva JUU v Ceiju. SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana lil. Bežigrad počasti danes ob 19. s spominsko svečanostjo blagopokojncga Viteškegt kraija v društveni telovadnici cb Tvrševi cesti. Udeležba je obvezna za članstvo in naraščaj, a deca mora v teku dneva polagati cvetje na spomenik v Zvezdi, kjer se pck'oni deputacija ob 20. pri polaganju vencev z zaobljubo: »Čuvajmo JugosAavijo«! — Uprava Sokola Ljubljana-Vič vabi članstvo in naraščaj ter vso viško javnost na spominsko svečanost, ki bo danes ob 19.15 pred kraljevim spomenikom na Glin-cah. MALI OGLASI Beaeda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za rrfftmene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAK EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julljana«, Gosposvetska c. 12 tn Frančiškanska ul. 3. 1 L I ZA VSAKO PRILIKO ' najboljša in najcenejša oblačila 81 nabavite pri PBESEEB 8v. Petra cesta 14 KIJŠ'EJE , .'• ^ £Np ...... . W Polito NAM Posložite se malih o »Slov, Narodu« Id so oa jeenejšit STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 UPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZAVRŽEN DENAR Imate na podstrešjih in v kleteh. Staro železo, kovine in vsakovrstne predmete — plača najbolje »Metalia«. G \c^9svet-1 ika c. 16, tel. 32-88. 2336 m .ril ,ff»Jt 1 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KROMPIR kresnik, zdrav, lep, se proda v večjih količinah. Obrnite se takoj na naslov: Martin Saj-lovič, fiafersko, Ljutomer. 2316 FORDOVE AVTOGUME 45X21 s kolesi, kompletne — proda Industrija volnenih izdelkov Majdič, škof ji vas, Celje, 2317 ' TRICIKL " moško kolo, otroške ln deške oicikle in tricikle, dobro ohranjene proda i-METALIA«, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88 2327 •; .m PRIZIDEK VERANDE 5 m dolg, 3 m širok, ugodno naprodaj. Poizve se v slaščičarni, Gosposvetska cesta 2. 2321 NARODNA liSKARNA I LJUBLJANA I KNAFUEVA 9 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE iN NAJFINEJŠE Mouniba el Solha muči domotožje Trdovratno vztraja pri tem, da se zasliši priča, ki ga ne bo mogla razbremeniti Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 9. oktobra 1940. r Štev. 231 Bolgar je vrgel prvo bombo iz letala Kaj pripoveduje bolgarski polkovnik Radul Mikov o svojih doživljajih med balkansko vojno Take so moderne letalske bombe Mož, ki je prvi vrgel letalsko bombo na sovražnika, je Bolgar, sedanji polkovnik Radul Milkov. Mož je star že 75 let, pa se še vedno navdušuje za letalstvo. Vojno ministrstvo ga je poslalo leta 1912 v Berlin, da bi postal pilot. 22. septembra istega leta je položil letalski izpit. 10. oktobra je izbruhnila balkanska vojna proti Turčiji. Milkov je takoj zapustil Nemčijo ter prispel 14. oktobra s svojim mehanikom Ka-rolevom in tremi novimi letali Albatros v bolgarski generalni štab v Stari Zagori. Ne da bi čakal na nemške mehanike, je Milkov sam montiral letala in jih tudi preizkusil. Potem jih je pa prepeljal na bojišče pred turško trdnjavo Drinopol. Njegovi bolgarski tovariši, ki so prišli iz francoske šole, so kar strmeli ob pogledu na njegove drzne polete. Bolgarska vojska je imela takrat med vsemi balkanskimi državami najmočnejše letalstvo, obstoječe iz treh letal Albatros po 100 HP, 3 francoskih Bleriotov po 70 in 50 HP, treh zelo starjl letal istega tipa, enega francoskega letala Voisin Sommer in po enega angleškega letala Bristol in Nevvport. Razen tega pa še 4 ruske letalce s 5 farmani ruske konstrukcije. Pozneje se je pridružil bolgarskim letalcem še znani pionir letalstva Kostin s svojim letalom. Imel je pa smolo, da se je moral že na prvem poletu proti sovražniku spustiti na tla in da so ga ujeli. Bolgarom so prihiteli na pomoč še po en Italijan, Švicar in Anglež. Turki so pa imeli samo dve nemški letali Harlan. Bolgarski letalci so bili razdeljeni v tri skupine. Prva skupina pod vodstvom Milko va, je bila določena za napad na Drinopol, druga skupina naj bi se udeležila ob-kolitve trdnjave, in dosegla čimprej će-taldžko Unijo pred Carigradom, tretja naj bi pa navalila na Gallipoli. 16. oktobra 1912 je dobil Milkov, takrat še podporočnik H. armade, povelje, naj pregleda sovražnikove pozicije v Drinopolu in okolici. Dvignili smo se ob 9. zjutraj, je pripovedoval Milkov oni dan v neki sofijski kavarni. Pred seboj sem imel dve orumeneli risbi, na katerih se je jasno videl slaboten dvokrilnik in podrobnosti njegove primitivne konstruk cije. Moj opazovalec Tarakšijev je vzel s seboj dve mali ruski bombi nazvani »gel-gar«. Nameravala sva ju vreči na sovražnika. Takrat pa nisva prišla do tega. Letela sva v višini 800 m, v višini kot nerazumljiv čudež v očeh vojakov in civilnih prebivalcev, ki take brneče ptice še nikoli niso videli. V bližini kolodvora sva videla, kako vlečejo turški vojaki dva topa. Spustila sva se tako nizko, da sva jasno videla vitke minarete mošej. Ljudje so stali na ulicah in midva sva jim žugala s pestmi. Za mestom sta počivala dva polka na travnikih. Požurila sva se nazaj povedat kaj sva videla. Sele iz poznejšega pripovedovanja prebivalcev po padcu trdnjave sva izvedela, da so naju obstreljevan s pištolami in strojnicami. Strelov pa nisva slišala, ker je motor preveč brnel. Svoji bombi, veliko svetovno senzacijo, sva vrgla iz letala šele nad trdnjavo, ko jo je bila naša vojska že povsem obkolila. 29. novembra sva zopet startala, da bi pogledala kaj se godi v trdnjavi. Dvignila sva se vpričo francoskega in ruskega vojaškega atašeja ter mnogih novinarjev, ki so najin poskus motrili z največjim nezaupanjem. Letel sem v spremstvu večin letal in hitro sem dosegel Drinopol. Posadka je namerila na nas topove, vojaki so streljali na nas s samokresi in strojnicami. Na visokem minaretu smo videli hodžo, kako moli. Ko smo opisali nekaj krogov, smo se spustili nižje in prileteli v bližino kolodvora. Za svojim sedežem sem imel koš z dvema primitivnima bombama. Da bi ga dosegel sem se moral skloniti nazaj, ker je stal koš pred opazovalčevim sedežem. Moja kretnja je spravila letalo nekoliko iz ravnotežja, toda posrečilo se mi je vreči 8 kg težko bombo na kolodvor. Prvi je kmalu sledila še druga. Skoda je bila neznatna, ker sta padli obe bombi v gozd. Toda povzročili sta velike demoralizacijo. Po obeh balkanskih vojnah je Milkov še vedno sodeloval pri letalstvu. Leta 1915 je odpotoval z nakupovalno komisijo v Nemčijo, kjer se je seznanil z šef pilotom Alfredom Friedrichom, ki je imel za seboj prvi rekordni polet Berlin—Pariz leta 1912 Pod njegovim vodstvom je položil Milkov mojstrski izpit. Takrat je posegla Bolgarija na strani Nemčije v svetovno vojno in Milkov se je boril kot poveljnik prve letalske skuipne 2. armade na strumski fronti. Kmalu je postal major in poveljnik bolgarskih letalcev. Za svojo hrabrost je bil večkrat odlikovan. Se zdaj marljivo deluje za razvoj bolgarskega letalstva in pripravlja se izdajati revijo »Naše letalstvo« Izvoz In domača poraba Sadja še mnogo premalo predelujemo v marmelado — Premajhna podjetnost med domačini Ljubljana. 9. oktobra Tudi letos bi bila potreona >hok .potez-na propa iin.la za domačo porabo in predelavo sadia. Letošnia sadna letina v solo-šnem sicer ni tako dobra kjkor lanska, vendar se k sreči ni uresniči a bojazen, da letos splch ne bo dovoli sadia za domačo porabo, še mr.ni oc. za izvoz. Ce se oziramo predvsem na iabolka. k: so alavni sadni pridelek v Sloveniji, ie treba celo naglasiti, da ie bila letošnja sadna letina za-dovoliiva in veseliti nas mora. da so nai- več jabolk pridelali zir.sti v izrazitih sadjarskih ck-ajih. Tako so i ibo kn dobro obrodila v Slovenskih goricah; k.ier ie bila lani slaba letina. Da tudi na Go'en'skem. v višjih leeah so lahko precei zadovoljni s pridelkom Mars ".k d i tudi ne ve. do zadnic ča;e izvažamo piocei jabolk iz Slovenije Do lei ie bilo izvoženih že nad 830 vagonw let u h in nožnih jabolk, in sicer največ v Nemčijo, ki ie glavna odiemalka naše-ra sadia. Precej zimskega sadia ^e -e na zalogi, zlasti pri izvoznikih. Zadovoljivo ie tudi. da so cene visoke, znatno višje kakor prejšnja leta. Jabolka so d .segla že ceno 4.5 do 5 din kg. Opozoriti ie treba da letos ne izvažajo le boljših zimskih, namiznih jab -lk temveč tudi slabše sadje za tako šnio porabo. Nckuoovalci lclos niso nos bno izbirč :i. Sadjarji ob dobrih prometnih zvezah bodo torej lahko prodali svoj pridelek. Razumljivo je. da zaradi tesa ne bo ostalo toliko sadja za domačo porabo kakor lani. Toda prav zaradi tesa bi bila letos potrebna tem bolj ekonomična poraba in skrbeti bi moral, da bi se pokvarilo le čim mani sadja. Zato bi na morali sadia čim več predelati, konzervirati. Razveseljivo ie da so se naši sadjarji vendar začeli nekoliko boli zanimati za predelavo sadia. V vseh okraih. kier se ie razvilo umno sadjarstvo, mnogi sadiarii že orav dobro vedo. da bo ta pomembna kmetijska stroka donašala še mnogo več. če ne bodo navezani le na prodaio svežega sadia. Dobici so sadiarii predvsem svšili sadie. a čedalje večje zanimanje ie tudi za vkuhavanie. Od leta do leta več ie modernih sadnih sušilnic na deželi in le redki so kraji, kier se še ne zavedajo velikega gospodarskega pomena sušenja ssdia. Ljudie so tudi sprevideli, da je bii denar drbro naložen v sušilnice, ki so d~bro uporabljive tudi v letih, ko ni sadia za sušenje, saj v njih lahko suše uspešno tudi koruzo, gobe, lan itd. Propaganda za vkuhavanie sadia. za predelavo v marmelado zdaj. žal. ne more imeti posebnega uspeha; ne morda zaradi Domanjkania sadia. temveč, ker ie sladkor predrag. Sadjarska društva in druge ustanove so se obrnile s prošnjo na finančnega ministra za podelitev trošarine prostega sladkorja, ki bi ga potrebovale za vkuhavanie sadja. Prošnjo so podprle tudi krajevne oblasti, vendar ie bila. žal. odbita. Na finančnem ministrstvu se izgovarjajo, da ne moreio oprostiti trošarine na sladkor za sadjarje, češ. nadzorstvo nad uporabo ni mogoče. Zadeva ie silno važna in treba bo vsekakor naiti primeren izhod, da se bo pri nas uvedlo kuhan i e marmelade. Pri nas pridelamo toliko sadja, da bi morala bdti marmelada dovoli poceni za vsakoear. Otroci, ki pogosto stradajo na deželi in v mestih, bi morali imeti dovoli vsaj marmelade in kruha. Sicer ie pa marmelada važno živilo. Čudimo se. da med nami ni nikogar, ki bi spoznal, da bi bila tovarna marmelade lahko donosno podjetje. Za ustanovitev manjšega industrijskega obrata bi pač ne bilo treba toliko kapitala da bi ga domačini ne zmogli. Samo premalo podjetnosti je še vedno med našimi ljudmi. Mimogrede naj omenimo, da n. pr. v Italiji izdelujejo v tovarnah marmelado tako poceni, da ie postala že narodna jed razen makaronov. Te tovarne prejemajo za svojo porabo trošarine prost sladkor. Zato ie pa tudi v Italiji fina marmelada — v našem denarju — do 7 do 9 din kg Tudi v naši državi bi lahko imeli dovolj marmelade poceni, da bi jo lahko kupovali tudi revnejši ljudje. Zdaj ostane mnogo sadja neizkoriščenega, zlasti v okraiih. kjer lahko spravijo v denar le boljše, sveže sadje, rt pr. zimska iabolka. O tej zadevi bomo Še spregovorili ob priliki. Letos so gospodinje v mestih nakuhale mnogo manj marmelade in tudi za druge namene ga man) vkuhavaio kakor lani. Zdaj je pač sadie nekoliko dražie. pa tudi sladkorja ni za vkuhavanie Mnoge gospodinje pa letos tudi mnogo prei izčrpalo go«rrx>dinjske ororačune vsak mesec zaradi splošne podražitve življenjskih potrebščin Vsekakor kaže, da bo konzum sadia v tej sezoni v Ljubljani manjši kaknr nrejšnia leta. odnosno se vsaj ne bo povečal kakor se ie vsako leto v primeri s prejšnjim letom. Iz Zagorja — Koncert malih harmonikarjev p~d-mladka Jadranske straže iz Domžal ie ob prav lepi udeležbi občinstva lepo uspel ter upravičil dosedanje ugodne kritike, ki jih je ta mali zbor pod spretnim vod-tvom svojega zborovodje g. Toni j a Same i a žel povsod kjer ie nastopil. Hvaležni smo malim umetnikom in ljubkim umetnicam ?a lep užitek in jih želimo videti in slišati v svoji sredi še večkrat. Iz Radeč To in ono — Planinski dom na Lisci je dobil radijski aparat. Te dni je kupila podružnica SPD Zidani most nov šestcevni radijski aparat, s katerim hoče poživiti promet v domu, V soboto je bila na Lisci kolavda-cija koče, v nedeljo pa odborova seja. Samo prvi človek v raju ni vedel niti približno kako visoko starost bo dočakal. Ljudje si podajajo roke iz nekakšnega nerazumljivega a ta vi zrna ali pa si nastavljajo ustne. Grški bog Hronos je požiral svoje otroke čim so se rodili iz strahu za svoio oblast. Ljudie so pošteni iz prebrisanosti in nepošteni zaradi pomanikania fantazije. , Družba brez dostojanstva je kakor hiša brez stopnic. Ko so šli bogovi na voino se Odiseju ni hotelo od žene in delal se je pred od..jo- ■ slanci blaznega — to ie bil menda prvi strahopetnež v zgodovini. Neki računar je izračunal, da se mora ena in ista razdelitev 32 kart med štiri igrače ponoviti samo enkrat v tisoč le Lih. Umetnost ne vidi gospodarjev. Bernad Shaw je dejal nek< č. da je dolžnost novinaria varno popravljati včerajšnje nazore občinstva. O biku v areni pravijo Spanci, da je gluh na en rog. a toreadorieva umetnost je v tem, da spozna na kateri. Francozi so tako pretirano vljudni, da vikajo ljubice in boga. Za zaščito mater in dece škofjeloški okraj dobi v vsaki občini krajevni odbor Unije za zaščito dece Skofja Loka. 7. oktobra »Za zaščito mater in dece« je geslo, ki stopa z njim pred nas Unija za zaščito dece, organizacija, ki je v svojih prvih razvojnih stopnjah v škofjeloškem srezu. Pobudo ie dala Skofja Loka sama. ki se dobro zaveda, da ne smemo ostati brezbrižni in nepripravljeni napram zahtevam časa in da ie zato nujno potrebno, da se cilji Unije uveljavijo tudi na deželi. Uniio za zaščito dece naj bi dobila vsaka občina, kjer naj bi delovali krajevni odbori v duhu te človekolzubne organizacije C.ravno imamo kopo društev in ustanov, verujemo, da klic Unije ne bo ostal zaman, marveč se bodo še našli ljudie ki brxio pripravljeni podpreti stremiienia Unije v vseh njenih delovnih smereh Kaj hoče Unija? Širok in lep ie njen del krog. saj ie posvečen pomoči potrebnim materam in deci Predvsem zbira Dodatke o razmerah, ki žive v niih starši, zlasti matere, zanima se. kako in kie se deca rodi, kie stanuje, kako in s čem se hrani, kako se vzsraia. kdaj in kie se jemlje na delo in ali ne gre pri tem za izrabljanje mladega človeka, za napore ki bi mu utegnili vse življenje škodovati Unija tudi vodi evidenco o zapuščenih in zanemarjenih otrokih in nudi svojim varovancem zaščito Na zunai obstoja nieno delo v predavanjih, sestankih in roditeljskih posvetih vse z namenom, da se zboljša splošni življenjski standr.rd zaščite potrebnih mater in dece. Tudi rkre-vališča zdravilišča in letovišča ima Unija v programu. Se posebno važne oa so naloge Unije v času voine Sofjeloški krajevni odbor Uniie se prav pridno sestala k sejam Hrbtenica krajevni Uniji so osebe organizacije, ki so posredno ali neposredno zelo zainteresirane na rasti našega pokolenia. Predsedstvo je v rokah sreskeea sanitetnega referenta g. dr Kocijančiča, tajništvo pa vodi uradnik g Thuma Začetek ie storjen in nrvi spiski se urejajo. Ni jih malo. saj bo Unija zbrala sprva podatke o vsei škofjeloški mladini. Unija ie blagodejno posegla v domove, da se ie mladina odtegnila slabim vplivom in zgledom. To pa ie šele začetek. Upoštevajmo, da ima Skofja Loka s svojo bližnjo okolico precei tovarniškega delavstva in že se nam potreba Uniie pokaže v še večji meri. Prebivalstvo Amerike se stara Po najnovejši statistiki se je število prebivalcev Združenih držav v zadnjih desetih letih povečalo za 7 °/o, medtem ko je znašal prirastek v prejšnjem desetletju 17.5 •/•. Ce upoštevamo izredno ugodne življenjske pogoje, naravno bogastvo, prostran ost ozemlja, ugodno podnebje itd., je ta razvoj povsem nerazumljiv. Od 17.5 % na 7 °/0 je velik skok. Ta skok je pa tudi zelo nevaren, kajti, če se bo ta proces še nadaljeval, se bo Amerika kmalu uvrstila med države, katerih število prebivalstva ne narašča ali pa celo že nazaduje. V tem razvoju je pa tudi izvestna pravičnost. Trgovska in preračunljiva Amerika je bila doslej dežela, ki je imela v evropski vojni največjo korist. Nakopičila si je zlata, prodajala je blago in postala je celo gospodarica vseh angleških posestev v ameriških morjih. Obenem je pa še dobivala in dobiva vojaška naročila. Ni izključeno, da bo njena korist od evropske vojne še večja. Dejstva pa govore jasno, da je resnična in nevarna ekspanzivnost Združenih držav izven njenega ozemlja izključena. Ameriki manjka v ta namen zlasti prebivalstva. Alkoholizem, pogoste ločitve, čudno pojmovanje življenja, razrvano družinsko življenje in drugi taki škodljivi pojavi, vplivajo neugodno na razmnoževanje. Narod, ki utrpne v razvoju, nima nikoli dovolj ekspanzivne sile. da bi mogel osvojiti velik del sveta. Narod, ki se stara, ne osvaja novih dežel, če jih pa že osvoji, jih ne obdrži dolgo. Inserirajte v „SL Narodu"! Ta na profesorja Mor Novi roman »Slovenskega Naroda« Kdo ne pozna slovečih romanov Edgarja VVallaoea? Gotovo ste jih čitali in ostali so vam neizbrisno v spominu. Z enakim užitkom in še z večjim zanimanjem boste čitali naš novi roman, delo pisatelja Edmunda O'Hara. Že začetek vas bo prepričal, da je ta roman tako napet in zanimiv, da boste z vedno večjo nestrpnostjo dan za dnem čakali na nadaljevanje. Mlad detektiv prevzame težko nalogo, odkriti zločin, ki prav za prav sploh še ni storjen, temveč se šele pripravlja, vendar je pa že zahteval življenje treh policijskih uradnikov. Vsi trije so umrli skrivnostne smrti zastrupljeni z neznanim plinom. Mladi detektiv se mora boriti proti dvema zelo močnima sovražnikoma in pri tem vidi, da je igrača v rokah »neznanega prijatelja«, tajin-stvenega, nevidnega, vse ovire premagujočega človeka, o katerem ne ve, ali mu je prijatelj ali sovražnik. Sele proti koncu romana se pokaže, kdo je ta neznani prijatelj. Mladi detektiv bi bil zadrhtel od strahu, če bi bil vedel, po čigavih navodilih dela. Njegovo prizadevanje je naposled kronano z uspehom, toda ne takim, kakor ga je v začetku pričakoval, pa tudi ne s takim, kakor ga je pričakoval njegov »neznani prijatelj« v svojo korist. ZAČETEK NAŠEGA NOVEGA ROMANA 2 E JUTRI! 21» lian Da je bil za trenutek v njenih očeh Renaud de Valcor, ki ga je oboževala, to mu je bilo največje zmagoslavje, dražje duši tega moža od zavesti, da je skozi dvajset let imponiral svetu. O, če bi bil mogel podaljšati ta trenutek! Zatopil se je v misli, pogled še vedno uprt tja, kjer je klečal pred oboževano ženo. Minilo je več ur, ne da bi se bil ganil. Bil je ves zatopljen v svoje sladke spomine. In vendar ga je nekaj nenadoma zdramilo iz zamaknjenosti. Skala, na katero se je naslanjal, se je stresla od temeljev do vrha, kakor da je udarila v njo strela. Bližal se je naval valov. Drobne kapljice, pršeče iz morskih pen na vse strani, so bile že dosegle sanjača. Obenem je napočila jutranja zarja. Bled zelenkast odsev je posvetil v razburkano samoto. Med vsemi velikimi plimami, prestopi vodna gladina sotesko, kjer se je Bertrand mudil. Kmalu so morske pene že močno brizgale k njegovim nogam, potlej se je pa plima umaknila kakor divja zver, ki zaenkrat samo še draži svoio nevarno žrtev, ker si je ne upa takoj naskočiti. Pesek, malo prej še suh in blesteč v mesečini, je bil zdaj rjav in moker, pokrivali so ga prozorni mehurčki, ki so na njem pokali. Bertrand se je ozrl naokrog. Povsod je segala voda do skal, razbijala se je v belih pahljačah ali pa se je penila med ostrimi pečinami. Bilo je skoraj že prepozno, da bi zapustil zavetišče, obdano z vodo. Toda tisti, ki si je bil izbral to zavetišče, je upal, da bo ostal tam, dokler morje ne iztrga njegovega trupla. Nasmehnil se je, potegnil iz žepa samokres, se naslonil na skalo, si nastavil cev na čelo in sprožil ... Nikoli več ni nihče videl ne živega ne mrtvega Bertranda Gaela, ki je bil dvajset let Renaud markiz de Valcor. KONEC Komaj nekaj dni je tega, ko se je odigral v siromašni ribiški hišici na bretonski obali pri Conquettu čuden prizor. Na skromni postelji, kjer je spala ali bdela vse noči dolgega polstoletja, je stara kmetica zadnjikrat izdihnila. Kraj nje sta se pa objemali dve krasni ihteči in vzdihujoči mladi ženi: Uboga babica! Bili sta princesa de Villingen in grofica de Ferneuse. Da bi ublažili zadnje ure tega trpljenja polnega življenja, sta se bili Bertranda in Michelina preselili v dom Gaelov, v to dedno domačijo, ki je starka nikoli ni hotela zapustiti. Obe sta se bili omožili s svojima izvoljencema. In v tej dvojni ljubezni, kakor tudi v svoji medsebojni nežnosti sta bili našli nekaj tolažbe za katastrofo, ki je bila strla njunega očeta in jima odkrila, da sta sestri. Genijalni pustolovec, čigar hčeri sta bili, je bil zapustil oporoko, s katero je bil pravično razdelil med svoji hčeri premoženje, tako da je dobila vsaka svojo polovico. Ko je bila obravnava proti Arthuru Sornieru, ki se je bil izognil giljotini s svojimi odkritji, tako da mu je bila smrtna kazen zamenjana v prisilno delo, odkrila pravo osebnost lažnega markiza de Valcora, je nastalo vprašanje: kako razdeliti ded-ščino. Oporoka je mogla služiti samo za razdelitev sadov osebne Bertrandove marljivosti, industrije kavčuka v Ameriki. Toda kako ločiti njegovo delo od dela ustanovitelja, mladega markiza de Valcora, in kako razdeliti dobiček? Oporoki sami ni bilo mogoče ugovarjati, kajti Bertranda, njegova zakonska hči, ni imela zakonite pravice razen do polovice premoženja, druga polovica je bila pa prisojena Mi-chelini kot zanuščina. kajti ona bi brez te posebne določbe ne bila mogla ničesar podedovati, ker je bila zaznamba o njenem rojstvu v civilnem registru sporna. Vpisana je bila namreč pod imenom očeta, ki ga v trenutku njenega rojstva ni bilo več, in bila I je hči v dvoženstvu živečeera moža, ki bi je ne mogel priznati za svojo, če bi bil pa kdo ugovarjal dedinji pravega markiza de Valcora. bi se bil zavlekel spor v neskončnost. Toda edina ovira — mimogrede rečeno nepričakovana — ki je nastala v začetku dedne pravde — je bila ta, da so tisti, ki so imeli pravico obojestransko odklonili svoj delež pri ogromnem premoženju. ! Marc de Plesguen je bil mrtev, niegova hči Fran-coise — kot redovnica sestra Serafina — pa ni hotela sprejeti ničesar, razen rodbinskega posestva Valcorov, iz katerega je napravila sedež za zavod samostanskega reda Geraldink, v katerem je bila polomila zaobljubo. j Michelina se ni hotela omožiti s Hervejem de Fer-! neusom, razen če bi bila rešena pustolovčevega denarja. I Tudi Bertranda se je odpovedala vsemu, ko je spoznala Gilbertove pomisleke. V takih razmerah je predlagal upravni svet poravnavo družbi, ustanovljeni po B^rtrandu Gaelu tik pred njegovo smrtjo, za izkori^ranie plantaž v Valcoriji. Novoizvoljeni predsednik dr»ižr«e ie Tahte^al od Bertrandinega mo-ž^. nrinca de Viliini. Bolie bi bilo. da =e ljudje poučijo in da so ti nesrečniki deležni koristni nasvetov, ko da iih odoravliiio iz urada. češ. »zato nimamo sedii časa«. Posledice segaio glrboko v dušo vseh razočaranih. Med ljudstvom in občani r>^di zaupanje do vsega, kar ie v zvezi z občinski pisarno. Ni drugega izhoda iz te moralne zagate, ko da se v naš občinski urad spet načelno prijaznost, ljubeznivost, red in usl^žnost. Vsi smo davkoplačevalci in občani, za vse velia enak in pravičen postopek. Zmerom nv's'imo na nrav-> koristi pobreške občine in pcbrešk° skupnesti. b Posrečen lov na tatinsko družbo Orožniki niso zaman čakali v zasedi v vinogradu Maribor, 8. oktobra. V vinogradu blizu zloglasne hiše v Bren-govi so čakali orožniki in opazovali, kdo vse prihaja v hišo. ki je na glasu kot pribežališče tatinske družbe po "tem delu Slovenskih goric. Niso čakali zaman možje postave. Prvi je prišel eden, ki ga že poznajo. Kmalu za njim je prišel še drugi. A ta je bil bolj previden kakor je bil prvi. Preden ie vstopil v hišo, se je skril tudi v — vinograd. In tako blizu orožnikov, da so ga spoznali. Bil je to Karel Kostrevc, sicer Mariborčan, toda že delj časa brez stalnega bivališča. To se pravi, njegovo zadnje stalno bivališče je bila — jetnišnica, iz katere je komaj prišel, ko je odsedel svojo predzadnjo kazen kot zelo nevaren tuji lastnini. Lotili so se ga orožniki kar tam na mestu in imeli sprva hud boj z njim. Tedaj seve še niso slutili, zakaj se je Kostrevc tako branil orožniške roke. šele ko so uklenili in preiskali, so pri njem našli 630 din. Od kod ta denar? — Pri Gotlichu (sadnem trgovcu) v Mariboru sem zaslužil 580 din, a ostanek sem si izposodil od sodelavca Straška. Orožniki mu tega izgovora niso verjeli. In imelo so prav. Vendar pa so se prepri-I čali in pri navedenih naslovih doznali, da jih je Kostrevc nalagal. Pa ne za dolgo. V tem je namreč že priSel 701etni Alojzij Kernja, posestnik iz 2upetincev, na orož-niško postajo k Sv. Trojici prijavit, da mu je 3. oktobra (tisti dan, ko so Kostrevca prijeli) neznanec ukradel dva zneska, skupaj 631 din iz sobe in da je bilo v sobi pripravljenega več blaga, da bi ga tat odnesel, pa da je tatu najbrže prepodil on, ko se je vračal z njive. Ko so mu predstavili Kostrevca, ga je takoj spoznal; vrhutega pa je spoznal tudi svoj pri Kostrevcu najdeni predpasnik in rdeč robec. Tedaj je Kostrevc priznal, da je denar ukradel temu starčku. Tako je Kostrevc zopet na državne stroške dobil stalno bivališče tam, od koder je komaj prišel. Msffife«*?**:*« ?n okoliške novice — Drevi k Komemoraciji j Sokolska žnipa Maribor in mariborska sokolska društva priredijo drevi ob 20. v Sokolskem domu komemoracijo za blagopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — Nočno lekamfeko slu±bo Ima teko« teden Vidmarjev a lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20. telefon 20—05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, telef. 22—70. — Poziv mariborskim trgovcem z živili. Mariborsko mestno poglavarstvo poziva vse trgovce z živili, da upoštevajo pri prodaji življenjskih potrebščin enako vse odjemalce, da se ne bi dogajalo, da bi velike množine raznih predmetov dobivali tisti, ki imajo za to dovolj sredstev, manj premožni pa bi ostali brez nujnih živil. O prodaji naj se vodi pravična in točna evidenca. — Največji podvig mariborske drame — dozdaj — je gotovo vprizoritev heroične komedije in je do zdaj stalo 160 din. odslej 1S0 din. Zaradi tega ovaden, je izjavil, da je stanovanje samo zato podražil, ker mu ju medtem tudi država povišala davke; kar pa sme država, sme tudi on v svoji hiši. Sicer pa — pravi nadalje — saj nikogar ne silim, da bi moral biti pri meni v stanovanju: komur ni všeč. se zaradi mene lahko tudi izseli; on ne potrebuje naiemnikov. (Kaj pa, če bi imeli tudi zakon, ki bi prav posebno obdavčeval namenoma prašna stanovanja v hišah, ki so bile zgrajene kot stanovanjske najemniške hiše ? ) — Nevabljeni nočni gostje v vinski kleti. Anton Dob riše k. posestnik iz Va roške vasi, je šel zgodaj zjutraj v svojo vinsko klet po žganje za delavce. Nemalo pa se je začudil, ko najde vrata kleti že odprta, a v kleti dva neznana moška, medtem ko Je bil tretji zunaj oči vidno kot straža. Iznenađenje pa je bilo tudi na strani nepovabljenih gostov, ki so si že vse lepo pripravili za gostijo v kleti in kar bi bili še s seboj vzeli na dobrotah kar dvojne vrste alkohola. Čeprav so bili trije proti enemu, vendar mu niso nič zalega storili; iz Jeze, da jih je v njihovem opravilu motil, so mu le z električno baterijo posvetili v obraz, najbrž z namenom, da ga s tem trenutno omamijo. Nato so jo hitro ubrali, od koder so prišli na to nočno gostovanje. Kdo so bili ti nepovabljeni? Dobrišek je na glavi enega opazil znano mu vojaško kapo, kakor jo je v ondotni okolici nosil edinole Ciril Godec iz Dežnega, pri Halozah. Kjer pa je Ciril Godec, tam je navadno tudi njegov brat Anton in kjer sta brata Godca, tam je kot tretji v družbi rad tudi Štefan Planinšič, viničarjev sin, tudi iz Dežnega. Ker so orožnikom iz Poljčan ta nočni obisk priznali in je namen njihovega obiska v glavnem ostal le pri poskusu, tudi posledice ne bodo prehude. — Boj z divjim lovcem. Alojzij Matuč, lovski čuvaj Mihe Radštajgerja iz Slovenske Bistrice, je že precej časa opažal, da mu nekdo uhaja v njegovo odnosno Rad-štajgerjevo lovišče v okolju Studenic pri Poljčanah. Sele zdaj pa se je njegovi ču-ječnostl posrečilo priti na sled divjemu lovcu. Kot takega je Imel sicer že na sumu Petra Tkavca, vinlčarjevega sina iz Vrho-velj. občina Laporje, ampak prav zalotiti ga ni mogel. Pred dnevi pa ga je zasledil v Osojnikovem gozdu z dvocevko oboroženega. Prišla sta si blizu nasproti. Tkavc je stopil za grm in se pripravil za strel na čuvaja. Ta pa ga je prehitel in oddal strel proti grmu. Tkavc je takoj po strelu zbežal, pusti] pa je na mestu svoj klobuk, čuvaj, ki je divjega lovca takoj, ko sta se srečala, v imenu zakona opozoril, naj mu izroči dvocevko, pa jo je Tkavc le nanj nameril, je bežečemu sledil do doma, kjer je TkavČeva mati že oddaleč spoznala sinov klobuk. Tkavc se je sicer obrnil do zdravnika dr. Hronovskega, pa se je rajši premislil in se sam zdravil doma. Orožnikom je najprej izročil le enocevko. T-Cer pa je Čuvaj trdli. da je nanj meril z dvocevko. se je naposled vdal in jo poiskal v gozdnem skrivališču. Ostra telesa tezesskih strelcev Za točke se je borilo v nedeljo 37 strelcev Tezno, 8. oktobra Tezenski strelci so tudi letos kljub neugodnim prilikam, ki so onemogočale redno vežbanje v ostrem sueljanju, priredili v nedeljo na vojaškem strelišču v Radva-nju ostro strelsko tekmo, ki je biia doslej najtoije obiskana saj se je borilo za točke 37 strelcev izmed teh samo 6 gostov. Uspehi tekme pa so napram tekmam prejšnjih let precej slabša, kar je umljivo iz razlogov, ker nekateri strelci niso zaradi izrednih prilik dovolj vežbali, največ nedelj pa je bilo deže\rnih in je bilo vežbanje nemogoče. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je tekme udeležilo mnogo mlajših strelcev, ki so sedaj prvič pomerili svoje moči pri tekmi s starejšimi člani. Razdalja 200 m, prosti stav (leže, Kleče ali ^toje). serija tfeset strelov, ponavljanje dovoljeno samo dvakrat. Od sto dosegljivih točk so dosegli: 1. Ribič (72), 2. Luknar Marija (69), 3. Vi-vod Stanko (68), 4. Jurko.lč Martin (CG). 5. Živkovič (66), 6. Vivod Fran (62), 7. Cotič Drago (58), 8. Breznik Maks l56), 9. Luknar Franjo (55), 10. Cotič Vojko (54), 11. Bajec Alojz (53) ln 12. Nemec Franjo (51) točk. Dame, malokalibrska puška, razdalja 50 m. prosto ležjči ali stoječi stav. Serija 10 strelov, ponavljanje dovoljeno samo dvakrat. Od sto dosegljivih točk je bilo doseženih: 1. ga. Luknar Marija (83), 2. ga. Simič Henrika (68), 3. gdč. Mrljana Luknar jeva (52) točk. Izmed gostov je bil najboljši mladi strelec Ribič, ki ga je vzgojil naš mariborski državni prvak g. prof. Pero Cestnik, med domačini pa si je ponovno zasigurala prvenstvo soproga učitelja ga. Marija Luk-iiarjev*. Za red na strelišču in organizacijo tekme ja vzorno skrbel poleg domačih odbornikov g. Kristan. Razglasitev uspehov in razdelitev nagrad bo v soboto zvečer v Feličevi dvorani poleg postajališča. Vabimo vse tekmovalce zlasti pa nase prijatelje v Mariboru, kakor darovalce nagrad, da nas zanesljivo posetijo. Iz Celja —c Komemoracija. Sokolsko društvo Ce-lje-matica ponovno poziva Članstvo in naraščaj, da se udeleži komemoracije za bla- i gopokojrrim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki bo drevi ob osmih v telovadnici mestne osnovne šole. Na sporedu je Chopinova >2alna koračnica«, spominski govor prof. Ivana Mlinarja, državna himna in j Pesem sokolskih legij«. Udeležba v civilu z znakom, obvezna za vse. Pridite točno! —c Maksimalne cene svinjskega me^a slanine, masti in stranskih proizvodov. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo naslednje najvišje cene svinjskega mesa, slanine, masti in stranskih proizvodov debelih banatskih prašičev za področje mestne občine celjske: slanina s kožo 24 din kg, slanina brez kože 25 din, salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno in pleča 22 din, rebra 18 din, glava 10 din, ledvice ni jetra 16 din, pljuča m srce 10 din. Črevesna mast 16 din kg. Cena mesa slanine, sala in masti domačih prašičev sme biti za 0.50 din pri kg višja od navedenih cen. Razlika med nabavno in prodajno ceno slanine in masti, ki je uvožea v dravsko banovino, ne sme pri prodaji na drobno presegati 2 din. Glede govejega mesa velja še dalje odločba banske uprave z dne 7. septembra 1940. Cene morajo biti v prodajnem lokalu na vidnem mestu razločno označene. Nove cene veljajo od 8. t. m. dalje. —c 2agana in ^ck^na drva so 8e podražila. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo za območje mestne občine celjske naslednje najvišje cene drv za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih bukovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. V vsem ostalem velja še razglas mestnega poglavarstva z dne 10. septembra. Nove cene, ki so za 4 din pri 100 kg višje od dosedanjih, so stopile 8. t. m. v veljavo. Cene morajo biti v prodajnem lokalu označene na vidnem mestu. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakra jšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 RAzna Besed« 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— dln. •Julijana«, Gosposvetska c. 12 tn Frančiškanska ul. 3- 4« L> Poslažite se malih oglasov »Slov, Narodna ki so najcenejši! ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblacils al nabavite pri PREŠKEB Sv. Petra cesta« 14 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— - din ZAVRŽEN DENAR ~~~ Imate na podstrešjih in v kleteh. Staro železo, kovine in vsakovrstne predmete — plača najbolje >Metalia«, Gospoavet-aka c. 16, tel. 32-88. 2336 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KROMPIR kresnik, zdrav, lep, se proda v večjih količinah. Obrnite se takoj na naslov: Martin saj-lovle, šaf ersko, Ljutomer. 2316 FORDOVE AVTOGITME 45X21 s kolesi, kompletne — proda Industrija volnenih izdelkov MajdiČ, Skofja vas, Celje. 2317 iiiini\TO!w^!|r^!nm!n^'i''r!ffi!!«iin!i!!»ffltffl TRICIKL moško kolo, otroške ln deSke oicikle tn tricikle, dobro ohra-ajene proda »METALIA«, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88 2327 PRIZIDEK VERANDE 5 m dolg, 3 m širok, ugodno naprodaj. Polzve se v slaščičarni, Gosposvetska cesta 2. 2321 narodna "Tskarna I LJUBLJANA I KNAFL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE 7A NAJFINEJŠE Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, sreda, 9. oktobra 1940, Stev. 231 Bolgar je vrgel prvo bombo iz letala Raj pripoveduje bolgarski polkovnik Radni MSkov o svojih doživljajih balkansko vojno Take so moderne letalske bombe Mož, ki je prvi vrgel letalsko bombo na sovražnika, je Bolgar, sedanji polkovnik Radul Milkov. Mož je star že 75 let, pa se Se vedno navdušuje za letalstvo. Vojno ministrstvo ga je poslalo leta 1912 v Berlin, da bi postal pilot. 22. septembra istega leta je položil letalski izpit. 10. oktobra je izbruhnila balkanska vojna proti Turčiji. Milkov je takoj zapustil Nemčijo ter prispel 14. oktobra s svojim mehanikom Ka-rcdevom in tremi novimi letali Albatros v bolgarski generalni štab v Stari Zagori. Ne da bi čakal na nemške mehanike, je Milkov sam montiral letala in jih tudi preizkusil. Potem jih je pa prepeljal na bojišče pred turško trdnjavo Drinopol. Njegovi bolgarski tovariši, ki so prišli iz francoske šole, so kar strmeli ob pogledu na njegove drzne polete. Bolgarska vojska je imela takrat med vsemi balkanskimi državami najmočnejše letalstvo, obstoječe iz treh letal Albatros po 100 HP, 3 francoskih Bleriotov po 70 in 50 HP, treh zelo staril letal istega tipa, enega francoskega letala Voisin Sommer in po enega angleškega letala Bristol in Nevvport. Razen tega pa še 4 ruske letalce s 5 farmani ruske konstrukcije. Pozneje se je pridružil bolgarskim letalcem še znani pionir letalstva Kostin s svojim letalom. Imel je pa smolo, da se je moral že na prvem poletu proti sovražniku spustiti na tla in da so ga ujeli. Bolgarom so prihiteli na pomoč še po en Italijan, Švicar in Anglež. Turki so pa imeli samo dve nemški letali Harlan. Bolgarski letalci so bili razdeljeni v tri skupine. Prva skupina pod vodstvom Mil-kova, je bila določena za napad na Drinopol, druga skupina naj bi se udeležila ob-I kolitve trdnjave, in dosegla čimprej Ce-taldžko linijo pred Carigradom, tretja naj I bi pa navalila na Gallipoli. 16. oktobra 1912 je dobil Milkov, takrat še podporočnik H. I armade, povelje, naj pregleda sovražnikove ! pozicije v Drinopolu in okolici. Dvignili smo se ob 9. zjutraj, je pripovedoval Milkov oni dan v neki sofijski kavarni. Pred seboj sem imel dve orumeneli risbi, na katerih se je jasno videl slaboten dvokrilnik in podrobnosti njegove primitivne konstruk cije. Moj opazovalec Tarakšijev je vzel s seboj dve mali ruski bombi nazvani >gel-gar«. Nameravala sva ju vreči na sovražnika. Takrat pa nisva prišla do tega. Letela sva v višini 800 m, v višini kot nerazumljiv čudež v očeh vojakov in civilnih prebivalcev, ki take brneče ptice še nikoli niso videli. V bližini kolodvora sva videla, kako vlečejo turški vojaki dva topa. Spustila sva se tako nizko, da sva jasno videla vitke minarete m ose j. Ljudje so stali na ulicah In midva sva jim žugala s pestmi. Za mestom sta počivala dva polka na travnikih. Požurila sva se nazaj povedat kaj sva videla, šele iz poznejšega pripovedovanja prebivalcev po padcu trdnjave sva izvedela, da so naju obstreljevali s pištolami in strojnicami. Strelov pa nisva slišala, ker je motor preveč brnel. Svoji bombi, veliko svetovno senzacijo, sva vrgla iz letala šele nad trdnjavo, ko jo je bila naša vojska že povsem obkolila. 29. novembra sva zopet startala, da bi pogledala kaj se godi v trdnjavi. Dvignila sva se vpričo francoskega in ruskega vojaškega atašeja ter mnogih novinarjev, ki so najin poskus motrili z največjim nezaupanjem. Letel sem v spremstvu veČin letal to hitro sem dosegel Drinopol. Posadka je namerila na nas topove, vojaki so streljali na nas s samokresi in strojnicami. Na visokem minaretu smo videli hodžo, kako moli. Ko smo opisali nekaj krogov, smo se spustih nižje in prileteli v bližino kolodvora. Za svojim sedežem sem imel koš z dvema primitivnima bombama. Da bi ga dosegel sem se moral skloniti nazaj, ker je stal koš pred opazovalčevim sedežem. Moja kretnja je spravila letalo nekoliko iz ravnotežja, toda posrečilo se ml je vreči 8 kg težko bombo na kolodvor. Prvi je kmalu sledila še druga, škoda je bila neznatna, ker sta padli obe bombi v gozd. Toda povzročili sta velike demoralizacijo. Po obeh balkanskih vojnah je Milkov še vedno sodeloval pri letalstvu. Leta 1915 je odpotoval z nakupovalno komisijo v Nemčijo, kjer se je seznanil z šef pilotom Alfredom Friedrichom, ki je imel za sebo^ prvi rekordni polet Berlin—Pariz leta 1912' Pod njegovim vodstvom je položil Milkov mojstrski izpit. Takrat je posegla Bolgarija na strani Nemčije v svetovno vojno in Milkov se je boril kot poveljnik prve letalske skuipne 2. armade na strumski fronti. Kmalu je postal major in poveljnik bolgarskih letalcev. Za svojo hrabrost je bil večkrat odlikovan, še zdaj marljivo deluje za razvoj bolgarskega letalstva in pripravlja se izdajati revijo »Naše letalstvo«. Izvoz In domača poraba sadja Sadja še mnogo premalo predelujemo v marmelado — Premajhna podjetnost med domačini Ljubljana, 9. oktobra Tudi letos bi bila potrebna širokopotez-na propaganda za domačo porabo in predelavo sadia. Letošnia sadna letina v splošnem sicer ni tako dobra kakor lanska, vendar se k sreči ni uresniči .a bojazen, da letos sol oh ne bo dovoli sadia za domačo porabo, še mani pa za izvoz Ce se oziramo predvsem na jabolka, ki so eLavni sadni pridelek v Sioveniji. je treba celo naglasiti, da je bila letošnia sadna letina zadovoljiva in veseliti nas mora. da so največ jabolk pridelali zlasti v izrazitih sadjarskih okrajih. Tako so jabolka dobro obrodila v Slovenskih goricah, kjer ie bila lani slaba letina, na tudi na Gorenjskem, v višjih legah so lahko precej zadovoljni 6 pridelkom Marsikdo tudi ne ve. da zadnje ča<=e izvažamo precej jabolk iz Slovenije. Doslej je bilo izvoženih že nad 850 vagonov letnih in poznih iabolk, in sicer največ v Nemčijo, ki ie glavna odiemalka našega sadia. Precei zimskega sadia ie se na zalogi, zlasti pri izvoznikih. Zadovoljivo ie tudi. da so cene visoke, znatno višje kakor prejšnja leta. Jabolka so dosegla že ceno 4.5 do 5 din kg. Opozoriti ie treba, da letos ne izvažajo le boljših zimskih, namiznih jabolk, temveč tudi slabše sadje za takoišnio porabo. Nakupovalci letos niso posebno izbirčai. Sadjarji ob dobrih prometnih zvezah bodo torei lahko prodali svoi pridelek. Razumljivo je. da zaradi tega ne bo ostalo toliko sadja za domačo porabo kakor lani. Toda prav zaradi tega bi bila letos potrebna tem boli ekonomična poraba in skrbeti bi moral, da bi se pokvarilo le čim mani sadja. Zato bi oa morali sadia čim več predelati, konzervirati. Razveseljivo je. da so se naši sadjarji vendar začeli nekoliko boli zanimati za predelavo sadia. V vseh okraih. kier se ie razvilo umno sadjarstvo mnogi sadiarii že prav dobro vedo. da bo ta pomembna kmetijska stroka d ona šala še mnogo več. če ne bodo navezani le na orodaio svežega sadia Doslei so sadiarii predvsem sušili sadie. a čedalje večje zanimanje ie tudi za vkuhavanie. Od leta do leta več ie modernih sadnih saišilnic na deželi in !e redki so kraji, kier se še ne zavedajo velikega gospodarskega pomena sušenia s°dia. Liudie so tudi sprevideli, da ie bil denar d bro naložen v sušilnice, ki so dobro uporabljive tudi v letih, ko ni sadia za sušenje, saj v njih lahko suše uspešno tudi koruzo, gobe, lan itd. Propaganda za vkuhavanie sadia, za predelavo v marmelado, zdaj. žal. ne more imeti posebnega uspeha: ne morda zaradi pomanjkanja sadia. temveč, ker ie sladkor predrag. Sadjarska društva in druge ustanove so se obrnile s prošnio na finančnega ministra za podelitev trošarine pi os lega sladkorja, ki bi ga potrebovale za vkuhavanie sadja. Prošnio so podprle tudi krajevne oblasti, vendar ie bila. žal. cdb ta. Na finančnem ministrstvu se izgovariaio. da ne morejo oprostiti trošarine na sladkor za sadjarje, češ. nadzorstvo nad uporabo ni mogoče. Zadeva ie silno važna in treba bo vsekakor naiti primeren izhod, da se bo pri nas uvedlo kuhanje marmelade. Pri nas pndelamo toliko sadja, da bi morala biti marmelada dovoli poceni za vsakogar Otroci, ki pogosto stradajo na deželi in v mestih, bi morali imeti dovoli vsai marmelade in kruha Sicer ie pa marmelada važno živilo. Čudimo se. da med nami ni nikogar, ki bi spoznal, da bi bila tovarna marmelade lahko donosno podjetje Za ustanovitev manišega industrijskega obrata bi pač ne bilo treba toliko kapitala da bi ga domačim ne zmogli. Samo premalo podjetnosti je še vedno med našimi ljudmi. Mimogrede naj omenimo, da n. pr. v Italiji izdelujejo v tovarnah marmelado tako poceni, da ie postala že narodna jed razen makaronov. Te tovarne preiemaio za svojo porabo trošarine prost sladkor Zato ie pa tudi v Italiji fina marmelada — v našem denarni — po 7 do 9 din kg Tudi v naši državi bi lahko imeli dovoli marmelade poceni, da bi io lahko kupovali tudi revnejši ljudje. Zdai ostane mnogo sadja neizkoriščenega, zlasti v okrajih kjer lahko spravijo v denar le boljše, sveže sadje. n. pr. zimska jabolka. O tei zadevi bomo še spregovorili ob priliki. Letos so gospedinie v mestih na kuhale mnogo mani marmelade in tudi za druge namene ga mani vkuhavaio kakor lani. Zdai ie pač sadje nekoHko dražie. pa tudi sladkoria ni za vkuhavanie Mnoge gospodinje pa letos tudi mnogo orei izčrpajo gospodinjske proračune vsak mesec zaradi splošne podražitve življenjskih potrebščin Vsekakor kaže. da bo kor.zum sadia v tei sezoni v Ljubljani manjši kakor orejšnia leta. odnosno se vsai ne bo poveča! kakor se ie vsako leto v primeri s prejšnjim letom Iz Zagorja — Koncert malih harmonikarjev podmladka Jadranske straže iz Domžal ie ob prav lepi udeležbi občinstva lepo uspel ter upravičil dosedanje ugodne kritike, ki jih je ta mali zbor pod spretnim vodstvom svojega zborovodje g. Tonija Sameja žel povsod kier ie nastopil. Hvaležni smo malim umetnikom in ljubkim umetnicam 7a lep užitek in jih želimo videti in slišati v svoji sredi še večkrat. Iz Radeč To in oi — Planinski dom na Lisci je dobil radijski aparat. Te dni je kupila podružnica SPD Zidani most nov šestcevni radijski aparat, s katerim hoče poživiti promet v domu. V soboto je bila na Lisci kolavda-cija koče, v nedeljo pa odborova seja. Samo prvi Človek v raju m vedel niti približno kako visoko starost bo dočakal. Ljudje si podajajo roke iz nekakšnega nerazumljivega atavizma ali pa si nastavljajo ustne. Grški bog Hronos ie požiral svoje otroke čim so se rodili iz strahu za svoi o oblast Ljudie so pošteni iz prebrisanosti in nepošteni zaradi oomanikania fantazije. Družba brez dostoianstva ie kako- hi^a brez stopnic. Ko so šli bogovi na voino se Odiseju ni hotelo od žene in delal se ie pred odpo- slanci blaznesa — to je. bil menda prvi strahopetnež v zgodovini. Neki računar ie izračunal da se mora ena in ista razdelitev 32 kart med štiri igrače ponoviti samo enkrat v tisoč le lih. Umetnost ne vidi gospodarjev. Bernad Shaw je deial nekoč, da ie dolžnost novinaria varno popravi iati včerajšnje nazore občinstva. O biku v areni pravijo Spanci, da je gluh na en rog. a toreadorieva umetnost je v tem. da spozna na kateri. Francozi so tako pretirano vljudni, da vikajo ljubice in boga. Za zaščito mater in dece škofjeloški okraj dobi v vsaki občini krajevni odbor Unije za zaščito dece Skofja Loka. 7. oktobra »Za zaščito mater in dece« ie geslo, ki stopa z njim pred nas Unija za zaščito dece. oiganizaciia. ki je v svojih prvih razvojnih stopnjah v škofjeloškem srezu. Pobudo ie dala Skofja Loka sama. ki se dobro zaveda, da ne smemo ostati brezbrižni in nepripravljeni napram zahtevam časa in da je zato nujno potrebno, da se cilji Unije uveljavijo tudi na deželi Unijo za zaščito dece naj bi dobila vsaka občina, kjer naj bi delovali krajevni odbori v duhu te človekolzubne organizacije Č;ravno imamo kopo društev in ustanov, verujemo, da klic Unije ne bo ostal zaman, marveč se bodo še našli ljudje? ki bodo pri-pravlieni Dodpreti stremiienia Unije v vseh njenih delovnih smereh Kaj hoče Unija? Širok in len ie njen del krog. saj ie posvečen pomoči potrebnim materam in deci Predvsem zbira Dodatke o razmerah, ki žive v niih starši zlasti malere. zanima se. kako in kie se deca rodi. kie stanuje, kako in s čem se hrani, kako se vz^aia, kdai in kie se iemlie na delo in ali ne gre pri tem za izrabljanje mladega človeka, za napore ki bi mu utegnili vse življenje škodovati Unija tudi vodi evidenco o zapuščenih in zanemarjenih otrokih in nudi svojim varovancem zaščit^ Na zunai obstoja njeno delo v predavanjih sestankih in roditeljskih posvetih vse z namenom, da se zboljša splošni življenjski stani"rd zaščite potrebnih mater in dere Tudi k~e-vališča zdravilišča in letovišča ima Unija v programu Se posebno važne pa so naloge Unije v času voine Sofjeioški krajevni odbor Unije se prav Dridno sestaja k sejam Hrbtenica krajevni Uniji so osebe organizacije, ki so posredno ali neposredno zelo zainteresirane na rasti našega pokoienia. Predsedstvo ie v rokah sreskega sanitetnega referenta g. dr Kocijančiča, tajništvo pa vodi uradnik g Thuma Začetek je storien in prvi spiski se urejajo. Ni jih malo. sai bo Unija zbrala sprva podatke o vsei škofjeloški mladini Unija ie blagodejno posegla v domove, da se ie mladina odtegnila slabim vplivom in zgledom. To pa ie šele začetek. Upoštevajmo, da ima Skofja Loka s svojo bližnjo okolico precei tovarniškega delavstva in že se nam potreba Unije pokaže v še večji meri. Prebivalstvo Amerike se stara Po najnovejši statistiki se je število prebivalcev Združenih držav v zadnjih desetih letih povečalo za 7