lthli* vs*k Un raun
*4eli i"
tri*n
ikov
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jed
NOTE
letovear x.
KaUrtd M Mcoi.ri (-UM _
•t ckioaco, litino!*, under
II, 111«. It Ik. post-off ie. tkm Act of CongrMs of Muck », 1171.
chicago, ill., petek 17. julija (july) 1917
stev,_number 17«.
RUSI IN RUMUNCI V NOVI OFENZIVI.
I0J ZA ŽIVILSKO PREDLOGO.
I^^resmki nasprotujejo sonat-mm spremembam v živil-ski predlogi.
PREDLOGA ~V KONFEREN-ONEM ODSEKU.
Washington, D. C. — Upravna
gjvilska predloga je bila odposla-di konferenčnemu odboru in končniki so dobili inštrukcije, naj M sogluiajo a senatnimi spremembami v predlogi. Konferenčni od-l^r j« pričel z delom včeraj in trajalo bo najbrž teden dni» da bo ixvrieno.
Republikanci, ki jih je vodil kongresnik Mami, so se trudili, da ostane v predlogi odstavek, ki vstvarja poseben odbor za nadzorovanje vojnih troškov, in da se o trm odstavku glasuje posdbej. Toda Manova pozicija je ponesrečila ruled složnega nastopa demokra-tov. ->	* gjx E
V	.konferenčnem odboru bodo odstavki povzročili najširšo in o.<-trrjao debato, ki se pečajo z vsta-novitvijo živilskega odbora, obsto-jeOega iz treh člatiov, ki določajo minimalno ceno za pšenico, in ki dovoljujejo izdelovanje piva in lahkega vina iz živil.
Predsednik se ne strinja z od-itavkom, ki določa posoben odbor za nadzorovanje vojnih troškov, ker bi lak odbor oviral pri delu one, ki so odgovorni za vodstvo vojne. Ta odstavek bo najbrž Črtan.
Pri drugih odstavkih se ne more reči, kako konča debata in kaj sprejme konferenčni odbor. Nevarnost je vellkH, da popolnoma p<MiKe Združene države in da zmagajo prohibiuioniati. ,
V	konferenčnem odboru so senatorji Gore. Chamberlain, Smith i* Južne Ksroline, .Smith iz Geor-irije, Kennyon, Warren in Page in koogresniki Lever i z Južne Karo-line, l*e i/, (Jeorgije, Candler iz Mississippija, H.'flitt iz Alabanie, llnuucii iz lo.e, Me, Laughlin iz Miehigana in Anderson iz Minne-sote.
POMANJKANJE LADIJ ZA PREVOZ VOJAŠTVA,
Vojni tajnik pravi, da vesti o 'ne premagljivosti' nemške fronte, ki so jih bajo prinesli ameriški častniki, niso resnično.
nasprotne vesti o pofil ljanju armade v FRAN. OV O.
PREMOGOVNIŠKI BARONI SE VPIRAJO.
Wellington, D. O. — Nihče ne more reči, koliko mož bo do spomladi v Franciji. Če je n. pr. danes izjavila kakšna merodajna oseba, da pojde v kratkem določeno Število mož v Francijo, tedaj drugi dan katera druga merodajna oseba poviša ali zniža število, ali pa celo pravi, da da tega časa sploh ne pojdejo čete v Francijo. Vsa taka poročila so ugibanja.
Tako so n. pr. pred včerajšnjim poročali, da bo do spomladi 1,-000,000 mož v Franciji. Včeraj je neki član generalnega štaba dejal, da jih pred prvim januarjem ne bo več v Franciji kot 100,00 mož. Temu so največ krive slabe transportne razmere.
Ravnotako je vojni taj. odločno zanikal, da so se vojaki opaz. vrnili z zapadne fronte in izjvili, da je neinška obrambna črta nepremagljiva. Izjavil je, "da so se vojaški opazovalci vrnili z nepesi-raističnimi čuvstvi glede končnega izida." Posebno je povdaril, da je vest brez vsake podlage, ker j ? vojaška komisija le študirala tehnična vprašanja.
IZDATKI ZA VOJNO IN DOLG RASTE.
Sonator Smooth pravi, da bodo vojni izdatki narasli prvo leto morda na dvajaot miljard dolarjev.
DAVEK NA PROFIT.
trustovoi 8 perotnino bkripoih.
Chicago, 111. — Obrambni svet
dritve Illinois jo obvestil premo-
K"1 vuiiki* operatorje, da morajo mižali cene za premog. V uradnih Prostorih Do Witt Buchanna, Msulhik« OI,| Jien ('oaI kotnps-mjf, je 40 premogovniških ope-rstorjev sklenilo sa zaprtimi durmi, «lf> ne znižajo cen.
''"•mogovniaki baroni pravijo. *v,|i obrambni avet nima
priviee doloeati ee ne /m premog, 1 m pravi-a le zvezni obrt-
1,1 """twiji ali kaleri drugi zvezni oblasti.
Konferenco operatorjev je skli-,|r V <" llonold, tajnik orgs-''•"Ue Premogovniških operatorji v "kraj,, Franklin. Najmoč-Kotnpanija v tem okrsju je kompanija, ki pro-r|r» -fi,000 lQn premoga na dan,
»»"•laja premog nad $2 tona pri
''■< ''ll* i. f l . .
f(i. . ' r" kwnpsnija je absor-
-	kompsnljo m
M u j' i,in"Mc rudnike od ('.
* MMerevell & ('0
W J,l'7,a" in <lr HonnoM sts " v V""	izjavila
hf(( 'u '"''"'liatfi napram obramb-
•V..' /n.r" r*nt-Zapola sts I ,, '	'la operstorji v
U^a L,'" ,nor"jo 'K,n^sti s ee-; , "r Jih znižajo opera-j v ;	Pennsylvani-
< * Mrginiji in Kentuckyju
' * k *d*J 'Hi stsvke izza
Chicago, 111. — "Kupujte in vživajte perotnino i z sklsdnih shramb, ki je zdrava in poceni," priporočajo gospodje, ki so zvrhali shrambe z zaklano perotnino, da jih spraznijo in založe z novim blagom.
Gospodje trustovci so špekulirali, da bodo zavezniki pokupili zaklano perotnino in založili so shrambe z več miljoni funtov pe-rotnine, da napravijo lep dobiček. Pričakovana kupčija se ni izvršila in gospodje trustovci ne vedo kam s perotnino.
Če bi gospod j j primerno znižali ceno, 'bi ne bilo treba ponujati pe-rotnine skozi časnike in povdarja-ti poleg, da je zdrave jed. Siromašni ljudje bi jo že pokupili, če bi bile cene nizke.
Waahington, D. €. — Vsi, ki so
dejali takoj ob začetku proglasitve vojnega stanja, da bo vojna požrla velike vsote, če hošejo Združene države in njeni zavetniki zmagati, so zadeli žebelj na glavo. Ljudje, ki so tako sodili, so rekli, da je treba visoko obdavčiti nadprofit. dohodnino in dedščine, ker je le na ta način mogoče kriti vojne troške. Ti ljudje niso prav nič presenečeni, ve je Nedaj prišel zakladtiiški tajnik McAdoo in za« hteva nadaljnih $5,000,000,000 vojnega kredita. Presenečenje je zavladalo le med tistimi krogi, kl so se vpirali davku na nadprofit, dohodnino in ded&Čine in so hoio1? težji del davčne butare naložiti delavnemu ljudstvu v podobi in-direktnih davkov na živ'Jenske potrebščine.
Senator Smooth je brez ovinkov povedal, da je prezrl nekatere postavke v proračunu, ko je dejal, da bodo vojni troški do lcnnootn leta naraisli na $14,000,000,000 in mogoče tudi $20,000,000,000.
Koliko stane vojna, povedo ale< deče številke:
Drugo zasedanje 64. kongresa, ki je končalo dne 4. marca, je odobrilo proračun za $1,961,277.060.
Postavke v proračunu prvega zasedanja 65. kongresa, ki so bile že prejete ali precUagatie:
ZRAČNA FLOTA ZA PORAZ NEMČIJE.
Amerika gradi ogromno zračno brodovja, ld bo privedlo zaveznike v Berlin.
grade jih avtomobilske tovarne.
Waahington, D. 0. — Načrt za gradnjo ogromnogn zračnega brodovje, ki bo služilo za poraz kaj-zerizma in junkerstva, je dobro razvit. Fakta, ki smejo v javnost, dokazujejo, da zgrade 22.000 letal m da bo izvožbjuih 100,(HK) letalcev. Pet tisoč letal bo pripravljenih za službo že pred prvim januarjem 1018, po tem dnevu jih bo izdelanih vsak mesec en tisoč.
Do sedaj je bilo dovoljenih za avijatiko $640,000,000. Ta vsota zadostuje v začetku, da ibo program izvršen do pike.
Avtomobilska industrija bo pomagala pri graduji ogromnega zračnega brodovja. Dve veliki tvrdki v Detroitu bosta gradili motorje. Noka druga tvrdka gradi delavnice, ki bodo atale okoli $1,000,000, da grade v njih letala, peroti in da 'bodo v njih sestavljali letala.
Avtomobilska nodjetja v Cleve-landu, Toledu, Buffalu, Indiana-polisu in Syracuse bodo pomagrla izdelovati motorje, mejtem ko boats Dayton In Grand .Rapids središče za izdelovanje lesenih delov pri letalu.
Mnogi rokodslci. ki so po vo-jsškem obveznem zakonu podvrženi naborom, bodo prideljeni letalskemu Zboru, če nimajo teles-
novo posojilo rusiji.
Washington, D. 0. — Združene države so pokazule s tem, da za-upsjo v Ruaijo, da so ji posodile nadaljnih $75.000,000.
Prvi posojilo Rusiji je znašalo $100,000,000. Večina prvega posojila je šla za železniški materijal.
Francija je dobila $60,000,000 posojila, Belgija je dobila njen tretji mesečni obrok $7,000,000. Do sedaj je dobila od dovoljenih $45,000,000 posojila $22,500,000. Zavezniki so do sedsj dobili od Združenih držnv $1,523,000,000 posojila .sli več kot polovico od $3,rtfif),000,000.
STRELIVO POSLANO V MEHKO.
h
r ** i.
polju trdega premo-

"vr' tsko trdni za«o-interest kot pod jet-V-.oriičevanje kina
Waahington, D. O. — Vlada je
dovolila, da gre 2.700/100 nabojev v Mehiko, ki so bili kupljeni pr.-d poldrugim letom v Združenih dr žavah.
Mehikanaka vlada je obvestila ameriška vlado, da nujno po*1* buje strelivo za varstvo smeriŠkih in inozemskih interesov.
$1,000 dobi s vi j stik, ld vrlo prvo bombo v Berlin.
New York, 26 julija. — H. X Maze je danes obljubil Liberty •bond za tisoč dolsrjev prvemu a merskemu svijstrko, ki bo metsl bom lie na Berlin.
Nujne potrebe sa arma<!o in mor-' 'l1'1'1, .. A„ . ,
*	Zakon /.a avijatiko daje |>nivt
eo, da potrdijo fante in može med
21. in 31. letom k letalskemu zbo-
narieo	$ 3,281,094,541
Tzdaja zadolžnic in tiskovni stroški	3,007,063,945
Zavarovanje za vojni rizik......
35,000,000
Zahteve	68,020
Nadzorovanje živil 152,500.f)00 Avijatika	640,000,000
Armada .. 5,000,000,000 Ladjegradniški svet 500,000,000 Nadaljna posojila zaveznikom ..
2,<X)0,000,000 Druge vladne potrebe — depart-mentov	150,000.000
Skupaj '	$16,727,003.556
Prav nič presenetljivega ne bo, če bo zakladniški tajnik poleg $5,-000,000,000 zahteval še nadaljnih $3,000,000,000. On pravi, da bo treba zaveznikom posoditi Še $2,-000,000,000, da bo skupno posoji-lo znašalo $5,000-000,000.
Če se kapitalisti branijo ali ne branijo, delavci farmarji in mali biznismani bodo zahtevali, da kon-gres naloži visok davek na nad-profite, dohodnino in dedščino.
cene V prodaji na drobno so be podvojile.
Washington, D. O. — fttatisti-Čni izkaz delavskega departmenta dokazuje, da so cene v prodaji na drobno v trrfh letih neizrečeno poskočile navzgor.
Najbolj se je podražila moka, ki Je šla za 150 odstottkov na v-zgor. Krompirx se je podrsfil *s 125%, slsdkor za 79%, koruzna »noks zs 77%', prekajena slanina zs 56% in kruh zs 55% .
V prvom vojnem letu so padlo cene zs mnoge potrebščine. Nsj-bolj se je vae podrsžilo v zsdnjib 12 mesecih.
One v trgovini ns delalo so ne od lets 1914 več kot podvojile. Moks ae jc podrsžils zs 2W%, komzs sv. 140%, koruzna tnoks zs 170%, krompir zs 140%,, slsni-ns zs 107%, govedine zs 76%, prsšiči zs 79%»._
VREME
(liicsgo in okolies: V |>etck jasno in hlsdno popoldne Južno** padni vetrovi se aprwneoe v »•-verne. Povprečna tempers! urs ts-dnjih 24 ur: «0. ,
ru.
Tisti, kl bodo potrjeni k letalskemu zboru, ne post sne jo vsi letalci, ampak rokodelce bodo vzeli k temu zboru, da popravljajo letala, poleg bodo imeli pa še priliko, da se nauče letsti. Skušnje uče, da potrebujejo za vsakega le-talca še deset mož. Nsvadno po vsakem tretjem poletu preiščejo motor akozinskoz in poprsvijo vse, kar je treba pop-aviti. Ta dejstva dokazujejo, da sedanja vojna ne zahteva le vojsko v, ampak še toliko bolj izučenih rokodelcev.
Washington, I). C. 26. julija. -Zavezniki bodo prišli v Berlin po zraku in Amerika In> prosknlicla eroplane. Tako je izjavil včeraj brigadir-general George O. ttqier, načelnik signslnih oddelkov. Dejsl jet
"Zavezne držsvo so sklenile priti v Nemčijo po zrstku in Zdru žene države bodo pomagale izvršiti ta načrt. Ako bi vedel, koliko eroplanov bo zgradila Amerika v enem letu, ne bi povedal javnosti, ker to bi pomenilo dati informacije Hindenburgti, kateri bi mi bil lahko •hvaležen. Podrobnosti mili tarističnega programa hc povedo sovražniku še le potem, ko je pro-gram ie izvršen. NW javnost, hoče seveds mati, kaj Imniio delali a 640 miljoni dolarjev, ki jih je o-d ob ril kongres za avijatfleo. Za enkrat naj zadostuje odgovor, da j H) bomo rs bi I i za pot v Berlin m k« dovolj nc l»>. Kruplaiii stanejo od $9000 do $75.000 in kdor miali, da boni o zgradili 22.000 ali 30.000 eroplanov po enem »smem vzorcu, m hudo uioti. Zračna flota mora vsebovati vae od navadnega stroja, <ki služi zs šolo v letanju, «Jo zračne drednstke."
svoboden vstop v kana
do.
Washington, d. 0. — Amerf-kanci, zavezniški (n nevtralni dr-žaljeni lahko gr-do v Kanado šli jo pa sapuat* kadarkoli. Državni department naznanja, da oeebe, ki gredo v Kanado sli če jo zs puste, ne potrebujejo pot nege lists, če n«so sovrsžni držsvljsni.
V	RUSIJI JE ZOPET OBNOVLJENA SMRTNA KAZEN ZA DOBO VOJNE.
V	novi ofenzivi so Rusi in Rumunci u-
jeli 2000 mož in vplenili 58 topov. V Galiciji se Rusi ie vedno umičejo. Ena cela divizija upornikov baje razstreljena. Nikolaj Lenin v zaporu. Lov na nemike hujskače.
Petrograd, 26. julija. — Začasna vlada je soglasno suspendirala naredbo, ki odpravlja smrtno kasen. Nova naredba, ki določa smrtno kazen, bo v veljavi za Čaaa vojne. Ofioijelna preiskava revolto pod vodstvom javnega prosekutorja ao nadaljuje energično. Vlada namerava poiskati ln postaviti prod sodišče vsa organi-zatorje in povzročitelje upora v armadi. Na vaeh frontah ao imenovana vojna sodišča, ki aoatojo ia treh častnikov in treh proetakov.
London, 2«. jul. — "The Post" ima brxojavko i/. Petrograda, ki pravi, <ih je bila na ukaz generalr Kornilova razstreljena s to|>ovi ua kofteo vita ccla diviiv.js — 18 tlkoč mož — eniijst« aruiade. Iv ksekueija divizijo se Je izvršila "i/, maščevanju vslevl ponižanju, ki so ga trpeli tMpuičarski oddelki otl i/.dajiilskili Čet." Daljo pravi omcmjetia 'brzojavka, da sta 7. in 8. armada ir.gu'bili vso artiljeri-jo in da je 8. armada v nevarnosti zajetja. Knajsta nrmadit, kl se je umaknila za roko Heret, je tuaii izgubila velik del iyojt^zi'U. lorije
Kerenskij in Kornilov ata pričela 'postopati z 'železno silo napram upornikom iu cksckucijc nepokoriiežev so na dnevnem redu.
Prebitulslvo v Petrogradu jc zelo razburjeno vsled zadnjih dogodkov na frouti, toda taps, da bo Kerenskij kmalu naredil red v armadi in ustavil Avstro-Neriiee. ~~ Vlada Je pričela z največjo stro-gostjo prijemati nomlko agento« ki ao s svojimi intrigami zase j ali nemir in razdor meti vojaštvom. Zd«j Jc znano, da Je Nemčija takoj po revoluciji poslala v Kosijo na tisoče pravcato armado špi« jonov in agitatorjev, kl so sejali neslogo v vojaških iu delnvtkih vrstah. Znanega Lenina neprenehoma dolže, da je v službi nemškega generalnega štaba< ker je pa Lenin - kakor tudi večina o-stalih pacifjčnlh hujskačev bivši politični begun, g« proviso-rična vlada ni hotela prijeti, držeča sc avoje deklaracije,in naše* la revolucij'-, da iic bo kalila svobod« tiske, govoru in zborovanja Ali zdaj jc prišel trenotek, ko re volurlonsrna Rusija ne m-re več trpeti nadaljnega slorabljanja svoje svobode, l/cnin jc bil aretiran na Finskem in najbrže p« pripeljejo v Petrograd, kjer s« Imi moral ugovarjati pred vojnim so d iščem. Ako mu res dokažejo, da je v zvezi z nemško vlado, potem nt več zanj pomoči.
Vlada upu ,ds bo s pomočjo Zvestega vojaštva, delavni m in kmetov premagala krizo iu Nemčija im dosegla »vojegz rlsvmgn namena, čeprav bo okupirala velik del rtiskin po/.ieijt diw.rgsni-lirati Rusijo in jo eliminirati kot faktor v vojni.
ZNAMENJE ČASA.
Sharon, Pa. — Petdoset žen je
vprsšiilo zs delo v tovsrnab Ame ricau Sheet and Tinplat« kompa nijc v Farellu, da prevzamejo nu ata dclsvcev. ki IkhIo poklicani k i vojakom
Brzojavka nc |m»vc, za kakšno delo «e» Vprašale žene. Mogoče jc vest navadna rsea, ki ne dokazuje ni/, drugega, ds kompsnijs Želi, ds nsMsvi delsvke v jeklsrnl
Petrograd, 26. julija. — Rusko in rumunake čete v južnih Karpatih ao v torek in sredo ujele 2000 moi in uplenile 58 topov, 17 strojnih pušk, daaet bombometov in veliko ulogo vojnega matorijala. Rusko rumunaka ofenziva so nadaljuje.
Berlin Čea London, 20. julija — Nemške čete ao oavojile Bučač, O-tinijo ni Delatin v Galiciji. Rusi u umikajo proti Oernovioam v Bu kovini.
Berlin čez London, 26. julija. -* Ob reki Aisne na Francoskem ao nemftks Četo osvojilo 400 motrov zakopov aeveroaapadno od Hurto-biao.
Pariz, 26. julija. — Vojni urad javlja, da ao Namoi danea okupi-rali nekaj jarkov v okolišu H ur-toblse, katero so pa plačali i o-gromnimi izgubami.
Amsterdam, 26. julija. — Angleški razrulovaloi oo potopili dva nemška parnika, druga dva pa u-uit parnik* sa saloiili nedaleč od nltoaemskoga vodovja.
Ruska ofonziva na rumunaki fronti.
Petrograd, '26. jul. — Rusi In RumiMiei, ki so pričeli ofenzivo v južnUli Karpatih, so okupirali dvf vasi, ujeli več sto Avstro-Nemcev in viplenili devetnajst topov, Ku-uiun^kl general Ibiluza Averusco, ki vmli ofenzivo, izjavlja, da ao ruskn-rumuiiskc Čete prebile uio-fino utrjene sovražne linije na široki fronti. V tej bitki je uspešno sodelovala rumuimka nrtilerijo. Obenem javljajo ofieljelno, da <|vu polku II .armade nista postie« mala svojih nelojalnih tovarišev in se Ae borilu južnoiztoeno
od
TaPtiopola. Sedanja ruska fronta leži zdaj tam, kjer Je bila pred enim letom, ko Jc general Brusi-lov začel z ofenzivo, izvzninsi pri Tarnotpolo,
kjer so Nemni prodrli v pozicijc, ki so bile v rokah Ku-nov Že od avgusta 1914.
O bojih nu puiiiiMiski fronti jav. Ija vojni upad sledočci Nase in rumiinske eetc^od generalom Ko-fozo A vereseom ao pričele r. ofenziv«, v južnih Karpatih mi »o okupirale vasi Me rese i iu Voloehany, ujele več sto mož ifl vplenile 19 topov, med katerimi je nekaj tež-kih. I 'speli Je pripisali izboriiemu manevriranju in tesnemu koope-riranju naših čet z Kumunel, ka-kor tudi kr«f|ikemu so<|elovanju rumunske urtilerije M««čno orga-nizi rana sovražna linijs Jc bila predrta na široki fronti. Nekatero naš«* enote so |Mika/.ale veliko hrabrost. Ns primer ena batei ija Je toprtlils vse može tuzeii sftlllilh, ki s<i nadaljevali s streljanjem dokler niso ustavili- sovrsŽnega otfnj«. General Stenerbačev poveljnik ruskih Čet v llumuuijl, j« odlikoval tc Junake.
ženski liataljon v ognju
Pefrograd, 26 Julija Kuskl ženski bstaljon, katerega ji org v tiizirala dvakist ranje'ia deklica-/astniea Vet s Bučka reva, se js vdelctfcjj veeraj prvega boja |»ei Kr« vu	» ferniJe pr. ^', Is 00
'/»•tiske Izvislle oH|»e4oo p|»er*eijo, lilasirsvoo s*t ioa;le tu kaj i/gub. Poniževal«e lihta "Novoje Vrem-lje" js vi js, ds nr žensk« vedej« • Dslje ns H str i. kol.
WflP ' ■ W"*
PIOBVlTA
prosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

LASTNINA SLQVENS1
Ceae offlMov po dogovor*. Rokopisi m mm mirnim.
Naročnino: Zedinjene driovo ( ll 60 u pol late ia 76* m tri moaaco; Chicago ia \2 2% sa pol late, 911t aa tri
la Canada M aa late, M lii^t
NaoUo ao m, kar Im »tik a
"PROSVETA" At
"THE ENLIGHTENMENT" mt tfco floo—lo Nodomol B.—fi»
I—aod dafly ezoopt SatUt^pd HoHdnja.
Advertising rataa aa agreement
•abaerijptlon: United Btetea (oxcopt Chicago) and Chicago aad fordga coaatrlos, HM po* jmmr.
Addreoo:
*FROSVETA
M
ToUf— Ipawajnlo
Datum v okJapanju a. pr. (Jvaija 90-17) mbf vologa laaaa la aaaUva pamaai, da na Jo a torn daarom potakla aarocaiaa. Ponovita jo proTo&oao, da ao vam na Hatavi liat.
Tri leta.
Otaevi "Izlive
v
Včeraj so pretekla tri leta odkar je zatulila krvava burja v Evropi. 26. julija 1914 je Avstrija poslala Srbiji ultimatum, ki bo zabeležen v zgodovini kot najinfamnejši "oficijelni dokument v dvajsetem stoletju. Avstrijski poslanik v Belgradu je v smislu inštrukcij iz Dunaja odgovoril srbski vladi, da ni zadovoljen z odgovorom Srbije in je zapustil Belgrad. To je bila iskra, ki je zanetila požar malone po vsem svetu. Od 26. julija do 4. avgusta 1914 so se menjali ultimatumi in vojne napovedi med Berlinom — kjer se je vojna izlegla — Dunajem in Londonom, Parizom in Petrogradom.
Ako bi hoteli znova zabeležiti vse, kar se je godilo v teh treh letih, bi morali napisati tritisoč strani debelo knjigo in še se ne bi dotaknili vseh detajlov. Ampak to ni najvažnejše. Strašna tragedija, ki je zadela človeštvo, še ni odigrana; morda se zdaj vrši zadnje dejanje — ali kdo ve?
Toda eno je gotovo: Vprizoritelji krvave drame do-igravajo svoje vloge. Začetniki vojne v Berlinu, ki so pred tremi leti narisali zemljevid svetovnega cesarstva in svetovnega tiranstva, se danes drže za glavo in napenjajo si možgane, kako bi si ohranili tisto, kar so imeli pred tremi leti.
Tri leta vojne se dele v dve dobi. Kajzerjeva doba je trajala čez dve leti. V tem času so se vrstile mogočne ofenzive centralnih sil in ententni zavezniki so bili z majhnimi presledki večjidel v defenzivi. Nemčija je v tem času potlačila štiri male državice: Belgijo, Poljsko, Srbijo s Črno Goro in Rumunsko, ni pa mogla streti obrambne moči Rusije, Francije in Anglije. To dobo je zaključil kajzer s svojo mirovno ponudbo, s katero jein-direktno priznal, da ne more izvesti svojega načrta v celoti.
Druga doba vojne se začenja z rusko revolucijo in vstopom Združenih držav v krvavi konflikt. Tedaj je dobila vojna popolnoma drugi značaj. Vojni cilji več niso prisilne aneksije, ni več očetovska zaščita malih držav, niti ni več supremacija kapitalističnih interesov nad svetovnimi trgi. Revolucionarna Rusija je prisilila zaveznike, da zdaj govore o samoodločanju narodov namesto aneksij in o demokraciji namesto o protekciji. Druga doba vojne je začetek socialne revolucije in ta doba se je še le pričela. Mednarodni proletariat je začel pod vodstvom nove Rusije kazati svojo moč, vpliv in voljo, da zmeša račune imperialističnim nasilnikom in organizira nov svet.
Tri leta že traja vojna in mogoče bo še tri leta — ZflSEZ?	£5°
kdo ve? Avtokracija srednje Evrope se hoče vzdržati v sedlu za vsako ceno. Nemčija se ne bori več z odprto silo, kakor se je prve dve leti, temveč z zavratnimi napadi in hudičevimi spletkami. V Rusijo je poslala armado hujskačev, ki so izrabili svobodo tiska in govora in zanesli upor v rlisko vojaštvo. Ko je bila ta hudičeva igra dovršena, je pa kajzer udaril na fronti. Na la način je lahko "zmagovati"! V tem momentu Rusija nedvomno trpi velik udarec, ali prebolela ga bo. Izdajstvo v ruski armadi bo
Kakor kitamo v Glaau Narodu, je tikalkm "lajava" aa jugoaio-vanako republiko nemilo dregnila gotove arbake kroge v Ameriki. Milan Jevtič, ki je po mnenja O. N. najbolj markantna oaebnozt med arbekkni in hrvaškimi far-nai kati v Ameriki, je iprlobČil v newyorakem "Srpakem Dnevni * ku" dolg članek, v katerzm je prikazal program, to je natanč* nejšo vsdbino "Izjave" in potem je dodal dolg Jkomentar.
Jevttt je naslovil članek: "Vrnite nam naše gibanje I" m jedro njegovega izvajanja je, da je "Iz java" naravnost tragičen dogodek, ki grozi zavdati konec vsemu jugoslovanskemu gibanja v Ameriki, namreč tiatemn gibanju, katerega vodijo pristali Londonskega odbora. On vidi konec v tem, ker ao Slovenci krenili na drugo pot in zaanorali avoje poaebno gibanje v Ameriki.
Interesantno pa je priznanje Je vtiča, ki pravi, da ao izgubo Slovencev (zakrivili psevdopoliti -ki, katerih glasila ao "Hrvatski S vi jot", "Hrvatska Zastava" in "Clevelandaka Amerika". Bai ti voditelji —pile, Jevtič v "Srp skem Dnevniku" — ki so se šopirili po Chicagu in Pitfebnrghu, so s avojo neodkritosrSnostjo zatrli že v kali jugoslovansko gibanje. Ker Jevtič dobro pozna te psev-dopolitike, pričakuje celo, da bodo oblatili "Izjavo" z lažmi, češ, da je sad pronom&ke propagande. On pa ie vnaprej pobija vsako talko blatenje, rekoč, da jo Btibin Kristan, ki je med podpisanei "Izjave", mož dozorelega mnenja in prepričanja, kateri se je od prvega dne naprej zavzemal za zmago zavezniške it vari in katerega vai iti psevdopolitiki ki politikaši ne dosegajo v moralnem niti umstvenem oziru.
Jevtič pravi dalje, da gredo za Slovenci tudi Hrvatu List "Novi Hrvat" je izdal na podlagi čiko-ške "Izjave" poziv na ameriške Hrvate, da se naj organizirajo in ustvarijo svoje hrvaško gibanje za republiko.
Po mnenju s aifeakega stališča je pa Jevtič naravno protiven republiki. O dinastiji Karadiordže-vičev pravi, da "ji je arbski na,j rod dolžan -časti kot ga je dottna krščanska cerkev Xrirtusu" (I). Dalje ipiša: "Kakor ae ne morejo artiske gosli odreči kraljeviču Marku in Strahiniču banu, tako ae ne more srbska politika odreči dinaotiji Karadžordževičev. Dokler (bo sedel na prestolu kak Ka-radžordževič, ima pravico aedeti na njemu, kajti Ksradžordževiči ao si pridobili to pravico s tem, da so dvignili srbski narod od mrtvih."
Tako Jevtič v "Srpskem Dnevniku'
Ne vemo sicer, v kolikem obhe-gu zastopa on mnenje ameriških Hnbov. Res je, da so arbski narodnjaki zaljubljeni v avojega kralja, pa čeprav iive morda dvajset let v rqpifciiki. Toda trditev ,ds je Karsrižondževič — srbski Krkrtus, ki mora večno živeti, pa <6e se preknene ves ostali avet, ni samo smešna, temveč zelo banalna. Ako mialijo arbaki voditelji, da ae mora vse jugoslovansko gibanje sukati okoli politike Karodžorckiavičev, arhxkih gosli m pesmi o kraljeviču Mar -ku, tedaj se ns ame jo čuditi, ako
Romunija, nova žitni-ca za Nemčijo.
pot, d očim na pridružitev Bol ga rov Ae mialitl nI. Najmanj nam pride ne misel, da bi smešili ari) ako narodno (poezijo, kl je v res -niči divna, toda narodna poeaija ne reši nobenega naroda, niti mu ne prineae resnične svobode in gospodarskega blagostanja.
Kafcftna sreča, da Slovenci ni-amo nikdar imeli svojegs kralja!
Bodočnost Hns v svojem nsro -••ju republike, ne pa "nsrodne
Neq*Uti cenzorji niao putrtili dolgo časa nobene vesti, (katera bi ni tikala rumunskfli raamer. Toda v zadnjem čaau pk pride več vesti iz Nemčije, ki se tičejo Rumunije. Prve vesti, katere ao pri&le v Skandinavijo, so se najbolj pe-tale o tamošnji politiki, kraljevo rodbino in-državniki, ki ao povzročili vojno in z invazijo centralnih armad v Rumunijo.
Zadnje vesti se pa pečajo s ta-mošnjimi sedanjimi razmerami. Najbolj važna so pa ona poročila, katera se tičejo gospodarskega položaja v Rumuniji.
Igplošno je znano, da so rumun-ake umikajoče se čete uničile vse petrolejske naprave, vse železnice in motftove, poftgale vsa skladi šča in uničile vse tovarne. Da je pa Romunija jalko bogata na žitu in da so tam bogate zaloge petroleja, tudi vsakdo ve. In ravno teh gtvari pa centralne države najbolj rabijo. Radi tega so se tudi z vso ailo vrgli na Rumunijo in jo tako rekolč v zelo kratkem času skoro popolnoma zasedle, vsaj one kraje, kateri zo najbolj rodovitni in Najbolj (bogati. Ko bi Nemcem in Avstrijcem ne dišale te zaloge in ta naravna bogastva, bi ne (hiteli tako z osvojitvijo.
Radi tega so tudi takoj, ko j bila okupacija gotova, začeli ; mrzlično naglico popravljati ceste in železnice ,zidati skladišča m rafinerije iza čiščenje petroleja in popravljati petrolejske vrelce. V jako (kratkem času so bile te naprave dogotovljene in sedaj dobivajo centralne države zadostno množino petroleja za svojo po-ralbo.
In ravno tako je s poljedel tftvom. PolejfBanata na južnem Ogrskem je Rumunija najbolj rodovitna dežela v centralnih državah, posebno Dobrudža in dolina Buizei od Karpatov do Donave, pred vojno je izvažala Rumunija veliko Ižita v Nemčijo in Avstrijo veliko več pa v Francijo in An glijo. Sedaj so pa centralne dr žave začele z intenzivnim obdelo vonjem polja v Rumuniji. V ta namen so Nemci pripeljali veliko poljedelskih strojev, katere so v seli v severni Franciji, v Ruanuni jo. Poslali so veliko število voj nih in civilnih ujetnikov, da obde lujejo rumunska polja. Ravno tako oo pustili vse v jote Rumunce doma, da obdelujejo polje. Vse deportirane iBelgijco in prebival ce severne Francije so poslali Rumunijo. Kar jo Rumuncev, so še pod posebnim nadzorstvom nemških stražnikov.
Živilska 'komisija, v kateri so zastopani častniki iz Nemčije in Avztrije, je sklenila, da se vsak košček le količkaj primeren za poljedelstvo mora obdelati in pri delarti na ta način kolikor mogoče veliko žita. Ker pa domačih delov cev nimajo, radi tega so poslali skoro vtoe vojne vjetnike, katerih ne potrdbujejo doma, v tc kraje da delajo na kmetijah. Poleg moških delavcev ,so tmli deportirali veliko žensk, da pomagajo obde lovzrti polje.
Z vsemi temi delavci, ravnota ko tudi z domačini, postopajo kot z vojnimi vjetniki.
Kar se tiče sedanje politike Rumuniji in vlade, so centralne države odstavile štiri prejšnje mi nistre in jih nadomestile z nem škimi politikarji. Pet je pa še ru munrikfh ministrov, kateri so sa mo radi tega v vladnem vodstvu, ker ae misli Nemčija in AvstrijB prikupiti Rurauncem. Kake odločilne besede itak nimajo, ker je vae pod nemškim vojnim nadzorstvom. Kakor je Nemčija izdala iajavo, so se menda izrekli prebivalci Valahije, da hočejo živeti v inhru na strani centralnih zavewii-kov, katerega slednje jamčijo. Seveda s vojaško silo lahko jamčijo
! izvedle ,ker ao videle, da je v Ku-m uniji njih žitnka. Ko bi se to ne zgodilo, 1>i najbrž Nemčija sama napovedala vojoo in napadla lumunijo, da bi prišla do potrebščin, katerih ne more nikjer dru gje ddbiti. Ko bi Rumunija ostala nevtralna, bi centralne države ni-cdar ne dobile toliko živeža in petroleja, kot ga bodo zdaj. Koliko t>i Rumunija prodala tega blaga, i)i ga morale tc države drago pia če vati, česar sedaj ni potreba. Do )ili bodo vse potrebščine z jako malimi stroški, ker jih delavci ze-o malo stanejo, ker imajo samo vojno vjetnike.
In ravno talko se je zgodilo tudi a Srbijo, kjer bo tudi velike zaloge naravnega bogastva, posebno bakra. Nemčija namreč dobro ve, da je vsa njena usoda odvisna od gospodarski razmer in ne od političnih. Dok^pr bo Nemčija še na trdnem gospodarskem stališču, toliko časa bo še lahko vstrajala na tem, kot je sedaj. Kakor hitro pa postanejo gospodarske razmere slabše, je pa njena usoda zapečatena.
kon.
SLOVENSKE VESTI.
Sirom Ant^J
izdelki iz stekla 0db», jo 12 ameriške
» V JUŽNO AMislS1
Atlantic City. M J _ v
vendji producentov produk';' stekla, organiziranih v •• A,„„ ~ Association of Flint Glass Manufacturer," „ I)0|£ udeležencem, da so v delki iz stekla v Juini AJ £ prekosili izvoz prejšnjih let
Temu je vzrok, ker ne moreio izvažati stekla iz Nemčija in £ strije in ker je Anglija prepoved,' la izvažati produkte iz stekla
DELAVČEVA USODA.
i NewY<*k;*Y^Kow j, lavci razkladal, les na pomolu »
lesa m težko poškodovala tri de lavce, da so jih morali prepeljati 4., se je nanje podrla Hkdalniez v bolnišnico. Najhujše je dovan 381etni E. Fanioa, kateremu. je le« padel na hrbet.
PREMOGOVA POLJA RASTEJO V VREDNOSTI.
Ohicago, 111. —• Ker je preveč žaloval za svojo ženo, katera je pred par meseci umrla, zi je sklenil končati svoje življenje v sredo zVečer rojak John Majhen, doma od Kočevja. Žena mu je zapu stila štiri otroke. Prepeljali ao ga v bolnišnico. — Oibstrelil se je zelo nevarno v desno stran prsi.
Strutherz, O. — Društvo "Pomoč v sili", št. 277 S. N. P. J. priredi dne 29. julija t. j. prihodnjo nedeljo na Jakdb Leskovarjevi farmi svotfo gozdno veselico. Va bi>mo vse roja'ke iz te naselbine in bližnje okolice, da se vdeleže te veselice. Posebno se še opozarja, da začnemo ob drugi uri po poldne sekati vročega na prostem pečenega janca. Opozarjamo čla ne društva, da se vsi vdeleže te veselice, ker je bilo na zadnji iz vanredni seji sklenjeno, da doti čni član, kateri se ne vdeleži, prispeva v društveno blagajno jeden dolar.
Joihn Polonc, tajnik.
Društvo sv. Barbare, postaja st 7 v La Salle, 111., priredi v nede ljo, t. j. 29. julija t. L, svojo dru štveno veselico v korist društvene postajne blagajne. Veselica sc visi na navadnih prostorih za bol nišnico.	- <—
Vabi se najuljudneje vaa alo venska društva in rojake iz bliž nje okolice in te naselbine, da se udeleže te veselice v mnogobroj nem številu. Za dobro postrežbo v vsaketn oziru bo skrbel veselični odbor.
Oopozarjam društvene člane da dotični, kateri se ne bo udele žil te veseflice, bo prispeval 50c v postajno blagajno. Pridite vsi na to veselico in pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance, da bo tem več zabave. (July 26.-27.)	Odbor.
Slovenski vojaki.
mogoče podaljšalo vojno in nakopalo revolucionarni Ru- KrisW' in kralje po "milostij^j,; v ddieU "k^u iikor hitre siji več žrtev, toda koncem konca ne more preprečiti	f.^IJLr6 <*«:1 m ae pojavili kaki nemiri v deželi,
triumfa ruske demokracije, ki bo triumf vsega demokra-1 ^
tičnega sveta.
Momentalna reakcija ni še nikjer izključena; lahko se pojavi na zapadni kakor na iztočni fronti, ali pot socialne revolucije drži samo v ono smer: v smer zmage nad črnimi silami avtokracije, imperijalizma in kapitalizma. V zgodovini mučenega človeštva je zapisano z zlatimi črkami, da tri leta krvi — morje krvi in miljoni mrličev — ne bo zastonj.
Politična soodvisnost adroHtov Slovonoov n Hrvati in Srbi ▼ ono drlavo ja mogofe lu v federativni ropvblfld, nikdar pa na v monarhiji.
aledile bi takoj ekeekucije po nemških paragrafih. Kakšni so pa ti cakoni, ao pa že dovolj izkusile od (Noracev invadirame dnžele.
Danville, III. — Tukaj je bil iz žreban za prvi poklic <k stric Sa inovi armadi rojak Anton Musar član društva "Sava", štev. 316 S. N. P. Jednote. Kolikor mi je znano, ni od Slovencev nihče dru gi izžreban za prvi poklic.
Pltz Henry, Pa. — V tukajšnji naselbini so bili izžrebani sledeči Slovenci za stric Samovo armado Adolf in Jožef Korač, brata; I. F Indolf ml., John Grilc, Jernej Anzur, John Undič, Louis Resnik in John liotw. Prvo dva sta pozvana aa prvi posiv m imata prve državljanske papirje, katere imajo tudi vsi ostali. I. F. Indolf ima pa že druge papirje. Neki tukajšnji Oger jc bil toliko srečen, da je bila njegova številka druga potegnjena.
Joarp Indolf, ml.
Ogloaby, UL — V Oglesby so bili izžrebani sledeči Slovenci s— Ijouis Jerin, Rudolf F. Komatar,
0CITMJ10A n BOIHILA poln«	bo na-
.. .-IT.	ravne zaklade v polni meri, ker je
Youngatown. Ohio — Odč.|od tega odvkna usoda Nemčije Ruth Armstrong. Solaks učitelji- in centralnih zaveznikov sploh, ea, je inginila v Havanl, Kuba, ko Pomanjkanje živeža je v central-ja šla v park. Wuljica ju
Da bo akušala Nemčija »rabiti Otorge Mazysack, Frank Justin, Rumunijo v vsakem oziru, je po-1.foe Stefanich, Andrej Petrič, Ignac Množena, Frank Perovšek in Joe Cankar.
Poročevalec.
Washington, Pa. - Lilley Coal & Coke kompanija iz W. Brown* villa bo kupila 2,500 akrov p*, mogovnega polja v mestnem okraju Amwell, ki je lastnina I. W. Semansa v Unionto,nu. Kupna m-na še ni objavljena, sodijo pa, da ae bo sukala okoli enega miljoua dolarjev.
STRUP V KRMI ODKRIT.
Lexington, Ky. — Zvezna preiz-kuševalna postaja v Kentucky)« je dognala po vdč letih ,zakaj toliko živine pogine vsled otrora-nja.
Odkrila je bacila, ki je podotai bacilu, ki pri ljudeh povzroča ptomeni-iko zastrupljenje in ii j« zastrupil na stotine glav goveje živine. Kot protisredstvo služi serum, narejen iz ptomenskega b-cila.
ZAKAJ JE BILA ZAHTEVA ZA ' POVIŠANJE T0V0RNINE ODBITA?
Washington, D. C. — Železni ške družbe so vprašale za poviaa-, nje tevornine in pri tem tožile, di si jim lc£os godi slabo.
Meddržavna komisija jc zahtevo odklonila, obenem je pa izdala poročilo, da so železnice loto« v maju "zaslužile" $92,079,M, lini v tem mesecu pa lc ♦90,931,735. Poročilo sc nanaša na 187 glavnih železniških prog.
TAJNOST NEMŠKIH ODKRITA.
BARVE
Lancaster, Pa. — Na Frankli-novem in Marshalovem učiliščn ao po devet iti poizkusih odkrili tajnost nemških barvil, ki *> za barvanje platna, svile, volne
a -irf
(Zdaj bo mogoče tudi v Atnrnit ■ - «•- oMrie
producirati barve.
(barvila, ki
UMOR IN SAMOMOR -BLEDICA LJUBOSUMNOSTI
Newton, Mas*. - Jam* ter jc ustrelil svojo ženo W reto v kleti in vpričo avojil« sinov. Po izvršenem umoru K » mokres obrnil P-ti uuM m m žil. Vzrok tragedije je U«**"
nost.
m it . . . ,	... . , .	^ii. TMpA.rK'	3* "P"- nih državah 1sko silovito, da ao
lezka in kolosalna je cena, kl JO plačuje Človeštvo jfla alniho kot gorernantka. da ae bile te države takorekoč ae vedele.
ta svoj preobrat, ali ko pride dan miru in za njim velika *ponakega jezika. Njeni pri- aa je Rumunija napovedala voj
MEHltKO POSOJILO
ZA VARSTVO
Madison, W^
-komisija je sklenila, dz ne delajo po šesti un V*« jc delo nevarno.	^
veljavo s prvim
Komisija je sprejela to d ^ na zahteva strokovnih
BIKINMOTORCIiaiSTVSFO
PADU.
New York. N T.-- "jj je amatral motorcikeU J^
z. rodeče banderee »J" u je sredi » ^
Bulzer je amatral b k»«»
enkrat ju bilo ul«sti Bik je dvignil gl^o t" ^
torcikelj in Bulrerja
dva J*
Mexico City, Mox.
* t 1 jev daleč č« plot.	^
— Zbornica Rn1wrj. preprlt<#
doba preponnla, bo reklo človeštvo po vsi pravici: Strašna ^jJJ"^*1^	J^lno ker tako je d«
je bila cena, toda ne pretirana!	{ZLZ"	' ^ll?^«!
, jc a.iiiiK.iiijii ni»|ni\iTimn VOJ-1	, I	■ j,, »'1
, ker tako je dalo povrni r.a ta- ^	predtednlkn rurrai.zi, nlc0 .^r. Vlneene.jz. a ^
.1_x___.U na Um. 100 000 000 m»iv rto- «.nrii#tnem oo/h 'j*j
cele države in!^11 najame 100,000,000 pezov po-to so centralne države tudi takoj jsojila.
neprijetnem varnih poškodb
na evropskem
bojišču.
uživajo veliko ^ p^"1 vojakih-
okupirali Stanislav in jfadvorno.
irt London. 26. julija.— Dvinska in Smorgona veeraj ponovili mipa-If ^.».i Galiciji m nada-
prodiranje. Nažc dlvi-TJohu cesarja Viljema Bocia ruaki protinapad spolom inTrcmbovlo; BWViiine na iztočnem bre-bSeret Tarnopol je pSd«J blilamo Bučaču. Stani tStdTorna sta tudi v naših Buskc zadnje straže smo _ Na fronti nadvojvode |S0„aae in avstrijske čete v [fopa<luz Rusi in Rumun-uairerneau krilu v karpat-[gorah. Južno od Tartarske-,lca sovražnike še vedno wje pozicije.
te se zastonj trudi na za-p&dni fronti.
„26. julija. — Vojni urad "da so Nemci prešnjo nog ; napadli na planini Califor-ia bili «o odbiti kakor v slučajih .Vroči topniški J bili v Šainpaniji in na le-breju Mkse. Infanterijske a-i bilo. Rems je 'bil zopet tar-nskih topov; včeraj je pa-granat v »mesto, □ja poročila s Irontc go-Xemci zastonj napenjajo oje sile na pogorje Chemin-nwa za posest teh z name-in oglednih točk. Vsi forrjoani napadi jim niso druzega kakor smrt in rsvojtti načrtih. Danes zju-francoske čete izvršile si-I protinapad in vrgle Nemce (tistih par sto metrov zako-i «o jih dobili v svojem pr-ivalu. Nemci so se umaknili stare linije.
don, 20. julija. —r Z angle-onte ni drugih poročil ka-i seriji upadov, ki so se do-nesli.
čez London, 26. julija.— ilni štab javlja o nadalje-hredno ljute kanonadc v
Z italijanske fronte.
5. julija. — Na Tirolskem ivwaj lffkaltii spopadi med Bitni oddelki. Na primorski »bruhnili topniški (boji, ili zlasti hudi v dolini Pleše Krasu, iztočno od Jami j a-
j, 26. julija. — Na Krasn Vodie ae je včeraj razvilo artilerijsko bojevanje.
Macedonska fronta.
.jnlija. — V okolišu fj* je bilo zmerno artilerij-•jevanje. .Srbi ho razpršili w patruljo blizo Rtarnvine. '24. julija jc bila vroča top-iwka severozapadno od Bi-k> je pa drugi dan poneha-
čez London, 26. julija.— w<m*k« fronte ni kaj po-
PROBT1TA *
na Nizozemskem ata le dva, alo ja,' zdravilo r največjim veseljem, ker J ve* je in tudi zadnje upanje. Vae ki simpatttirata a kajzerjem. Pr je ie akoraj popolnoma isčrpsno'prebivalstvo jo prepričano da bo vi ao nazadnjaki, ki upajo, da bo iu trpeti mora neznosno pomanj-|do njih armado vadrialo 'se tak., zmaga kajzerja vrgla demokraci kanje, jo aa triato let nazaj, ki drugi ao peščica takih, ki žive ob dubičku
ia Nenrčije. Večina nizozemskega naroda pa nima simpatije do kajzerja.
Glavno moato Srbije je Solun.
Washington, I). C. 26. julija. — ftnftka je ugodila profciji Srbije in dovolila, da ae začasno nastani srbska vlada v Solunu.
24 parnikov potopljenih.
London, 26. julija. — Teden-ako poročilo admiralitete pravi, da ao submarinke in mine potopile zadnji teden 21 parnikov nad 1600 tonami in. tri pod to težo. Število potopljenih parnikov je s tem naraslo v 21 tednih (brezobzirne submarinake kampanje na 727.
ftpanski kapitalisti sahtevajo vojno, da rešijo monarhijo.
Washington, D. C.—Iz Madrida je prišlo poročilo, da je grof Ro-monones, bivši ministrski predsednik in Španski Rockefeller, organiziral novo »politično stranko, ki ima za svoj program vojno na strani zaveznikov. Roimanones je neki izjavil, da jo situacija na i&panskem zelo resna in vojna bi bila edina pomoč, ki jo reši. Po njegovem mnenju se notranje reforme lahko izvrše, ne da bi treba odpraviti monarhijo.
Irska konvencija.
London, 26. julija. — Uradno proČajo, da je- irska konvencija v-čeraj izvolila Horace Plunketta predsednikom zborovanja. 92 delegatov je navzočih. Katoliška in protestantovjflca duhovščina ima precej delegatov. Zborovanje je tajno in vlada bo vsak dan izdajala oficijelna poročila o poteku konvencije.
Razmere v Nemčiji.
(Po izjavi kubanskega ministra.)
®°ji na morju.
JK 26. julija. — Brrti*ki rJ'. ki pravijo, da ao bili *v«»« na parnik i h v bli-Dfr^ih vojaških transpor-.',aHU' k,» *'» zadnje napada-submarinke, t trle, da rarmševalci potopih r*>irink Mili so s«,no tri
*	M,J posoriMt in sli-
*	streljanje. Svojo tr-"f',r»J" na informacije ir.
vira
26 julija.—41 Haai-J^lja, da je angleška
"v ^dirala nemški
Wierney", kj je voty
» Vrlina javljajo o bo-;7',,r4ftki "enišfke in an-*Wmke, ki sta izmen-«'" Mrelov preden je <-ka podmornica.
Nemci so se podvrgli tako strogi disciplini, katero bi ne prenašal noben drugi narod Vsa Nemčija je pripravljena boriti se do zadnjega koščka kruha in do zadnjega moža, kajti vaak Nemec je prepričan, da se bori za obstanek ali za smrt vse Nemčije. Kajti cela Nemčija je prepričana, da v slučaju, ako je Nemčija poražena, bo razdeljena med Francijo, Rusijo, Belgijo, Italijo (f!) in Dansko. Od vse nemške države bi na ta način ne ostalo drugega kot nekateri deli Prusije z Berlinom kot glavno mesto. Te ideje so se navzeli vai sloji, nemškega prebivalstva potom časopisja in javnih shodov, v šolah in s čitanjern knjig, na vseučiliščih in v gledališčih premikajočih alik in sploh na vse mogoče načine. To prepričanje je tako globoko vkoreninje no v vsakem Nemcu, da mu nobena stvar ne moro tega iztrgati. Ta misel mu je prešla v meso in kri.
Nemško prebivalstvo nI radi hlapčevstva tako poslušno in disciplinirano, ampak ker popolnoma zaupa svojemu najvišjemu grapo-darju, katerega naravnost oboža va kot nekako višje bitje. In rav-no pruska birokracija zaupa popolnoma vse v njega. DomiŠljuje se, da jo njih usoda tesno zvezana z njegovo usodo, .Splošno prevladuje isto mnenje po vseh deželah Nemčije.
Toda s tem ne izjavljam, da bi se to ne dalo izpremeniti. Kaiti tisti dan, ko bo nemško prebival stvo prepričano o nezmožnost l'i vse vladne politike, se bo takoj o-brnilo proč od svoje vlade. Vsak Nemec Je jako težko nedo
njih armado vadrialo še take
napade od atrani sovražnika in
Višji sloji nemškega prebival-1 *k°prav ne zmagoalavno, vendar stvase v tem vprašanju delijo V ^110 in odstopile bodo kar naj-dva tabora: liberalce iu social -de- j '"•"J mogoče ozemlja, mokrate. Liberal nejši prebivalci Prebivalstvo Nenutfije ima to u-se strinjajo i mirom na podlagi, PfO1*, da bo konec te kampanje status quo ante belluui, dočim i prihodnje leto, ker bodo zavecni-konservativna strank«*, katoliča- 41c® države toliko »Črpano in do-
Sltnircki Narodni
Urtaaavljw* aprila 1004,
QLAVNI 8TAN:
Podporni J idnoU
lskorp. 17. j us ija 1»0T , v iri Illinois.
OniOAOO, ILLINOIS.
ni, plemeni tuši, veleposestniki, junkerji, krščanski socialisti in častniki zahtevajo mir na podlagi
moralizirane, da no bodo sposobne za nobeno obrambo in še najmanj za kakftno uspe&no ofenzivo, do-
razširjenja državnih mej. Ravno **01 bodo nemške armade ztuoine na tem stališču so nekateri Bolga-' * v*liko in uspešno ofenzivo, vsled katere bodo priailile zavetnike splepati za Nenačijo in njene zavecnice ugoden mir.
Toda med tem je prav lahko mogoče, da bo nemško ljudstvo spoznalo, da je ogoljufano. In ko enkrat pride ta čas, tedaj bo tudi hsiTUibilo vse zaupanje v avojo vlado in v avoje generale, ln to ae prav lahko zgodi v najkrajšem čaau, ker je nemška vlada oblju •bila, da bodo nemške armade v tekočem letu popolnoma uničile sovražnika. In v tem upanju živi nemško ljudstvo. Toda ko bode ia-preglodalo, da je bilo v tem ogo-ljutfano, se ne ve, kaj ae še sgodi.
Povprečen Nemec ima trdno voljo in zaupanje. Moško in Bamoza-veatno prenaša vaako nesrečo in izjalovljonje in nikdar ne bo pokazal zunanjemu avetu, da ga tare kaka nesreča.
In ravno radi tega prenaša vae te žrtve in živi v večnem upanju na končno uresničenje svojih ciljev. Toda če ae mu vse to izjalovi, bo spoznal, da je bil v svojih najsvetejših čuvstvih goljufan in ko izgubi vae zaupanje, tedaj bo prišel dan razpada.
Ko bo nemško ljudstvo izpro-gledalo, da so zastonj vse žrtve da je nesmiselno še nadalje prenašati nečloveška trpljenja, tedaj se bo udaio v usodo. Odpovedalo se bo še nadalje trpeti, če tudi bo še sahteval Hindemburg.
'Nemška vlada ve to prav dobro in ravno zato še vedno alepi ljudstvo a praznimi obljubami. Koliko časa bo to trajalo, pa nihče ne ve. Mogoče še dolgo čaaa, mogoče pa zelo malo. Kdo ve . . .
n.
Toda ni se nam trebn dosti prepirati s pristaši aneksijc, ker niso v večini, in upam, da so pristaši druge stranke že prišli na površje.
Vsa Nemčija je verjela in upala, da bo s submarinsko kampanjo prisilila Francijo in Anglijo, da se bo podala in prosila za mir. Kajti uverjeni so, da zavezniki na zapadni fronti ne bodo zmožni nadaljevati vojne, ker ne bodo mogli prevažati svežih čet, streljiva in živeža, ko bo vsa plovba na morju radi submarinov preprečena. Radi tega bodo zavezniki prisiljeni omejiti se na lastne izdelke in sploh na vso lastno produkcijo, bodisi streljiva aH živil.
Splošno mnenje prevladuje v Nemčiji, da zavezniki ne bodo dosti napredovali na bojišču, toda vsakdo je prepričan, da se bodo Nemci polagoma in delno umikoli. Ali pri tem so pripravljeni, — naj povem izjavo, katero so izdali nemški častniki, — da se bodo borili za vsako ped zemlje in s tem zavdali napredujočemu sovražniku take izgube, da bo popolnoma izčrpan predno pride do reke Rene. To je splošno mnenje.
Večji del nemškega prebivalstva živi v veri, da je Pariz izgubljen za Nemce in da ne bodo nikdar več prišli do njega, ln večina je bila o tem že prepričana po francoski zmagi pri Mami. Ti vedo, da so se sanje o zavzetju Pariza tisti dan razblinile v nič. E-dino to upanje imajo še, da zadr-že kolikor mogoče dolgo sovražnika v strelnih jarkih in da sovražniki tam počasi sami sebe uničijo. Kajti popolnoma so prepričani* da v 8lučaju, ako zavezniki pre plavijo Belgijo in Luksenburg, ne bodo več zmožni prekoračiti svete reke Rene.
Nemčija ima v vseh deželah ta ko dobro organizirano Spijonažo, še celo v aovražnih deželah, da vse prej zvedo, kaj bodo sovražne dežele izvedlo. Tako so n. pr. dobro vedeli nemški vojaški poveljniki za prihod francoske ofenzive ob reki Sommi meseca julija 1. 1916. Ti so o toj nameravani ofenzivi že prej vedeli in so se tudi primerno pripravili. Vedeli so tudi kje da se bo začela.
Vedeli ao tudi o zadnji veliki ofenzivi, pri kateri se je moral u-makniti Hindonburg, žo meaec poprej in radi tega jo razpostavil avoje najboljše čete med Rhcil-som in Noyonom, kjer se je pričela ofenziva. V začetku ineseea femur ja je prostodušno Izjavil v erlinu, da bodo Francozi pripravili velik nnpad za zopetno osvojitev trdnjave Brlmont.
Nemški informacijski biro je o
I
DEPORTIRANI RUDARJI IN BIZNHMANI ZAHTEVAJO, DA JIH VRNEJO V BISBKZ
Oolttmbus, K. M. — Rudarji in bihiiiamani, ki so bili dne 12. juli ja deportirani iz Bisbee, so poslali predsedniku Wilsonu In Thomas K. Campbcllu, governerju države Arrzollft, brzojavke, v (katerih zali tevajo, da jih vrnejo pod vur stvom' domov.
RABUKA8 POLICAJI.
teOT—M BO. LAWN 1> Al.H A VR., UP KAVNI ODBOB: Prsdaašalkt John VogrlS, bos 800, La Hnlls, nt I. Podpredsednik: J. Rmtkovl«, H. P. D. 4, boa SO, Qlrsrd, Kaaa U. Podpredsednik: Joftnf Kukolj, »400 Swing av«., B*. CUm«o, III. Tajnik: Joka Verderbar, 1708 Bo. Lawndala Ava., Okie ago, IIL Blagajnik t Aatoa J. Torbo vre, P. O. Boa 1, Olrero, 11L Zapisnikar: John Molek, 4008 W. Slat Bt., Chicago, IIL
* 1 NADZORNI ODBBK: Joia Ambroftlfl, 881 boi, Oaaonaburg, Pa. Paul Bargar, Ml—lat Bt., La Balla, 111,	i
P. 8. Tauehar, 674 Ahsay Avs., Rookaprlng, „Wyo.
POKOTMX ODBBK: Anton Hraat, 811—»8th Ava, New Duluth, Mlaa, Joia Badiftek, box 488, Bmithtoa, Pa. Bndolf Plotariok, 480 box, Brldgovill«, Pa. Jakob Mlklavii«, L. Box 8, Willock, Pa. M. Patroviah, 14810 llal« Ava., Gollinwood, O.
UBBDNTK "PBOSVBTB"!
Joia SavartaUL
- VKDOVNI BDKATBXK:
P. J. Kare, M. D., 0808 Bi. Olair Ava., Olavalaad, Ohla, VBB DBNABNB ZADHVB IN BTVABI, kl aa lllajs gb aprevnaga odbora ta B. N. P. J. aaj aa poittjajo aa aaaloti
JOHN VBBDBBBAB, 8067-00 So. Lawadato Avs, Ohleags, DL PmiTOftBK OLBDB QBNBKALNBOA POSLOVANJA 00 poSUJaJo aa aa alo v:
JOŽB AMBBOŽIČ, Bos SOL OaanoaSbait, Pa. BADBVB PBBPDUjJTVB VSBBINB, kl lU Jih retUi prva la Anyta ta ftaaoa, aa poiUJaJo na aaalovt «
ANTON KBAST, Sli Bftth Avs, Naw Dulnth, Mtaa. VSI DOPISI, raspravs, Claaki, aaaaaalU IU. aa "Preovsta" aa »oSUJaJa aa aaalov:
UBBDNIŠTVO "PBOSVBTB", «007—60 Sa. Lawndala Avs, Ohloago, Illinois
VSB UPBAVNIAkb STVABI, naročnina, oglaaL — poiUJaJo aa naalov: X7PBAVNTŠTVO "PBOSVBTB", «067—6« So. Lawndala Ava, Ohloags, TU.
▼ koroopodaaol a tajnlltvo« B N. P. J., aredalMvooa la apratniltvom "Prosrata" aa rabita la»sa uradnikov. marrsA naptuta naalov, ka Js ts aavs-dan ako iallts, da bo vaaka atvar hitro rsisaa.
Soja glavaaga upravnaca odbora aa srtlj« vsaka prra sreda la tretji SstHsk ▼ aaaaacu. BaOstsk oh sail url popoUlaa.
PRIPOROČAM SI
rojakom za obilen
obisk
vaem moja
kavarne in restavracije
Dobra postrežbo z vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo jo "Lačne nasititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni z mojo postrežbo. Prepričajte ae to jo najglavnojo. Martin lom, «084 St. Olair Avs., Cleveland, Ohio.
KADITI TILLMAN CIGARI.
Unlsko isdalane Ibjkus Cigar*............10s
S. N. P. J. Cigars........10«
Tillman Cigar Co.
AtIKORA, MINN.

Philadelphia, Pa. — Prijatelji so bofeli iztrgati policajem dva tovarišu, kl sta bila aretirana. Nastal je splošen "pretep, v katerem so policaji obatrelili 2:lletnogu Elmer Lykensa na desni nogi, 551-letnega Peter Boyla pa no levi roki.
Končno jo na lice mesta došlo še petnajst policajev, ki so ureti-rali vaČ pretepačev.
LAW
S C H
C Day and Night Uw Olasnre. 22 ^ v«'srs' auaaoaa. 1800 Ursduatna. V
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. Li Salli St., Cklciia,
ki Js Izdelsl nsčrt ss g\. ursd 8. N. P. J. ss prlporočs 8lo-vsnosm ss isdelt
TEL,
lelovsnjs stsvblnsklh nsčrtov. IITal. Prank llo M01
NA DOMU AUSTIN S»
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK SM Paws Av., PitUkurgK, Pa.
.---■*--'- I.. kJgMu m
(7. kSuTui Whria. ImkSu. IwUMa m aalw
Uttwli vaK aawariaa • satayasila.
kit« .... o.
vsaki najmanjši nameri sovražnika tako dobro poučen, da se takoj_____ _______
PniiJS.n ie TiHtanko o £ Kree Oratory—8 Years' l'raetlre O pripravi. Poučen je natattico, o c	yiu/ni Cia« Itoom. In tu* f
vseh sovražnih vojaških pnprn Ority,	L
vah v Franciji in Angliji. Hredi-
urejeno in orgotiizlrano. in ravno- i'r<i»srre for Collrgo, Uw, Mifdli-lnr,
i 1 * Jt u It,...,,, sit/irtt 1»ee. i l»' »tistry or Kiminunrlnn, IS thu abort tako je tudi v Bernu, Sv ca. I re- ^	tim* or c.ulo« Addrc*
pričan sern, da bodo enakega or (?jllinr<,||or J. JP. Tobias, 88 W. Jarkson ganizlrall tudi v glavnem mestu Hlv<K TaL Wab. MS8. -Nizozemske.
Ne moretn nlkdnr dovolj zalite-vati od zaveznikov, da bi odločno stopen in ne mara primati žrtve, nastopili proti tej organizaeljl. katere žrtvuje zastonj ki prepri- katera jih je veliko stala, čan aem, da na dšn poraza bo pre- Kdino velika vojna zmaga bo klinjal odgovorne osebe In na nje naredila koner vsemu temu	^
z vrač al vse žrtve, katere eo mo- veznlki morajo biti prepričani, da'rT^iM rali trpeti ki od njih zahteval za- je nesmiselno čakati na kako re-doftčenja.	volueijo v Nemčiji, na vstajo ka ft**
Toda ponavljam še enkrat, ds korftnckoli vrste, ki M se začela ni treba pričakovsti, da bi se v radi izčrpanja In splošne slabosti. Nemčiji izeimila kaka revolucija, radi ealabelostl, povzročene vsled ker je ljudstvo sarno — in še celo lakote in splošnega pomanjkanja socialisti — Uko vdano ksjzeriu. ali obupanja nad zmago Zavez da ni treba tega pričakovati In niki morajo bKi prepričani, ds 'bo v tem boju še dolgo vztrajilo. Neme't ne bodo nikdar vklonlll
"Mir!"	svoje glave radi teh stvari. Radi ljudstva. Ako ae atrinjaft s njeni-
8 tem vprašanjem si Nemec ne tega je potrebno, ds je nemšks ar- nii Idejami, podpiraj trgovos, ki \ »slo simpatije beli doati glav«. Niti ne razprav-,m«4a popolnoma premagana oglašajo v Proevotl. V salogi
.T**	I ® tem. To prepušča drugim	1
jnlija.
Zastonj;
CAJ VA POSIUlNJO.
""^JH kraja, kjer ae da je 4uo-^verne« morju, s'iiflftKkc aubma-v*'ji množini.
iz inozemstva.
Zs- vtrtriKTa uavoA "
■Mil
rf im)«.
tAl A
MOLLOTOIR MEDICINE CO. as	susaiaa.
14 Em« Park Way (N. f.) Pitlabarfh, Pa.
-.......... 1
NAPREDEK.
Prosvets pišs za blagoaUnje
NORTH SIDE STATE BANK
HOCK STIUJiGS. wyo. ima kapitala in rezerve >100^0.00
Je Izredno prhiravlien In opremljen za P«sevanje a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI
Ml V*Hmmo dmmt vailm	v aura 4>m>Mrn»	Ma«k.
Plat«a|ssao 4 odstotna obrasli na Baats vlaf«.
MOČNA, konzekvativba IN NArSSUNA IHaTITtJCIJA.

100-120 v dveh
dolarjev i j tednih I
flaasvHI
TiOtiU Toda šskajo pa težko mini rev-
nirnperiivki nejšl sloji prebivalstva In \t>ja
V salogi I-
Nemčija še ni na tren, da M s> inam rM vsakdanje potrslilčl-podala.	ne po zmerni e«sl.
Nemčija je pripravljena v*dr
. l,"ri > prišel da- štvo *n vsako mirovno ponudbo, žati še eno leto ▼ vojni. I Prihod države, pravi, da I katera bi prišla od zunaj, bi po-Uja spomlad je za Nemčijo naj-'
AVTOM ZORNIE Hsrmlnla, Pa. .
zaslužijo nakteri dela vel v Idamar, Pa., Ilealibou, Ps., Vallers, Pa , in v Dins, Pn., premogokoplh družbe IDAMAR t'^)AL t'O. Rovi ao varni, ni dosti mokrot«, no plina, najvišja plačilna lestvlea. 0 sobna stanovanja ae dobe v najem z« $7 00 na mesfy x vrtom, kletjo itd., cerkve In šole so blizo. Premogorovl eo V: i" do 1 miljo oddaljeni od mesta. NT stavke, n« nero. dov, linijski ruduikl. 1'ildito priprsvlj« lii r.a dolo, ali se pa |/gla»ite pri
! Supt. D. R. Williams, Vnnaylvania
ali pri
Mr. Vernon F. Taylor, v VDrA'

try
•rr
P BOS VITA

VEJJMIR DC2CLIČ1
V službi kalifa.
/iu4u«iiuki r•«»•». OMMtntM KO >0M«C«» »»^^/^/❖❖•'/❖❖v
vrši. O. ne! Ona ee b« radovala, ko bo slišala [)V0Z SVHC IZ JapOnskC.
o njegovih junaštvih.
| Vteui ee je Wadha el Ameri vrnil iz svoje
—	Mogoče je rea — odvrne Ht rezin ja — vendar ti rečem, da vsakdo, ki me napade, naleti na trd oreh. Ti ai Hrvat in veš, da Hrvati niao bo jasi j i vel
—	To je tudi vzrok, da aein te klical. Uprav takega človeka, kakor si ti, potrebujem. Izbral se n i te, da mi opraviš važen poael in če ti uapeje, veruj mi, ne bo ti žal. Imam sicer dovolj ljudi v svoji teleani atrsži, ki bi Ishko opravili ta poael, ki aein ga namenil za te, ali svoje ljudi zelo potrebujem. Vrli tega ai ti tujec in te nikdo ne pozna, a moji ljudje ao preveč znani. Vpraša se aedaj samo Ae, ali ae hočeš spustiti v tako pustolovščino.
-— Pustolovščino nazivlješ delo, ki mi ga nameravaš poveriti. Dobro. Jaz ae puatolovja ne bojim. Ako ni pri tem nič takega, s čemer bi ae o-madeževal, izpolnim tvojo voljo. In veruj mi, da bora napel vse moči, da opravim svojo misijo dobro in srečno. Doaedaj še niaem mogel dokazati avoje apoaobnoati, ali naj te to ne moti.
—	Dobro oko imara in aem opazil — reče Wadha, ostro gledaje Htrezinjo — da ai vrl mož. Hicer ai pa pokazal Že a tem, ko m ae. odločil na tako daljno potovanje ter prišel aem k nam, da tvoj pogum ni aamo na jeziku, nego tudi v arcu. Naposled je ta tvoja prva miaija ob jed nem tudi glavni poakua, če si apoaoi>en za kaj. Izvršiš jo srečno, v/.raate tvoje ime v mojih očeh, ako je uc izvršiš povoljno, meni ne bo v nearečo. Akoravno je tvoja iniaija važna, vendar ne bo vse izgubljeno, Če ti spodleti. Večja ncareča je za te« be, zakaj ti nosiš glavo v torbi.
—	Dovoli, plemeniti hadžib, da ae za svojo glavo pobrigam sam. Povej mi aamo, kaj naj storim.
—	Čuj torej. Ali poprej ti moram razjasniti liekatere atvari. Ti morda niti ne veš, da razun hrvatake teleane straže v Kordovi še obatoji dru-ga teleana straža, katero nazivljcjo afriška telesna straža. To je strsšna vojaka. Da ae Afrikanci in Hrvati ne ljubijo, to boš takoj razumel, ako ti povem, da obe vojski tekmujeta. Ali to ni ono, o čemer treba, da govorim. Povedal sem ti samo da boš vedel.
Ti Afričani so dobili namreč ukaz, da ae i-nisjo odstraniti iz Kordove, ker je to želja kalifu Al Mahadi Bilaha.
—	In tvoja — doda Htrezinja.
—	In moja. Dobro ai pogodil. Dokler ko AM-čani tu, me vedno motijo v mojih osnovah. Naša volja je — Wadha je naglaail "naša" — naša volja je, da ae to vojaštvo oddalji od Kordove
—	In tvoja volja bo brez dvoma izvršena.
—	O tem aem uverjen. Vendar ao tu zapreke.
—	Kake t
—	Ali misliš, da bodo vodje afrikanskih čet zadovoljni z našim ukazom f
—- Gotovo ne.	—--■ i
—	Mi amo to takoj vedeli, da ae Afrikanci ne bodo dali s lahkoto izgnati iz meata, v katerem ao lineli tako moč. Vendar ae nismo nad»*>*'*. da bi ae uprli z orožjem naši volji. Ali danes imamo že vesti o tem. Tajni vohuni so mi javili, da i-majo tajne aeatanke. Neki njihov vodja, llešiiin hen Soliraan je rekel, da bo on aam na Čelu o-gorčrnih Fenetov in Bcrberov obkolil Alkitar. Tudi avetlega kalifa in mene nameravajo vjeli, in kaj potem z nama store, to ao že določili. I J-surpatorja, kakor nazivljejo našega kalifa, uam * tijo na mestu, a za me, avojemu staremu prijatelju, so določili večje zabave. Ali pustimo to, m«*, lim, da pečejo zajca, ki je ac na polju.
Htrezinja ae naameje.
—	Ne ugovarjal hi temu primeru,, ako bi bil res r.ajee. Bolje pa je, da rečeš, oni kupčujejo z glavo leva, kl atopa ponoano in svobodno.
—	Vidim, da umeš laskati — pokima Wadha.
V ostalem pa nikdo ne vr avoje usode. Kdo ve,
aH mi nI Alah določil amrt od herberskih rok. Ali tega ravno jaz no vem, zato mi je dolžnost, da sc branim. Afriški vojaki ao srčni in hrabri ter Številni. Trebalo bo ljute borbe, ako hočemo, di |j zmagamo. To so pravi divji vrairovi, ki ruaijo in lomijo vse, kar jim pride pod roke. Nafti Hrvati so sieer tudi Ishorni In hrabri, vendar bodo s težka zmagovali. In s temi besedami prihajam na reč, ki se tiče tebe.
?a' ae mi dozdeva, kaka naloga me čaka. Ti želiš, da odnesem piamo kakemu tvojemu zavezniku in da ga obvestim, kaj Kordovi, kalifu in tebi preti — reče Htrezinja zamišljeno.
(Jlej, kako izvrstno ugibnft Tako je! In ker veš, kar želim od tebe, povej, ali si zadovoljen ?
Kitko moreš dvomiti?
—	Opozarjam te, da se n tem Izpostavljaš mnogim nevarnostim Ako te Afričani vjamejo, potem te čaka ainrt.
Junak »e nikoli ne boji smrti, lu če me boli misel, dn umrem daleč od svoje mile domovino, sem vendar pripravljen rnje sto Igra t umreti, kakor pn dn bi izgubil junaško in pošteno ime.
Nn te besede odide Wadha el Ameri /n tre-(intek in Mtrer.inja ostane sam.
IWiv hadžibov irn ni prepl»,*il, zakaj on je ljubil v*e, s čimer je mogel poknrnti junaško in hrabro *ree. Vendar je v nreu moral priznati, dn mu t« por.lv ni bil ravno prijeten. Prva misel mu je biln Fatlma Ali je ne bo nikdar ve.'- videl t Krasna deva, nli ne je v resnici vse /arotilo proti moji ljubezni T <>d onega čnsa. ko jo je videl prvič, ps do aednj, vedno ae je neknj poalnvljnlo nn not njegovi ljubezni. Modrijan, od knteregn *e je hotel uriti znnnja. zahteva, dn se odreče ljubezni! NN ndha el Ameri gn pošlje dnleč «d nje To ho samo rli rnnki Ljuberen do /nnnjn je biln v njem velikn, nli innr Fntiina ni lej»*n »d učenosti T l.ju-lieren do hrabroati in junaških del mu je bila prirojena, ali ga mar Fntimn evira, dn jih ne iz-
no be. V roki je držal drobno paaemee.
—	Evo, to je piamo, katero poneai povelju i-ku andalužkih čet. Kje ae nahaja aedaj, ne vem. Prepuščam tvojemu umu in tvoji domišljiji, da ga hitro najdeš. £aa beži in ne obotavljaj ae. Kolikor mi je znano, inialijo Afrikanei obkoliti Al-kazar v aoboto. Danes je torek, torej iraaš čaaa štiri dni.
Malo čaaa je aicer io, ali dovolj, da bo vse izvršeno. Vsekakor je treba, da ne žuriš. Najbolje je, ako takoj greš.
Wadha preneha, videč, da mu želi Htrezinja nekaj povedati.
—	Oproati, svetli hadžib, da ti aegam v be-aedo. Vendar bi te rad nekaj vprašal.
—	Vprašaj!
—	Imam še nekaj opraviti in te proaiin, da mi dovoliš ostati še kaki dve ali tri ure, ako je mogoče.
—	Hm, mladec, komaj ai prišel v Kordovo — nam ril Wadha el Ameri obrvi — a že iraai stvari, da te zadržujejo dve do tri ure. Pravi junak mora biti pripravljen, da oatavi vae in takoj gre tja, kamor ga kličejo.
—	Prav praviš. Tudi jaz sem pripravljen. A-ko misliš, da je nujno, grem takoj. Ono vprašanje ni bilo izrečeno zato, da bi kazal avojo nepri-pravljenoat, pač pa zato, ako bi alučajno moje odpotovanje ne bilo tako nujno.
Wadha se pomiri in potrka mladca po rami.
—	Dobro tedaj. Ostani in opravi, kar inislifi, da moraš. Vedi pa, da nam vaako zavlačenje lahko prinese nearečo.
—	Vem in veruj mi, da aem ti hvaležen, ker ai me izbral za izvršitelja tega poala. Upam, da rai bo mogoče pokazati avojo ljubav in apoštova-nje napram tebi in ti tako vaaj z malo uslugo povrniti tvojo naklonjenost in ljubezen.
Wadha el Ameri inu poda roko in ga poljubi na čelo.
Bilo je nekaj očetovskega v pogledu, s katerim je gledal mladega Hrvata.
—	Bog te čuvaj, dobri mladec in vodi te po atezi alave in moči. Naj ti da Bog, da boš srečnejši od mene.
Ko je Htrezinja zapustil hadžiba, je bila prva njegova misel, da najde Fatiino. Njo mora videti prej, nego odide iz Kordove. Mora ji povedati, da odhaja in da je ne pozabi nikdar. Jja-hko bi ae zgodilo, da. ga dolgo ne bo nazaj. In kaj potem! Ali bi m*je ne mogel ugrabiti kdo , drugi t	,
Te in podobne misli so mu rojile po glavi. Ali kako priti do nje!
Vedel je, da v arabski Španiji ni tako lahko govoriti z ženskami. Da pove njenemu gospodarju t To bi bilo bedasto. Naj ji piše T Ali kdo bo neael pismo! Ali bi ga ne mogel vjeti njen gospodar in ga morda zato mučiti! AH naj s silo ude-re v hišo!	\
Ta misel se mu je zdela drzna, vendar jo bi* la edina mogoča. Pot ga je vodila ob mostu, na katerm je stražil gospodar Fatime. In v resnici je bil na svojem mestu. Htrezinja ga je povsem dobro videl in spoznal.
Njega ni doma, torej se nima ničesar bati. To je bilo ugodno. Vendar še to ni nič. »Saj so v njegovi hiši sluge, ki čuvajo njegovo blago. V resnici, ta stražnik na mostu jc izgledal zelo siromašno, ali Htrezinja je videl na lastne oči, da je v njegovi hiši vsega v izobilju.
Prišlo mu je aedaj tudi na um, da je to nekako čudno in tajinatveno, da ima človek, ki je na moatu, preproat stražnik in vojak, bogato hišo. Kako to, da ta bogataš opiavlja to službo! Ali je takov akupuh! Ne, to ni. Tu sc akriva nekaj tajnega. Ali kaj! Sedaj ni bilo časa, da bi razmišljal 9 tem. Ali ko sc vrne nazaj v Kordovo, se epomni na to in potrudil »e bo, da odkrije skrivnosten obraz tega človeka, ki čuvu njegov biser, zlato njegovo Fatimo.
Fatimo, da, to mora videti. Z brzimi koraki je korakal ob Quadal<|uiviru do hiše, ki jo je videl že od daleč, in ki je krila njegovo oboževano bitje.
Za trenotek jc pozabil na Wadho el Amerlja in na svojo misijo. Vse njegove misli so uhajaie k nji —- lepi Fatimi.
Htrezinja je udaril a kladivom po vratih. Turoben zvok se je »dišal in kmalu nato ae odprejo vrata. Na pragu ac je prikazalo grdo, razorano in rmeno lice nekake gubaate atarke.
—	Kaj želiš! — ga vpraša gledaje ml nog do glave.
—	Iščem gospodarja.
—	NI ga doma — odvrne atarka in hoče zapreti vrata.
Ali Htrezinja se je tega nadejal, zato je djal desno nogo pred vrata.
—	Oproati draga vratariea, ali jaz ac imam mnogo važnih reči pogovoriti z njim in te proaim da me obvestiš, ko se vrne. To govoreč ae približa njegova roka njeni in starka začuti v roki nekaj, kar je dobro poznala. Bil je to pravi pravcati srabski zlat novec. Htrezinja je dobro vedel, dn ni na avetu zida, katerega bi ne preskočila 7. zlatom obložena kamela. In v reMnici, obraz starke se je takoj spremenil in vzkliknila je veselo:
—	Pripravljena sera odgovoriti ns vae.
—	Mords ti je znano, da aem bil g»»st tvojem gospodarja.
—	Ti si torej oni Hrvat is dsljnih k rs jev, o katerem mi je pravila naša !epa Fatima. O »i srečni Človek . . .
Ht rezin ji šine vna kri v llee.
Letna etatiatika izkazuje veliko naraščanje uvoza avile, v prvi vrsti aurove svile, iz Japonske. Posebno narašča uvoz v zadnjem čaau in raba svile v tej deželi je postala že takorekoč več kot luk-surijozna. Predaednik neke največje uvozne tvrdke za avHo je izdal poročilo, v katerem je natanko 0-pman izvoz zaloge svile, prekmer-ske črte, po katerih ae je uvažala, težkoče pri določitvi kakovosti in prizadevanje japonske vlade za določitev atalne mere.
To poročilo se glasi: "JJekaj pojma se dobi o naraščajočem u-vozu aurove svile iz Japonske, a-ko ae pomisli, da ae je leta 1915 uvozilo aurove svile 19,514,556 funtov, in leta 1916 pa že 23,424,: 399 funtov. Vrednost je narasls od $64,131,8»« L 1915 na *109,-104,476 1. 1916. Ako se ceni na za voje, se je L 1916 uvozilo 145.235 zavojev in leta 1916 pa 174,135 druga dežela, iz katere se je tako, za Japonsko največ uvozilo je Ki tajaka, iz katere se je uvozilo 25, 289 zavojev.
Ker se vrednost svile zelo izpre minja radi oddaljenosti trga, se ta trgovina lahko primerja s trgo vino bombaža. Cena sv\!e je bila pred vojno v nekaterih krajih $4.06 za funt. Ko je bilo proglnše no vojno stanje, je vrednost svile padla na $3.25 .Sedaj js povpre čna vrednost svile $6.00 za funt Svila ae prideluje skoro po vsej Japonski, toda največ ae je pride luje v provinciji ftinšu. Tukaj je središče avilnatp trgovine. Naj važnejši trg za svilo jc Yokoha -ma, kamor pride vsa svila iz prej omenjene province. Svila, ki jo izvažajo v Združen države, gre preko Seattla in Tacome, Wash., ali jr. San Francisca in nekaj pa tudi preko Vancouverja, Can., v New York. V New Yorku so največja skladišča za surovo svilo, in od tukaj jo petem veletrgovci s iuro-vo svilo odpošljejo v tovarne po vzhodnih državah. Največ te'11 to -vam je v Pennsylvaniji, New Jer-seyju in New Yorku. V zapadnib državah ni nič tovarn. Nekoliko avile se izdeluje tudi v Maasachu-aetsu, Connecticutu in Rhode Islandu.
Vojna je prineala tudi veliko iz-premembo, kar se tiče plačevanja svile. • Pred vojno so bile vse plačilne nakaznice narejene na Ion donske banke v sterlingih, tola aedaj za časa vojne se pn vse pla čuje z dolarji. In ravno to je ve like vrednosti za ameriški denar ni trg in vrednost dolarja je radi tega veliko večja. In najbrŽe bo po vojni ravno tako. Kajti svetovni denarni trg bo po vojni v New Yorku in ne več v Londonu.
Kar ae tiče aurove avile, se ne more določiti stalna kvaliteta. Ja ponska vlada se žc trudi xeč kot dvajaet let, da bi določila stalno kakovost, toda brezuspešno. Kaj ti na to veliko vplivajo klimatične razmere. Do aedaj imamo kakih 2000 vrat aurove »vile, potrebuje mo jo pa samo kakih dvajset. — Sploh je zelo težko določiti posa mezne kakovosti ali vrste. Naj bolj v rabi je določitev glede ela stičnoati, trdnosti in enakoati. To da veliko bolj ae ozira na svetlost svile in neke poaebne barve avile kar daje svili posebno vrednost Toda to ae ne more določiti a po močjo strojev, ampak o tem mora soditi samo veščak. In aplošno j? znano, da ae v vsaki tovarni izde luje posebna vrata avile.
Japonska vlada ae zelo trudi da bi izpopolnila produkcijo, svile glede kakovoati. Toliko je že na predovala, da ae nekatere vrste avile lahko rabijo meato italijon rtke. Kajti do sedaj ae jc boljša vrsta avile uvažala iz Italije, do čim ac je iz Kitajake zelo malo Na Kitajakcm a« namreč pridelu je najslabša vrsta avile, katere ae tudi nekoliko izvaža v Franoijo in v ltelgijo, kateri imata tudi ne kaj valilnic za aviloprejke.
Sedaj ni nobene uvoane carine na surovi avili. Kar je pa najbolje Ako mora vsakdo plačevati atro ške vojne, trgovci a avHo aa rav
predaednik neke večje uvozne tvrtke za. surovo svilo. Seveds, pravi, da ni potreba nalagati na aurovo svilo nobene carine, ker svila ni več lukaus, ker jo največ rabijo milijonarke. Ko bi bila pa samo za uporabo pri delavskih slojih, bi pa gotovo delovali toliko časa, da bi vlada na'.oiila visoko carino. In kako hinavsko »e glaai, da ako mora vsado plačati vojne stroške, so ti trgovci tudi pripravljeni plačati avoj delež. Seveda oni delež, katerega bodo izžeU iz delavca. Svila je še vedno ukaus in bo tudi ostala, in radi tega je potrefcno, da ae naloži carina na uvoz, kakor na drago ka -menje in drage kovine. Noben delavec ae ne oblači v svi'o, nobena delavka ne nosi svilnate obleke, nogavic in rokavic, ker se v tej draginji vsakdo komaj preživi Ker je sedaj surova avila prosta carine, imajo ti trgovci toliko ve čje dobičke, kajti kakor hitro bi se naložila carina, bi aeveda takoj podražili izdelke in a tčm bi ae prodaja tudi precej znižala. Ako bi ne vedeli, da jim takoj odpadejo mastni dobički, ako se naloži carinaki davek, bi se ne poganjali tako, da ostane prosta. Kajti pri tem bi dobila država veliko uvoz nega davka, katerega sedaj mora po drugi poti iskati. Kar kapitalistom ni všeč, tega se vedno branijo.

t**i velik how.nCT"«1
m vwkdauj, ud, pnpovrt.^ klUk»
»k. "kladi	'
okol*,. Ko «„, „1U " hočem 0(flwlali JJgi d«l priporočilno '
Po triurni vn*..;: T
' 'ia
V žvcplenem rodniku.
(Potopisna črtica iz Sicilije.)
Kdor je že potoval, se mu je globoko v spomin vtisnila kaka sli'ka, kalk.sen dogodek, katerega ne more nikdar pozabiti in se ga vedno spominja. Ze starogrški pi satelji nam opisujejo kako mesto, kak tem(pelj natančno in ga ime nujejo takorekoč raj bogov, katerega ni mogoče nobenemu pozabiti, kdor ga je le enkrat videl Talko nam opisuje starogrški pesnite Thebanec-Pindar mesto A-kragas v Sioiliji, da j6 to meato najlepše izmed vseh mest smrtnikov, katero ostane v trajlnem spominu vsakemu obiskovalcu, ki ga samo enkrat obišče. Gotova resnica je, da je bilo (meato Akragas zelo krasno mesto, ker se to že razvidi iz ostankov nekdanjih tem-peljcv, ki so bili zidani v starogrškem slogu, katerih podrtine še sedaj vsak tujec občuduje. Podrtine nam nudijo sliko krasot ne-kdanjega mesta. Veliko pripomore tudi naravna kraaota, katera obdaja vso okolico. V resniei se lahko ta krrfj imenuje raj bogov.
Iznenaden sem bil od te naravne krasote, ko sem meseca decembra 1. 189* potoval proti mestu Akragas, v času ko je bila vaa srednja Evroipa zavita v sneženi plašč, tukaj'je pa bilo vse v najlepšem cvetju in zelenju. Ž® prej sem bral v Baedeekerju opis teh naravnih krasot na otoku Siciliji in polotoku Kalabriji, toda da bi kaj takega videl, nisem nikdsr pričakoval. Zdelo se mi je, kakor da bi zašel v začarane vrto ve, o katerih pripovedujejo v pravljicah "Tisoč in ena noč", ko aem ae aprehajal pod snežnobe-lira cvetjem mandeljnih dreve«, med bujnoevetočimi poljakimi rožami. Spomnil sem se, kako je sts rogrški pesnik Pindar opisovsl neko slavnost na tem otoku, ko so darovali prebivalci grškim bogovom za zalivalo odvrnjene bolezni. V dotični pesmi opisuje, da ao bili vsi bogovi tsko vzradoščeni radi teh tako obilih daritev, da so zs-ukazali naravi, da naj ae še ta veaeli z ljudatvom. In rea, v dneh daritev je bila vsa narava tako krasna, kot še nikdar preje. In v spomin na te daritve je menda v teh dneh najlepše vreme v vaem letu. 8tarogrki so namreč vedno darovali v drugi polovici mes®ca decembra svojim bogovom.
Ne oziraje se na ta opia, ae mo ra vaakdo, ako je le enkrat videl to okolico, priznati, da je tukaj v resniei raj. Ako greš malo nad meato na blifrii griček in od tam opazuješ okolieo, ae ne moreš na vaem naravnim lepotam
pleneiu .
eej pozno popold.^ tel. kjer sen. dobro o J Na počitek ni nobeden J3
P*k	......... na
uživali svež zrak in 0|A krasno naravo. Moja ks mi je odločno rekla nikamor iz tega kraja, ailip če kar tiskaj ostati ,ker i« rekoč raj proti Bohinju L„ «e je drugo jutro pmiyjJ1 sem tudi jaz teh misli, ko 1 ljubil polj planin Tri^u gorovja.
Drugo jutro sem najel kateri je naju peljal do bli* večjega rudnika. Ko je biu sedem, »1110 se odpeljali. Jutp zarja se je ravno začeli uo prihajajočemu uolneu, Uhn tranja sapica je pihljala od ja. Cvetlice 11a polju w m šale avoje od lahne rose u glavice in se željno ozirale vzhajajočemu solncu, kakor! kale pri njem pomoč, mokre glavice.
Peljali smo se skozi krasu, je proti pobočju griča, vrhu rega je bil rudnik. Čim bolj] se vzpenjali proti vrhu, teaf kejsa so postajala mandeljei oranžna drevesa. Gričevje »tajalo vedno bolj golo in tu in tam se vidi samo sk In čim višje se vspenjamo, lepši pogled postaja na morje terega prej nismo mogli opi M«sto s svojimi ostaiAi je it popolnoma izginilo izpred oil enkrat se začnemo spuščati; v dolino, po kateri teče relu ro, ki priteče iz gorovji Longa in je oddaljena kakil 8ef kilometrov od mesta Gir Cesta je vseskozi jako alaba. poti sploh ni mogoče izgubiti, nam kaže smer ozkotirna že ca, po kateri se prevaža ru ruda v bližnje pristanišče P Empedocle. Ravno pred nami tirfka lokomotiva k bližnjemu plenemu rudniku Colfara Ci latta precejšnjo število pr« tovornih vozov . . . Sedaj 1 zavije železnica v dolino, tod se hočemo peljati še višje. 0 leč zagledamo dimnike peči, terih topijo žveplo, skladišči razna druga poslopja. Todai ne zanimajo ta poslopja, iti hočem v notranjost rud pod zemljo.
( Konec prihodnjič.)
MRS. MOONEY NI KRIV
San Francisco, Cal. - Po«
ki so izrekli, da pirs, Kena M<X ki je bila obtožena bomlmega pada na demoonatraeijo *a f pripravljanje, ni kriva.
Ko je predsednik |M>roU p tal izrek, je Mooiieyjeva, s glazbena učiteljica, skočila »a ge in je po vrsti objela v« p nike. Prijatelji, sorodniki, i katje in delavci so ji hm To je prvi porsr., ki ga je < vel dr}»vbi pravnik W velekapitalistični interesi.
DRHAL JE HOTIU L®« VOJAKA
Ohayenne, W70. - N« "j" je zbral, drhal, broj* civilistov in vojskov, k« ' vlomiti v mestno ječo » M pribežsl vojak, !o
lji za vzdrževanje reda
da ae znosi nsd njim, Wjj neki civilist P^'JtS
ke*
__w_M._____________ ____ čuditi
notako" pripravljeni plačati nvoj Živeti bi hotel vedno tufcaj in aa-delež. In ako na drugih surovinah njati . . .
ni nobenega carinskega davka, Ker s«m že velikokrat čital, ka- ^ mora biti tudi aurova svils pro. ko ae prideluje Žveplo in kakšne sts. Ksjti svila ne bo dolgo časa laatnoeti ima, aem ae hotel sam	WM
namo lukaus. Ako pomislite, da preprščsti o tem. Rudniki ao me P™ ženski apol noai sedsj krila, nogs aploh vedno zanimali. Radi tega vice in rokavice is avile in ravno- s*m aklenil drugi dan obiskati
boju med stražo in jema v salunu.
Trikrat je drhal n^
čoin.korsjsejiJep^w
ti vsnjo.ko jeprd" " '
nikov in
Prva dva na^J*^ šena s kamni »o jem nsakoku so p. « ,
i vrata, ko * J* fj^g *ft. konjenike* Bila je
ulične želesnu-e
Opravtfsaa j**
tie in revno-;*«m sklenil drogi oan	Ttl,m	J
On je aeve hotel tako od daW povprašati no , *»ko tudi možki spol. ho vaakdo žveplene nsdnike, katerih jo vse	: ^ dm t
lahko tesnu pritrdil ,da ni' potre-, polno v tukajšnji okoliei.	- Ze eelin ^ ^
ba nobene carine na uvoz svile, j Drugo jutro sera ae peljal po že-:	r ^ ga P*" ^
lepi Fatimi. a evo, njeno ime je bilo izgovorjeno prej, nego je on mogel pomialiti.
In ker se mu je zdel ta trenutek primeren, reče:
(Dalje eledi )
ker ni več lukeus"	ilesniei v notranjost otoka. Ns
Tako poročilo prinaša kapital i- vaeh postajah opaziš velike koae stični list, katerega je iadal I žvepla, kateri H^ž zraven tovornih
„t,h. ksmor^t mojih hčere Sedsj F ^ nee pravi, ds r