PoStnina plačana v gotovini. Leto LXXIL, št. 36 LJubljana, torek 14* februarja 1939 Cena Din **— LzDaju vsa k dan popoldne izvzemal aedeJje in praznike. — lnserad do 80 petlt vrst a Din 2. do lOu vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnseratl petlt vrsta Din 4— Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« ve na mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knailjeva ulica štev. 5 Telefon: 81-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 6L 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani Št 10.351 Okoli priznanja Francove vlade: Pred odločitvijo v Parizu in Londonu Na svoji današnji seji bo francoska vlada sklepala, kakžno stališče naj razvoj dogodkov v Španiji, da zaščiti francoske interese, dočim bo v seja angleške vlade jutri glede na novi pogledu odločilna Pariz, 14. febr. L Na današnji seji bo min. svet razpravljaj o španskem vprašanju v zvezi s poročilom senatorja Leona Berarda, ki mu je bila poverjena naloga, da sondira teren pri generalu Francu. Angleška vlada bo o tem sklepala jutri, vendar pa. bo upoštevala stališče francoske vlade. V zvezi s tem je včeraj popoldne zunanji minister Bonnet konferiral z angleškim veleposlanikom Ph^ppsom o političnem položaju, d očim je min. predsednik Dala-dier sprejel včeraj zunanjega ministra Bon-neta. kolonijskega ministra Mandela in predsednika f nančnega • odbora v senatu Caillauxa. V poučenih krog h zatrjujejo, da je tudi v teh razgovorih šlo za splošni politični položaj v zvezi z današnjo sejo francoske vlade. Po najnovejšem razvoju dogodkov v Španiji je postalo negotovo, ali bo francoska vlada že danes kaj defin "tivnega sklenila glede Imenovanja svojega rednega in stalnega diplomatskega zastopnika v Burgosu. Ko so socialisti izjavili, da se kolektivno pr'družujejo parlamentarni levičarski skupini francoskih prijateljev Španije, se je opozicija v francoski zbornici povečala na 200 poslance\% ki so proti priznanju generala Franca, če ne pristane na velika in daljnosežna jamstva za špansko neodvisnost in za varnost političnih nasprotnikov v Španiji. Vsekakor je poleg tega vplval na razpoloženje francoske- vlade rudi sklep Negrinovega kabineta, da se bodo republikanci še nadalje borili. Slej ko prej pa je Francija v tesnh zvezah z Anglijo. Nova Berardova misija Pariz, 14. iebr. a. Vse kaže, da bo vlada na današnji seji sklenila, naj senator Leon Bcrard ponovno odpotuje v uradni misiji v Burgos. O priliki svojega drugega potovanja v Burgos bo Berard imel nalogo, proučiti ne samo način ureditve diplomatskih odnošajev med Parizom in Burgo-som, temveč tudi pripraviti ureditev gospodarskih in trgovskih odnošajev med obema državama. Istotako bo Berard razpravljal z vlado generala Franca o vprašanju beguncev. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov, bi imel Leon Berard odpotovati v dveh dneh v Burgos. Tesno sodelovanje Francije in Anglije Pariz, 14. febr. AA. List »Republique« piše, da je Francija vedela za dogodke na Mmorci in da jih je odobrila. Francija bo sklepala skupno z Veliko Britanijo ali se pošljejo v nacionalistično Španijo poslaniki. Francija bo tudi po vojni delala v popolnem sporazumu z Veliko Britanijo, kar pa se tiče bodočega režima v Španiji, se v to stvar ne namerava vmešavati. Vsakdo naj bo gospodar v svoji hiši. Francija ]e pripravljena nuditi celo svojo pomoč Španiji ne samo v sporazumu z Veliko Britanijo, temveč sploh z vsemi, ki bodo hoteli pokazati dobro voljo za obnovo Španije. Od Španije nimamo ničesar zahtevati, prav tako pa tudi Španija ne more ničesar zahtevati od nas. Naše prijateljstvo mora biti naravno in sicer tem bolj, čim boli so naši interesi v Maroku deljeni in enaki na Sredozemskem morju ter na velikih pomorskih cestah. »Justice« pravi, da se mora letos odločiti usrda Evrope in usoda Francije. To leto bo odločilno za mir ali vojno. Ce letos ne bo izbruhnila vojna, se bo začela dolga doba miru, ker je L 1939 zadnje leto zapostavljenosti velikih demokratskih držav. Zato je treba brez odlašanja mobilizirati vse naše sile in pripraviti vsa sredstva za obrambo našega neba. Pripravljeni smo braniti svoje meje. »Figaro« piše o velikih naporih Velike Britanije, da bi se vojaško pripravila. Poleg redne vojske ima že sedaj tako zvano teritorialno vojsko, v katero vstopajo prostovoljci. Ta voiska. ki je bila reor~an;zirana pred kratkim, šteje 12 protiletalskih divizij. 12 pehotnih in eno mehaniško divizijo. To je jedro angleške armade Na vsak način bi se ta vojska povečala, če bi se po^toono uvedla obvezna vojaška služba S?dania vojska bi se moffla unorabiti kot kader za pripravo mobilizacije. Chamberlainova pojasnila o položaju London, 14. febr. \v. Laburistični poslanec Henderson je zahteval včeraj v spodnji zbornici od min. predsednika Chamber-laina izjavo, da angleška vlada glede na izpremenjeni vojaški položaj v Španiji ne namerava priznati Francove vlade v Burgosu. Min. predsednik Chamberlain je odgovoril, da mu je glede na neprestano iz-preminjajoči se položaj v Španiji nemogoče dati tako zagotovilo, sporočit? pa more, da je angleška vlada v stalnih stikih s francosko vlado in da doslej v tej zadevi se ni bil sprejet noben sklep. Na vprašanje poslanca Hendersona, ali more zagotoviti, da bo vlada vprašala spodnjo zbonrco za mnenje preden se bo odločila za izpremembo svoje politike, je Chamberlain odgovoril, da bo vlada pač morala nositi odgovornost. Laburistična poslanca Henderson in At-tlee sta nato postavila še nadaljnja vprašan ja min. predsednku Chamberlainu, ki pa nanje ni odgovoril. V odgovoru na različna •vprašanja o vlogi angleške križarke *Devonshire« pri predaji Minorce Francovim oblastem, je izjavil Chamberlam. da angleška vlada pri teh pogajanjih ni sodelovala in da zato tudi nima nobene odgovornosti. Anglija je posredovala le toliko, da je njena vojna ladja ^Devonshire« prepeljala Iz Palme v Por t Mahon zastopnika nacionalistov, ki se je potem pogajal z republikanskim guvernerjem na Mmorci. Zaradi letalskega napada na Port Mahon med pogajanji je Anglija po diplomatski poti protestirala, toda ne v Rimu, kakor bi želeli nekateri poslanci, sodeč po njihovih interpelacijah, nego v Burgosu. Na ta svoj protest je dobila preko svojega diplomatskega zastopnika v Palmi na Minorci od tamkajšnjih nacionalističnih vojaških oblasti odgovor, da je bil letalski napad izvršen po pomoti. Podobne izjave je podal tudi državni podtajnik Buttler. Angleški pogoj za priznanje Francove vlade London, 14. febr. AA. Snoči je bila seja privatnega parlamentarnega odbora za Španijo, ki ji lahko prisostvujejo vsi zainteresirani Člani parlamenta, zaradi česar je bilo zanjo veliko zanimanje. S seje so bile poslane brzojavke predsedniku francoske vlade Daladieru in zunanjemu ministru Bonnetu ter več francoskim narodnim poslancem, kakor tudi predsedniku angleške vlade Chamberlainu. Odbor je v teh brzojavkah naglasih da želijo vse stranke angleškega parlamenta, da se prizna vlada generala Franca, če izda amnestijo in obljubi umik prostovoljcev. To stališče angleškega parlamentarnega odbora zastopa tudi današnji »Times«. Mnenja angleških listov London, 14. febr. AA. Današnji Lati se ponovno bavijo s španskim vprašanjem. »Times« smatra, da je večina Članov angleškega kabineta za priznanje vlade generala Franca brez pogojev, ker bi pogojno priznanje dajalo republikancem samo moč za nadaljnje borbe. LaJb«urisUčni listi ama-traja, da kabinet na jutrišnji seji še ne bo sklepal o vprašanju priznanja španske vlade. »Ne\vs Ohromele« piše, da se ministri še niso sporazumeli glede priznanja Francove vlade. »Dailv Mailc. tolmači včerajšnje izjave Chamberlaina v spodnjem domu tako. da bo angleška vlada vodila v Španiji realistično politiko ter priznala vla- do generala Franca. ~Dauy Express naglasa, da se angleški trgovski krogi že sedaj pripravljajo za obnovo trgovskih odnošajev z nacionalno Španijo ter svobodno konkurenco z drugimi državami. Irsko priznanje Francove vlade Burgos, 14. febr. AA. Minister za zunanje zadeve Jordana je sprejel predstavnike Irske, Urugvaja in Anglije. O teh sprejemih ni bilo izdano nobeno uradno obvestilo, vendar pa smatrajo v političnih krogih, da je predstavnik Irske sporočil sklep svoje vlade, da prizna de jure vlado generala Franca. 400.000 beguncev iz Španije V zadnjih dneh jih je pribežalo iz Katalonije v Francijo zopet do 40.000 Pariz, 14. febr. AA. število beguncev, ki so v zadnjih treh tednih prekoračili francosko mejo. cenijo na 350 do 400 tisoč. Oko-li 140.000 jih je bilo poslanih v razne francoske pokrajine, 40.000 pa vinjenih v nacionalno Španijo. Okoli 170.000 beguncev je v koncentracijskih taboriščih v pokrajini vzhodnih Pirenejev. V zadnjih dveh dneh je prekoračilo mejo 30 do 40 tisoč begun- Garido, predsednika revolucionarnega odbora, Emilija Moralesa, predsednika revolucionarnega sindikata, Palba Cerdo, vod-patrole smrti, ter znanega anarhista cev. Ogromne žrtve vojne Pariz, 14. febr. i. Državljanska vojna v Španiji, ki je zahtevala že nad poldrug milijon človeških žrtev in pahnila v bedo in nesrečo na milrfone ljudi, je po dosedanji cenitvi povzročila že 60 milijard frankov škode. Smrtne obs&ttbe republikancev v Barceloni Barcelona, 14. febr. A A. Vojno sodišče je obsodilo na smrt Salazarja Venturo, predsednika narodnega sodišča, Manuela Francisca Pitera, ki je bil obtožen zaradi umora 15 duhovnikov. Vsi akti so bili takoj po razglasitvi sodbe poslani generalu Francu, ki bo sklepal o usodi obsojencev. Bombardiranje Madrida Madrid, 14. febr. AA. Pri včerajšnjem I bombardiranju Madrida je bilo ubitih 23 ljudi, ranjenih pa 76. španske umetnine v ženevi j Ženeva, 14. febr. i. Posebni vlak s španskimi umetninami, med katerimi so dela najslavnejših španskih slikarjev Greca Velasqueza, Morilla, Francisca de Goya, Zurbarana in drugih, je prispel snoči v Ženevo, kjer je bil izročen v varstvo tajniku Dr. narodov v Avenolu. Po končani državljanski vojni bodo umetnine vrnjene Španiji. Francosko-ia spor zarai 1 aisiana Japonska vlada izjavlja, da so njene čete zasedle otok Hainan samo iz strateških razlogov Pariz, 14. febr. o. Okupacija Hainana pomeni za Francijo indirektno ograzanje njenega kolonijskega imperija in so tukajšnji krogi mnenja, da predstavlja manever proti Franciji in demokratskim silam. Službeno so Japonci na francoski protest izjavili, da je njihova vojska le začasno zavzela otok in da spada okupacija v okvir vojaških ukrepov, ki se tičejo nastopa japonskih vojnih sil proti južni Kitajski, nso pa nameravala kakorkoli prekršiti francosko-kitajske konvencije niti francosko-japonske pogodbe. Kljub temu se francoski politični krogi s takim tolmačenjem okupacije Hainana doslej niso mogli zadovoljiti. Okupacijo proglašajo tudi za prekrš'tev obljub, ki jih je dala Japonska v zadnjem poletju francoskemu in angleškemu poslaniku v Toki ju V Parizu je biio že davno znano, da Japonci streme po tem otoku, na katerem bi si radi zgradili svojo pomorsko oporišče, če bo ostal otok trajno zaseden, bo to vsekakor pomenilo flagrantno prekršitev pogodb in koncentracijo japonskih vojnih sil na področju, ki spada v sfero francoslrh žvljenjskih interesov. Tako ugotavlja »Tecups«, sploh pa so francoski krogi mnenja, da Japonci tokrat najbrže niso hoteli ogražati interesov velesil, ker je njihov položai preveč kočljiv, da bi smeli tvegati nove zanletljaje na Daljnem vzhodu. Angleška demarša v Tokiju Tokio, 14. febr. A A. Angleški veleposlanik je obiskal japonskega zunanjega ministra Arito ter mu predal noto svoje vlade, podobno noti, ki jo je izročil včeraj francoski veleposlanik zaradi zasedbe otoka Hainana. Japonske izjave Tokio. 14. febr. i. Na francosko demar-šo zaradi zasedbe otoka Hainan je japonska vlada odgovorila, da je 7a«edla otok samo začasno in da ga ne misli anektirati. Tokijo, 14. febr. a. Zastopnik zunanjega" ministrstva je iziavil poročevalcem listov o zasedbi otoka. Hainana. da je japonska vlada že večkrat izjavila, da nima noben:h teritorialni zahtev nasproti Kitaiski Na vprašanje kako dolgo utegne trajati zasedba otoka Hainana. je odgovoril: Danes je še prezgodaj dajati izjave o morebitnih rezultatih. List »Mikajo« smatra, da bo japonska vlada na francosko-angleško demaršo odgovor da da je zasedba otoka Hainana čisto vojaškega značaja. List pravi, da v japon- skem odgovoru ne bo ničesar rečenega. kako dolgo bodo Japonci ostali na otoku Hai-nanu. kar iz strateških razlogov tudi pozneje ne bo potrebno. Rim. 14. febr. i. Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj japonskega poslanika širatorija. s katerim se je razgovarjal o položaju, ki je nastal na Daljnem vzhodu, zlasti po zasedbi otoka Fanana po Japonski. Tretjina japonskih izdatkov za vojno Tokio, 14. febr. br. Japonska poslanska zbornica je sprejela novi državni proračun. Skcrai tretjina izdatkov rednega proračuna je določena za vojsko in vojno mornarico. Poleg terra je bil sprejet tudi izredni vojni proračun, ki je ves namenjen vojski. Kriza Imredvjeve vlade Budimpešta, 14. febr. AA. Krožijo glasovi, da je vlada v krizi ter da je regent že sprejel ostavko kabineta. Kakor trdijo, je povod krizi bolezen predsednika vlade, navajajo pa se tudi mnogi drugi razlogi. Po trditvi gotovih krogov je prišlo do nesporazuma med regentom in predsednikom vlade Imredvjem. Kot kandidate za novega predsednika vlade imenujejo bivšega min. predsednika Daranvija. predsednika vrhovnega sodišča Torehvja ter prosvetnega ministra grofa Telekvja. Odgođeni poljsko-nemški razgovori o manjšinah Berlin, 14. febr. br. Od pretekle sobote se je v Berlinu mudila delegacija poljske vlade z nalogo, da na osnovi dogovora med Ribbentropom in Bečkom na januarskem sestanku v Berchtesgadnu in Mo-nakovu prične pogajanja o ureditvi položaja poljskih manjšin v Nemčiji in nemških na Poljskem. Pogajanja so trajala le dva dni in so bila včeraj prekinjena ter odgođena na kasneje. Krvavi izgredi v Burmi Spopadi med muslimani in Indi — 40 ljudi ubitih, 400 ranjenih London, 14. febr. i. Po vesteh iz Indije je bilo pri spopadih muslimanov z Indi v Burmi ubitih 31 ljudi, ranjenih pa 219. Policiia je aretirala 600 demonstrantov. V Kaunporu so demonstranti napadli trgovine in jih izropali. Neredi so nastali, ker so Indi svirali pred muslimansko džamijo in so bili zaradi tesa muslimani ogorčeni. Nastali so pretepi in spopadi in je napo- sled posegla vmes policija. Ker se množica ni hotela raziti, je policiia šestkrat streljala med ljudi. Na mestu je obležalo 20 mrtvih, nad 200 pa je bilo ranjenih. Proglašeno je bilo obsedno stanje. Položaj je zelo resen. London, 14. febr. i. Pri včerajšnjih izgredih v Kaunporu je bilo ubitih 40 ljudi, ranjenih pa nad 400. Palestinska konferenca židovski delegati vztrajajo na Balfourjevi deklaraciji London, 14. febr. br. Včeraj je palestinska konferenca nadaljevala svoje delo. Na posvetovanjih z zastopniki angleške vlade so arabski delegati zavzeli svoje stališče glede odgovora angleške vlade na njihove zahteve o bodoči ureditvi palestinskega vprašanja, dočim so se v posvetovanjih židovskih zastopnikov s predstavniki angleške vlade obravnavale židovske zahteve. O teh je bil nocoj objavljen komunike, ki pravi, da so židovski delegati na konferenci poudarili, da živijo Židje povsod kot manjšine. Palestini se niso nikoli od- rekli, židovska občina v Jeruzalemu ni ni« | glija. koli nehala obstojati, židje so pripravljeni živeti z Arabci v tesnem in prijateljskem sožitju. Židje nikakor ne nameravajo Arabcev zatirati ali izžemati, a prav tako ne bodo nikoli pustili, da bi jih oni preganjali, židovski delegati so predvsem vztrajali pri Balfourovi deklaraciji iz leta 191y. Na konferenci so razpravljali tudi o naselitvi Židov v drugih deželah. Zastopnik Židov dr. Weizmann je izrazil, da bo dosežen med Židi in Arabci sporazum in da bo prišlo do mirnega sožitja obeh narodovT, kar pa bo mogoče samo na podlagi mandata, ki ga naj ima še naprej An- 0 slovensUi dolini Jozafat Okrog »Straže v viharju« in Križmanove-ga »Slovenskega delavca« se zbirajo mladi borbeni katoliki, ki pravijo, da so Slovenci zašli že tako daleč na slaba in kriva pota, da jih je treba znova — »pokristjanitU. 1 a posel »pokrist jan jenja« seveda pripada njim, borcem okoli »Straže v viharju« in »Slovenskega delavca«, ki ro med slo\*en-skimi »nevernikic še edini ostali pra\*over-ni kristjani* O teh »pt a\*overnikih« piše sedaj tudi mariborska »Edinost« in pravi: *>ln ti T7iladi borbeni katoličani nočejo čakati šele na sodni dan, ko pridejo ovce na desno, koštruni pa na levo stran, marveč so že sedaj potegnili ostro črto v slovenski dolini Jozafat in se seveda sami postavili na desno strun, A ne le /o, temveč so scd?i kar na sodni st(t! in zavrli vse, ki niso našli milosti pred njihovim obličjem, na pogubljeno strun. Kes da mnogi zmajujejo z ghn'o nad takim početjem. To-J.i vsi :i starejši ljudje danes ne pridejo več do besede. Danes je treba kulturnega boja. pravijo mladi, in oni se ga prav nič ne bojijo. Da smo Slovenci premajhen narod, ki bi mogel odločiti kulturni boj. to jim ni prav nič mar. Kaj zato, če bodo rešili to vprašanje drugi \*ečj"j narodi in pride rešite\' k nam sama od sebe, če se je še tako otresamo! Glavno je, da pokažejo ti mladi fantje koiajžo in morda tudi svojo moč. D** pokažejo, da jim kakor za časa dr. Mahniča narodnost, kultura in kar je še takih vprašanj, ni ne le drugotnega, temveč sploh brez pomena, ln vendar bi bilo zgrešeno primerjati današnjo »mlado« katoliško generacijo z dobo in generacijo, ki jo je vodil škof Mahnič. Mislim, da bi s tem delali Mahniču veliko krivico. Kajti Mahnič je bil resnično filozof skć razgledan in globoko veren človek. Vdejst\x>va-nje te generacije s s\*ojimi — reket bi skoro — nasilnimi metodami, svojim orožjem, ki ni vedno povsem čisto, jih postavlja daleč pod Mahničevo resničrio versko vnemo. Danes pa zadevamo na take pojaive, da moramo često dvomiti v verski čut tistih »glasnih« katoličanov. Po navadi sc smatra, da je pojav miade borbene generacije v zgodovini zn novega pogona tn mnogo resnično naprednih (v najboljšem pomenu te besede) idej in stremljenj. Zdi se, da ta mladina* ki je pokazala v znani kritiki V ode t ove tako malo takta in smisl* za objektivnost in odgovornost pred publiko, v slo\*enski zgodovini ne bo imela tistega mesta, ki so ga imele mladine pred njo. Še več, senca bo padla tudi na tiste, ki se s tem početjem niso strinjali. In s tega vidika je bila storjena nepopravljiva škoda.« — Dobro povedano, se strinjamo. »Podirajo staro ozkosrino zaplahhanost . • Križmanov »Slovenski delavec« pike v zadnji številki na uvodnem mestu: »Kam bi šli stoteri delali, kam cele skupine* kar jih je krščanski socializem tako globoko razočaral, če bi ne bilo Zveze združenih delavcev? Danes je treba hitro delati. Čas beži tako hitro, da ga je treba ujeti v ie nastavljeno — mrežo. (?!) Ta mreža je danes Z Ž D. Spričo gotovih dejstev in dogajanj lahko rečemo, da bi sedaj bila po duhu samostojnemu slovenskemu pokretu zadnja ura, će bi ZZD ne bila ie tako zasidrana ... Vrzimo na stran razna delavska kulturnobojna gesla, ki so le cepila naSo skupno silo. Pustimo sramotno »farško« gonjo! Opustimo surovo geslo stisnjene pesti!... Delavstvo je razdiračev sito. Sito je lažnivih gesel. Proč hoče od kulturno bojnih fraz in kulturne »protifarske« gonje. Na naše sestanke prihajajo že tudi delavci, ki so biti še do včeraj marksisti, tudi taki. ki so bili še nedavno narodni socialisti, tudi pra\'i borbaši iz njihovih vrst. Sedaj šele prav gledajo in vidijo, da so bili varani sami in da so sami nehote druge varali. Prestopajo v ZZD in ZZD jih sprejema... Saši delavci postajajo neozkosrčni. taka postaja tudi z njimi ZZD. Organizacija celega stanu podira stare, med seboj razprte pokrete, podira pa tudi nujno staro ozkosrčno zaplankanost, ki je delavstva nesmiselno točila v razdrte taborel.. .c — Kakor je iz tega razvidno, ne bo kmalu ne socialistov, ne narodnih socialistov, ne krščanskih socialcev, marveč na vsej črti samo Križmanovi - Francoski nakupi bombnikov v Ameriki Pariz, 14. febr. AA. Iz poučenega vira se je izvedelo, da je Francija sklenila po-* godbo za nakup 115 lahkih bombnikov pri neki ameriški tvrdki v Baltimoru. Borzna poročila. Curih, 14. februarja. Beograd 10. riz 11.6S25, London 20.6725, New Torte 441.125, Bruselj 74.425, Milan 23.21, Amsterdam 236-50, Berlin 177. Praga 15.14, Varšava 83.37, Bukarešta 3fl%. r Btnm 2 »SLOVENSKI NA ROD«, torek, 14. februarja Btev. 36 POZOR! Samo še malo vstopnic Je na raz po lago! Zaalfftirajte si sedete takoj v predprodajl! £ E N G A L I l>rircdi dVa TeUka cksPgrtmentatoa večera z najnovejšim pestrim in zabavnim programom! Senzacionalni fakirsfci poizkusi i medijem Mdme Elis f KINO UNION v četrtek 16. in petek 17* t. m. vsakokrat ob 21. uri S Vsak večer drug spored, ki traja nad 2 in pol ure! I Nesprejemljiv načrt za zavarovanje obrtnikov čevljarski mojstri so soglasno odklonili načrt uredbe za obvezno zavarovanje obrtnikov Ljubljana, 14. februarja Na posebnem sestanku, ki ga je vodil načelnik Združenja čevljarjev za. Ljubljano Jernej Perdan, so v nedeljo dopoldne ljubljanski čevljarski mojstri soglasno odklonili načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov, katerega je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo ter ga poslalo pristojnim zbornicam. Zbornica za TO I je osnuftek predložila obrtniškim združenjem, da le-ta izrazijo svoje mnenje o osnutku in predlagajo dopolnitve ali izpre-irembe osnutka. Sestanka v restavraciji Lloyd se je udeležijo okrog 100 ljubljanskih čevljarskih mojstrov, v uvodu je načelnik Perdan spregovoril o šušmarstvu. Su^marjev je zdaj v državi že nad 75.000. legalnih obrtnikov pa I7O.OOO. će bi bile razmere urejene, bi se tudi šušmarstvo zmanjšalo za 70 ali 80" o- Pomočniki, ki ne dobe dela pri mojstrih, šušmarijo. Velika inozemska podjetja kakor na primer Bata, so industrije in obrti. Borba proti čevljarskim delavnicam takih industrij ni imela pra. vega uspeha, ker obrtniki žal nimajo na odločilnih mestih svojih zastopnikov. Doslej tudi ni odgovora na proteste zoper tigovine, ki sprejemajo čevlje v popravilo. Visoke takse in druge dajatve silno ovirajo razvoj naše obrti. Pomočnik mo. ra plačati 1600 ciin takse, ako hoče obratovati kot mojster. To je velik denar, ki ga ne zmore vsakdo, zato se širi šušmar-sivo. Polno je tudi zakonitih delavnic, ki odvzamejo obrtnikoim delo. Neke vrste šusmarstva pa zakrivijo tudi nekateri nezavedni mojstri sami, ki se ne drže cenika. Da prihrani nekaj dinarjev, gre stranka tudi več ur daleč v delavnico, ki je cenejša, ne upoštevajo pa ljudje več kakovosti deia. šusmarstva, jetike in beračenja ne bomo mogli nikdar docela odpraviti, toda država in odločilne oblasti bi morale na ceh črti ščititi obrtnika, ki komaj zmaguje javne dajatve in s tem bi pobijali tudi šušmarstvo z uspehom. Blagajnik g. Martin Kralj je pripomnil, da so visoke dajatve predvsem krive, da je šušmarjcv čedalje več. Pred vojno je pomočnik plačal šest kronic, pa je lahko samostojno delal, šest kron ie zaslužil, če je prodalr par čevljev srednje kakovosti. Danes mora prodati najmanj šest parov Čevljev, da lahko plača pristojno takso in davke. Imamo dobre mojstre, a dela nimajo, živeti morajo v brezposelnosti in šušmariti. da lahko živijo, v takih razmerah se naša obrt ne more razvijati. Kaj nam pomagajo vse strokovne šole in tečaji, če absolventi pridejo po šolah med brezposelne. živahna debata se je nato razvila o starostnem zavarovanju obrtnikov. Načelnik Perdan je preči tal načrt uredbe o zavaro. vanju obrtnikov in predloge obrtnikov k posameznim paragrafom načrta. Zbornica za TOI je bila pred volitvami 11. decembra opozorjena, da namerava ministrstvo za trgovino in industrijo ustre či zahtevam obrtnikov ter izdati uredbo, s katero bi se uvedlo obvezno zavarovanje obrtnikov za vso državo. Obvezno zavarovanje bi bilo važna in velika socialna pridobitev za obrtnike, bilo bi pa tudi občutna nova obremenitev, ker bi bili z zavarovanjem vezani stalni in za obrtnika Znatni prispevki. Zbornica je odgovorila ml nistrstvu. da ne more izreči svojega mnenja in dati predlogov, dokler se prizadete obrtniške organizacije ne izjavijo, ali so sploh za obvezno zavarovanje in pod kakšnimi pogoji. Uredba predvideva obvezno zavarovanje za vse obrtnike. Zavarovanje bi veljalo za primer nesreče (invalidnosti), onemoglosti, starosti ali smrti < penzijsko zavarovanje) ter za primer bolezni. Penzijsko zavarovanje bi bilo biezpogojno obvezno za vso državo, bolezensko pa bi se uvedlo samo po banovinah, če bi obrtništvo to izrecno zahtevalo. Xačelnik Perdan je natančna obrazložil, kaj dolivajo posamezni paragrafi načrta o koristih in dajatvah in kako bi se zavarovanje izvedlo. K številnim točkam ie dodal predloge obrtnikov. Ti predlogi bi koristi obrtnikov bolj zaščitili, kakor bi bili po osnutku zaščiteni. Dravska banovina ima 20.000 obrtnikov. Ce bi povprečno mesečno plačevali po 100 din, bi znašal mesečni dohodek 2 milijona din. celotni dohodek pa 24 milijonov din. Ako odraču-namo 5°'0 stroške za izterjevanje, to je 1,200.000 din. in 154"c stroške za upravo, to je 3.600.000 din, ostane letno čistega 19.200.000 din. V 10 letih bi se kapital zvišal na 192 milijonov din brez obresti. K poročilu načelnika Perdana o osnutku in o spreminjevalnih predlogih obrtnikov se je oglasilo več mojstrov, ki so opozorili tovariše na to, da bi obrtniki ne imeli nobene koristi od zavarovanja poa temi pogoji, kakršne je predlagalo ministrstvo. Obveznost zavarovanja ne bi ?-a-dela obrtnikov, ki so že dovršili 50. leto. Starostno rento bi dobil zavarovanec, ko bi izpolnil 65. leto. Statistika pa kaže, da je v zadnjih desetih letih umrlo 24 članov zadruge in je med temi samo 6 članov doseglo 65. leto. Starostno zavarovanje bi torej uživalo prav malo zavarovancev, plačevali bi pa lahko 30 do 40 let premije, toda imeli ne bi od tega nič. Na vse nedostatke načrta za obvezno zavarovanje so opozorili gg. Ložar. Vovk, Kramar, Aljan-Čič, Slovenec in drugi. Vsi so ugotovili, da od takega zavarovanja ne bi imelo obrtništvo nobene korsrti. Za pregledanje osnutka je bil določen tudi mnogo prekratek rok. Do 15. t. m. naj bi združenje sporočilo svoje mnenje Zbornici za TOI. To je prekratek rok. da bi mogli obrtniki uredbo dobro preštudirati in izreči svoje mnenje ter staviti svoje predloge. Pri tako važni stvari naglica ne more biti prida. Da^ jatve, ki so v osnutku določene, bi daleč presegale plačilno zmožnost obrtnikov, zlasti pa čevljarjev, šele ko bo obrtništvo imelo z zaščito proti šušmarstvu in z zaposlitvijo zagotovljeno eksistenco, naj se uvede obvezno bolniško zavarovanje. Dotlej pa naj bo zavarovanje prostovoljno. Vsaka zasebna zavarovalnica lahko ceneje in ugodneje zavaruje obrtnike, kakor bi bili zavarovani po predloženem osnutku za obvezno zavarovanje. Spričo vsega tega so navzoči mojstri soglasno sklenili, da niso načelno proti zavarovanju, toda ne pod takimi pogoji, kakor jih določa sedanji osnutek ministrstva. Take uredbe enostavno zaradi tega ne morejo sprejeti, ker bi dajatev za zavarovanje ne zmogli in bi od takega zavarovanja ne imeli nobene koristi. Z izterjevanjem dajatev s pomočjo rubeži bi se nasprotno upropastilo večina obrtnikov, ki še za silo živi. Država naj obrtnika spravi najprvo do kruha, naj mu da dela m naj ga zaščiti pred tujo konkurenco, potem pa naj ga obvezno zavaruje. s r O R T Smuške tekme za prvenstvo KID in smučki zlet To bodo prve tekme industrijskega podjetja v naši državi — Tekmovalcev in tekmovalk bo nad 500 Jesenice, 14. februarja V nedV-ljo 26. t. m. bodo v Kranjski gori smuške tekme Za prvenst\*o Kranjske industrijske družbe s ^muškim izletom pod pokroviteljstvom A. \Vestna, A. Pnaprotni-ka. J. Pfeifferja, C. Noota in dr. mž. H. KHnaTJa. NAMEN PRIREDITVE Vodstvo KID hooc s srvojiimi sodelavci prirediti smuški izlet združen s 6muškirni tekmami, ki Traj po svoji vzorni organizaciji služijo propagandi športne misli m to-vaTištva med svojimi sodelavci. V ta namen je razpisano teJanovamje v sledecHh disciplinah: Vztrajnostni tek na progi 10 km za skupino verificiranih tekmovalcev, 3 km za skupino neverificiranih smučarjev. Veleslalom na progi 3 km za skupino verificiranih tekmovalcev, 1 km za skupino neverific. smučarjev, 400 m za skupino a) cfcratovodje, b) ostali sodelavci. PROGRAM Nedelja 26. t. m. — nastop za vztrajnost-ni tek ob 8. uri m 10 km m prostoru Pod-lesje pri Kranjski gori, ob 8.30 uri nastop za 3 km isto tam. Veleslalom, ob 10. uri na 3 km na novem terišču v Kranjski gori, ob 1030 na 1 km istotam, ob 11. na 400 m za skupino a) in ob 1130 na 400 m za skupino b). Skoki ob 14.30 na 27 m skakalnici za verificirane tekmovalce in mladino. DOLOČILA Pravico nastopa imajo vsi sodelavci KID in ona mladina, katere starši so zaposleni •pri KID. Skupin« verificiranih tekmovalcev tekmuje po pravilih in pravilnikih JZSS. Skupina neverificiranih smučarjev tekmuje po pravilih in pravilnikih JZSS. vendar se jim dovoli zaviranje s palicami. Za skupino tekmovalcev na progi 400 m pa veljajo sledeča pravila: 1. Tekmuje lahko vsak obmtovodja, oetrome nedeljski smučar, zaposlen pri KID. 2. Dovoljeno je jahanje palic, zaviranje s telesom ali kako drugače, odpenjanje in zamenjava smuči Dovoljena je tudi nošnja smuči, vendar s pridržkom, da se presmučajo vsa vratca. Dovoljena je tudi tuja pomoč pri padcih. 3. Tekmovalci teh skupin se razdelijo ne 3 starostne razrede in sicer: a) tekmovalci v starosti 35—40 let b) tekmovalci v starosti 40—50 let, c) tekmovalci nad 50 let. Ocena tekmovalcev se vrsi po handicap sistemu. Tako tekmovalci skupine a) prejmejo za vsako preko 35 let prekoračeno leto starosti po 1 sekundo, ki se jim šteje v dobro ter odbije od doseženejja časa. Tekmovalci skupine b) prejmejo zta vsako preko 40 let prekoračeno leto starosti po 2 sekundi, ki se jim štejeta v dobro ter odbijete od doseženega časa. Tekmovalci v skupini c) prejmejo za vsako preko 50 let starosti prekoračeno leto po 5 sekund, ki se jim štejejo v dobro ter odbijejo od doseženega časa. — 4. Vsak tekmovalec mora presmučati vso progo in vsa vratca, drugače je diskvaKfkiran. 5. Vsi tekmovalci se razdele po znanju m izvežbanosti v 3 skupine in sicer: a) rutinirani smučarji, b) dobri smučarji, c) nedeljski smučarji V skupini a) se tekmovalcem ie na startu prišteje 2 minuti v slabo. V skupini b) 1 minuto v slabo, v skupini c) brez pribitka. Uvrstitev te skupine izvrši vodstvo tekmovanja po Ustni uvidevnosti 1 — 6. Pritožbe rešuje vodstvo tekmovanja na licu mesta. Zoper razsodbo vodstva ni priziva! UDELEŽBA Nastopiti so dolžni vsi verificirani tekmovalci, ki so zaposleni v obratih KID. Tekmovalce v ostalih *kupinoh pa vabimo k številni udeležbi. Vsak tekmovalce tekmuje na lastno odgovornost. ŽREBANJE startnih številk bo ob 1§- uri 20. februarja v pi5wml plavža ob navzočnosti sodni^ega zbora. Po žrebanju dobi vsak vodja, skupine s.pčvak startnin. števiHc njegovih prijav-Ijenccv najkasneje do 21. t. m. do 8. ure. DARILA Prvi trije rekmovalci v vsaki skupini prej-mejo pokale v tra|no last, 4. in 5. evcntucl-ru praktična darila. Alpska in klasična kombinaerja se ne ocenjujeta. Zmagovalci posameznih panog prejmejo naslov prvaka KID v dotpčni panogi za 1. 1930. RAZGLASITEV rezultatov in razdelitev daril bo v tovarniški restavraciji na Savi ob 1°.. nato skupna večerja vseh udeležencev. Da se poživi zanimanje za zimski sport in dvigne tekmovalna borbenost, razpisujemo istočasno tekmovanje moštev postune-nih obratov za PREHODNI POKAL PREDSEDNIKA A. \VEST\A. V ta namen veljajo sledeče določbe: 1. Pravico tekmovanja /a prehodni pokal imajo vsi obrati in pifname. katerih poprejšnja raz del b a je veljavna rudi /a sestavo moštev za to tekmovanje. 2. Pokal preide v trajno last onega obrata ali pisarne, ki si ga bo priboril 2-krat zaporedoma ali 3-krat v presledkih. 3. Tekmuje se v vztrajnostnem teku, v veleslalomu in skokih, vendar pa ni rečeno, da se mora tekmovati samo v teh panogah ter sc po potrebi ta točka lahko spremeni. 4. Pri oceni posameznih moštev sc upoštevajo skupine ve*rificiranih tekmovalcev, neverificiranih smučarjev in skupina obra-tovodij oz. ostalih sodelavcev. Ocena moštva se izvrši na sledeči način: v vsaki panogi se ocenijo samo prvi trije iz pr/samez-nih moštev ter se njihova števila doseženih mest seštejejo. Obrat oz. pisarna, ki doseže najmanjšo vsoto do>eženih mest v vseh panogah, si pribori pokal za eno leto ter ga čuva v pisarni oz. obratu na za to določenem mestu. 5. Vsak obrat ali pisarna lahko postavi poljubno število tekmovalcev, vendar pa se ocenjuje pri teku samo po 3, pri veleslalomu po 3» pri skokih po 2 in v obratovod-ski skupini po 2 tekmovalca. 6. V primerni, da zmago valeč v drugem tekmovanju pokal izgubi, dobi v zameno diplomo kot dokaz, da si j« v dotičnem letu priboril pokal, in z navedbo skupne ocene. Na pokal sam pa se sproti vgravirajo vsakokratni zmagovalci. 7. Ce bi se dogodilo, da dva konkurenta dosežeta enako končno oceno, tedaj odloča večje število prvih mest zmagovalca. 8. Vse pritožbe rešuje vodstvo tekmovanja, katerega razsodba je končnoverjavna. PREVOZ Vsi rekmovalci kakor tudi g4odalci. ki sc nameravajo udeležiti tega izleta, sc morajo javiti pri določenih skupinskih vodjih, da moremo pravočasno urediti na železnici vse potrebno za preskrbo posebnega vlaka oziroma ojačene izletne garniture. INFORMACIJE dobite pri vod'jrh skupin v z letni pisarni, ki bo nastanjena v občinskem domu v K_ranjski gori. Objava športnih rezultatov, kakor tudi važnih navodil, sc bo vršila tudi na tekmovalnem prostoru z zvočnikom. SANITETNO SLU2BO bodo na tekmovalnem prostoru vrširli člani naše gasilske čete ter bo sanitetna postaja vidno označena. Istotako bodo kot reditelji fungirali člani gacilske čete KID ter naprošamo vse izletnike, da sc njihovim odredbam pokoravajo. O eventualnih spremembah kraja tekmovanja bodo izdana pravočasna obvestila. l>totako si vodstvo pridržuje pravico spremembe tekmovalnega sporeda. Tekmovalne proge in vse podrobnosti bodo objavljene do 24. t. m, Sodelavci! Dolžnost nas vseh je, da se tekmovanja in izleta udeležimo v čim večjem številu. V naših vrstah so najboljši zimsko sport ni tekmovalci, ki so že večkrat nad vse častno reprezentirali naše ime pred licem vsega svota, ki je občudoval njihovo voljo, borbenost in disciplino. Naš izlet v Kranjsko goro mora biti dokaz istih vrlim, pred vsem pa dokaz naše sposobnosti — discipline in odlične organizacije. V nadi, tla bo naše vabilo našlo ugoden in številen odmev v vaših vrstah, vam kličemo iskren pozdrav in smuki Zgoraj razpisane sin u carske tekme bodo prve tekme industrijskega podjetja v naši državi. Ta smučarska prireditev bo brez-dvomno tudi največja, kar jih je bilo kdaj na jugoslovenskih tleh. Tekmovalo bo rad 500 tekmovalcev in tekmovalk, ki so vsi člani velike delavske družine. Med njimi so skoraj vsi aktivni državni reprezentanti, ki so že večkrat uspešno zastopali našo države pri mednarodnih in olimpijskih smučarskih tekmah. LUf ** 'i^ifc »m ▼ v • ■ -—t— J----------- — V štafeti 4 x 10 km predzadnji Zmagala je sigurno Finska, Norveška pa je zasedla šele 4* mesto Zakopane. 14. februarja Včeraj je bil v Zakopanem prvi dan tekačev, ki so tekmovali v stafetnem teku 4-krat 10 km. Prijavljenih je bilo 10 štafet, ki so se vse javile na startu. Progo so morali preložiti v višino 1300 m, ker je v samem Zakcpanem sneg rK3TK>moTrta skopnel. Favorita .sta bila Finska in Norveška, na tretjem mestu pa so pričakovali Švedsko, dočim so za Italijane računali, da bodo najboljši Neskandinavci. torej med Srednje-evropci. Izid je presenetil vse. Norvežani so zasedli šele 4. mesto, pred njtmi so bili Švedi in Italijani. Norveška štafeta je imela slabe ga prvega tekača, ki je predal šele kot sedmi tik pred Jugoslavijo. Ostali norveški tekači so sicer svoj položaj popravili, več ko za 4. mesto pa napori niso zadostovali. Jugoslavija je med izrazito svetovno elito zasedla šele deveto in pred poslednje mesto. Pokazalo se je, da so se drugi narodi še temeljiteje pripraviiali kakor naši tekmovalci in zaradi tega niso mogli računati na bolja uspeh. Na prvi predaji je prismucal na cilj kot prva Finec, le malo prod Švedom, za kate- rim so le nekoliko zaostali Italijan. Francoz in Nemec. V večji razdalji so sledili še Švicar, Norvežan, naš Smolej, Poljak in Ma-džaT. Na drugi predaji je žc vodila Svcd ska približno 30 m pred Finsko, sledili so Italija, Švica, Norveška, Francija, Nemčija, Poljska, Jugoslavija (Kerštajn) in Madžarska- Najboljša čas je dosegel Norvežan, ki je prehitel najprej Švicarja, nato pa še Nemca in Francoza. Pri tretji predaji so bili Finci že 200 m pred Švedi in so to razliko zadržali do cilja. V večji razdalji je sledila Italija, za njo Švica, ki so ji bili Norvežani tik za petami. Nemčija jo prehitela Francijo, ostali red se ni spremenil. Vrstni red na cilju je bil naslednji: L Finska 2:08:55, 2. Švedska 2:09:33, 3. Italija 2:13:38, 4. Norveška 2:13:56, d. Švica 2:15:33, 6. Nemčija, 7. Francija, 8. Poljska (3 minuto pred našo štafeto), 9. Jugoslavija — Smolej, Kerštajn, 2emva, Klanč-nik — 2:22:45, 10. xMadiarska nad pol ure za Jugoslavijo. Danes je na sporedu slalom za moške m ženske. Smrt zvestega uslužbenca Včeraj opoldne je nenadno umrl zadet od kapi pomožni strojnik Narodne tiskarne g. Alojzij Koprol, eden naj zveste j ših njenih uslužbencev. Prejšnjo noč je še delal ter se je vrnil precej pozno domov. Ni tožil, da bi se čutil slabega in čeprav je bil že star, je njegova smrt vendar presenetila številne znance. Koprol je bil v službi Narodne tiskarne skoraj 30 let, nastopil jo je aprila 1909. S pridnostjo in sposobnostjo se je povzpel od pomožnega delavca do pomožnega strojnika. Bil je po svoji vestnosti in točnosti vzor vsem uslužbencem. A. Koprol se je rodil 19. julija 1871 v Raki pri Krškem na skromnem kmečkem domu, zato si je moral poiskati zaslužek v mestu. — Koprol je bil drugič oženjen, iz prvega zakona ima sina, ki je uradnik v Mariboru. Pogreb bo Jutri ob 14. z Lepe poti 3. na pokopališče k Sv. Križu. — Svojcem naše iskreno sožalje! Plin jih Je omamil Ljubljana, 14. februarja Snoči so bili reševalci klicani v Verd, kjer so se zastrupili z ogljikovim plinom štirje delavci, zaposleni v Dukičevem kamnolomu. V bolnico so prepeljali nezavestne tri brate Janka, Jurija in Marka Horvata ter roka Jovića, ki so vsi doma iz savske banovine. Delavci so po končanem delu odšli v barako, kjer so si skuhali večerjo, nato pa so še naložili v železno peč oglja. Utrujeni delavci so kmalu zaspali, medtem pa se je začel po baraki širiti iz peči ogljikov plin. Vsi štirje so se onesvestili, k sreči pa se je zunaj zakasnil še eden izmed njihovih tovarišev, ki je prišel pozneje domov. Čim je odprl vrata in stopil v barako, je jel tudi nanj delovati zadušljivi plin, vendar se je rešil in odhitel po pomoč. Nezavestne delavce so kmalu prenesli v dolino, kjer so jih naložili reševalci na avto in jih odpeljali v Ljubljano, kjer so jim v bolnici nudili pomoč. Zastrupljenje vseh štirih je že močno napredovalo in bodo morali ostati dalj časa v bolniški oskrbi. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 14. februarja: zaprto Sreda 15. februarja: Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma četrtek, 16. februarja: Dobrudia 1916. Red Četrtek Petek, 17. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Upniki — na plan-) Sobota, 18. februar j*,: Potovanje v Benetke. Izven Berr in Verneuil, najuspelejša sodobna francoska komediografa sta. pokazala v svoji komediji ^Potovanje v Benetke« zabavne situacije, ki jih povzroči nameravan beg mlade žene od moža. V delu je ponazorjeno na duhovit način, kako pridobi inteligentni mož ženo nazaj. Pozitivna stran komedije je, da avtorja ne uporabljata Aa-bIonskih sredstev, s pomočjo katerih bo navadno skonstruirane francoske komedije, in da je v delu moralna poteza. Igrali bodo: Le var jeva, Debevec, Jan, Levar in Plut. Režiser: Debevec. Premiera bo jutri za pre-mierski abonma. OPERA Začetek ob 20. url Torek. 14. februarja: Lohengrin. Red B Sreda, 15. februarja: zaprto Četrtek, 16. februarja: Cavalleria ruoti- cana, Glumaći. Debut gdčne Labošove in Polajnarjeve. Red A Petek, 17. februarja: ProUuia nevesta- Gostovanje Jarmile Novotne. Izvon Sobota. 18. februarja: J okenski manevri. Premiera. Premierski nbt>nma Abonente rtula Sreda oj*»/.arjamo, da radi obolelosti ge. Poličeve odpade jutrišnji predstava FYaequite«. Zato tudi ta teden predstava za red Sredo. Dan bomo nadoknadili. Gostovanje imjodlit-nej>.e Hovansko iH»vk<* ge. Jarmilo Nr.vptne bo tdm<> le v petek, dne 17. t. m. v naši operi. Pela bo vi go r nke v Smetanovi operi »Prodana nc. vesrta■.. Ta večer se bo pela »Prodana nevesta 150-ič po prevratu na naAem odru. Občinstvo, ki jo rezerviralo vstopnice, opo-zarjamo. da ostanejo rezervirana do jutri do 12. ure. Do te^ra časa so morajo rezervirane vstopnico dvigniti, sicer m prodajo. Premiera Kalnianove operete »Jc^enskJ manevri« bo v soboto IS. t. m. V gk* vlograh: Vida lijeva. Cankarjeva Ba Poček Lupaa, Sladovijev, Zupan bi Marčec odnosno Saneh i. Dirigent: ^ ser: Zupan. foetetnica k o I, k I> a r Dane**: Torok. 1-1. februarja kntoHonni: Valentin, Cvetna D A N A S N J K PRIREDIT V B Ivino Marica: Tragedija San gaja Kino Union: Monika Kino Slojra: Ljudje brez v Kino Moste: Upor na ladji Elsinore Prirodoslovno društvo: predavanje docen ta dr. inž. Viktor Kersmičn O nevarnostih in nesrečah v rudnikih oh 18.15 v mineraloški predavaliflci univerze Obrtniško društvo: predavanje dr V Schmidta ^Poklicne posvetovalnice ob 20. v salonu restavracije 6trukđj< DEŽURNE L E K A K N K Dane**: Mr. Sušnik. M:uijin trg 5. Kurali. Gosposvetaka cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ili vrat, ko smo spoznal., da smo ustrelili kozla. Torej »Polarni sij<* ne pa »svetlost*. No, pa tudi tega »sija« nismo videli, čeprav smo imeli do včeraj lepo vreme. K.:Jar pripelje jo k nam kaj sijajnega iz Amerike, sc na-vadno izkaže, da ni velit- i/ Ljubljane v ta nit oni okoliški večji kraj (najbrž na Vrhniko), ker mu Ljubila na nc nudi primernih uradnih prostorov. K.IKK JE BILA NEKDAJ ž^a' ^-.i.«',•>. ida jc hižilo za porotno sodišče. Ko je sodišče Tako je zabarikadiran vhod v poslopje na-eelstva v Hrenovi ulici ob uradnih dneh dobilo novo poslopje, se je 1. 1902 tza vselilo okrajno načelstvo ljubljanske okolice. Poslopje, ki je zunaj v primeri z okoliškimi hišicami bahato in ki se zdi precej prostorno, ko vstopiš v veliko vežo. jc ena najbolj ponesrečenih hiš v Ljubljani po razdelitvi prostorov, svoji legi, izbiri /^xx\-tjišča, pa rudi zidavi. Poslopje so zidali na močnih izvirih vode. ki pritiska izpod Gradu po veliki žili. Zidovja niso izolirali, najbrž zato, ker tiste čase v stavbarstvu izolaciji prori vlacj niso še posvečali takšne pozornosti kakor dandanes^ a morda tudi ni--■io dovolj dobro poznali ter prehodili učinka vode in tudi ne. da je tam tako močan izvir. Poslopje stoji tako nesrečno, da je veČina prosrorov brez solnca. nekaj pa celo brez zadostne svetlobe Veliko povKi-no zavzemajo mračni hodniki in veža. drugi prostori so pa tem bolj tc*ni. TOVARNA SOLITRA... V« /idovje je visoko do prvega nadstropja prepojeno z vlago. V kleti je tako vlažno, da morajo na poseben način odva-lati vodo. V pritličju razpada vse zidov je, ker ga razjeda soliter. ki nastaja zaradi vlage. V tesnih uradnih prostorih si lahko kjerkoli pri tleh na zidovju nabereš solina. Prostorov je premalo, a razen tega so še pretesni ... V nekaterih prostorih se uradništvo ob navalu ljudi ne more niti premikati. Zdaj pozimi je v uradu zatohlo. Vlago skušajo pregnati z močnejšim ogrevanjem m v ta namen odvajajo dim iz "peči po dolgih vijucfah iz pločevinastih cevi. Velika trhla okna- obrnjena bodisi na mračno dvorišče ali na ozko ulico proti severu, so trhla, krila nagni ta in skrivi jena, da pozimi služijo kot precej neprijetna ventilacijo, v drugih letnih časih pa še teče skozi špranje, kakor da >e ni dovolj vlage. Morda bi se kdo vprašal, zakaj poslopja ne popravijo. Saj ga neprestano popravljajo, a temeljito popra vilo bi zahtevalo din 350.000 stroškov... SENZACIONALNA STATISTIKA Posledice tako nezdravih prostorov- so se seveda morale pokazati. Ne pretiravamo, če trdimo, da je pravo junaštvo uradovati leta in leta v takšnih prostorih. Zbolel je celo sreski zdravstveni inspektor ... S reski načelnik je predlanskim sestavil statistiko o obolenjih svojega uradništva. Ta statistika je prava senzacija, in navodila, naj bi uradi posvečali posebno pokornost higieni ter nudili zgled prebivalstvu, so spričo tega zasmeh. Sluga, zaposlen pri okrajnem načelstvu v tistih prostorih, kjer je tudi stanovanje načelnika in sluge, je — oslepel. Dokazano je, da je bolezen nastopila zaradi bivanja v vlažnem prostoru. Eden uradnikov je obolel za pljučnim katarjem, uradnica za jetiko, drugi za vnetjem trebušnih slea, tajnik za išiasom, revmo in pljučnim katarjem, tretji je dobil revmo v glavi, a zopet druga uradnica je na pol oslepela — Vodja pisarne ima neznosen revmatizem V glavi, boluje tudi za išiasom, a zaradi napornega dela (hkrati je blagajnik) ga j« zadela lažja kap. Obolel je tudi, kakor rečeno, zdravstveni inspektor. ,. Predočite j» Slika kaž»\ Iva ko ozka j«- cesta pred s reskim načela tvom, da se težko srečata dva vosa. Promet je pa tam živahen, kajti v sreiu je okrog 500 avtomobilov In 20.000 kolen, ki so registrirani vsako leto posebej v uradu deio zdravstvenega inšpektorja v okraju. . uradne prostore načelstva in za naoelniko-inspektorja. ki je brez moči proti obupnim j vo stanovanje, a njegovih želj niso upo- zdravstvenim razmeram v svojem uradu' ODDELKI NAčELSTVA RAZKROPLJENI PO MESTU V glavnem poslopju v Hrenovi ulici so naslednji oddelki: upravni, kmetijski, veterinarski in zdravstveni. Šolski in gozdarski sta v starem Zabjaku. V prvem nadstropju zloglasnega Žabjaka, kamor prispeš po »romantičnem« stopnišču nekdanje jet-nišnice, kjer diši po vlagi, zatohlosti in kislem zelju, so uradni prostori v nekdanjem ječarjevem stanovanju. V kuhinji, kjer še stoji štedilnik ter služi za peč, je arhiv... Tri sobice so tako tesne, da zavzema pisarniška oprema nad polovico površine. Tla so vegasta, od oken piha kakor skozi rešeto. — Na Grudnovem nabrežju je kontrola mer. Ta oddelek ima še najlepše prostore v adaptiranem pritličnem poslopju. V stiškem dvorcu jc agrarni oddelek. V šentpetrski vojašnici je tehnični oddelek, a ne samo za okraj ljubljanske okolice, temveč še za litijski, logaški in kočevski. Gozdarski referat na Zabjaku je pa tudi hkrati še za kamniški in logaški okraj. ZAKAJ URAD NE DOBI PRIMERNEGA POSLOPJA? Uradni prostori niso postali neprimerni ter pretesni ^elc zdaj. Že prejšnji načelniki so opozarjali na r>ornanjkljivosti rn potrebo, da urad dobi vsaj prostore v primernejši stari hiši, če mu že ne morejo sezidati ustrezajocega poslopja. Ko je bila naprodaj Cojzova hiša na Grabnu, si je načelnik prizadeval, da Ki jo kupila za načelstvo mestna občina, ki je dolžna skrbeti za števali. Pred leti je pa prišlo že v glavnem do sporazuma, da bi združili tri večje urade v velikem novem poslopju, in sicer policijo, žandarmerijo in okrajno načelstvo. Zidali bi naj na vogiu Tvršcve in Masarvkove ceste, na veliki Verličevi parceli, ki jc določena za javna poslopja. Izdelan jc že idejni osnutek m po aproksi-mativnem proračunu bi skupni stroški znašali okrog 42 milijonov din. To je seveda velika vsota, ki je ni tako lahko investirati. Toda delali bi lahko v etapah. Vendar bi moralo načelstvo dobiti najprej svoje pro-slopje, ker ga najbolj nujno potrebuje. Izbira prostora je najboljša. Stroške bi mestna občina zmogla, saj ji po zakonu mora država vrniti dve tretjini stavbnih stroškov; to se pravi če hi stavbni stroški znašali 9 milijonov, bi mestna obč;na morala prispevati samo 3 milijone. ALI BOMO PUSTILI, DA SE l avAl) PRESELI NA VRHNIKO? Vrhničani zi selo prizadevajo, da bi dobili sresko načelstvo in v lanskem tinan-čnem zakonu je bila že /a to osnova. Občina bi bila baje pripravljena z veseljem kupiti Jelovškovo posestvo za urad. ki bi kraju res mnogo koristil. Vrhnika bi bila uvrščena v dru;j; draginjski razred. Ugoden vpliv urada bi sc kmalu pokazal. Na pristojnih mestih M) zamisli preselitve naco-stva na Vrhniko naklonjeni, če se torej v Ljubljani nc bomo /ganili ob pravem oa.vu — in pravi čas jc že danes* jutri bo morda žc prepozno — bomo izgubili velik urad ter sc bomo morali odpovedati velikim koristim, ki nam. jih nudi. Stična nujno po**°**"ie vodovod Pri pitni vodi se pričenja sanacija vasi, ne pa pri podeljevanju gostllničarsklh koncesij Stična. 14. februarja V zadnjem času so sosedne ol)čine dobile vodovode in se tako preskrbele Z zdravo pitno vodo. Le stiska občina .le ostala v ozaxlju in. se moramo zadovoljiti z nezdravo vodo iz pokvarjenih kapni«*. dalje z vodo iz potoka Višnjice, ki v svojem toku pobere gnojnico po dvoriščih in gnojiščih ter z votlo iz stiskega potoka, k| pobira vso nesnago po vasi. Občina št. Vid grradi vodovod, glavni vod in rezervoar je že dogotovljen, v Zagradcu se gradi velik vodovod za Suho Krajino ua ima pa mesto Višnja gora že vodovod, je pa itak znano, ker so Višnjani delavni in požrtvovalni, kadar gre za napredek njihovega letoviščaiskega kraja. V stiski občini moramo piti slabo vodo. ker nimamo boljše. Mogoče se zavedamo, da se s pitjem okužene in nesnažne vode izpostavljamo nevarnosti obolenj. a ker smo žejni, jo moramo le piti. Prejšnje občinske uprave naših občni niso kazr.ie prav nobene volje do zboljšanja pitne vode. Niso gledale v bodočnost in se niso zavedale, da je zdrava voda pogoj vsi kemu zboljšanju gospodarskega stanja naših vasi. Pri pitni vodi se zaCenja sanacija vasi in ne pri podeljevanju srostiniCarskih koncesij. Zdravje je prvo in z zdravimi ljudmi je lahko doseči življenjske cilj o. Naše občinske uprave so bile Kratkovidne in lahko trdimo, da niso imele Diav nobenega smisla za socialne potreDe nase vasi. Običajno so koncentrirale delo na podeljevanje gostilniških koncesij in na razdelitev dobrin, ki so običajno ob volitvah padale od režimskih jasli, da bi pa znale usmeriti delo v obče zboljšanje socialnih razmer v naših vaseh, tega niso bile zmožne. Tudi so se občinske uprave preveč pečale z malenkostnimi strankarskimi vprašanji in tako pozabljale na dolžnosti ki jih ima občina v socialnih pogledih do svojih občanov. In tako vidimo, da si še ni nobena občinska uprava s svojim paševanjem v občini postavila trajnega spomenika, o katerem bi naši potomci s ponosom dejali o svojih prednikih: »Poglejte, občinski možje so v Gospodovem letu . . . postavili novo Solo, zgradili so meščansko šolo za pridobitev višje izobrazbe, niso pozabili onemoglih vasčanov ter so jim zgradili dom, izpeljali so vodovodno mrežo in preskrbeli vso občino z zdravo pitno vodo, ali pa, da so izsušili močvirna tla ob potoku VlsnjicL Vsega tega nade občinske uprave niso storile. Regulacija Višnjice se je morala pričeti na pobudo privatnikov In ne na predlog občinske uprave. Prejšnja muljav-Ska Občina Je preuredila preprosto kmečko hiso v dvorazrednico, mesto da bi bila z istim denarjem postavila smotrno novo poslopje. Bivša občina Gorenja vas je postav-ila z velikimi stroški javno tehtnico pri kolodvoru, kjer je več let rjavela brez vsake koristi za javnost. In prejšnje sU- škc uprave so prepustile nakup samostana in Fedranspergrovegra posestva drugim rokam. In kaj dela sedanja občinska uprava V Res popravlja pota v severnem delu občine ali za kakšno večje delo, ki bi prinašalo občo korist na vseh poljih socialnega gospodarstva. nima volje ali pa nima lazumevanja. Vemo. da občinske finance niso ravno najboljše. Zato je pa treba bolj potrkati na banovino in državo ter od njiju zahtevati pomoč za pasivni del lepe ali zanemarjene Dolenjske. Razen prepottebne razširitve osnovne šole in zgraditve meščanske šole je najnujnejša zgi-aditev vodovoda, ki bi oskrboval Stično in južno ležeče kraje z zdravo pitno vodo. Svoj čas je Higienski zavod na privatno iniciativo raziskoval studence v dolini stiškega Potoka. E>ognal je, tla je v* vda zdrava in da so izviri dovolj močni in bi lahko dajali dovoljno količino vode. s katero bi bili preskrbljeni naslednji kraji stiske občine: Stična, Gaberjc, Vir. Studenec. Mleščevo. Vrhpolje. Mrzlo-polje. škerjanče, Gorenja vas, Kompolje. Muljava čemelo. Hudo. Stranska vas in Draga. Terenskih težkoč bi pri gradnji ne bilo preveč. Zmeren padec in južno od Stične mehak teren bi dopuščal, da bi se cevovodni kanal zgradi) z malimi stroški. Prepričani pa smo še tudi, da bi nekateri posestniki prispevali večje vsote kot pod-poio za zgraditev nujno potrebnega vodovoda. Tudi zavarovalnice bi morale znatno prispevati. Gospoda župana pa prosimo, da zastavi vse sile in ukrene vse potrebne korake pri banski upravi, da ista napravi potrebne načrte za stiski vodovod, a istočasno naj bi tudi občinska uprava pripravila vse potrebno za financiranje gradnje vodovoda. S tašnim javnim delom si bo občinska uprava postavila trajen spomenik! CMD v Mostah Ljubljana, 13. februarja V četrtek 9. t. m. se je vršil v gostilni Kosak prvi redni občni zbor moščanske podružnice po vojni. G. Sturm je o tvoril občni zbor v zastopstvu ge Ilavnik-Druikovičeve. Poročal je o delu v lanskem letu m pozival članstvo, da pomaga vodstvu pri prepotrebnem narodno-ob-rambnem delu. Časi, ko so se posamezniki izgovarjali z nepotrebnostjo takega dela, so minili. Res je, da imamo svojo na* rodno državo, potrebno pa je, poseono na meji In na Kočevskem podrobno delo v pomoč slovenskemu življu. Njegovemu poročilu so sledila poročila odbornikov. Gdč. tajnica Tavčarjeva je med drugim omenila, da je po 231etnem odmoru v Mostah ponovno oživelo zanimanje za CMD. Število sej, prireditev je bilo prav lepo in delo je bilo prav uspešno. Članov je bilo 133. Blagajnik g. Skrbic je v poročilu povedal, da je podružnica vodstvu nakazala 5100 din, kar je prav lepa vsota za enoletno delovanje. Iz poročil, ki so jih podali posamezni funkcionarji se vidi, kjer je le malo dobre volje :n razumevanja se da delati. Moščanski p< -družnica je lahko marsikateri za vz"r. kako naj se delo porazdeli, da se desete uspeh. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen za predsednika g Sturm Prav pohvalno pa je omeniti, da so se tega občnega zbora urite&e&U 13« stopniki drugih ljubljanskih podružne. kajti tako se med članstvom najlažje navežejo stiki, ki pospešujejo skupno delo. Sentprtrs!T~ pođrtiSnlGO sta zastopala ga TornŽetova In g. Cotar. Šišenska Žansfrn ga Prelčeva, ženski odsek Soče j> i Kreftov*, Sokola Moste g. Baloh. Na občnem zboru je tudi zastopnik vrd-stva predaval o naših obmejnih probie- krsjev v^sliki. Občni zbor je posetilo 3C članov, ki so btv prav zadovoljni s potekom zborovanja F*rav lep večer je h!l zaključen po 11 uri S kolom ga je ubil Dolnja Lendava. 13. februarja Pred dnevi je našel posestnik Horvat Ivan iz Hotize na njivah v Prodovah moško truplo, obrnjeno z licem navzdol. O tem je bila takoj obveščena orožnižka stanica v Črenšovcih ,ki je ugotovila, da jo umorjeni 20 let stari Horvat Ignac iz Ve« like Polane. ki je imel za desnim ušesom v dolžini 7 cm preklano lobanjo, raria je bila zadana s trdim predmetom. Horvata je ubil 3oletn: Hozjan Ignac iz Trnja in oče -1 otrok, ki je pokojnega udaril s kolom po glav: Zagovarja se, la je hotel Horvata samo zastrašiti. Očividci pripovedujejo, du je pokojni Horvat Ivan vcdil s Kohekopi Štefanom kravo na Dolnjo Bistiico. pii tem pa je eden izmed njiju hotel Sobočana Ivana s kolesom suni tj v grapo. Kohek in Horvat sta šia napi^j, nakar je Hozjan napadel s kolom Horvata in ga pobil do smrti. Za Hoivatom žalujejo staiši ter 10 bratcev in sestric, ki jim je pokojni služil kruh na sezonskem delu v Slavoniji. Zdravstvena zaščita vajencev Ljubljana, 14. februarja Zdra\niki in socialni delavci opozarjajo 2c dolga leta na pomanjkljivosti /dravstv« ne zaščite vajencev. Prtd dvema letoma so bile na vajenski anketi v Dcla\>iki zbornici razkrite mnoge vprav presenetljive podrobnosti O kričeči pomanik!::\-r»sti nc le i socialne. tcniMv tudi tdmvstvenc zaščite i vajencev. Delavsko »ociftlno zavarovanir I doslej vajencem ni nudilo niti tega, kJ- predpisuje obrtni trnki i, namreč, da tr.o:;i /d ni vrv V. prtclcdati \.iic:ic;i. preden stop v slu/ho. SUZOR nima /;« posebno /drav-stveno zaščito vajcncci •■• benih skladov in nc posebnih določil. Todu ic * samem interesnu delavskega socialnega /avarovanja je, da muli vajencem primerno zdravstveno zaščito, kajri iz bolnih in slabo telesno razvitih vajencev sc rckrutirajo bolni pomoč* niki. člani bolniških blagajn, in sc morajo pogos-to /.atckaii po zdravniško pomoč. Naš OLZD jv dal prv> pobudo 7a i/po polnitev vajensJce zdravstvene zaščito. 1 I sredstev bi vic Okrajne bolniške bkfBjjnfl bo vrtvoval /a laoctc* &i*tvfnati€nc sdrav stvcae evidence vajencev primeren gnesek. Brc/ teli sorodstev b: «ir2:>:ii/aei ja primernejše zdravstvene shiibe /;i van1 cc nn teflt vwaša> nja šc vedno ni rešil IV. dosedanjih določilih in praksi socialno ravarovalni tiradi ne pre v/ima jo odgovornosti 7u vajence v /druv«tvcncm pogledu, doklv-r *c \ajcncc nc jav> bolan OltroJbiemu uradu -- če je sploh zavaioven. P'i /adnp *eji nasega OUZĐ jc ravnatelj dr. Bohinjec poročali da M) končane vse priprav« ; formalnosti /a uvedbo rodnih rdrsvniskih prculcdo^ vajencev po zdravnikih Okrožnega urada. Urad ho vodil redno td ravst ven o evidenco o vseh vajencih, ki jih bodo zdravniki pregledovali rcako leto. Hkrati Ol'ZP rame rava organizirati i društvi \v' zasebnimi ustvanovami razne akcije v kori.st /dravfa vajencev, n. pr. prirejali letovanja boleh-nih vajencev v počitniških kolonijah. Okrožni urad bo tudi nnd:' vajencem zdravljenje /ob. Zdravstveno evidenco vujcncc\ / zdravniškimi pregledi bo OUZD uvede! že spo mladu To je nedvomno ve'i k napredek ns le v i/popolnitvi našega socialnega zavarovanja, temveč tudi v naši splošni fdrav->tven' >!u/bi ter zdravstveni zaščiti. Starosta dr. Josip Pipenbacher — 70 letnik Ljubljana, 14. februarja krepak in zdrav praznu je danes obce spoštovan; in priljubljeni iupni >taro>ta br. dr. Josip Pipenbacher svoj 70. rojstni dan, N'ihčc nc bi prisodil bratu starosti, ki še vedno vzravnan koraka na čelu sokolskih legij, da je izpolnil danes sedemdeseto leto. Da jc ostal do današnjega dne tako čil in krepak, se mora zahvaliti sokolski telovadnici, ki jo jc redno poseča.1 od rta ne mladosti do zadnjih let. že danes redno telovadi vsako jutro in hodi zgodaj na tzprehod. uprava Saveza SKJ -imenovala za župucea -tarosto in tako praznu jc danes brat star«i >±a tudi desetletnico svojcjja plodnega in nesebičnega starost ova nja. Tudi Savvr SKJ ceni po&rtvovolno delovanje brata starosto in jc zato tudi član savezne iipravc. Pa nc samo v sokolstvu, tudi v ostali nacionalni javnosti je br dr. Pipenbacher spoštovan i n priljubljen. Kot profesor tn kasneje kot direktor gimnazije &e je vedno zavzemal za svoje dijake in tovariše. Ko je avstrijska policija preganjala visrjc.šolce w radi znanoga dijaokega štrajka leta 1914, f*o je brat starosta zavzel Tm. svoje dijake m jim n-udil vso moralno oporo tako, da f» dobil ukor celo s cesarsJcejja EKinaja. Tod* brat starostii ni klonil, ostal je mož-poste-njak in kremenrte^ii značaja, »aj je brat starosta znan kot značajem človek, ki mu je osebno poštenje in nacionalni ponos iznad vsega. Sokolstvo je ponosno na svojega brata dr. Pipenbacherja m mu k njegovemu jubileju želi, da bi še doigo let ostal tako mjadeniski na čelu sokolskih vrst v zgled mlajši sokolski generaciji. Odličnemu so-kodskemu delavcu, bratu in tovarišu k njegovemu jubileju iskreno in bratsko čestitamo % željo; Se na mnoga leta' Zdravo! NTaš jubilant se je rodil pred 70 leti v Sv. Marjeti na Dravskem polju. Gimnazijo je študiral v Mariboru m Ljubljani, kjer je tudi m-aturi-ral. visokošolske študije pa je dokončal na Dunaju. Kot mlad suplent je nastopil svoje prvo službeno mesto v Ljubljani in njegova prva pot je bila v sokolsko telovadnico. S svojim prvim prihodom v sokolske vn>te si je namah osvojil srca bratov in nacionalne javnosti zaradi svojepa odločnega sokolskega in naprednega mišljenja. Dasi v državni službi kot c. kr. profesor, ni nikdar zatajrl svojega so-koiskoga m nacionalnega mišljenja. Kako u važe van in spoštovan je b?I br. dr. Pipenbacher rudi pri narodnih nasprotnikih (Nemcih), dokazuje tale zanimiva remrni-scenca. Ko so 5a leta 1014 stanovski rovarili denuncirali pri vojaškem povelrsrvu da je velik vanofn in srhofil. jc vojaško poveljstvo zahtevalo o njem informacije pri deželnem šolskem svetu Takratni višji šol-ski nadzornrk, trd Nemec, jc rx>rocal o bratu dr. Pipenbacher ju, da je sicer Sokol in celo starosta, vendar vseskozi poštenjak. Tako so sodili o njem Nemci, kako pa lastni ljudje? V7 sokolskih vrstah je zavzemal brat starosta že pred svetovno vojno odlična mesta Ko se jc leta 1909 ustanovila prva sokolska župa Ljubljane I, je bil na prvem občnem zboru izvoljen za 1. podstsrosto, leto kasneje 1910 pa za župnega starosto m je to funkcijo opravljal vse do leta 1914, ko je prevzel mesto staroste tudi odličen Sokol br. dr. Pavle Pestotnik, Tudi takmt-na slovenska sokolska zveza je cenila sokolske vrline br. dr. Prpenbacherj* fn g* izvolila za svojega I. podatarosto. Ko je »bruhnila vojna, je moral takoj k vojakom, bil je na fronti in se jc srečno vrnil iz vojne Sole leta 1919. Njegova pot ga je spet vodila v sokolsko telovadnico, ki jo je skoro pet let pogreftal. Po svetovna vojni *e je t »rasno umaknil od javnega sokolskega dela, ko pa je bil leta 1929 ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ga ja Z Jesenic — Šakaida Ivan se je srečal z . Vb t a banom. Danes praznuje g. Saksida Ivan aO- letnicc svojega življenja. Kakor mnog« druge primorske rojake, tako je vojna iu-rija tudi njega ob prevratu zanesla v naše kraje. Takoj po prihodu na Javornik se je včlanil pri Sokolu, bil vsa leta zelo delaven član in več let tudi odbornik. Je tudi član »Soče« in drugih narodno obrambnih ter kulturnih društev in organizacij. V bolnici krajevne bratovske sklad-nice je zaposlen že 18 let kot bolničar. Naš jubilant je menda rojen za ta poklic. Njegova izredna ročnost, spretnost in sposobnost, poznavanje bolnikov z dobre in sla-* be strani, vse te vrline so v veliko pomoč zdravnikom v njihovem odgovornosti polnem poklicu. Saksida je vedno zadovoljen in nasmejan. V še tako težklb primerih ne Izgubi prisebnosti in prirojenega humorja, s katerim spravi tudi najbolj klavrnega človeka v dobro voljo. Radi izredne uslužnosti je postal ena najbolj znanih in popularnih osebnosti v vsem industrijskem revirju. Poleg ne3te— tih prijateljev in hvaležnih pacientov, mu iskreno čestitamo tudi mi z željo, da U nam ostal čil in zdrav se dolgo vrsto let in da bi srečal se Metuzalema in Mojzesa tam nekje v obljubljeni deželi. — Sokolske mladinske smučarske tekme v Kranjski gori. V nedeljo so se vrSile V Kranjski gori smučarske tekme gorenjske sokolske mladine, katerih se je v raznih panogah udeležilo 277 tekmovalcev in tekmovalk. Kot vedno, so se tudi pri teh smučarskih tekmah jeseniški Sokolići zelo dobro odrezali.. Od 10 patrulj je jeseniška dosegla 3. mesto. Pri sestavljeni tekmi v smuku, smuskih likih in teku na 1000 m je bil prvi Vister Marjan, 3. 2en Franc in na 5. mestu Sušnik Vladimir r. Jesenic. V skokih je bil prvi Bukovnik Leon, 3. Brun Albert, 3. pa Hutar Jože r. Jesenic. Pri moški deci I. kat je na 3 mestu Vergelj Franc, pri moški d«»ci II kat. pa na 2. mestu Cod Janez. Naraščaj-nikov je v sestaviieni tekmi tekmovalo 54, naraščajnic 15, moške dece 119, ženske dece 27. V skokih je tekmovalo 32 narašča jnikov, ki so izvajali skoraj vse skoke brez padcev ter z veliko sigurnostjo in eleganco. ANTIČNI IMPERIALIZEM Stara anektoda odpoveduje, da 1e Aleksander Veliki oderovorll na vprašanje, zakaj §e hoče polastiti Etfipta, ko je vendar zanj politično m gospodarsko brez pomena tako. da je radovedneža potegnU za brke, rekoč: — Glej. ti brki ti tudi ne prinašajo nobene koristi in vendar ta kras«. ■ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. M 14. fcbraas*. lflsa Stav. 36 DNEVNE VESTI — Nov upravnik Beograda. Za novega upravnika Beograda je bil imenovan dosedanji podban zetske banovine Živojin Simonov ić. — Nova trgovinska pogodba » Češkoslovaško. V kratkem se prično med našo državo in češkoslovaško pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Gradivo za pogajanja se že pripravlja. Češkoslovaška vlada je podaljšala ugodnosti, ki jih uživa Jugoslavija na podlagi dosedanje pogodbe, do 31. marca. Ugodnosti se nanašajo većinom a na i::voz naše živine. — Kongres Jadranska straže zaključen. Vćeraj je bil v Zagrebu z&kljućen letošnji kongres Jadranske bl-^že. Za predsednika je bil z već;no glasov ponovno izvoljen dosedanji predsednik izvršnega odbora dr. Ivo Taiiag.ia, med podpredsedniki je predsednik oblastnega odbora iz Ljubljane dr. Otciar Pirkmajer, med člani izvršnega odbora pa Janko P:rc iz Maribora, dr. Željko Jeglič iz Ljubljane in dr. Franjo Lipold iz Maribora. — Ćeskoslo-.rii^kd jihoslovansku re\ne. Z zvezkom, ki obsega 8.—10. številke je zaključen letnik te revije v službi vzajemnih stremljenj slovanskih narodov. Glavni urednik An t oni n Beringer je napisal članek Dvajset let Jugoslavije, a še skoraj več pozornosti zasiuži članek Mi in Jugoslovani, saj urednik v njeni zavzema stvarno stališče k odnosom med nami in Čehi po septembrski katastrofi ter ugotavlja, kaj ostane večno nespremenjeno. Naglasa tuđi, da nas češka javnost v tistih dneh r.i dobro razumela in da tudi ni bila primerno informirana, kar je razumljivo, ko je imela toliko skrbi in se ni mogla zanimati toliko za dogodke v drugih državah. Optimizem bude urednikove besede, z željo, da hočejo delati nadalje za dobre stike obeh narodov v prepričanju, da s tem učvrščajo vrednote, ki smo jih ustvarili mi in generacija pred nami ter ustvarjati nove vrednote v dobro bodočih rodov. — Zvezek je zelo obširen ter obsega zlasti mnogo knjižnih referatov in vesti iz našega kulturnega življenja. kar je glavna zasluga dr. O. Berkopcu. V literarnem delu zasluži pozornost tudi dober prevod Župančičeve pesmi Hej. oblaki... (Dušan Ludvik), dalje Heidenreichov prispevek »živi Gun-dulič« s krasnimi primeri čeških prevodov njegovih pesmi, ki jih je prevedel Jo-sef Vinaf, Cankarju je pa posvetil lep članek ob 201etniei njegove smrti Oton Berkopec. — Obžalovati je treba le, da lepa revija ne izhaja bolj redno ter da mnogo gradiva vselej do njenega izida zastari. Danes ob 20. uri po znižanih cenah pomorski velefilm „Pobuna na brodu Elsinore" KINO MOSTE — V*e one smučarje, lu. so Še ta mesec namenjeni na Kom no, opozarja oskrbnica Doma na Kotlini, naj svoj prihod tako urede, da bodo na pustno soboto že v Domu na Komni in se lahko udeležili velikega planinskega direndaja. Obeta se pristna planinska zabava. Priprave so v teku. Dnevi so tu naravnost nebeški, sneg od Konjskega vrha do B«»g'atina pršič, severno od Bogatinskega sedla (Vrh Gracije, Lanževica. Kal) je na prisojni strani srenj, na osojni še pršič. torej smuke na Izbiro. Kuhinja pa pripravlja za pustne dan posebne specialitete. V Domu tudi neprijavljen ne bo ostal brez ležišča. 89—n. — Rumunskj državljani, rojeni 1. 1918, ki stalno bivajo v dravski banovini, se pozivajo, da se zaradi reluutacije javijo od 20. februarja do 5. marca 1939 pii kr. ru-imuiskem veleposlaništvu v Beogradu in prinesejo s seboj: 1. uverenje o državljan, stvu ali potni list., 2. krstni ali rojstni list. 3. Šolsko spričevalo. — V Zagrebu morske ribe po 10 din kg. Včeraj zjutraj so pripeljali iz Šibenika v Zagreb okrog 4.000 kg palamid in prodajali so jih na trgu po 10 din kilogram. Konzum morskih rib v Zagrebu neprestano narašča. Ni čuda, da Zagrebčani radi jedo morske ribe, saj so poceni. Ali bi ne bilo mogoče tudi Ljubljane prekrbovati s cenejšimi morskimi ribami? Marsikdo bi si rad privoščil tu pa tam tudi morsko ribo, toda kaj ko so tako drage. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Ex po rt u je umrl Tomaž Kužnik, star 661et doma iz Dobrniča na Dolenjskem. V Bessemeru so našM mrtvega Lojzeta Sim-čiča. pokojni je bil doma iz okolice Kast-va. V Chicagu je umrl Janez Tonič, star 65 let, doma iz Črnomlja. V James Citv je umrl Ivan žular, star 54 let. doma iz Gor-renjih Otav nad Cerknico. — V Splitu se že kopljejo. Včeraj je bil v Splitu najtoplejši dan od začetka letošnjega leta. Ker je v Dalmaciji že več tednov lepo vneme, je na solncu zelo toplo in v nedeljo so se mnogi Splitčani izprehajali že brez površnikov. V kopa-hscu na Bačvieah je bilo že vse polno kopalcev. ^ — Olga Oljdekopova v Miisnu. Bivša nasa drama/ska pevka, ki je nastopala-na našem opernem odru tri sezone in nato odšla k beograjski operi, kjer je gostovala enkrat, je te dni odpotovala v Milan, da se izpopolni v petju m se nauči italijanskega opernega repertoarja. Pose-cala bo »univerzo operne umetnosti«; — milansko gledališče »ScakK. — Javanski balet, ki je v Ljubljani dvakrat izredno zanimal, bo gostoval v Be^ gradu trikrat v Narodnem pozoiištu. Tam so lože po 3o0 din, ostala mesta pa po S do 80 din. Gostovanje bo tudi v beograjskem gledališču na Vračam, kjer so lože po 280 din, ostala mesta pa po 10 do 70 din. Zdaj vprašamo: :Kdo ima vso. to mizerno glasbeno vzgojo Beograjčanov na vesti ?« Govorili smo 2l dvema našima glasbenikoma skladateljema, ki sta javanski orkester naravnost občudovala! Torej zopet zelo različne sodbe. — živinski in kramarski sejem se bo vršil v četrtek 16. februarja v št. Lovrencu na Dolenjskem. 76-n — Velik napredek in razvoj kaže v letošnjem letu revija »žena 1939«, ki je zavzela med slovenskimi mesečnimi revijami prav vidno mesto. Februarska Številka je posvečna kulturi in umetnosti ter prinaša ves razvoj kulturnega življenja slovenske žene od prvih pocetkov pa do dana«. Poleg zabavnega leposlovnega čtiva prinaša mnogo pri ! tTČnifa nasvetov, receptov za eki - "' a na krojni p.:: p tci ■ [n*] ojev po katerih si <-ki »Noč v Ne\v Yor^u« bo na pustni torek v Narodnem demu. Na glavni newyorski promenadi ob pol 21. do 4. ure vsakoletni ples v maskah in pustni korzo. Igra New Star jazz. Originalen spored! V najele. gatnejsem baru »Ritzi« je ob 23. uri danem g — kabaretni program. Nastopi svetovno znani zamorski trio: Fri boy of New York. Igra zamorski jazz-band! Razkošje! — Rezervirajte vstopnice, ki bodo od petka 17- t. m. dalje v predprodaji v društveni pisarni v Narodnem domu. S8—n. u— Obrtniško dr»^tvo v Ljubljani prireja predavanja. Da bi se v poedinih obrtnih strokah izučili in izpopolnjevali zares samo tisti poedinci, ki imajo za opravljanje posla v posameznih panogah že od narave dane zmožnosti, bo priredilo Obrtniško društvo v Ljubljani, dne 14. februarja t. L ob 20. v salonu restavracije .•štrukelj« predavanje: Poklicne posvetovalnice«. Predaval bo mladi strokovnjak g. dr. Vlado Schmidt. Ker je predavanje velike važnosti za obrtnike, zlasti v današnji dobi industrijalizacije, je vabljeno obrtništvo, da se ga v čim lepšem številu udeleži. —Ij »Kje so moje rozlce?« Kdo ne pozna te nežr.e in prelepe melodije. Vsakdo misli, da je to stara slovenska narodna pesem in 1. malokdo ve, da je njen oče dr. Gustav Ipavic, torej da je umetna pesem. Mnogokrat se je pela in se bo še pela, naši Zvonaši jo bodo izvajali med drugimi na svojem koncertu v petek, dne 17. t. m. v veliki Filhar*r:onični dvoran!. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Vstopnice za SVeng a lijeva večera. Za oba velika Sven^alijeva r k sp;-r i mentalna večera, ki se bnst:i. vršila v dvorani kina Uniona v četrtek 16. t. m. in v petek ly. t. m. obakrat ob 21. ari, se iobe vstopnice v prodaji dnevno od 11 irre naprej pri blpgajri kina tJniona! Z?rimanje občinstva je tako ogromno, dr je naval publike na vs'opnice velikanski Vstopa.c jo le še malo na razpolago, vale 1 Sesar priporočamo cenjenemu obJino \u. naj si sedeže čimpreje zasigura. Spored obeh večere v je popolnoma različen. Uprava kina Uniona naproša dotične, ki so vstopnice telefonično naročili in rezervirali, da dvignejo in plačajo vstopnice pri blagajni še isti dan ko so jih rezervirali, ker je pri sedanjem velikem zanimanju za vstopnice nemogoče hraniti naročene vstopnice dalj kakor do večera doti enega dne. ko so bi le naročene. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se na dan Svengalijevih piireditev ne bo rezerviralo vstopnic. 540. —Ij ženski odSek »Soče« opozarja vse svoje obiskovalce družabnih večerov, da bodo prihodnje plesne vaje v sredo 15. tm. ob 20. v Trgovskem domr. prosimo, pridite točno — privedite s seboj še nove gospode in gospodične. Plesne vaje so pod vodstvom mojstra g. Jenka in ob sviranju sokolskega jazza. 86—n. —Ij Ob priliki 50 letnice smrti skladateljev bratov dr. Ipavcev, zapoje pevski zbor Ljubljanskega Zvona v sredo 15. tm. ob 20. uri pred poslopjem Glasbene Matice dvoje njunih pesmi. Ij Za pustni korzo, ki bo prihodnjo 'i-o "v^noldne, vlada veliko zanimanje. Prijavilo se je lepo število mask, tako da bo sprevod lahko rečemo elitni. Naprošamo cenjene dame in gospode, ki hočejo sodelovati, ravno tako tvrdke ali obrtništvo v reklamne svrhe, naj se prijavijo do jutri od 17- do pol 20. ure v restavraciji Pri šestici. 87—n. t —Ij Premiera pravljične igre »Pepel*** bo t šentjakobskem gledališču v soboto 18. t. m. ob 20*15. Igro je naatndtrala ga. Polonca Juvanova z gojenci šentjakobskega dramskega tečaja. Igra je dobro pripravljena in* povsem na novo opremljena. Dejanje poživljajo razni plesi, ki jih je naštudirala gdč. Maša Slavčeva. To je edina večerna uprizoritev te igre. V neue-ljo 19. t. m. ob 17. se igra ponovi. Starši, pripeljite svoje malčke in privoščite jim dve uri čistega veselja. —Ij Višek vsakoletnega postnega rajanja je v Ljubljani na pustno soboto na Taboru. To rajanje je postalo že tradicionalno, ker se vrši vsako leto pod drugo devizo in v novih dekoracijah. Le zadnji dve leti se je ostalo pri stalni devizi, ki nudi vsakemu obiskovalcu prosto izbiro ma skiranja. Seveda pa morajo hiti maske dostojne. Za ta dan preotolečejo velike taborske prostore tako, da jih je komaj spo. znati. S tem je ustvarjeno tudi popolnoma drugo razpoloženje, kajti kurentu je treba pripraviti z dekoracijo razpoloženje. Za to bo letos poskrbljeno v polni meri. Pridite IS. februarja vsi na Tabor in prepričali se boste sami. 90—n. —Ij Sadjarska podružnica fejftka, G. Ka- fol Fr., sadjarski referent banske uprave bo predaval v torek 14. t. m. ob pol osmih zvečer v ljudski šoti. Gasilska cesta 17. Obravnaval bo >SoQobno škropljenje sadnega drevja*. Prizadevajmo si s pravilnim postopanjem uspešno zatreti vse sadne škodljivce. —Ij Tatvine. Iz skladišča mestne klavnice je bilo v soboto ukradenih osem svežih prašičjih kož, v vrednosti 800 din, last usnjarja Antona Knafliča iz Kamnika. S kolesa Valentina Gerkmana je nekdo ukradel na Masarvkovi cesti aktovko, v kateri je bila starinska slika Marije na skali ter več dokumentov. Na Novem trgu pa je tat odpeljal na škodo PREMIERA FRANCOSKEGA FILMA Danes ob 16., 19. in 21. uri 1 TRAGEDIJA SANCAJA V gl. vlogi Inkišinov. Plim o najmističnem mestu na svetu. Borba političnih teroristov proti nacionalni Kini. Pretresljiva zgodba ruske emigrantinje. Strahote in grozote Sangaja. _KINO MATICA, tel. 21-24 IV SflflffSA flminns aMfcgV^ Senzacijonalno filmsko delo o brezvestnih ugrabl-IwjUtaJ€ DfcZ VBSlltoijih otrok. Samo še danes ob 16., 19.. 21. uri! KINO SLOGA, tel. 27-30 J L TKI! — »SNEGULČICA« — J L TRI Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16.. 19. in 21. uri Maria Andergast in Svetislav Petrovič v filmu humorja in zabave! MONIKA KINO LMON — Tel. 22-21 i i tvrdke Viktor Naglas 600 din vreden ročni voziček. —Ij Ukradeni kolesL Iz veže hiše št. 8 v Pražakovi ulici je nekdo odpeljal 1000 din vredno, sivo pleskano moško kolo, znamke >Dirk«, last Antona Snoja. Izpred hiše št. 55 na Tvrševi cesti pa je bilo odpeljano 700 din vredno kolo znamke »Adler« Viktorju Dimicu. —Ij Tatvine. Iz Ljudske kuhinje v Stre-liški ulici je ukradel nekdo Antonu Per-metu temnosivo zimsko suknjo s črno klo-tasto podlogo, siv volnen šal in rjave usnjate rokavice, vse vredno 10O0 din. Raz zidu pri kinu -Slogi« je nekdo ukradel dva pločevinasta kromirana okvira, vredna 150 din. Iz stanovanja Frančiške Rozman v Florjanski ulici pa je tat ukradel 640 din. —Ij Iz bolnice pobegla tatica. Po Ljubljani se je klatila 26letna Lojzka Štrukelj in se vdajala lahkomiselnemu življenju. Lojzko, ki je doma iz Žirov, so končno aretirali, a so jo zaradi bolezni oddali na der- matološki oddelek splošne bolnice. V bolnici pa Lojzka ni zdržala, zato je ponoči pobegnila v bolniški obleki in se zatekla na dom°neke svoje znanke v štepanji v:'.si. kjer se je skrila. Ostala pa tudi tam ni. marveč je takoj zjutraj ukradla dve lanski jopici, vredni 300 din in izginila nekam na deželo. Iz Hrastnika — Goveje meso je Se vedno po 12. din. Nedavno smo pisali, da so pri nas cene mesu previsoke. Cene goveji živini pri živi vagi so padle, enako je odjem mesa pri naših mesarjih spričo precejšnjega števila prebivalcev velik. Vendar pa se naši mesarji ne drže naloga, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Laškem, da se mora meso poceniti od 12 na 10 din. Vsi mesarji v laškem srezu so pocenili meso. Edino pri nas še čakamo. Vsi javni nameščenci kakor tud] rudarji se obračamo na sresko načelstvo s prošnjo, da poskrbi. srednjih letih-e. Danes pa se vse moje znanke divi jo moji gladki, dekliški koži in cisti polti. Vsak večer uporabljam rožnato hranilo ta kožo Tokalon. Ta vsebuje Biocel, presenetljivi vitalni element mladosti — odkritje slovitega profesorja dunajskega vseučilišča. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, ki napravi kožo čisto in gladko ter odpravlja zajedalce in razširjene znojnice. NARODNA TISKARNA D. D. naznanja žalostno vest, da je njen vestni strojnik, gospod Alojzij Koprol danes, dne 13. februarja 1939 nenadoma preminul. Pogreb bo v sredo, dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne, Lepi pot 3, na pokopališče k Sv. Križu. Vestnega nameščenca bomo ohranili v najboljšem spominu. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1939. NARODNA TISKARNA D. D. Včerajšnje zasedanje danskega sveta Iz poročil bana in načelnikov občega, upravnega in kmetijskega oddelka Ljubljana. 14. februarja V svojem poročilu je ban na včerajšnjem zasedanju podal sliko o delu. ki ga je banovina izvršila v zadnjih treh letih. V razdobju štirih let je banovinski proračun na-rastel za 44.345.690 din. Velik del pru-astka gre na račun vzdrževanja ljudskih sol. V precejšnji meri se je proračun zvLSal zaradi večjega števila uslužbencev glavni del zvi-sanih izdatkov v novem proračunu pa odpade na posamezne banovinske socialne, kulturne in gospodarske zavode. Izdatno so narasle tudi anuitete, ki jih mora banovina plačevati za najeta posojila, pred-vuam za posojilo, ki gra je najela za sanacijo našega kreditnega zadružništva. Kritje za zvišani proračun, kar znaša 6.296.700 din, se je našlo predvsem v povečani davčni osnovi, kar ima za posledico, da se pri nespremenjenem odstotku avtomatično zviša dohodek Iz banovinskih do-klad k državnemu neposrednemu davku. Predvideni večji dohodek na teh dokladah bo znašal 0.378.500 din. Proračuni preteklih let so bili realni, a proračun za 1. 1937/38 je prinesel celo nad I00<^r pokritja. V zadnjih štirih letih je naraslo število banovinskih uslužbencev za 350 oseb. POLITIČNA UPRAVA EN POLICIJA Proračuni podeželskih občin rastejo. Režijski stroški naših podeželskih občin, zlasti osebni Izdatki, so glede na one v ostali državi izredno nizki. Naš odstotek ni dosegel niti polovico državnega povprečja, ki zr.aša v državi 35.69?:. Naša občinska uprava je imjcenejša v državi. Dne 81. decembra 1936 je znašala skupna zadolžitev podeželskih občin 62.35 milijonov din. Poslej je zadolžitev podeželskih občin stalno rastla in se počasi približuje enoletni vsoti občinskih proračunov. Ker velja za maksimum dopustne zadolžitve višina enoletnega proračuna, je smatrati, da zadolžitev naših občm še' vedno ni preti-r -o visoka. Proračunu štinh avtonomnih mest so 1. :U«?S'36 znašali 112 8 milijona din. leta 1PS£'3P pa 197 G? miMjona din. Za režijske stroške odpade tu 21.4%, in sicer na osebne izdatke 17.9«%. Tudi uprava naših mest je najcenejša v vsej državi. L. 1936 so bile volitve v 379 občinah. I. 1937 v 46 občinah in 1.1938 v 50 občinah, še danes niso povoljno rešene reorganizacije podobčinskih korporacij v posebne dele občin v smislu 8. poglavja zakona o občinah. Ustanova podobčine kot upravne edi-nice je za dravsko banovino nova. Trenja so neizogibna, ker po novem zakonu v pod-občlni odločajo volilci iz splošnega volil-nega imenika. Bilo umestno da se ta vrsta 3:orporacJj iz zakona o občinah izloči. Izvedla se ie temeljita reorganizacija občinskega uslužrenstva. V dobi gospodarske stagnacije so dohodki občin stalno padali. Pokladna stopnja pa je rastla. in to v mno-erib občinah v taki meri da je presegrla zmožnost plačila občanov. Nastala je potreba da se izrecno visoke dokladne obremenitve omilijo iz širših sredstev. Uvedla s ie praksa. speševanja kmetijstva pri nas. Za kmetijsko izobrazbo skrbe stalne kmetijske in gospodinjske šole, devetmesečne viničarske šole. zadružna šola, kmečko in gospodinjsko nadaljevalne Sole. strokovni kmetijski in gopodinjski tečaji ter krajši tečaji in predavanja. Delo pri tem načinu kmetijske izobrazbe bo v bodoče še poglobljeno. Proizvodnja poljedelstva in travništva je v Sloveniji se na zelo nizki stopnji. V Sloveniji je okoli 130.000 kmečkih gospodarstev, od teh ima urejena gnojišča samo 5% ali 6000 gospodarstev. Za ureditev vseh gnojišč bi potrebovali 300 milijonov din. Ako bi banska uprava prispevala samo polovico za cement, bi izdala vsako leto najmanj 8 milijonov din in bi bila vsa gnojišča v 20 letih urejena. 8 rnilijonov pa je proračunski kredit za vse panoge kmetijstva. Pospeševanje živinoreje je bilo usmerjeno predvsem na kakovostno zboljšanje nase živine. Od vseh panog organizirane proizvodnje in vnovcevanja je najbolj nazadovalo mlekarstvo. Od vseh kmetijskih panog je edino vinarstvo še vedno v težki krizi. Naši vinogradi zahtevajo skoraj vsi obnove. Važno za našo banovino je sadjarstvo. Lani smo izvozili nad 2000 vagonov jabolk v vrednosti 50 milijonov din. Z velikim 63 milijonskim posojilom banske uprave Zadružni zvezi, se je od januarja lani dalje poslovanje kreditnega zadružništva spet obnovilo in smemo upati, da bo v d oglednem času spet normalno. Neurejeno je produktivno zadružništvo. Najbolj neurejene so bile razmere v blagovnem zadružništvu. Sokolstvo Obmejni čuvar Slovenskih goric budno na straži Dobro obiskani občni zbor Sokola v Gornji Radgoni — prvi pod lastno streho Gornja Radgona, 9. februarja Naš obmejni Srkol je imel v nedeljo popoldne svojo 20. redno letno skupščino, kateri je po presledku več let zopet prisostvoval župni delegat mariborske sokolske župe, br. Lovrenčič. Vsa zadnja leta se je namreč društvo čutilo prec"j zapostavljeno, ker na občnih zborih ni bi-Jo videti iuipnih funkcionarjev, ki dajejo zlasti moralno opoio novi upravi za nadaljnje delovanje. Zato tudi ni čuda. '-a občni zboii zadnja leta niso bili tako številno obiskani, kaker bi bilo 2ele:i. Dolgoletni starosta br. Karol Mavric je v svojem pozdravnem nagovoru nazdravil prvemu starešini Nj. Vel. kralju Petra II. s trikratnim Zdravo« klicem, izrekel dobrodošlico župnemi; delegata, nato pa z veseljem konstatira!, da se vrši to leto občni zbor pod lastno streho. Orisal je kratko zgodovino od ustanovitve leta 1919 ter dejal: :K) stopamo v 20. obletnic?, je pač treba, ca se ozremo nazaj ter pregledamo svoje d-elo vsa leta nazaj; ugotoviti je treba vse hibe, ki smo jih imeli, določiti pa tudi smernice našega bodočejga. delovanja. Težaven je bil naš pokžaj domala vsa leta doslej, toda danes lahko ugotovim, da stoji v naših razredčenih vrstah le samo oro f.lans.vo. katerega vodi geslo: i živi, bori se, ne kloni!- po začrtani poti :.L#e naprej, bi oz mitu...« Iz izčrpnih poročil, cki so jih podali društveni funkcionarji, sledi, da je :eJno telovadilo med letom o oddelkov. Vpisanih je bilo skupno y3S telovadečih, ki brn<9 no s >-kolstvo Murskega clcroSja proslavilo 20-letnico obstoja Jugoslavije: ob tej priliki se je oddolžilo spominu za Jugoslavijo padlih radgonskih žrtev in Maistrovih borcev s poklonitvijo ob njihovem gTObu na goi njeradgonskem pokopališču ter pc-lofittvljo venca SodefcvSd je tudi o'b^r Maistrovih borcev bi đruŠtVa M&nOs iz Maribora. Xa Vseh svetih pa so član5 društva imela eaatcc stražo cb tem grobu, --Blagajna izkazuje v prometu2 .1.418 40 I -narcev dohodhr.v, izdatkov pa 14Z> 979 75 dinarjev, stanje blrgajre ob koncu leta I 115.4YvS.65 din. Predsednik gradbenega odseka br Ci- vidmi Stane je podal !^.svpno In -razveseljivo porr»cilo v dosedanjem ae:u svojega odseka. Kupnina za kupljeno zemlj nad i oral b po ter obsežne stavbne • b. jekte v znesku 90.000 din -e plaiana v celoti. Med letom Je bilo splanirano :n are- jeno obsežno letno fcešovačiSCe za letno telovadbi;, za zimsko telovadi p^ zasilne preurejena največja soba VrSijo se sed ■;, predpriprave materiala za preureditev velike dvorane, ki bo dograjena še to poletje. Iz podane slike o nacrtu bodoče zgradbe sokolskega doma je posneti, da je predviden dvodvoranski sistem, katerega pogrešajo marsikatera podeželska društva. Dom bo zgrajen v treh etapah in to v I. etapi: velika prireditvena dvorana, ki se bo rabila začasno tudi za telovadbo ter potrebni postranski prostori za garderobo. Za ta dela je predviden proračun v znesku 110.000 din. ki se bo kril deloma z najetjem brezobrestnega posojila, dohodki prireditev tega leta, dotok iz društvene blagajne v okroglem znesku 40.000 dinarjev ter razne podpore s'-kolstvu naklonjenega občinstva. Izmed članstva na >bč-nem zboru je padel predlog, ki je bil nato soglasno osvojen, da se i:*jm sokolski dom sta v znatni meri pripomogla s svojimi nasveti kot izkušena prak-tka pošrtvovaina člana Fokelskega društva Ki-ško-V dem bra*a Debel ji k in Btir. j:->. katerima je izrekel predsednik gTn !-bonega odseka bratsko zn hvalo za dose-danjo pomoč s prošnjo, da ram ostaneta v požrtvovalno pomoč še do končne izvedbe prve etape, ki pomenja zi ua.še razmere iarcd.no trd <_ reh. TreDji ro c*cer še veliko ž? tev do (Vkončne Izvedbe težke naloge, toda p-ži tvovalnost disciplinir.mevra članstva naših razredčenih vrst nam nudi Jamstvo, da bo obmejni čuva- Slovenskih goric vznezden ob svoji dvajseti obletnici obšlo;a v lastnem gn^z 'u. z. j. svojem ("omu. Ta dom bo stal kot mogočna obmejna postojanka oddaljena od nemške : Je jedva 200 m in sicer na koščku zemlje, kje: je dos*ej tisočletja eospodnril tu-jev. Vre dosedanje ukrepe nprave je >bčni zbor ode! 1 s p hvalo. Pri v< itvah -e »nia izvoi; ny -»ledt-ča oprava: starosta br. Mavric Karol, pod- rtciiosta br. Sar.it r Franc, načelnik Or SU.-r.ovJ; !< Fi-tnj. n^.V-inica s. PrelCg Lju 'mila, taink Svenšek Janko, blagajnik Su&ec rasko. ekoaom Prečom Ivan. stat' ti■•'* Burja Rioard. pi^dsedmJf ^rad-• •::> « >< ka Clvidini Stan-1, odborniki br Jvko Mario, PHstavec Franc, CJrMć \*i!-.-nti.n KovačiA Aioiz. ss Sodeč Greta, : . . i Pavla :n Mait^, \v. Kc»lari^ Franjo predsednik [eviaorjev br. r~t.nn Hia- | ko o*r:c~- "nik c r*"vcrp. rrzsodiiCa br. dr. 1 Rorz^o T e—art pozrlravnih besedah \ žui^r.^'gti odposlanca Dr. Lovienčica je sta- j rorta z;jkl:ur^ irro nsne1^ zV,v^-?iv'? [ -\*ajjać..a sokolska : ostojanka v Piek- murjtL to je sokolsko društvo v Murski Bohoti t imelo v preteklem teonu redne 1» :n<» skiio^i^no v Šokolskern -'on-u. Skutr- ^■•''ini t*- nrscstvovp'o lefV- Sledilo iln?f.v;i :n vodil io ir mar'-'ivi ?ti>'C5t;' bral Velnai 17 ohS niih r-oioć:! po^-.nevnih odbornikov posnemamo, da je bilo delo lani zelo živahno v posameznih odsekih. Lani sta bila Se ustanovljena strelski in kolesarski odsek. Društvo je sodelovalo pii vseh bližnjih telovadnih nastopih ter pri vsesokolskem Zle tu v Pragi. Poleg tega je imelo društvo svoj telovadni nastop in akademijo. Med prireditvami sta bili zelo dobro obiskani tombola in veselica 9 »Prleskim gostuva-njem«. Tudi dramatični in lutkarski odsek sta marljivo delovala. Uspešno je bilo tudi delo glasbenega odseka ter odbora za otroško maska rad o. Upravni odbor je imel 8 sej. Knjižnica se je lani znatno pomnožila. Denarni promet izkazuje 278.068.24 din prejemkov in 274.400.02 din izdatkov. Društvo je lani odplačalo 184.000 din dolga. Društvo še dolguje Savezu 150.000 dm. Članarina je vrgla 16.684 din. zaostala članarina pa znaša 2.414 din. Za češke begunce je društvo nabralo in odposlalo 950 din. Društvo si je nabavilo 20 novih krojev. Iz vseh poročil je zvenelo da le delo in trud vodita k uspehom. Društvo bo posvečalo mnogo skrbi gmotni pomoči študirajoče mladine iz Prekmurja. v ta namen je bil ustanovljen poseben fond. Večjo skrb bo društvo moralo posvečati tudi svojim 11 četam, ki delujejo po vaseh. Društvo se bo nadalje tudi pripravljalo na župni zlet. ki bo v Soboti IS. junija. Pri dopolnilnih volitvah so bile izvoljene v upravo še naslednje sestre OZ. bratje: Aleksander Veble, načelnik; Herman Rogan. podna-čeinik: Eržika Jugova, načelnica: Janez Nemec, prosvetar: Ciril Kocmur referent za čete. Vladimir Jezovšek, nar. obr. referent, Marij Hvala .vodja naraščaja: Jože Kocjan, poročevalec. Lepo uspela skupščina je bila z vero v lepo bodočnost prekmurskega sokolstva zaključena. Zdravo! —^° Iz Kamnika — Servirni tečaj. Udruženje gostilniških obrti je priredilo v preteklem tednu servirni tečaj, ki je trajal od 6. do 11. t. m. Tečaj je bil omogočen s podporo banske uprave, zbornice za trgovino, obrt in industrijo in s prispevki udeležencev. Udeleževalo se ga je 51 tečajnikov in tečajnic iz celega kamniškega okraja. Tečajniki so poslušali predavanja o serviranja, kletarstvu, lepem vedenju, higieni, tujskem prometu, o davkih, taksah in trošarinskih predpisih, nauku o živilih, knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaj Je vodU g. Matija Karba, kavarnai iz Ljubljane, predavali so pa tudi drug; strokovni učitelji. Uspeh je bil naravnost presenetljiv. V soboto zve. čer se je vršila v dvorani Narodne čitalnice zaključna zakuska, na katero so bili povabljeni predstojniki vseh uradov in korporacij. kakor tudi starši udeležencev. Na tej zakuski so tečajniki pokazali, kaj so se v teku teetna naučili. Spretnost, s katero so tečajniki stregli gostom, je vse iznenadila. — Udruženju gostilniških obrti moramo na tem lepem uspehu čestitati, saj so z naraščajočim tujskim prometom v našem okraju taki tečaji nujno poti*e!>-ni. da si na tak način pridobimo izvež-tano osebje, ki bo moglo v polni meri zadostiti zahtevam modernega tu kega prometa. Iz Kranja — SPD podružnica v Kranju bo imela v sredo 15 t. m. ob 20. uri v Nar domu Svoj 40. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, poročilo preglednikov računov. sprememba pravil, sklepanje o posojilu, samostojni predlogi, volitve, slučajnosti. — Občni /b»r Strelske nakiLa. Nevesta večinoma pariškega izvora. Najdražji nakit je ogrlica Iz Štirih vrst brUjantov, ki jo je dal kralj kupiti svoji sestri na pariški razstavi za 2 milijona in pol. Diadem z briljanti in biseri je veljal v našem denarju blizu 6,000.000, uhani z modrikastimi briljanti pa nad 3,000.000. Princesina zaroka z iranskim prestolonaslednikom je bila objavljena lani v maju kmalu po svatbi egiptskega kralja. NA SODIšćU Sodnik: Tako g<>spa, vse sosede v hiši ste ozmerjali z govedino. Ali hočete še kaj pripomniti ? Obtoženka: Hvala lepa, gospod sodnik, to bo menda zadostovalo. Povzročitelj raka odkrit? Zdravnik bolnice v Milwaukee dr. VVU-liam Doera je izjavil, da je odkril nov mikroorganizem, ki naj bi bil povzročitelj raka. Njegovo odkritje je plod sedem let trajajočih poskusov na podganah in miših. Ncvi mikrooi-ganizem je povzročil na poskusnih živalih v vseh primerih nove tvorbe, zlasti na spolnih celicah, tako ia se lahko neposredno prenese na potomce, pri ka.erih so ga v 40° o povsem točno ugotovili. Mikroorganizem se seveda prenese tudi na drugo pokolenje mladičev. Kakor živali, mu pod ležejo tudi nekatere rastline, ki zelo hitro rasto, Če se pojavi v njih ta mikroorganizem. Kar se tiče podedovanja novega mikroorganizma, je prof. Do-em izjavil, da ga je našel v mladih miših že 16 mesecev po njih vem rojstvu Po vseh svojih poskusih je dr. Doem trdno prepričan, da se mu je posrečilo odkriti pravega povzročitelja raka. Milijonarka poljubov Pred leti so sklenile ameriške lige čuvarice javne morale«, zlasti pa Will Havs, ki je oficielni nravstveni cenzor vseh filmov, da ne odgovarja javni morali, če se pojavijo na reklamnih slikah, po ulicah in javnih lokalih slike poljubljajočih se filmskih parčkov. Javni in reklamni poljub je bil torej prepovedan in poedine tvrdke so si upale objavljati kvečjemu zelo drstoina in diskretna namigavanja na nežnost, kako drži dekle fan'a za škric njegovega fraka ili kako se mladenič sramežljivo dotika dekrške roke. Predlanskim je sklenila neka tobačna tovarna porabiti poljub za. svojo glavno reklamo. Toda niti film. niti fotograf ji niso hoteli posoditi slik. Zato je tovarna sama iskala model in našla ga je v Sheih Kerrvjevi, ki je bila pripravljena fotografirati se med poljubom, toda samo z mladeničem, ki bi ga sama izbrala. Ln privedla je v studio uradnika v mlekarni in svojega ženina VVilliama Rankina. Kmilu je bila vsa Amerika preplavljena z reklamo za cigare, na kateri leipa blondinka poljublja čednega črnolasega fanta. Ne smete pa misliti, da je 9* roga ameriška cenzura kar tako dovolila te slike. Samo nekoliko strastnejsi obraz, samo za spoznanje na pohoto spominjajoče poteze ln cenzura bi bila slike prepovedala. In nazadnje, da L" postale te slike povsem dostojne, da bi bil poljub vzvišen nad /aa-Kim suirmičenjern ln s rogo zakonit, so na- ta-Kruli dekletu na prst poročni prstan in ta se mora na vsaki sliki dobro videti. Zdaj se tudi nihče ne čudi. da so ti poljubi tako akademični in brez ognja. Poljubljata se pač zakonca. Trajna ondulacija in voda Eden najbolj znanih lasničarjev, umetnik v tej stroki, Sydney Guilaroff, je razkazoval oni dan nov model, ki si ga lahko napravi vsaka žena z malenkestnimi »' roški in brez vsakih tezkoč. Guilaroff je dejal: Lahko bi prodajal to vodo za trajno ondulacijo za drag denar, pa nočem tega storiti. Hočem enkrat toda ti brezplačno vsaki ženi to tajno. Edino sreds'vo, ki ga rabim za trajno ondulacijo, je voda s sladkorjem. Guilaroff —fUm letno 25.000 dolarjev s tem, da išče nove načine friziranja filmskih zvezd. Težave pri trajni ondulaciji, je nadaljeval, so v tem, da še tako >trajnU kodri pogosto nočejo dolgo držati, zlasti če je vlažno vreme. Jaz si pomagam z enostavnim sredstvom. Vzamem steklenico tople vod« in razstopim v nji pet kavi-nih žličk sladkorja. Sladka voda se mora ohladiti, potem pa namažem z njo lase. Tudi ob zelo vlažnem vremenu ostanejo kodri taki, kakor so bili. Da bi pa sladkorja ne čutili, je treba sladko vodo pomešati s parfumom Skoda, da Guilaroff ni povedal, kaj se zgodi, če se s pomočjo sladke vode skodrani lasje zmočijo. VZORNA 2ENA Mož pride opoldne domov zelo slabe volje. — Kaj še ni obeda? Nimam časa čakati. V gostilno pojdem obedovat. — AH ne moreš počakati niti deset minut? vpraša žena, — Ali bo čez deset minut obed pripravljen? — Ne, pač bi pa šla tudi jaz s teboj v gostilno. mislil Zdela se mi je originalna in ka-ker vsi pisatelj* spom.nov sem čutil notranjo pobudo, da olepšam resničnost z umetnimi žarki. Ted^j je ca pjairl nasproti njemu scdff-A mož cokenci. ivar ha lepem i o izgubU ravnotežje in ni se moge1 več orem;1 g a vati — Ah je to res? — je vzkliknil. — Ali je to č sto. re~nica? — V njegovem ^lasu se ie skriva1.:- toliko boiazni in obenem toliko srećo. d j ia Francois Rauche zstitmil oči. da bi bil prepri čan. da prišlec prav zdaj ne bo mog3l v niih citati. Tisto pustolovina je bil namreč resnično doživel in žena. ki mu jo je nekoć omogočila, je bila zares Angležinja. In pisatelj je ime! zdai občutek ia bi mog^l ored njim stoječ4 mož videti v njegovih očeh vse tist" orizore, ki so mu naenkrat tako živo stopili pred oči. Njegovo sosedo hotelu ki io je nekega večera nepričakovano srečal na ozki poti ob morski obali, skrivnostno silo. ki je vlekla drugega k drugemu, izprehod brez besed, kaiti nobeden ni govoril iezika drugega Trrln^ prepričanje da ju je Dregnilo enako hrepenenje da ju je obš^ enako vročp čustvo. To globoko sladko liubezen. ki se ie sorva kazala sramežljivo ^n nežno, pozneje pa z vročo strastjo Nji ni bilo še trideset let Prispela je bila na jug na počitnice Čez teden dni bi bila morala zapustiti s solnčninv žarki zalito obalo in odpotovati k svojemu ženinu, ki je zahteval, naj se vrne. Kljub temu pa je ostala tri mesece pri Francoisu Raucheu Pozneje nista nikoli več slišala drug o drugem. Očividno je bila nekoč izgovorila ime svojega ženina; Daniel Groves In odmev te^a imena je ostal v pisateljevem spominu. Toda zdaj je Daniel Groves zopet sedei v svoj naslanjač m odkril je Raucheu pravi nagib svojega obiska Ko je,nedavno potovai po Franciji, je našel na zaklopni mizici v praznem ieiezn.škem kupeju očividno tam pozabljen, lisi in v njem odlomek iz Spominov« Francoisa Rauchea, obsegajoč omenjeno ljubavno dogodivščino. Avtorjevo ime mu je priklicalo v spomin, da je našel nekaj niegovih del v knjižnici svoje žene, ko jo je po njeni smrti spravljal v red Takrat se je oglasil v njem sum. ki je v njem neopa-ženo naraščal in se utrjeval in ki se ga ni mogel več odkrižati. Ko so izšli vsi ^Spomini« v posebni knugi jih je prečital od začetka do konca in ugotovil, da se ie čas tiste pustolovščine uiemai z dopustom, ki ga je bila preživela niegova nevesta sama na rivijeri. - . Ni bil še pozabil na veliko skrb. ki ga je bila obšla, ko je njegova nevesta takrat odlašala svoj povratek z utemeljitvijo, da je bolna. Spominjal se je tudi, kako odločno se je bila uprla njegovemu namenu ko ji je pisal. da se pripelje za nio na francosko obalo . In ko se je slednjič vendarle vrnila v Anglijo, je bila vsa izpremenjena in dolgo se mu je zdelo. da se nečesa boji. To je trajalo nad leto dni, preden je zopet imel občutek, da se je povsem vrnila k njemu. Popis ljubljene žene, kakor jo je opisal Rauche, se je ujemal v vsakem pogledu z njeno zunanjostjo. Zakaj je kupovala tudi pozneje njegove knjige? Daniel Groves je čutil silno bolest pri misli, da je slonela njegova globoka ljubezen, ki je niti smrt ni mogla ubiti, od samega začetka na laži in izdajstvu. Tako se je zgodilo, da je slednjič sklenil obiskati Francoisa Rauchea In izmislil si je vso to komedijo, da bi spravil iz avtorja »Spominov« resnico, četudi samo v odlomkih. Ker je pa šlo po pisateljevem ori-znaniu samo za izmišljeno zgodbo, je dejal Daniel Groves vidi zdaj, kako fantastičnemu summčeniu se ie dal zapeljati In prosi Rauchea lepo, naj odpusti možu. ki niegova vsa ljubezen še vedno orinada nji... Francois Rauche ga je opazoval napol sočutno, napol blaženo in navzlic vsemu je imel še občutek, kakor da se Daniel Groves še ni povsem otresel summčenia. In m>govo sočutje mu je nošennilo izhod, ki ie moral biti njegovemu gostu nenobiten dokaz. — Govorim vaš jezik dokaj dobro — ie dejal v gladki angleščini. — Iz tega lahko najbolje spoznate, da se deianje moie liubavnp nustolovščine v resnici ni moglo od,-g*-ati. In Daniel Groves ni slutil, da se je bil Francois Rauche naučil angleščine šele zelo dolgo po onih srečnih časih in sicer na svoiem potovanju po Ameriki, kjer je prirejal predavanja. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jerao — Za upravo Id tnseratnJ del Usta Oton Chrtstot - VsJ v Ljubljani