168. Številka. Ljubljana, nedeljo 25. julija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
i^^Ju^a^iH*™^ P°nedKe!jke in dneve po praanikih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leU H gl ?.,» S? J2£.t fSfcT ■Ljubi"lu brez poiijanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. N kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na i! AilJti lil .    * !? kr* M,čefc?I,e^ ~ Za tuJe d«ie,e tolik« več, kolikor poštnina iznaša.  - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in
• i dijake velja zniiai.a cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr, po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold.  -  U oznanila se plačuje
ou cetiristi"""- »>••»••   - !-~ ........ ■ ■ •      -•-      1 • • ■• 1
Dopisi naj se icvol Upravni* tv o, na kutero
hiši.
Stvar Medvodska
zmirom bolj nekako smešno skrivnostna postaje. Vse nemške novine jo rabijo kot sredstvo za psovanje na Slovence in kot agitacijski pripomoček zoper ero Taatfejevo, a stvar sama, če se jo hoče prijeti, zgine kot vešča, če se hoče pogledati, odmika se od oči kot megla. V tem priporočamo naš denašnji dopis iz Med vod, čegar informacije so zanesljive. Toliko krika o .napadu", ki ga nij bilo, toliko psovk oa kranjsko ljudstvo, in vse to zarad par dvomljivih klofut v mraku, o katerih se ne ve od kod so!
Videti je, da se je zgodilo ljubljanskim „lieder ta rlerjem", tem hrabrim „den Mannern von Eichenholz", kakor pijanim študentom v Goethejevem Faustu v Auerbachovej kleti v Leipcigu, ko je Me ris to mej nje prišel, in jih tako zacopral, da so jeden druzega za noB prijeli.. Tako zdaj Frosch-Wawreczka lehko tovariša vptašuje: „War das deine Nase?" In njegovi tovariši mu lehko odgovarjajo iz iste Goethejeve scene:
„Betrug war alles, Lug und Schefn, Mir dauchte doch, als triink' ich VVein*"
Tako bi bila cela stvar smešna, ko bi ne bila žalostna in sicer zarad tega, ker se od protivne ali nemškutarske strani tako grdo porablja v sramote nje naše domovine in našega naroda. Ta mali nedokazani tepež mora služiti nemškim žurnalistom v to, da se dokazuje, kako surov je naš slovenski narod in je ministerstvo Taafle vsega „nahujskanja" krivo! Nobena dežela v Avstriji nema tacih žurnalistov, kateri bi imeli tako manijo grditi svojo kronovino, kakor ravno Kranjska, ki hrani v sebi take pritepeuce in renegate!
Obe „Presse" in drugi dunajski listi so polni strupa na nas, zavijajo izreke narodnih Ijstov, lažejo o stvari, tako, da se prav vidi, kako je nemškim ustavovercem ta Medvodska kost prav prišla. „Fecit cui prodest", oni je celo stvar prouzročil, komur je koristna, utegnilo bi tedaj tudi tukaj veljati. Ker pa zdaj le nemško ustavoverni listi iz tega malega te-peža politični kapital kujejo zoper zdanjo vlado, zoper deželnega predsednika in celo zoper c. kr. okrajnega glavarja ljubljanskega (glej „N. Fr. Pr.u od 23. julija), in liedertaflerji najbrž nalašč nijso svojega izleta naznanili c. kr. političnej oblasti! more se sklepati, da so oni sami nalašč prouzročili ta celi Medvodski škandal. „Fecit cui prodest." Nam narodnjakom tak prigodek le škoditi more, ker se povsod vpije na nas in obrekuje. Torej uže zarad tega ne more noben pameten človek misliti, da bi bili narodnjaki nščuvali" koga. Koristijo se s fiandaJom le neroSkutarji.
Politični razgled.
\0trttllj4' «l4»K4»l4».
V Ljubljani 24. julija. Dogodjaj na dunajskem „»cliiktzen-Testii", o katerem smo govorili včeraj na tem mestu, zdaj ponavljajo tudi prusko-nemške novine, zabavljajo dr. Evardu Koppu in pravijo, da dunajski „schtltzenfest" ima samo nemšk značaj, sicer da bi še celo opravičen ne bil.
Cžalldkl deželni zbor je sklenil resolucijo, naj bi se judovski veronauk v šolah učil poljski.
V svojej zadnjej seji je bukov lusk I
zbor sprejel predlog, da se morajo sodnijski protokoli pisati tudi v rusinskom in ni-munskem jeziku zato, da se izvede narodna ravnopravnost. Nemški listi se hudujejo, da je buko vinski deželni zbor sprejel ta predlog zato, da bi se iz dežele izbacnil nemški jezik.
V II It IIJ4* 4lr£l*T4».
_____ O svojem Času smo poročili, daje tnIiimI-
iilc-riiiiK'11 jnlil guverner Aleko pada odpotoval v Carigrad, da bi tam izprosil si nekoliko mesecev dopusta ; zdaj se piše, da mu ga sultan nehče dovoliti, in da se bode knez Vogorides moral vrniti na svoje mesto. Turčija se nadeja, da bode samo Vogoriden mogel zavirati združenje Vshodnje-Itumelije z Bolgarijo, zato ga je baje nazaj poslal.
Iz Carigrada se javlja, da je dozdanji poveljnik turške garde, Derviš paša, imenovan glavnim guvernerjem za skadarski okraj in je dobil nalog, da ima izvesti pogodbo od 24. aprilp, katero je Turčija s Črnogoro sklenila in v katerej se določuje, da dobi Črna gora Semsko ozemlje. Turčija je naznanila to Črnej gori in jo prosila, naj Črna gora ne odpokliče svojega zastopnika iz Carigrada.
Vse evropske vlasti so sprejele predlog, da bodo zoper Turčijo z ladijami demon-strovale, ako bi se ne hotela ukloniti sklepom berlinske konference. Vsaka vlast odpošlje dve ladiji, vse pa bodo pod francosko-angleškim poveljstvom.
Iz l4,-»l»iila poročajo „Times", da so angleški zastopniki svetovali najveljnvnejšim članom Jakubove stranke, naj priznajo vsi Abdurahmana za novega afganistanskega emira. Tudi Anglija bode to storila in bodo angleški vojaki zapustili Afganistan.
Dopisi.
Iz iH4>4lvml 23. julija. [Izv. dopis.] („Liedertaflerji" in njih t ep en je.) Močno smo se pri nas začudili, ko smo v časopisih brali, da so bili ljubljanski gospodje pisarčki in podobni taki nemškutarski velikaši, ki so baje zbrani v častivredno društvo „lieder-tafel", pri nas v nedeljo od „slovenskih kmetov" tepeni in sicer od „naščuvanih" slovenskih kmetov in zavoljo njih „nemškega mišljenja." Čudili smo se, ko smo to brali, ker prej, predno smo to v časopisih brali, mi sami Medvodci nijsmo ni-
česaokakemtacem napadu slišali. S tem je menda vse povedano, kako velik „schwindel" gonijo nemški listi od uradne „Laibacherice" do dunajske „N. Fr. Pr.", ko o necih pobojih govore, o katerih pri nas nihče nič nij slišal in nihče nič povedati ne ve! Pa ne le čudili smo se, tudi zelo je nns Medvod-Čane z nevoljo napolnilo, da nas nemški Časniki, in na čelu jim ljubljanski uradni list po nedolžnem po svetu črni, blati in obira. Nij res, da so naši kmetje koga napali, nij res, da so bili našuntani ali naščuvani. „Lai-bacher Ztg." je lagala in vsa druga nemška poročila v časnikih lažejo za njo. Naši kmetje o vsem tem tepeži nič ne vedo, še menj jih je pa kdo ščuval. Ko bi pa kdo bil sposoben ščuvati na tiste „liedertaflerje", ki so bili v nedeljo pri nas, bili bi to oni sami in njih nespodobno obnašanje. Pijani so ležali okolo, blizu slame in žita pod kozolcem kadili cigare in užigalnice okolo sebe metali. Če jih je torej kdo res klofutal, ko so šli v mraku tistih pet korakov, kar jih je iz Medvod do štacije, bil je to gotovo kakov posamezen fante ali dva. V svojem strahu in v vinskem duhu so hrabri „liedertaflerji" menda desetero videii, ali pa kar naravnost lažejo. — Nevolja, da nas Medvodčane zdaj vsled inicijative uradne „Laib. Ztg." po vsem svetu črnijo in obrekujejo, je tako velika, da bode naš občinski zastop, z županom in svetovalci, iskal pri deželnej vladi zadostenja. (Prav tako! Ur.)
Žandarm Jan, ki se je vsled grdega obrekovanja „Laib. Ztg." ustrelil, je bil pri nas močno priljubljen, priden in pošten. Pred smrtjo je pisal tri pisma. Našli so ga v gošči. Vse žaluje po njem, pa tudi nevolja nad onimi, ki so njega smrti krivi, je občna.
■z HI. Ruperla na Dolenjskem 21. julija. [Izviren dopis.] (Strašen vihar in toča.) Denes v sredo t. j. 21. t. m. ob 9U na štiri do l/i na pet popoludne je toča cela št. rupersko občino z vsemi vinskimi in poljskimi pridelki popolnoma pokončala in uničila. Žalostno je videti zdaj, prej bogato polje in te vinske gorice, ki je vse v tako kratkem času, v pol ure, spremenjeno iz bogatstva v revščino in je tako ubogega kmeta za njegov trud v silno veliko stisko pripravilo. Ljudje ne pomnijo takega silnega viharja in tako debele toče. — Veliko poslopij je vihar razdejal, — in toča veliko šip in malih živalij pobila in strašni naliv zemljo trgal, da je bilo groza in strah. Žalostno je bilo slišati jok in stok ljudij. Skoda je ogromna, velika.
Želeti je, da bi naša slavna deželna vlada kaj storila in pomagala tudi zudetej nesrečnej občini, in tako reveže silne revščine rešila in otela, katera jim preti.
Iz IHorave 22. julija. [Izv. dop.] Pre-tečeno sredo je bil za tukajšnjo okolico prav žalosten dan. Popoludne ob 1 , 3. uri se čuje od severja naenkrat bučanje, katero je vsa-cega s strahom navdajalo, a žalibog tudi ne zastonj; ker kmalu potem se vjuje toča, debela kot orehi, nekaj celo kot kokošja jajca; spremljana s strašnim pišem. V malo minutah je vse križem ležalo, po polji, vrtih in gozdih je bilo vse razdejano in pokončano. Samo v tukajšojej okolici črez 30 kozolcev, napolnenih z žitom, leži bolj ali manj poškodovanih na tleh. Žito, sočivje, zelenjave na polju in vrtih razbito in zmešano s prstjo, da se komaj zna, kje je bilo kaj vsejano. Sadno drevje okle-steno in golo, kakor po zimi, gozdno odlom-ljeno in izruvano s koreninami leži navskriz po tleh; ptice, zajci se najdejo mrtvi. Zidovje pri hišah poškodovano, opeka, skril razbita, slamnate strehe vse razmršene. Zares velika Skoda za ubogega kmeta. Kar je dozdaj tukaj znano, so posebno davkarske občine: Moravče, Sv. Mohor, Sv. Andrej, Vrhpolje, Drtija, Velika vas in še nekaj druzih popolnoma uničene, a čuje se, da so se videli hribi še dalje naprej črez Savo notri do Koma s točo pobeljeni. Želeti bi le bilo, da bi gospodska brzo Škodo pregledala, cenila in jim potem kaj I zdatne vsote davka odpisala, da bodo vsaj malo za to veliko nesrečo odškodovanj.
Z Notranjskega 21. julija. [Izviren dop.] (Tisočletnica Ciril -M eto d ove ga slovenskega jezika v Cerknici.) Bilo je v nedeljo 18. t. m., ko sem se odpravil nna obale" našega čudnega a znamenitega jezera — v Cerknico. Ni prah ni vročina, ni kazoči se gromonosi oblaki in mlačni prijatelji mi nijso zabranili, ker čitali se je: nar. čitalnica v Cerknici napravi veselico v spomin tisočlet-niee slovanske liturgije in pri tej veselici po jeta glavne uloge g. Grbič in gospa njegova.
In res, izbornost, koja se je odlikovala vedno pri teh veselicah, našel sem tudi omenjeni dan. Uže slavnosten govor g. Resmanaje upeljaval jako dobro zanimiv program. V kratkih, a krepkih potezah očital nam je g. govornik posebno za nas žalostno osodo slovenske liturgije in ž njo tesno sklenenih slovanskih rodov. Vsebina in oblika morala je obče zadovoljiti, sosebno če se pomisli kako teško je v jednacih predmetih govoriti „slavnostno" in „stvarno".
Govornik je vzel Herderjev izrek: „Slava vsacega naroda opira se večjidel na njegov na rodni jezik" za motto svojemu daljnjemu govoru in rekel mej družim:
„Nam Slovanom je zgodaj zasvitala zora omike! V devetem veku prišla sta v Slovane naša apostola sv. brata Ciril in Metod, in nam ustanovila slovensko pismo. Tisoč let je uže minulo, kar je papež Ivan VIII. pisal knjezu Svetopolku: „Slovensko pismo, iznajdeno od necega Konstatina (Cirila) modroslovca, s katerim se pristojno glasi slava božja, po pravici hvalimo. Hvalite gospoda vsi jeziki, slavite ga vsi narodi. Oni, ki je tri glavne jezike, hebrejski, grški in latinski naredil, oni isti je ustvaril vse druge k svojej časti in svojej slavi".
In kako je bilo ljudstvo veselo, kako se je radovalo, ko je slišalo v svojem jeziku hvalo božjo oznanjevati. Za Nemce, ki so poskušali z Richaldom na čelu iz Solograda in Pacava pokristijaniti naše očete, nij bilo po prihodu slovanskih učiteljev nič več prostora, morali so ti „neumci" s tujim jezikom nazaj domov. Se ve, da nijso imeli ti Nemci, kakor drugi,
z vpeljavanjom krščanstva nigdar Čistih krščanskih namer, nego njim je bila in je svrha:
christianisiren ist gleich germanisiren, ako tudi z mečem in ognjem! —
Ali temu je kriva v prvej vrsti nesloga, ta stara dedovina slovanskega plemena! Od Karla eVlikega naprej so nemški mogotci posredno in neposredno često pod plaščem krščanstva podjarmovali nesložne slovanske kneze v Korotanskej, Panoniji in Vdlikej Moravskej. Nemški kralj Arnulf poklical je divji hunski narod, čudske Mugjare od Urala zoper Slovane na pogin. Krščanskim Nemcem se moramo zahvaliti, da so pogani Magjari zasadili mej sever in jug v slovanski život skoraj smrtno zagozdo. — Nemški kralj Karoloman se svojimi nenasitenimi škofi zaprl nam je našega največjega svetnika in dobrotnika Metoda in preganjal njegove učence na smrt in življenje, ker so bili Slovani in učili slovanski. Sam papež Ivan VIII. obsojuje, jemaje sv. uk Metodov v varstvo zoper natolcevanje, kovar-stvo in nemško hinavstvo, pišoč: „to j e gadni iz poganstva preostavši značaj!"
Z g. Resmanom in č. rodbino Grbičevo sme se — kar se tudi gotovo — tamošnji kraj ponašati.
Tretjo točko: Rossini — kavatina za sopran iz „Brivca Sevilskega", pela je gospa Grbičeva; peto točko: Ma verbeer, romanca za tenor iz „Hugenottov" pel je g. Grbič sam. Tema pevcema se ne usojam in ne smem ničesar pristavljati, sodili bo j a uže komponisti in muziki, ter jaz omenjam le, da se mi zdi njiju glas še vedno mileji in krepkeji.
Po muzikaličnem delu pričel se je sijajen ples in tudi tu vem, da govorim iz src vseh djavnih in gledajočih ali sedečih udeležencev, ako posebno pohvalim neutrudljive in brzonoge gospe in gospodičine, ker vstrajati v tej vročini pri plesu skoro do belega dne, to pač nij mala naloga.
Dovolite mi k tem veselim še jedno manj veselo opazko, namreč, da se večina naših narodnih čitalnic in krajev slovenskih premalo zanima za znamenito slavnost tisočletnega očitnega priznanja slovanske liturgije.  To je privilegij, s katerim bi se ne imela ponašati le cerkev, nego ves slovanski svet, kajti nij ga novejega evropskega jezika, v katerem bi se smelo najvišje bitje javno in o vsoh priložnostih hvaliti in slaviti, — razen starosloven« skega. Zuto pravim, Če je zavest te odločilne pravice Slovanov rimskega zakona skoro izumrla, vzbuditi jo je treba, ker pomisliti velja, koliko smo prekosili tedanje narode o času izvrševanja te pravice, in koliko smo za njimi zaostali, ko se nam je vzela. — Pri sedanjih okoliščinah imajo čitalnice pač prvo besedo, naj se oglase vse, pridobe — kar se dosedaj nij zgodilo — kakega našega duhovna in do voljenje, da bode ljudstvo črez toliko sto let vsaj  jedenkrat zopet zbralo  svoj   duh pri sv. opravilu z mašnikom vred  v narodnem jeziku! Odbor za slavnost prvega našega slavista Kopitarja naj izvoli ta nasvet tudi v poštev vzeti!
■ z Kadovljice 22. julija. [Izv. dop.] Kaj da so zavihrale dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne na belih hišah črne zastave, kaj da se je oglasil po mestu radovljiški otožni zvon, kaj da je ljudstvo postajalo po ulicah, nekaj si pripovedovalo brisaje si mokre oči? O to pač pomeni, da v mestu kraljuje žalost, da je morilna smrt zopet iztrgala iz srede prebivalstvu gubljeno osobo,  to pač pomeni, da je
slovo od sveta vzel c. kr. okrajni sodnik Jo* sip Lah.
Narodil se je J. Lah v Loži 20. maja I. 1821. Nižje šole obiskaval je v Ljubljani, viSje pa v Gradci. Služboval je po raznih krajih, tako v Bistrici, na Vrhniki (l. 1850—1856), v Vipavi(1856—1860), v Planini (1860 — 1863), v Loki (1863 -1867) in od 1. 1867 bil je okrajni sodnik v Radovljici, kjer je odstal do dne" svoje smrti.
Kako slavnosten je bil njegov pogreb! Iz vseh krajev privrelo je ljudstvo, da izkaže ljubljencu svojemu zadnjo čast, iz vseh bližnjih okrajnih sodnij prišli so zastopniki in prinesli vence v znamenje kako so ga spoštovali, blažega svojega kolega. Tudi deželna sodnija poslala je dva zastopnika.
Kako natančen in vesten je bil blagi ranjki v svojem službovanji! Kadar se je nadzorovalo njegovo delovanje, izrekla se mu je vselej pohvala in priznanje, vselej se mii je obetal avan-cement, in vendar — zakaj nij ? — O naj raje molčim, groza me je spomina na one temne čase ustavo verstva Lnsser-Aaerspergovega ministrovanja.
Za tem možem ne plače le njegova obitelj, za tem možem plačejo sodnijski uradniki, kajti bil jim je prijatelj, bil jim je oče; za njim žaluje cela Radovljica, ker izgubila je v njem prijaznega družnika; celi okraj radovljiški žaluje za tem možem, kajti kedo nij poznal tega blažega, prijaznega, pravičnega sodnika ; le vprašaj ga, seljaka, povedati ti bode vedel toliko o prijaznosti ranjkega in otrl si bode solze: „Škoda je dobrega gospodaa. Za ranjkim Lahom žaluje cela Kranjska, ves s 1 o-venski narod, ker v njem je izgubil zopet svojega sina, vrlega narodnjaka, ki se nij sramoval javno pripoznati, da je Slovenec, da ljubi svoj narod, ki se nij bal ljubili domovine svoje tudi v onih časih, ko je bilo uradnikom šteto v greh biti narodnjak. Blagi mož! da bi po tvojem izgledu ravnali naši uradniki!
Izmej obilih vencev s trakovi na grobu ranjkega naj omenim le venec „slovenskih obrtnikov", z napisom :
Ker narod svoj si zvesto ljubil Ti hrani blagi on spomin.
Tako počesti slovensko ljudstvo može, Id ljubijo svojo domovino. Ni val i s.
■z Komende pri Kamniku 21. julija. [Izv. dop.] (Požar.) VŽejah, fare Komendske je dne 14. t. m. nastal strašen ogenj! Razen dveh najlepših hiš so pogorela vsa „gospodarska poslopja". Ognja nij bilo mogoče pogasiti, ker so bili ljudje na polji in tudi vode ni bilo pri rokah. Ko bi v fari imeli „brizgalnico", bi se bilo morda kaj otelo! Občinski predstojniki naj bi na to delali, da bi fara vsaj jedno pošteno brizgalnico imela! — Domačo živino so, razen dveh prešičev in domačega psa, ki je bil priklenen, — komaj rešili. Na psa so bili domači pozabili. Pozneje se pa radi hude vročine nobeden nij upal blizu iti, da bi ga bil otel. Pes je tako tulil, da ga je bilo groza slišati. — Ko je tudi začel Čebelnjak goreti, je hotel neki posestnik panje iz njega znositi; čebele se pa v njega zaženejo in so ga tako opikale, da je več ur brez zavesti na tleh ležal. Vendar je kmalu okreval. Pravijo, da sta dva potepuhi — cigana zažgala, katera so ljudje videli hitro proti Kamniku bežati. Ta požar je uže drugi od „eiganov" nalašč ukinjen. Komaj je dva meseca minulo, ko so ti vlaču-garji neko poslopje (hlev in skedenj) v Nasov-čah — tudi v našej fari — zapalili i u sedaj
zopet več poslopij v Žejah ! Gospodska naj bi individuum brez subsistence, lovi v Ljubljani gro-„ciganom" ne pustila toliko prostosti, ker ti š-v s t- m,da n eresnicne stvari poroča v nem-so posestnikom velika nadloga in mnogokrat ške list.« i i a tem res javnost na Kranjskem raz-nesreča celej rodbini, ali pa vsej vasi! — Oba burja. Ta dvomljivi žurnalist je včeraj po posestnika sta bila zavarovana: jeden pri „Ora-Skej banki za 800 gl. drugi pa pri „Tržaškej* za 1700 gld. — Škode je pa okoli 6000 gld
Domače* stvari.
— (G. L. Suppantschitsch,) urednik tukajšnje uradne „Laib. Ztg." žuga v včerajšnjem listu, da bode „Slov. Narod" tožil. Torej 8e vidimo pred porotniki, kjer bode Suppantschitsch imel dokazati, da so bili slovenski kmetje v Medvodah od narodne stranke naščuvani na „liedertahVrje", ker ti „nemški mislijo", in du je obžalovanja vredni samomoree žandarm Jan res svojo dolžnost zanemaril, dasi mu je bilo več tednov prej naznanjeno, da bode oni izlet. Za to namreč stvar gre, za drugo nič. To je uradna „Laib. Ztg." prva lažnjivo in brez dokazov mej avet vrgla in 8 tem zakrivila tudi celo vrsto dopisov, našo deželo grdečih v nemških no-vinah. Smo li mi prav imeli, ko smo energično   in   brez   izbire   besedij   zoper tako
Ljubljani raztrosil novico, da so slovenski kmetje pri Škof jej Loki ubili necega nemškega turista. Slišali smo, da je s tem tudi vlado „nafarbal". Ona se je tedaj obrnila telegrafično v Loko vprašaje, kaj je res. Odgovor se je glasil: vse zlagano, tu nih'-e nič ne ve o kacem ubitem turistu! Mej tem je pa bila vsa Ljubljana te laži polna in nfinškutarji so pihali jezo in srd na „slovensko surovost" tako, kakor da bi se ne bil še nikjer na svetu noben umor pripetil. Ker to javno nevarno ščuvajsko človeče v Ljubljani in na Kranjskem nij doma, nema ni službe ni zaslužka, vprašamo slavni magistrat in slavno vlado, zakaj ga „po šubu" ne pošljejo tjakaj, kjer ima domovinsko pravico, naj bi tam doma mej svojimi rojaki ščuval in svojo deželo nrdil ne naše!
— (Konfisciran) je bil včeraj „Slovence" zarad članka o Medvodskej Btvari.
— (Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.) Začetkom seje nasvetuje dr. Schufffr, naj bi  mestni odbor o priliki roj-
nih zadevah preneha lOOletno nemško biro-kratstvo. Na Slovenskem oznanujejo duhovniki Kristusa v slovenščini, spovedavajo lovenski, katehizirajo slovenski, zakaj bi tedaj vse drugo moralo biti nemško? Le nevednost, nesposobnost poleg nedostojne mržnje in grdega renegatstva more protiviti se toliko opravičenim, koristnim in potrebnim narodnim zahtevam Slovencev!" t
— (Advokati iz N e m š k e g a.) V Maribor pride iz (iradca g. dr. Hirschotfer, in v Radgono neki dr. Gottsehling.
— (Na j eden k rat zblaznel) je v Četrtek popoludne na borznem trgu v Trstu 51 letni kočijaž Jos. K., da so ga morali takoj odvesti v blaznico.
— (Tatovje.) Na Smolniku v Rušah na slov. Štajerji so tatovje vlomili pri posestniku g. Skroinku ter so odnesli puško dvo-cevko, obleke in denarjev, vse vkup vrednosti 195 gld. Hlapci so branili. Eden pa je bil od tolovajev tako hudo ranjen, da je uže umrl, drugi dobil je lehko rano. Tolovajev nijso zasledili.
postopanje uradnega lista protestirali in njega delavca stigmatizirali —  o tem bodo torej ' stvenegt dne Nj. veličanstva cesarja poslal po porotniki soditi imeli. Naprej povemo, da smo aebno deputacijo k deželnemu predsedniku, da jako radovedni na tistih 50 prič, katere g. S. bi cesarju čestital. G. Horak predlaga, naj bi obeta. Tudi mi eventualno ne bomo brez prič se izvolil poseben odsek, ki bi priredil slav pred porotno sodišče prišli. — Kar se tiče nost o tej  priliki.   G. Regali je proti vsem Suppantschitscheve cele   dolge  švadronacije, slavnostim, ki tudi nijso v smislu cesarjevem; opomnimo prvič, da se on moti, če misli, da on je za to, da bi se mestnim revežem ta dan je kak naš  članek „seit jahren planmassig" nekaj dalo. On zato predlaga 200 gld. Pred letel na njegovo osobo. Njegova osoba nam log dr. Schafferja in Regnlija se sprejme. V je tako malo mar kot lanski sneg.   Zatorej komisijo za določenje vojaške takse izvolita se nam tudi na misel ne bi prišlo, njegovo „čast" Franc vitez Gariboldi in Jožef Luckman. Sklene žaliti, niti njemu osobno škoditi. Zavoljo nas j 8e prodati neko posestvo pri cigarnej fabriki naj živi tisoč let, Če hoče.   Mi smo le pisali, j p0 toči unesrećenim Dolenjcem se dovoli 800 gl pišemo in bomo še pisali zoper oni zlobni i iz mestne blagajnice.  Prošnja dijaškega pod
„furor teutonicus", ki ga g. S. prodaja sistematično in rseit jahren" v kranjskem uradnem listu, zoper protinarodno hujskanje, ki se pojavlja v „Laib. Ztg.", zoper slovano-sovražno tendenco Suppantschitschevega uredovanja „Laib. Ztg.". — Originalno je, da si upa Suppantschitsch tudi v včerajftnej „Laib. Ztg." ponavljati in zopet trditi laž, da „žan-danua nij bilo na mestu, da si se je ta izlet več tednov prej naznanil". Mi od uradov vemo, da predsednik „liedertaflerjev" niti odbor nij c. kr. oblastniji niti žandarmeriji izleta nič naznanil. Kaj lažete torej še naprej!
— (Tiskovne tožbe zoper „Laib. Tagbatt" in „Laib. Ztg.") Zadnji „Laib. Tagbl." od petka piše o Medvodskej aferi: „Denn so sehr sich auch der als sloveniseher Parteimann bekannte Gerichtsartzt, vveleher die Untersuchung der Wundeu vor-nahm, alle Miihe gab, dieselben als nichtsa-gend darzustellen itd." S tem se priseže-nemu, kot poštenjak posameznemu, zunaj vse politike stoječemu sodniškemu zdravniku dr. Pestotniku javno očita, da je prisego pre-lomivši in svojo z dr avn i š ko Čast pozabi vsi strankarsko sodil in pričal. Zarad tega je storil g. dr. Pestotnik potrebne korake, da „Tgbl." zarad razžaljenja časti toži. — Tudi proti „Laib. Ztg." se pripravljata dve tiskovni pravdi, jedna proti listu, druga proti včeraj podpisanemu uredniku, kateri naravnost z besedami kakor „ehrlos" okolo sebe meče, pa še reva misli, da so le oni grobi, ki „tja" streljajo, a on ne, ki strelja „sem".
— (Na „ š u b " ž njim!)  Nekov Hans Kraus, bivši redakter „Laib. Tagbl.", zdaj pa
pornega društva na Dunaji za kako podporo se ne usliši. Učiteljici g. Frohlick se izrazi zato, da je na močvirskej šoli zastonj poduče-vala v Ženskih ročnih delih, zahvala. Da se napravi brv črez Gruberjev kanal, naroči se magistratu, naj počne obravnave z glavnim odborom za osušenje močvirja in s posestniki zaradi odkupa sveta za pot. Mestni odbornik Regali utemeljuje svoj predlog, naj bi se zidala vojašnica. Dokler te ne bode, tudi gar-nizije v Ljubljano ne bode, kar je mestu gotovo na veliko škodo. Tudi so ljudje jako potrebni dela, kajti domači zidarji love ribe, tesarji pa rake, ker zjislužka nij. Najbolj umestno se govorniku zdi, da bi se zidala vojašnica v Prulah, kajti tamošnji prebivalci imajo malo obrta in kupčije, in treba bi bilo, da se jim s tem pomore. Govornik nasvetuje, naj se njegov predlog izroči stavbenemu in finančnemu odseku v poročanje. Predlog ta se sprejme in potem javna seja sklene in prične tajna.
(Cirkus F u m a g a 11 i) ostane še nekaj dnij v Ljubljani; v teku jednega leta je ta cirkus dosti napredoval in so umeteljnosti s konji prav občudovanja vredne; tudi telovadci zaslužijo pohvale. Cirkus je zmirom dobro obiska n.
(Iz Kamnika) se nam piše: Toča je pobita pri nas mesto Kamnik do Duplice, Tiinjice, Rudnik, Golovec. V Tunjcah je bila Ae pšenica na polji. Drugod je zadelo proso, oves, fižol.
(O slovenskem uradovanji v cerkvenih zadevali) piše „Gosp.": „Narodi slovanski v Avstriji zahtevajo svoje narodne pravice.   Treba je, da tudi v cerkve-
Ra/.ne vesti.
* („Suša".) Trdi se, da znajo nekateri strelci bolj piti nego streljati; a da tudi .nežni" spol ne sovraži kozarca zlatega vinca, to se je pokazalo četrtek na Dunaji na strelišči, ko so se ga tri nemške dame tako navlekle, da so počepale kot muhe, in so jih morali prenesti v bolnico.
* (Silen potres.) Na otoku Manila je zdaj uie dva dni hud potres, ki pieti razde-jati ves otok. Vojašnica in velika cerkev sta se porušili, zemlja je na več krajih počena in iz rež vre ven vrela voda in pepel. Vsi ognjeniki bljevajo.
* (Svojo mater u m o r i 1) je v Ottnangu J. Pichler, — Nemec — črevljar; s kladivom in kamenom jo je strahovito tolkel po glavi, tako, da so možjani leteli do stropa in je bila vsa soba krvava. Ko je storil ta zločin, šel je v posteljo in zaspal.
* (Pruski orel — sv. duh.) V no-vej protestantovskej cerkvi v Hannoveru je kipar na prižnico nabil na mesto goloba, kot znamenje sv. duha, pruski orel.
* (Trinajst vagonov) je ušlo iz tira - kakor se iz Varšava poroča — na potu
proti Granici. Vsi ti vozovi so se razrušili. Od osob na vlaku so tri ranjene.
Tržne mite
v Ljubljani 24. julija 1.1. Plenica hektoliter 9        78 kr. — rež C gld. 7 4 kr.; —ječmen 4 gld. 06 kr.; — oves 8 ifId. 74 kr.; - ajda 6 gld. 50 kr.; — proid 6 gld. 34 kr.j
— koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeh frinon — gld. 70 kr.; špeh poro'ieo — gld. 72 kr.;
— jajce po 9 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — toletnine 42 kr.; — .svinjsko meso 64 kr.; — sona 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.;
— s'.atue l gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. motror 6 gld. — kr.; — mohka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 24. julija
(Izvirno telegrafično poročilo.) Snotni drl. dolg v bankovcih Kuotnl dri. dolg v srebru .
iiata renta .......
H60 drž. posojilo .... Akcije narodne banke    . •
Hrobro . . Sapol. . . C. kr. cekini
.   72 gld. 65		kr.
.   73 „	65	■
.   88 „	60	
. 131 „	80	n
. 829 „	—	m
. 278 „	70	m
. 117 „	80	n
• » .       9 n	36	n «
.     5 „	54	
.   57 „	80	n
lN('!0 bc
učenec
v prodajalni <-o \ im sto na deželi, kateri je dovrMl 1. gimnazijalko ali vsaj 4. normalni razred. — Več iz prijaznosti pri administraciji „Slov. Naroda". (334—3)
Odhajajo iz Vipave, poslavljam se od vseli prijateljev in znancev vipavskega, idrijskega in ajdovskega okraja, ter se zahvajujetn za vso prijaznost, izkazano mi pri sprejemu, pri občevanji in odhajanji in za počastenje s tako obilno obiskano odoalico.
(848) Dr. Albin Poznik.
lepo vezan, ju za 45 na prodaj.   Kilor ga želi
kupiti, naj ho obrne na administracijo „Slovenskepi Naroda". (349—1
■^r^-     u^-1 krv
------UXZ
platnena obleka.
C-o lil. 4.
lister-sako,rujav ali črn.
UoUA. 7.
platnena oprava, platnena spalna suknja.
C.olcl. 9 do 7.
platnena obleki u dečke in deklice,
(v«Ukoati od 2 let pocenil).
pri (267—8)
M. Neumann-u,
Ljubljana, Slonove ulice št. 11.
afiues
----T^l ^-----^
llcr^iimiiovo
redilo peg©.
% katerim se pege na lici odpravljajo popolnem, priporoča po 45 nove. Unni.nl lekarnar i»f#*»*f« na PreSirnovem trgu. (136 — 9)
Za šolska darila. -»
Najprimernejše darilo pridnim učencem in učenkam ob koncu šolskega leta so:
oi.
zbirka poučnih pripovedek za slovensko mladino. (»88—8)
Knjižica velja trdo vezana s platnenim hrbtom s poštnino vred 45 kr. — Lepši vezana za darila 5<> kr
Uredništvo „Vrtcevo".
Lingarjevo ulice h. št. 1 v Ljubljani (Laibach).
A. Korzika,
umeteljni vrtar in trgovec s cvetlicami,
se p. t. občinstvu zahvaljuje za dosedanja oh Ina naročila ter se usnju naznanjati, da je dno 22. t. m. v hiši g. dr. Zupanču'evej v ŠelenlMirgevih ulie.li št. f> odprl
prodajalni« s cvetlicami in sočtvjcm,
ter se p. t. občinstvu priporoča /a mnogiibrojna tiaro* čila. Naročila na vence in šopke po različnih cenah se sprejemajo v gori onienjuncj prodajalnici ter v stanovanji na polj im s kej res! i št. 12. — V nanj a naročila bu brze, elegantno in v ceno izvršuje ter naročene stvari pošiljajo s poštnim povzetjem. (314 — 2)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejšo sredstvo je
w*~ prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti invod, kako se rabi, dobi se zuiirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Hsrtuiannn v IJubijani, v Luka Tavčarje vej hiši. ^273—12
Najsijajnejši vspeh zagotovljamo. T roški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr.
EcL Fumagalli.
Denes dve veliki predstavi
s popolnem novim programom.
Prva ob 4. uri popoludne. druga ob 8. uri zvečer.
Velika nagradna borba,
pri katerej se bode neki mo>. bor I z atletom K. Skn-HJeui. Nagrada je srebrnu cilinder-ura.
V  pOIM-flOl f«-li I
Velika pxodeta7a
na korist
J edine mu umetniku Iz Kranjske
PETRU KOCELUU iz Kranja.
Mej drug m novim: Ogerska čikoš-pošta na šestih konjih.
Predstavlja beneficijant.
Spoštovanjem
(350) Kil. LTllllItl^llIli.
Nove vozne liste
za železnice
prav po n i z k e i o m priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Hiša z vrtom,
9 sobami, pripravna za kupčijo in guHtflno, prav blizu Ljubljane, se iz proste roke proda. — Natančneje se izve pri opravništvu »Slovenskega Naroda". (319-2)
Umrli so:
V deielnej bolnici:
20. julija: Emil Zatler, delavčev sin, 1 m., za pre-hlajenjem v želodci.
21. julija: Jožef Orosi, paznik, 47 1. — Mina Tu-iar, dninarica, 30 let. za otrpnenjem možjanov.
22. julija: Kat. Marn, gostija, 52 1.
Bergerjevo med i cinično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na Avstro-Ogerskeiu, Francoskem, Nemškem, Holaiidskeui, v Nviel in nt Kiiuuni-skeiu itd. užo 10 let se sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltiue, rudeč nos', ozebljino, potenje nog, in zoper vse zunanje otročje bolezni na glavi.' Vrh tega se še vsakemu priporoča kot polt čistočo sredstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
Bergerjevo milo la »mole ima 40°/« konce utr. smole iz lesa, je skrbno narejena ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole. ki se v trgovini nahaja, razlikuje (488 — 14;
aW" Da se prekanjenju izogne, ~WI
zahteva naj se v lekarnah a ■ * ter naj se pazi na seleni
določno fl^j^d^&Jn BHvltek  in  tukaj pona-
Bergerjevo milo 9^gjJaSP tisneno varstveno
Is smole, marko.
Jedini zastopnik za domače in tuje dežele:
lekarnar  Gr.  Iloll  v Opavu, kamor naj ae pošiljajo naročila in vprašanja. €>lavna saloga sa LJublJauo  v  lokarnuli J.  iS w o b o d a  in G.
P i c c o 1 i;  potem v lekarnah v Idriji, v Kranji,  v Novem mestu, v Radovljici, v Kameniku iu v Vipavi
AVSTRIJA
vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje na DUNAJI, ustanovljena letat 13SO,
zavaruje na elove*Wo življenje |»o najuiajlla tarifah in po
raznih načinili: da izplača zavarovani znesek po sin ti zavarovančevej, kadarkoli se primeri, ali kadar doseže zavarovanec določeno starost (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje se celo , pol- četrtletno ali tudi me-Bcčno. Za male krajcarje vsakdo lehko svojim primerno velikosvotozagotovi.
Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo bresplaeuo.
Nadzoroištvo „AVSTRIJE" v Ljubljani:
Iffii. >r«leiitiii«>ics,
nadzornik. (209—2)
Pisarna: sv. Petra oesta it. 73 nova.
^sV ssV a^ sV mf^ mV "w      na/' \as      \as \a/      \as sa^ m/ \as \as \as sa^na^ '
lx*!ata(j in urednik Ifefczo Ar mi C
Severno - nemški Lloyd
(Noi ddeotseher Moril)
v avstrijskej državi knnccsijonirana
parobrodna družba.
Direktna redna postna parobrodna vožnja mej
Bremenom in Ameriko.
Poleg najnižje oene prevoinjl in najaolidnejšega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša po|Us..im umilno potrjeno
Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla za Kranjsko
It. ltaii%iiig'c»i*,
(39   14) spediteur juž. železnice,
na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. sjaf~  Sprejmo se zanesljivi agrentl za okraje na Kranjskem.
Laktoma m tiak .Maroiinv tL-kaTke*.