POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI T KLEP ON UREDNIŠTVA: 25—67 TELEFON- UPRAVE: 25-67 in 2S-t67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel.‘46—91 Poslovalnici Celie. Prešernova 3. telefon 2S0 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uoravl ali uo nošti M din. Dostavljen na dom 16 din. tniina 30 din. postni Čekovni paCon? u.«os Maribor, torek 28. januarja 1941 Boji pred Benghasiiem in Agordatom Medtem ko se boj za notranjost iDerne še nadaljuje, napredujejo angleške čete proti Ben« ghasiju, kjer so se že vneli prvi boji - V Eritreji so angleške čete po angleških poročilih obkolile Agordat in Barentu, na pol poti proti Udečemu morju LNGLEŠKE OPERACIJE V LIBIJI KAMIRA, 28. jan. ZPV. Ca ss riški. poročevalci poročajo iz Libije, da so angleške čete v prvem naletu zavzele. zunanje obrambne črte Derne, sedaj pa se bijejo boji za mesto samo. Angleži obstreljujejo Italijanske položaje v Dernis kopnega in z morja. Pričakuje se. da bo odpor Italijanov tu kmalu likvidiran. Med tem ko se boji za središče Derne še bijejo, pa napredujejo angleške- čete brez prestanka dalje ob morski obali na zahod in zavzemajo po vrsti manjše italijanske postojanke.. Drugi del angleške vojske se je približal ,Benghasiju, katerega bodo Angleži najbrže obkolili, kakor so druge italijanske kraje, v Libiji Z obkolitvijo Benghasija ali zavzetjem bo osvojena, vsa Cirenajka, razert nekaterih oaz v notranjosti, ki So italt že odrezane od stika z ostalo italijansko vojsko in bodo morale same kapitulirati. KAH1RA, 28. jan. Unp. Nilska ivpjsk^ generala Wavella nadaljuje z naglim prediranjem proti zahodu Libije. Vneli so se boji že blizu BenghaSJja. Od Derne predira vedno več čet k’Benghasiju. Po dosedanjem . štetju je bilo po padcu Tobruka zajetih 25.000 sovražnikov. — Glavni štab generala VVavella pa sporoča,- da je bilo od začetka ofenzive, od 9. decembra do danes zajetih 110.000 sovražnih .vojakov« ANGLEŠKE OPERACIJE V VZHODNI AFRIKI .KAMIRA, 38,-jaji. Reuter..3/.sin-oeusm uradnem poročilu je bilo javljeno,. da so sc angleške čete y Eritreji znatno približale italijanskim postojankam pri Agor-datu, in sicer že na delu proge, ki vodi Iz tega mesta proti Asmari, odnosno MassauK.Obramba Agordata Se sestoji iz globok j (i z^kopov, obdanih z močnimi žičpimi. ovirami in skritimi strojniškimi gnezdi po kameni tih prepadih. Britske čete južno od Agordata so začele ogra-žati važno cestno križišče Barentu, mo, torizirani oddelki pa napadajo sovražni? ka, ki se umika iz Hagarja, ki je že izpraznjen. Na fronti v Keniji so bili Italijani vrženi preko meje v Abesimjo in Somalijo. Na tleh Kenije ni nobenega Italijana več, V angleških četah sodelujejo tu odelki iz Vzhodne in Zahodne Afrike, KAMIRA, 28. jan. Unp. Britanske čete So v minili noči obkolile Agordat in Barentu ter zajele pri tem 1100 fašističnih vojakov. Druga kolona brštskih čet predira od Galabata s Haiie Selasijem na čel« v Abesinije zahodno od Tanskega jezera. Britske čete iz Kenije lo vdrle v Italijansko Somalijo. KAH1RA, 28. jan. UP. Angleške ofenzivne operacije v Eritreji se razvijajo z bliskovito naglico. Angleške čete so dosegle že Agordat in ga obkolile. S tem so že skoraj na pol poti proti Rdečemu morju. Obenem so pričele angleške čete korakati iz Sudana tudi v dveh drugih smereh v Eritrejo. V Abesiniji napredujejo abesinske čete proti Gondarju. Po poročilih, ki so jih prinesli zaupniki iz Krvavi boji na albantkem bojišču ™ K J * „ «. Po poročilih iz Aten se bijejo zadnje dni zlasti na osrednjem delu fronte v Albaniji silno Krvavi boji, ker prehajajo italijanske čete v silovite protinapade — Ciano v Albaniji RIM, 28. jan. Stefani. VrJtoviie fxfve!i- Trenutno pa ni mogoče pdičakovatj večjih premikov. RIM, 28. jan. Unp. Kakor javljajo urad- jxrve:j- stvo je včeraj poročajo jz Albanije: Na Krškem bojišču akcije krajevnega značaja in ojačeno delovanje patrol. Naša letala so bombardirala ^sovražnikove čete, ... , ; ATI:nI;, €8. jan. Unp. Urtfdno poročilo Krške vojske pravi, da sp poskusili Ita-liiani z dvema močnima napadoma predreti na tfveli krajiji osrednjega dela fronte. Grki so napade oijbjli s tem, da so s strojnicami streljali na napadalce. Strojniška gnaada sp bila sirita med Snegom v gorah. Poročilo dostavlja, da ie začel sam šef generalnega štaba Ca-vallero ofQnzivo na grške položaje, v katerf sodeluje mnogo vojakov. Grški Protinapadi so prizadejali sovražniku, fež ko izgube.. ; A££Nj'-. ^teiis^jijuJic} Je sporni, da so jUdij^ni v ^adjiijji b<>i‘h, Posebno v zadnjih dveh dneh, utrpeli Pailuuše izgube, odkar se je začela vpj-•ia z G^eljo. Grška čete na zavzetih Sovražnih postojankah ija kupe metvih Italijanov. v; ; c. APENE; 28.'4an, APj5ii-ItaliJanski ojen-zivni sunki v Albaniji so pokazali, da j« napel novi vrhovni poveljnikov Albaniji, general Cavaliero, vse sil«, da bi spremenil dosedanji’ vojktfs položafji- Italijan**! napadi so bili izvršeni z zelo močnimi tetami, ki so bij© na napado vsestransko fkrbno pripravljene. Grkl^aiui priznavajo. dq so so italijanske napadalne Čete hrabro izk*za|sy toda za»t*vtjerte*a ^ciHff pljnb temu niso moglo doseči. V sitno NB. Nemški zim. minister von Ribbentrop je napisal v januarski številki revije »Berlin - Rini -Tokio« med drugim naslednje: Nemčija lil Italija sta se v odločilnem boju svoje zgodovine združili na oSnOvi berlinskega pakta z Japonsko, da odstranimo angleško prevlado na svetu ter vzpostavimo nov red in mir v svetu. Prevzet z istimi idejami in cilji je niz držav pristopil k trojnemu pakt«, ostale pa bodo prišle za njimi. Zavezniške sile Nemčija, Italija in Japonska ne bodo mirovale, dokler ne dosežejo svoj cilj. V začetku novega leta izražam svojk; prepričanje, da bodo dogodki v tem letu zagotovili silan trojnega pakta končno zmago. VICHY, 2$.'jan. Haya«. Objavljen je ustavni akt, M določa, da morajo vsi dostojanstveniki in visbki državni funkcionarji jfSBI^iff prisego pred šefom države. Priseči morajo, da bodo zvesto izpolnjevati svoje dolžnosti, pravično in zavestno ter da bodo osebno odgovorni poglavarju države za svoje delo. Te obveznosti s© tičejo tako osebe, kakor tudi niili premdženja. V primeru prestopka ima šef države pravico vzeti uradnikom, ki bi nezakonito postopali, vse pravice. jih internirati v Franciji ali v kolonijah. iz njih premoženja pa nadoknadi tl izgubo v državni blagajni. Te sankcije se nanašajo tijdl na vse bivše ministre in višje uradnike, Tri so bili deset let na- zaj v državni službi. S tem zakonom postaja Francija hierarhična država s državnim poglavarjem na čelu, ki ukazuje in kateremu se morajo vsi pokoriti. V zvezi s tem ustavnim aktom je maršal Petain dejal: »Kar so tiče mene samega, si bom sodil sam. Ker sem na najvišjem položaju, pada name temvečja odgovornost. To pa ne pomeni, da se na nižjih položajih odgovornost zmanjšuje. Vsak ima pred državo enako odgovornosti.« VICHV, 28. jan. Unp. Nova ustava bo v kratkem objavljena. Pravosodni minister Raphael Alibert in minister za dela, Renoe Belin, sta podala ostavko na svoje mesto. . .•■ v. . : . , n."- j£S* ; l , : .UuKiu c. v, Prevoz nemških čet skozi Milan t^KRLlN,.28,jan. -Asš, .Press* Nemške četp ?o šle sto/j Milan .na. jug Italije. Povsod so bile sprejete z velikim navdušenjem prebivalstva. Nejnška. vlada za-»ika vse ve§tl o nekjakšnib..uporih v Milanu in Turinu. Tudi niso.ces -v Italiji veliki kontingenti nemških Jenskih sil. Na vprašanje, zakaj pošiljajo y Italijo nemške čete, odgovarjajo, da je to povsem ,naraVno. . vojnih]. tS^bI,.v,Albai!!11- S RIM, 28. jan. Stelah-Vsi jutranji listi 'Oi nadalinii protinapadi nfe posrečijo, prinašajo iiev«r.wtim.tlažiHVc vesti o tež-uo zaradi osfabiive prisiljeni umakniti kih nemirih v Milanu in Turinu ki so e na vsej perednjr In zahtolni fronti. — jih udušile nemške Sete, Te vesti so ve- lika laž in jim n.j treba dodajati komentarja. Predstavljajo novo senzacionalno manifestacijo lažnega sistema britske propagande. v SMRT ZADNJEGA KOLUMBOVEGA PO TOMCA MADRID 28. jan. Havas. Umrl je zadnji potomec odkritelja Amerike Krištofa Kolumba. Njegov pogreb je bil v soboto. Pogreba so se udeležili tudi zunanji minister Serrano 'Suner, mnogi deploiViafi in drugi odličniki. »EMPRESS OF AUSTRALIA« TORPE. D1RANA NEW YORK, 28. jan. DNB. Radiopo. staja na Floridi je sprejela klice na po. moč, ki jih je dajala angleška ladja »Em. press of Australia« 200 milj zahodno od Dakarja v Zahodni Afriki. Ladja je bila torpedirana. IZJAVA KERE.NSKEGA \VASH1NGTON, 28. jati. DNB, Bivši predsednik ruske vlade Kerenski je na nekem predavanju dejal, da so vse na-de, izzvati Hitlerja in Stalina med seboj, neosnovane. USA se ne bo iH>Srečilo, da bi Sovjetsko zvezo pridobile kol zaveznika proti Nemčiji. POMEN AFRIKE ZA ITALIJO RIM, 28. jan. Stefani. Minister za ita-‘ lijansko Afriko Ternzzi piše v »Messa-igem«, da angleška ofenziva ni mogla streti odločnosti italijanskega naroda za nadaljevanje vojne do končne zmage. Italijani se zavedajo, da je mogoče priti do zmage samo po hudih bojih, da jim bo pa zmaga dala pravo mesto v novi Evropi. Italija goji veliko ljubezen do Afrike, ker se je tam dolg aleta posvetila konstruktivnemu delu in ker brani tam svoje pravice do življenja. Anglija hoče š svojimi napadi v Afriki izpodriniti civilizacijsko ekspanzivnost mladega ita-'oanskega naroda. Afrika pa predstavlja za Italijo nele osnovni element njene vlojre kot velike svetovne sile, nego tudi motiv njene bodočnosti. Italija se bo znala zagotoviti svojo bodočnost. Po zatrti vstaji v Romuniji Antonescu in vojska sta popolnoma gospodarja položaja — Na tisoče žrtev zadnjih žalostnih dogodkov — Lista nove Antonescove vlade \Zateaj in KaKo * 1 so iszgubili domovino BUKAREŠTA, 28. jan. ZPV. Vstaja legionarjev je v Romuniji dokončno zatrta, dasi so ostale morda posamezne skupine vstašev še neizsledene in imajo tudi še orožje. To veija zlasti za Transilvanijo. Uradno ne objavljajo nobenih podatkov o vstaji in žrtvah, toda samo v Bukarešti so podivjani vstaši pomorili nekaj tisoč ljudi, a tudi njihove žrtve so bile velike. Temni elementi, ki so se vstaji pridružili, so ropali po mestu, zlasti po židovskih trgovinah in stanovanjih in povzročili strašna razdejanja. Nekatere hiše izgle-dajo, kakor da bi bile bombardirane. Ho-ria Sima in Petrovicescu sta zaprta, ni pa znano kje. Bukarešta in druga mesta so še vedno v znamenju vojaške zasedbe. BUKAREŠTA, 28. jan. ZPV. Včeraj je general Antonescu sestavil novo romunsko vlado, 'ki jo tvorijo: predsednik ministrskega sveta in začasni zunanji minister general Antonescu, vodja države; vojni minister general Josip Jakobici, bivši poveljnik armadnega zbora; notranji minister divizijski general Popescu; prosvetni minister divizijski general Radu Rozeti, tajnik romunske Akademije znanosti; minister brez listnice Mihajlo Antonescu, bivši pravosodni minister; finančni minister brigadni general N. Stanescu; minister za narodno gospodarstvo brigadni general Potopeanu; prometni minister in minister za javna dela divizijski general Georgescu; kmetijski minister armadni general Jon Sicitu, bivši načelnik generalnega štaba; propagandni minister vseučiliški profesor Nikifor Crajnic, bivši propagandni mini- ster v vladi Gigurta; pravosodni minister George Dokon, kasacijski sodnik; minister za gospodarsko koordinacijo podpolkovnik Nikola Dragomir; minister za socialno politiko in ljudsko zdravje vseučiliški profesor Peter Tomescu; državni pod tajnik v vojnem ministrstvu general Konstantin Pantaziu; državni tajnik za oboroževanje general Dobre; državni podtajnik za letalstvo in mornarico komandir Gineseu; državni podtajnik za kplonizaci-jo in evakuiranje prebivalstva general Evgen Zvidanek, bivši maršal dvora blago-pokojne romunske kraljice Marije. Razen teh bodo še imenovani trije državni podtajniki. Novi ministri so že prevzeli svoje resore. BUKAREŠTA, 28. jan. Rador. Po sestavi nove generalske vlade je dal Antonescu naslednjo izjavo: »Vlada, ki sem jo sestavil, ima namen, da zavaruje red in vzpostavi normalen tok v državni upravi. Državi je potreben mir in red. Upravno delo se mora brez odloga nadaljevati. Vlada na vojaški osnovi je izraz edinstva in discipline, ki jo terjajo prilike v vsej državi. V zunanji politiki bo šla Romunija brez oklevanja dalje s silami osi, z vodjem Nemčije in Mussolinijem. Zvestoba obveznostim je za nas zavestno dejstvo, da je ne bomo opustili. Med Romunijo in silami osi se mora razviti najširša osnova sodelovanja, kar naj bo glavni cilj sedanje vlade.« Vseučiliška mladina ie naslovila ganljiv poziv krščanskim študentom, naj se pridružijo upravitelju države, ki ga je dala Previdnost. BUKAREŠTA. 28. jan. Stefani. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, da mora- jo vsi, ki so v posesti strojnic in pušk, izročiti te nemudoma oblastvom.v V nasprotnem primeru bodo ustreljeni. Vsi, ki imajo normalne in diplomatske potne liste za odhod v tujino, morajo dobiti za prehod meje še posebna dovoljenja od policije. BUKAREŠTA, 28. jan. Rador. No vi nemški poslanik von Killinger z oseb-| jem, bivši poslanik Fabricius, šef nemške vojne misije, general Iiarissen, poveljnik nemške garnizije v Bukarešti Ruben-stein, italijanski poslanik z osebjem, dalje italijanski in nemški vojaški ataše in višji častniki nemške in italijanske garnizije v Bukarešti so prisostvovali pogrebu dveh romunskih častnikov in 15 vojakov, ki so padli v zadnjih bojih proti upornikom. Pogrebne molitve je opravi! sam patriarh Nikodio, govoril je pa minister za državno obrambo Jacobici. BUKAREŠTA, 28. jan. DNB. Kralj Mihajlo je poslal Antonescu pismo, v katerem pravi, da je dal pol milijona lejev skupaj s svojo materjo Heleno za družine padlih vojakov pri zadnjih neredih. General Antonescu sam je dal v ta namen 200 tisoč lejev. BUKAREŠTA, 28. jan. DNB. Državno tožilstvo je vložilo tožbo proti morilcu nemškega majorja Doringa, Grku Saran-dosu. Obtožena sta tudi dva policijska komisarja, ki sta morilcu dala revolver. BUKAREŠTA, 28. jan. DNB. Po vsej državi je vzpostavljen red in mi-rf predsedniki občin so izmenjani. General Antonescu je obolel na hripi in ostal v postelji. Angleški letalski napadi na Nemčijo Nemški letalski napadi na Anglijo so tudi včeraj in ponoči izostali, pač pa poročajo tako ?z Londona kakor iz Berlina, da so izvršila v tem času angleška letala nekaj bombnih napadov BERLIN, 28. jan. DNB. Nemško vrhovno poveijslvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemški bombniki so včeraj z uspehom napadli konvoje in posamezne ladje ob jugovzhodni angleški obali. Nedaleč od Orfordnessa sta bila dosežena dva polna zadetka z bombami na neki ladji, na kateri je izbruhnila strahovita eksplozija. Ogledniška letala so opazila severno od Mautha sovražnikovo trgovsko ladjo, ki je gorela. Ta ladja je bila tik pred tem dnem napadena od nemških bombnikov. Ponoči je sovražnik na nekatere kraje v zahodni »• srednji Nemčiji »netal zažigalnc in nekaj rušilnih bomb. Požari, ki so se pojavili, so bili hitro pogašeni. Gmotna škoda je neznatna. Pri teh sovražnikovih napadih so bile ubite štiri osebe, šest pa ranjenih. Vsi so bili civilisti. Tri naša letala se niso vrnila domov. BERLIN, 28. jan. Unp. Britska letala 1 glijo presojajo tu različno, vendar se vsi so napadla srednjo in zahodno Nemčijo, Napad je bil Izveden v noči na ponede. Ijek. Včeraj so močne skupine nemških bombnikov napadle angleške transportne ladje ob južni angleški obali. Bilo je pre„ cej škode. Tri nemška letala pogrešajo. LONDON, 28. jan. Unp. Skupina brit. skih bombnikov je napadla industrijske naprave v Hannoveru. Slabe vremenske prilike, ki vladajo že teden dni, prepreču. jejo večjo letalsko aktivnost BERLIN, 28. jan. Unp. Ob zadnjem zračnem napadu na srednjo in zahodno Nemčijo so bili ubiti štirje civilisti, šest jih je Mio ranjenih. LONDON, 28. jan. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da v noči od ponedeljka na torek ni bilo nobenih dogodkov. | LONDON, 28. jan. ZPV. Ustavitev nem. 1 ških letalskih napadov na London in An- strinjajo v tem, da vzrok za prekinitev ni mogoče iskati samo v vremenskih razmerah. Nekateri trdijo, da hočejo Nemci sedaj varčevati z bencinom in materia. lom, ki ga bodo potrebovali za glavni na. pad na Anglijo. Drugi menijo, da sc iz. vršuje pregrupiranje nemškega lefolstva in da so odšle mnoge najboljše formacije v Italijo, kjer bodo Nemci pričeli te dni splošno letalsko ofenzivo na angleške vojne ladje in oporišča v Sredozemlju. Mnogi znaki kažejo, pravijo v Londonu, da bo skušala Nemčija prej zavarovati Italijo v Sredozemlju, preden se bo lotila poizkusa invazije Velike Britanije. V Ber. linu in Rimu soglašajo v tem, da ni mo. goče proti napredovanju Angležev v Afri. ki ukreniti ničesar, dokler obvladuje angleška vojna mornarica Sredozemsko mor. je- Witlkieve konference v Londonu LONDON, 28. jan. Unp. NVendel Wi!l-’s šefi angleške vojske ter dvourni posvet kie je včeraj konferiral s predstavniki ie- s predsednikom vlade Churchillom. Will- talske proizvodnje. Preučevali so boljši način koordinacije med angleškimi in ame kie je dejal, da bo ob prvi priliki obiskal Dublin, da po možnosti čtmprej reši nuj- nškimi letalskimi tovarnami. \Vi 11 kie je i no vprašanje zahteve Angležev po bazah imel v teku dneva celo vrsto sestankov j na Irskem. Pričetek premirja v Indokini VIC11Y, 28. jan. Havas. Z današnjim dnem prenehajo sovražnosti mi siamsko-'ndokitajski meji. Mir je nastopil ob io. dopoldne. Komisije obeh držav se bodo sestale jutri v Saigonu, da določijo po. soje premirja. ODKRITJE NOVEGA KOMETA V/ELINGTON, 28. jan. Reuter. V astronomskem svetu potrjujejo odkritje novega kometa, ki So ga opazili na nebu Amerike že pred dnevi. Komet se premika s hitrostjo pet stopinj dnevno. Komet ni oni, ki ga je odkril že v septembru astronom Cunningham. Ima deklinaeijo 50 stop. 6 minut južne smeri. HALIFAX IZROČIL POVERILNICE NVASHINGTON, 28. jan. Havas. Novi angleški veleposlanik lord Halifax je izro čil včeraj Rooseveltu svoje poverilnice. KONFINACIJA ŽIDOV V HOLANDIJI BRUSELJ, 28. jan. Unp. Vse Žide iz Belgije so oblastva koncentrirala v taboriščih blizu Hasselta, v pokrajini Hym-berg. Proračun okr. cesfnega odbora sprejet Mari bo r, 28. januarja. Okrajni cestni odbor v Mariboru je imel danes letno skupščino, ki jo je vo. dil predsednik Franjo Zebot. V zastopstvu bana je bil navzoč tudi okrajni načelnik dr. šiška. Načelnik se je najpreje spomnil umrlega dr. A. Korošca, nato pa je poro- čal o delu v lanskem letu, ko je imel odbor 10,461.146 din prejemkov in 9,584.941 din izdatkov. Glavna točka ie bila proračunska razprava. O sestavi proračuna smo poročali že na drugem mestu. Po prečitanju proračuna je bil predlog po krajši debati soglasno sprejet, z dostavkom, da se uvede tudi postavka za cesto Križni vrh—Laporje, ne da bi se zaradi tega proračun povečal. Posamezni odborniki so nato tolmačili potrebe svojega okoliša, ki jih bo okrajni cestni odbor po možnostih upošteval. Med slučajnostmi je dal odbor tudi pristanek na to, da se pro. glasi odcep od banovinske ceste v Lini. bušu do postaje za železniško cesto. GIc. de Pobreške ceste je poročni predsednik, da ni mogoče misliti na razširitev po. preje, dokler ne da za to potrebnega pristanka uprav kaznilnice. Sredstva za to javno delo bi sicer bila na razpolago. Borza, čurih, 28. jan. Devize: Beo- grad H), Pariz 8.30, London 16.0750, Ncw vork 431, Milan 2L65, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved: Pretežno oblačil:) vreme. Po planinah bo Se verjol.no sne-žilo. Včeraj je bila naj višja loplola 2, danes nnjnižja K. opoldne 7. Višina novega snega 2 eni Višina padavin od raztopljenega snega 2 mm. Za nas novinarje jc bila to zanimiva zgodba. Pričakovali smo. da bodo naša poročila s posebnim kurirjem poslali v London. Toda, Nemci so bili hitrejši. 1 -sto noč so nemške divizije predrle francosko drugo in deveto arrnijo. Francija je doživela drugi Sedan in njene čete so se umaknile na Loireo. Toda, sedaj ni bilo Gambette, da bi združil deželo. Tistega večera nas general Huntzigor m mogel sprejeti. Čitali smo njegovo povelje četam, v katerem pravi, da je treba braniti sveto francosko zemljo. To je bilo junaško povelje od generala, ki je bil šest tednov kasneje predsednik francoske delegacije v pogajanjih za premirje. Odpeljali smo se nazaj v Vou-ziers. Častnik, ki nas je spremljal, je bil nejevoljen, ker je moral odpovedati predstavo za vojake, ki bi jo morali prirediti znani igralci in komiki. Spali smo malo, ker so vso noč grmeli mirno okna vojaški avtomobili. Vse mesto je bito polno beguncev, ki so spali kar na ulicah. Med njimi je moralo biti veliko agentov, ki so prerezali telefonske zveze med francoskimi vojaškimi edinicami ter širili paniko med civilnim prebivalstvom. Francija, ki se je zadnja leta toliko borila proti tujcem, je bila sedaj polna najraznovrstnejših ljudi, ki so prihajali v državo celo skozi Maginotovo črto. Tako invazijo civilnega prebivalstva bi morali predvidevati. Ustaviti je sedaj ni bilo mogoče. Begunce bi bilo treba postreljati, če bi nastala potreba, kajti vsakdo bi moral ostati v francoskih vaseh, dokler ga ni bilo mogoče evakuirati z vlaki in avtomobili. Strah pred letali Glavni štab drage armije se je ponoči umaknil. Prihajali so vojaški begunci, ki so pripovedovali, da so Nemci prekoračili Meuseo na več kraljih. Vsi so govorili o strahovitem učinku nemških bombnikov. Niso bili navajeni na take napade: prestrašil jih Je že šum letal, ki so se spuščala tik do ceste. Spraševali so se, kje so francoska letaka. »Ves čas smo videli samo Nemce, igrali so se nad nami, kakor, da bi bili doma.« Vojaki s o bili izmučeni in prestrašeni. Zjutraj je bilo več bombnih’ napadov. Ko sem šel kupit cigarete, sem opazil dve letali znamke »Domier«, kako sta se spustili tik nad ulico in s strojnicami obstreljevali begunce in vojake. Takoj sem se vrgel na tla. K sreči nista več imeii bomb. Na dragi strani ulice se je dvigal velik črn dim. Šli smo pogledat. Žalostna slika na umiku Vojaški petrolejski konvoj je bil zadet in je gorel. Na obeh straneh ceste je bil vsakih 100 ali 200 m daleč bombni lijak, toda direktnega zadetka n* bilo. V okolici konvoja je bila strahovita vročina. Vsako minuto je eksplodirala municija. Na nekem polju v bližani je ležal mrtev častnik. Drugod jc klical na pomoč ranjeni vojak: poslali smo mu ambulanco. Vzdolž ceste so ležale steklenice za vodo in različni kosi vojaške oprave. Nemška letala so prišla še enkrat ali dvakrat. Poiskal sem majorja. Bil jc zelo razburjen. Na tisoče beguncev je moral nahraniti in jim preskrbeti prevozna sredstva. Odšel sem v ambulanco, kjer so obvezovali ranjene begunce. Takrat je padl i v bližino bomba ter razbila okna. Strašno je bilo videti te ranjene može, žene in otroke, kako so poizkušala zapustiti postelje. Zdravniki so le s težavo vzdržali mir. Če bi vsi ti begunci vsaj ostali na mestu! Govorili smo jim, naj ostanejo. Toda, vse je bežalo na ing. ^Najboljši dokaz, kako so ljudje zapuščali svoje hiše, nam je povedala neka angleška bolničarka. Lastnica hiše, kjer je stanovala, ji jc pri odhodu izročila ključe. Angležinja ji je rekla, naj vzanie ključe s seboj. »Ne, jc odvrnila, saj se ne izplača! Leta 1914 sem vzela s seboj ključe, toda, ko sem prišla nazaj, ni bik> moje hiše nikjer.« fDalje.J Vzhodna Afrika pred 45. Seti: Agordat, izhodišče hudih bojev za vdor v Abesinijo •t*-t»ras ras fviamgaša iz Tigre bo Hitler ob pravem času izbral pravo pot za nadaljnje akcije. Nemčija je vojaško pripravljena dočakala sedanjo vojno. Cas in prostor je izkoristila do skrajnih mej za svoje operacije. Medtem ko se Amerika pogaja, da najde formo za okrepitev potenciala pomoči Veliki Britaniji, je zasedlo šest do sedem milijonov Hitlerjevih vojakov najboljše položaje v Evropi. Važen je tedaj trenutek, kdaj bo ta ogromni stroj krenil na pot. V Berlinu poudarjajo ne-razdnižnost Nemčije z Italijo in pravijo, da je položaj slednje z ozirom na baze na Sardiniji, Siciliji,, v južni Italiji in Do-dekanezu še vedno boljši od Anglije, ki je izgubila nosilke letal. Mnenja so tudi, da obstajajo glede Hitlerjeve ofenzive tri verzije: jugovzhod, jagozahod in Anglija. Revija »Berliu-Rittt-Tokio« prinaša čla nek dr. Karla .Vlugcrku. ki zanika, trditvi* Roosevelta, da je trojni pakt ekspanziv-lie narave, da -lioče podjarmiti ' svet. V trojnem paktu zajete države hočejo z mirno potezo doseči pravično razmejitev narodov tako v Evropi, kakor v azijskem prostoru. Hočejo voditi in urc-jevati, ne pa osv-ajati in tiranizirali. :iaj se počuti varnega v prepričanju, da | Njih cilj je, odstraniti nezaupanje, ne pa Voditi, urejevat!, i?e osvajati in tiranizirati škili piiotov. Večkrat imajo neverjetne želje, samo da bi vrgli čim več eksplozivov na so-gube. Tako natovorijo 50% več bomb kakor predpisuje pravilo za obremenitev bombnika, samo da bi vrlgli čim več eksplozivov na sovražna tla. Primerilo se je, da je poljskemu pilotu zmanjkalo streliva, pa se je z lastnim letalom, tvegajoč življenje, zaletel v sovražnega in ga spravil na tla. Prva poljska lovska eskadrilja je bila organizirana lani 2. avgusta. Že prej je imela slavno zgodovina v sestavu poljskega letalstva. Dobila je naziv vKosciuzkova eskadrilja , po slavnem poljskem vojskovodji v bojih za svobodo Poljske. Ta eskadrilja je v septembru sestrelila 50 nemških letal. »Eskadrilja št. 303« je bila sestavljena iz Poljakov tedaj, ko so začeli Nemci podnevi napadati Anglijo. Že prvega dne je ta eskadrilja zrušila šest sovražnih letal. Potem je sodelovala pri vseh večjih zračnih bitkah in postavila rekord: v 30 dneh je sestrelila blizu 100 nemških letal. Ko je bila iz svoje baze v okolici Londona prestavljena nekam na severno Angleško, je zrušila že 126 nemških letal, sama pa izgubila le šest pilotov v borbi, nekaj jih je umrlo od posledic ran.« je igrica, osvojiti vso Abesinijo,. . . Špekuliral je s samozavestjo in precenjevanjem lastne moči pri nasprotnika. -Medtem, je pa pridno zbiral svojo vojsko, 90.000 (nož je bilo razmeroma dobro oboroženih. Vojska je štela tudi 42 topov. Menelik 'sam. je izdelal napadalni načrt in .v knjigi zgodovine se je skoro odprlo novo poglavje. Dne 7. decembra 1895 je zadel Menelik s 25.000 bojevitimi Šoanci pri Amba Ulagi, v gorah južno od trdnjave Makat-!e, na Italijane. Pred njim je stala prednja straža italijanske, vojske. Tosejliiev bataljon askarov, 1800 niož. Po šti-ri-ttniem boju so padli vsi častniki, le 300 askarov Se je pognalo v beg. Vsi ostali so koiičali v strašnem boju. pod meči divjih Šbancev. General Baratieri; vrhovni poveljnik \ Massani, je menil, da gre pri tem le za samostojno akcijo rasa . iz Tigre, ki rovari na lastno pest. Menelik je vendar Italijanom naklonjen in nevtralen in ni udeležen pri uporniških akcijah svojega vazala ... Gcncnllisimus st je moral kmalu sprijazniti z drttgcemm dejstvom. razdirati samostojnost in svobodo. Med Nemčijo in USA ni ozemeljskih ne stra-tegičnih, ne gospodarskih ali političnih razlogov za prepire. Nemčija respektira ameriške življenjske interese isto želi tudi zase. Vzdržala se je vsake sovražne geste proti USA. Če bi bila Nemčiaj res tako velika nevarnost, potem bi se USA ne smele pustiti braniti od sile, kakor je Anglija, ki je gospodarsko in vojaško že skoro na tleh. Svet m in ne bo anglosaški«. ‘ Poljski piloti v angleškem 3eta'stvu izjaviti, da je poljsko letalstvo dane? moč-! iiejše, kakor je bilo ob vstopu v vojno z Nemčijo. Poljski letalci so mimo 400 nemških letališčih. Angleški poveljniki namreč niso mogli prehvaliti požrtvovalnosti in kvalifikacije polj- »Svobodna domovina mora ostati zares svobodna,« je dejal ob otvoritvi nove radio postaje v Skoplju predsednik vlade Cvetkovič. »Mi želimo mir in mi hočemo, mir. Zato naj v teh trenutkih ohrani naš narod tisto, kar je neobhodno j potrebno: popolno notranjo disciplino. Napeti moramo vse srle in prenesti skrajne žrtve, da se v svobodi in neodvisnosti naroda izoblikujemo.« Bombe v naši svobodni coni v Solunu. Agencija Avala poroča, da je, 25. t. m. padlo več eksplozivnih in zažigalmh bomb na našo svobodno cono v Soluna. Poškodovan je del velikih hlevov z:t živim), električne naprave, tir med grško in našo cono ter še neki objekti. K sreči ie bil napad izveden tedaj, ko v coni ni bilo uradnikov in nameščencev, zato ni bilo človeških žrtev. ZNAČILNOST TOTALITARIZMOV. Za nazor, ki hoče biti totalen, je značilno, da ne predstavlja naperjenosti r prihodnost, pač pa opravičilo in zagovor sedanjosti in prihodnosti z racionaliziranjem že preteklih dejstev. (E. Kocbek v »Dejanju«, .kj kralj liaakon. ki v fiftim Kad. •• napadejo Angleži / k'tal: -lir! v. -'T; na.i piše tisk -o pozdia- liti Ha. 'mi Kiai,t;i •'h ra 1 radi bolezni (v 18. letu) zapustiti. Od ;a časa je sledil svojemu notranjemu glasu, injenju - postal je slikar. Kakor v življu, mnogih umetnikov, tako je imela tudi :.j' bolezen, notranja kriza, velik odločilen -en. Uadi Munch sc je učil pri slikarju Middel-,si, pozneje pri Christianu Kroghu, kjer se učil razpolagati (uporabljati pravilno) s lobo, z barvo, s prostorom. Pri razkriva-'duše narave, pri slikah, kjer je izrazil z iivom pokrajine svoje občutje— tu se je I od svojega učitelja in tu je pokazal moč, sobnost, !n ni simboliziral Resničen slikar, resničen mojstei bar/, daje lahko le absolutne sim-bolc Kot težek oblok je ležal čas na tem, še komaj razvijajočem se umetniku. V njegovih delih so prevladovale v tej dobi mračne barve in povdarjanje horizontale. Tako je nastala »Mrtvaška soba«, številne variacije »bolne deklice«, na katero sije nekaj žarkov nordijskega pomladanskega sonca, »Deklice na mostu«, itd. Kmalu so nastale znova krize. Po daljšem .bivanju v Nemčiji je Munch zbolel. Pri Munchu še je pojavil nov stil; ljihko bi ga imenovali --asociativnega«. Njegove barve postajajo čedalje svetlejše, človek postaja znova del svetovi*. praytako kot gora. žival, rastlina, ogenj in morje. Naslikal je sliko sonca, iz katerega veje nordijska moč in podoba. Seveda je gledal pokrajino skozi lastno dušo, vendar je rojena njegova umetnost iz narave same — saj je celo sama del narave — simbolično zajeta z očmi in roko resničnega umetnika. M, k Otvoritev razstave Franja Klemenčiča. V nedeljo dopoldne ob 11. uri je prof. S. šan-tel odprl v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani kolektivno razstavo del akademskega slikarja Frana Klemenčiča. K otvoritvi se je zbralo okoli 60 ljubiteljev naše umetnosti, ki | so si z velikim zanimanjem ogledali razstav-i Ijena dela, saj je to takorekoč prva večja | javna razstava v dolgoletnem umetniškem | udejstvovanju Klemenčiča. Razstavljenih je : okoli 60 del, ki predstavljajo povečini pokra-j jinske motive in tihožitja. k- Velik uspeh Bravničarjeve opere »Hlapec i jernej«. V soboto zvečer je bila v razprodani | operi v Ljubljani krstna predstava nove slovenske opere »Hlapec Jernej«, katero je uglasbil eden izmed najznačilnejših skladateljev slovenske simfonične glasbe — Matija Bravničar. Zanimivo je, da je v tej operi ' glavni akter zbor, ki ga dodobra izpopolnju-; jejo posamezni igralci. Krstna izvedba je do-j segla popoln uspeh in je bil avtor klican j večkrat pred zastor. Bil je lep večer, dosti - cvetja in ploskanje hvaležnega občinstva. tfčfiUS ‘T«?'? trSik© ItGStl msa&gmimmgšsašSBBmGammmagBmmnKMam Danes jo motrna reja malih domačih živali Od p i VSLt:-'i'i reji 11 a ,s0: ter s Ki 50 s p t k d a. Hi 01 Sl' žival prej pntrobuo, panogi torej pazimo pred- rdarske koristi. Vojne razmere ter s temi zve/.mm racionalizacija živil nas sili, da izkoristimo človeško m ■: vabka hrano tako, da imamo Črnivec k orisi;. Četudi inmjo živalske hrane v izobilju, je vendar dolžnost vseh maifn gospodarjev, da to hrano r: •iottaiuo uporabljajo, da z njo hranijo tuno take živali, katerih vzdrževanje je donosno m gospodarsko. V naši banovini je mnogo rejcev, ki soje vsakovrstne živali le v svoje zadovoljstvo m hm je v naj/reče veselje, ako za svoje živali prejmejo na razstavah priznanja v obliki nagrade. S stališča nacionalne ekonomije so mnogo važnejši. kmečki rejci in sploh rnaii gospodarji. ki goje svoje živali -le zaradi njihovo • koristi. Rr.vi predpogoj za razširjanje reje naših, domačih mulili živali pa je donosnost. Zato je potrebno, da vodimo domače, *kTij:g-ovodstvo, kjer vpisujemo vse dohodke in izdatke, ki se nanašajo izključnoj na rejo malih živali. Tako k-njigovod- i s t v o je rejcu istočasno najboljši kažipoti za delo v bodoče, ker nudi točen 'pregled. kje je treba hraniti, kateri izdatki so previsoki in kateri se mu najbolje izplačujejo. Za presojanje donosnosti reje malih živali večinoma vsi rejci polagajo največji pomen ceni prehrane, posebno rejci, ki ne morejo svojih živali prehraniti samo s kuhinjskimi in vrtnimi odpadki, temveč morajo hrano kupovati ali jo trošiti iz pridelanih zalog, katere bi sicer lahko prodali Z gospodarskeg i stališča so živali prav tako važno dejstvo kakor cena hrane. Na ceno hrane Sami ne moremo vplivati. Izbira živali in njih smotrna -reja pa nudi široko delovno področje. Vzgajati moramo lepe, zdrave ' za življenje plemensko sposobne pasemske živali. Pri naših domačih živalih moramo obvarovati značilne lastnosti pasme, s katere vzrejo se pečamo — in to prav toliko . . kakor tudi notranje lastnosti — ter jih postopoma izboljšati s smotrno rejo. J. Ahčan. n 40 milijonov za razširi lev m - Uku rose fakultete v Zagrebu je odobrila bansaa oblast banovine Mrvalske. n Italijanski parnik v tlenju. Te dni ,1/ priplul ]>;> daljšem presledku italijanski trgovinski parnik .. Vsler e iz Keke. Parnik bo naložil okoli ISO!) Ion cvililo/.;«. lani za š ilsi .s :v ! ■ na Janovi l->o tre Volna? in življenjski stroški ! > imir /. z a d e icnad »iua oil srena jo odkril slarin Malija Klein. irod ja, ,1\AK0 REŠIMO MLADA DREVESA, KI SO JIH ZAJCI OGLODALI Pozimi, posebno ko zapade velik sneg, naredi razna divjačina rta mladih sadnih drevesih tnriogo škode. Posebno lačni zajci so nevarni takim drevescem, scer jim oglodajo skorjo. Ce so oglodana mesta prevelika, lahko drevesce propade. Zato ie treba ranjena mesta takoj namazan z zmesjo ilovice in govejega blata, dobro prevezati s krpo in. nam pustit: na miru. da se skorja pod prevezo spet lepo zarase. ..Obris _ industrijske strukture banovino ‘Irvatske1- je naslov prve publikacije hrvat-skega ekonomskega instituta, ki prinaša statistiko za I. ItKiS.. obsegajoče podatke n <:82 industrijskih podjetjih.' Proizvodnja teh podjetij v I 1938. je znašala 1.067 milijonov din. Skupna proizvodnja v lem letu je bila za .S odst. manjša od skupne prodaje blaga. Nabavna vrednost podjetij, ja nila 2.801 milijon din. dočim je bila prometna vrednost I 1938 za < l.A milijonov manjša. e Nezaposlenih je bilo po statističnih podatkih osrednje uprave za posredovanje dela v naši državi na dan I jan. letos prijavljenih 25.OSI moških in 7.800 ženskih delavcev, torej skupno 82.881. « Obtok bankovcev se je. po poročilu Nar. banke, od 15. do 22. I. m zmanjšal za 8.928 700 ilin na 180.405,508.(100 din Kovinska podlaga se. je okrepila za K) milijonov 287.U3-00 na 2 7,.H>.U,i'!.1'.!!)'50 din.de- Odkar je izbruhnila v Evropi vojna, je življenje vsak dan dražje. Prehrana se je podražila za 61 odst., obleka in obutev za 69 odst., kurjava in razsvetljava za 17 odst. Življenjski stroški za neporočenega delavca :so narasli od 7(Jti na 1000 din mesečno. Za delavsko družino s štirimi člani od mesečnih 1775 na 1624 din. Strahovito so se dvignile cene kolonialnemu blagu. Pred vojno ie stal vagon popra 220.000 din, sedaj pa stane 2 milijona. Kg vanilije je bil pa 350 din, vi/na pa za 19,319.982‘87 na 802.929.205' 17 din. Obtok in obveznosti na pokaz so bile skupno l7.75l.28t.G15 din s skupnim kritjem 25'2! odsl. Zlato kritje je bilo 20'«>3 odstotkov. g \u žitnem trgu jr velika zatišje. Pšenična trgovina je z raznimi uredbami odstranjena s svobodnega . Irga. Tudi zasebni promet s koruzo je prenehal zaradi uvedbe prisilnega odkupa, čeprav je od strani konsumenlov veliko povpraševanje. Veliko povpraševanje je za ječmenom in sicer 190 do 520 din pri vagonskih nakupih«. Ponujane cene za oves so od 375 do 85G din. Prizad in vojni dobavitelji ponujajo za lizol 550 do 5(50 din. za beli ponujajo zasebniki tudi 575 din. Krompir plačujejo danes-je po 2500 din. Vagon čaja je stal 1800,000 din. sedaj pa stane 5 milijonov din. Rafijo so prodajali po 3 din. sedaj i ji je maksimirana cena 18 do 20 din. Do j maksimiranja so jo prodajali celo po 50 j do 60 din kg. Poleg tega so se ponovno | podražile železniške karte. Šušljajo tudi jo podražitvi cigaret za 20, vžigalic celo j za 100 odst. Prav tako se je podražil : sladkor za 2.25, kava pa za 7 do S dinj pri kg. (»Riječ«) t lino milijard;) din je znašal jjromel ne]-!remičninami v Zagrebu v preteklem ■tu. n 1150 novih šol ki X!)0 ur trebuje banovina Hrvalska .Saj tisoč 150 prebivalcev same 9 šol Hrvatska je dala 21 130.909 'din. t n Pri i-iianjii karam jired množico verniki kapi .matičar v Kičevu. n Predzgodovinske ostani pri Vinkovcih zbiral Največ najdenega je. različnega pa (udi nakita. Odkril je tudi ostanka ognjišča. n Vihar v potopil tudi drugo polovi. ) prekooceanskega parniku .,Srebreno . ki je še nedavno na svoji vožnji v Ameriko.nasedel ter so ga morski valovi nato razbili. n .Nov lip aviona so izdelali v delaMii-nicah oblastnega Aerokluba v Kragu j«\ en. Izdelan je po načrtih konstruktorja !> T-na kol i i ] > .,15-4-1". je nizko krilen, eno krilni dvosedežni ter z. dvojno komand ), tako. da bo primeren za šolsko ali turisir -no letalo. n Trhel strop se je zrušil na 8 čb isk >v družino dninarja Krste Bogdana v Vršen med spanjem. Krsti se je posrečilo zr ;b iz ruševin ,čez pol ure je s pomočjo sos -ženo in otroke, ki so bili ranjeni, najhuje naj.mlašši mešam do 230 za 130 do din. 135 din, rožnati po 22 g 5 in;i!'-bačnimi jiroizvodi znaša 100.009 din. Radio Sreda, 29. januarja Ljubljana: 12 iz operet, 13.02 Šramel . Ljubljana«;., 17.30 veseli odmevi, 18 mladinska ura, 19.40 kozaški zbori (plošče), 20 Gorenjski trio, vmes poje |anez Ahačič, 20 45 simfonična gl. na ploščah. Beograd: 11.40 zabavni konc., 12 ruska zah. gl., 17.25 zab. gl., 18.35 nar. pes., 20 prenos opere. — Zagreb: 13 saksofon, 20 plošče po željah, 20.30 komorna gl. Bratislava: 15.30 lahka gl., 16.20 zabavna gl., 19.40 pisan spored. Praga: 11.30 lahka g!., 12.40 mandolinski konc., 15 valčki. 18.25 pisan konc., 18.55 skeč, 21.15 zabavni konc. Sofija: 19 lahka gl., 19.50 lahka gl., 21.30 lahka gl., 22.05 nar. gl. -Anglija: 20 večerni spored. 21.15 pisan spored, 23.15 plesna gl, Beromiinster: 19.25 RO, 20.45 godalni kvartet. —■ Budimpešta: 12.10 ciganska gi., 19.30 prenos iz, opere, 23.25 lahka gl. Francija: 17 zabavna gl. Italija I: 16.15 lahka gl.. 18.40 zab. gl., 20.15 pisan ork. Nemške postaje: "l6.20 koncert RO, 18.20 zab gl. 19. vesela gl., 21.15 zah. gl. mmm \\. Iv. ItVHTlIELL: W 33 ZENA V D Ek&oiiint roman iz »Si DS J E obstane grozi nazaj - -Potem sar več. Možje mrzla je jekne proti skalam odjekne strasno kakor klic demona ... ni vedela Beata Wilgard niče- Trda in okainetu.ia je sedela Beata Wii-roko z .zapestnico visoko dvig- Kakor gard — njeno roko, po kateri je drsela kri. Bele in krvavordeče megle #so sc zbirale pred njenimi očmi. Umiram... ie ačutiia v globinah svoje notranjosti. Potem je bilo, kakor da izginja megla . . . kakor da sc zopet odpira brezdno 'red njenimi zaprtimi očmi . , . toda, 'ali c to isto brezdno - ali je to isti .čas? .. . Ali se ne mrači v brezdnih? Ali ne brije hladen veter z ledenih gora? Beata je videla . . . videla s preostrim, presvetlim pogledom, kaj se je zgodilo v ■globini pod njenimi nogami ... videla c, medtem ko so bile njene oči trdno zazrle kakor oči kakega mrtveca. ... V čudaško pisanih oblačilih in zveri. A :h okrasju, trdi od pustolovskega, potepuškega življenja, ogoreli od vročega sonca . s tovornimi in jezdnimi živalmi, o 'e ■ okrašenimi, z dobrimi, majhnimi gor:,kuni vozovi., tako so vstajali iz g k: polepljenih ur možje, žene. otro- ‘•'Oredni na okretnem" gorskem konju . ?"!?. muoočon, mračen'mož s črno bra- ;'■■• ;n Mmielmf se očmi... -ov I ie naprej s sokoljimi očmi. ' evi s »drzne sc okrene - za njim že eden njegovih ljudi v višino... ka-„ in vsi se ozrejo za ravana prstom ... Beatin pogled je sledil temu prstu ... tja gori na skalno strmino ... tam tiči v svetli obleki neka deklica ... onemogla plavolasa deklica iz senc ji curlja kri. Crnobradi jo vzame, sprosti zataknjeno obleko, jo položi previdno na ploščat kamen .. . toda ona se ne prebudi. Tedaj jo dvigne v naročje... stopa-previdno .,. korak za korakom . ..' po stopničastem skalovju... doli v dolino ... V krogu so stali okoli njega tovariši. Nagovori njih . .. oči se jim bleščijo .. neki mladec z dolgimi, bisernimi verižicami dvigne deklico na voz... Molk gora je vel skozi ozračje... Deleč zadaj je izginjal pisan, fantastičen sprevod. Le neka ptica roparica ie krožila nad temnim prepadom. Beata odpre oči in vidi toda to pot ie gorelo opoldansko sonce kakor tekoč ogenj nad njeno glavo, njenimi pleči, njeno togo dvignjeno, krvavečo roko. Vidi kri vidi zlato verižico vidi prepad pod seboj... Zdaj omahuje njena roka njena prs i zopet srkajo zrak globoko globoko - globoko . Potem se ji iztrga nečlo- planejo in jo najdejo ležala na skalah. V krvavečo dlan so se nohti globoko i zarili — med prsti je držala zlato zapestnico svoje Agnes. Ko je Beata zopet odprla oči, je ležala i na robr pragozda na odeji Dicka Santer-i sa, drugo odejo pa je imela skrbno zvito pod glavo. Poleg nje je sfal Niels Pet tersen s steklenico \vhiskyja. LTojemala je zopet svojo okolico, in prvo, kar je videla, je bil Forrestov zaskrbljen obraz ob njej. »Bili smo pač preveč neprevidni, ko i smo se podali v žgoče opoldansko son- I ce?« je napol vprašal na šaljiv način. »Prav krepko ste nas prestrašili, missis Wilgard! Kako se počutite? Beata je hotela poseči na čelo - tedaj ie začutila pekočo rano in ugledala kri. Med prsti je držala zapestnico. Kakor bi trenil je zopet vse oživelo v njej. Ne da bi odgovorila rta Forrestovo vprašanje, se je vzravnala in mu pomolila raztrgano zapestnico svoje hčerke. To sem našla tani.« »Saj vendar krvavite!;: zakliče Forrest prestrašen, in kaj/je to? »Agnezina zapestnica.«.; Presenečen krik okoli stoječih. Vse se '«mja zraven. »Stoj! iini brani Forrest. Najprej mi veslu krik iz prsi... krik kakor v smrtni j dovolite, da vam preiseem oko. Operem j in obvežem vam jo. Potem boste pripovedovali.« • Nekaj minut pozneje, ko je Forrest očistil rahlo rano, je pomignil lovcem. Ti so sedli v krogu na tla; domačini p* so jih obkrožili v širšem loku. •To zapestnico ste torej našli?, je začel Henry Forrest. »Tam na robu prepada. . med uveni kamni!« In ste trdno prepričam, da je to otrokova zapestnica?« Sem. • Potem je torej pr., dr la do semkaj?. T zamišljeno preudarjal Forrest. »Ugank* pa seveda ostane, kako je deklica prodrla do sem. In kaj je hotela mala v džungli!« Nihče ni vedel odgovora na to vprašanje. > I oda v ide .a sem še nekaj!« je iiena-dftma zazvenel Beatin svetel, čudno drhteč glas. >Videla sem Agnes., Začuden je pogledal Forrest piavola o ženo. Ali blede? Ali ji ie škodila opoldanska vročina? 'Videla sem Agnes., je ponovila Beti la. ko so jo vsi gledali strme, »Visela je rut goli veji. Videla sem še več s poda i ■ dolini In pripovedovala je začudenim lovcem, ki so zmajevali z glavo, kako se T pomikal po visokih skalah pisan, pusinkovski sprevod ljudi, kako je spleza! ujci črnobradec, dvignil Agnes i in kako je sprevod zopet izgini1 (Da lici a se Pomen ulmske pomoči v otemefnih krajih Kakor vse kaže, bo letošnja zamisel izvedbe zimske pomoči v Sloveniji vkljub zakasnitvi vendarle dosegla vsaj deloma zadovoljiv uspeh. Prvič se pojavlja pri nas težnja, da se združi vsa naša javna dobrodelnost s podporo oblasti pri izvedbi socialne akcije zimske pomoči. Privatna iniciativa je dala na razpolago vso svojo delovno silo, oblast pa temu njenemu delu in prizadevanju stoji v oporo. Iz tega pač dovolj jasno sledi, da zimska pomoč nikakor ni več samo predmet usmiljenja posameznikov, marveč da postaja dolžnost organizirane družbe, Ta akcija naj da torej možnost vsakomur, brez razlike, da izvrši svojo nacionalno dolžnost s tem, da z zmogljivo materialno žrtvijo javno manifestira, da sočustvuje s trpečimi in da jim je pripravljen pomagati. mogoče dovolj povdariti. Kaj bi nam vse vedeli povedati tisti, ki bridko občutijo to živo resnico. Niso to prazne besede. Pvprašajte sodelavce kulturnih, karitativnih in narodnoobrambnih društev. Bilance njihovega dela pričajo, kako je treba delati. Mnogo so to zimo ta društva že storila. Toda še ne dovolj. Premalo, mnogo premalo, ker niso mogla, niso imela sredstev. In mi vsi vemo, da je prav v slovenskih severnih predelih revščina največja. Z nacionalnega stališča torej bi bilo treba tem predelom posvetiti tudi v pogledu zimske pomoči, ki bo od 2. do S. februarja do-je bilo vsekakor potrebno udarjati z željo, da naj bi pomoči, ko bo od 2. do 8. kazal, da smo Slovenci v in zmožni čuvati to, kar je naše in svojo revščino tudi sami podpirati ter odpra- in važno po~ teden zimske februarja do-resnici voljni Prav v nacionalnem pogledu tega nii viti. Svefosavske proslave v Beogradu Beograd in vsi večji kraji države so sve-Čano proslavili včerajšnji praznik sv. Save. Glavna svečanost je bila na beo-.uraisk: univerzi, kateri so prisostvovali zas-.oj.Hik kralja, patrijarh Gavrilo, mini-s'r ,Ci 'car-Markovič, dr. Lazar Markovič, inž. Reslič. dr. Krek in dr. Vulovič, '• dijromati ter 2000 povabljenih gostov. l’n aviiusinetn govoru so bile razdeljene \vetosavske nagrade v znesku 122.500 din. Kneginja Olga je prisostvovala sveto-savski proslavi na višji ženski obrtni šoli v Beogradu, kjer je nadomestovala domačinko slave našo kraljico Marijo. — Kneževiča Aleksander in Nikolaj pa sta bila na proslavi druge moške gimnazije. Visoki gostje so bili povsod navdušeno sprejeti in pozdravljeni. Tiri bombniki nad Sušakom okoli 14. sta krožila nad Reko dva. ; 'i':iilii’ika. ki sta prešla tudi na naše <>/;< i.ijc in dalje časa zelo nizko krožila nad .-Sušakom. lin bombnik je krožil nad nn i in našim morjem v višini 200 m. drugi p Sušaka •tuja bombnika, da bi ju tako opozorili, da so nad tujim področjem. Ker je en bombnik po streljanju naglo, pikiral, je izglodalo, da je zadet. Toda kasneje so ugotovili, da je bilo letalo nepoškadova-višini 800 m. Takoj je bil na j no. Oba bombnika sta se nato vrnila nad dan znak za nevarnost in proti-; Reko in tam čisto nizko'krožila nad lil- / Samfr&ekAttcf Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! m M M gim uradnim dokumentom. Za vsako izkaznico se plača 25 par. Vsi oni pa, ki so člani in kupujejo pri Nabavljal«i zadrugi drž. uslužbencev v Ptuju, morajo oddati prijave Nabavljalni zadrugi, kjer dobe tudi izkaznice za kruh in moko v prostorih Kreditne zadruge. jc obstrelil Jamnikar iz ga v ccljskf) cele v I piV- k->.> * 'n:?,;vo -e pričelo streljati na i žarni. i: brezplačnih vo-drž. ys§yžbencev Prometni minister je izdal uredbo, s katero se ukinjajo vse brezplačne vozovnice .-a področju cele države, tako tki je državnim uslužbencem, ki so po služb i ;> treh: dobivali le karte, ugodnost. odvzeta. Odslej bodo morali plačati je pijan«, so dejali njegovi tovariši, ko so prišli domov. Besedico »pijan so drugi kar izpustili in natakarjevi starši so zvedeli, da je njihov sin mrtev. Poslali so v Skradiri mrtvaški avtomobil, da bi prepeljali truplo domov. Naložili so pa seveda do nezavesti vinjenega mladeniča, ki se je do doma že iztreznil. Si / /a ■ ai. . a uslužbenca, ki potuje po - -\n potrebi, letno vozovnico za <■ i din za prvi, 4500 din za. drugi in oDOO ;ji-t za tretji razred. RADIJSKA POSTAJA V SKOPLJI! v i. ki včeraj, slavnostno izročena svojemu; namenu. Svečanosti so prisostvovali kraljevi zastopnik, predsednik vlade , daje C'v i'■ ivič, poštni minister dr. Torbar in ur : a jr Pantič. Svečanost je prenašala tud' nova radijska postaja v popolno i.a- FR1ZERSKA TEKMA V BEOGRADU Te dni so priredili beograjski frizerji zanimivo tekmo za najboljšega prestolni škega frizerja. Naloga tekmovalcev je bila. napraviti najlepšo fantazijsko frizuro. Uspehi so bili prav lppi in se ni čuditi, če je še dandanes sredi Dunaja Jugoslovanska frizerska akademika, ki najboljše frizerje na svetu. Ptuj IZDAJA p Iteševalni oddelek ' gasilski Ptuju je v pivleklem telit izvršil voaov. za katere so porabili 201 ur. Prevozili so 2500 km. Gasilska čela izreka javno zalivalo vsem gasilcem in šoferjem, ki žrtvujejo podnevi in ponori svoj čas za samaritansko delo. tlTAJTE ..MALE OGLASE1 p šahovski klub Ptuj je končal prvi zimski, turnir s sleuečini uspehom: V dobri formi je g. Zelenka dosegel vseh 12 točk in zasedel prvo mesto. Na drugam mestu je g. harazin z K) točkami, tretji pa je g. Čuček. Klub bo v kratkem priredil drugi zimski lurnir. na katerega so vabljeni šaliisli iz mesta in okolice. Po! ure .pred začetkom vsakokratnega kola je pouk teorije. e Ko je slraljal ptice, se 21 letni kočarjev sin Vincenc Gorice pri Dobrni. Oddali so bolnišnico. . c. Mlinski kaman je padel na nogo lil lelnemu kočarju Ivanu Hrastniku iz Slivn '-ga pri Laškem in mu jo zlomil. c Celjski šahovski klub je imel v nedeljo v gosteh prvaka šaleškega okraja šahovski klub iz Šoštanja, Nastopilo je drug.) mošivo CŠK in so za Celjane priborili po eno ločko Rupar. Deliček Pr in Grein kra. njo. Za Šoštanj pa so bili uspešni .Lorbek, Goršič. lkTdnik, Šoln in Hobinščak. Kakor ])ri prvi tekmi 19. 1. m., tako je tudi pri drugi, lekmi zmagal šošlanj nad Ci ljem IL s :> : 3. Prihodnjič se srečata C -Ije L in ŠK Šoštanj v Šoštanju. e Mula in velike oglasa oddajte v ,,\ eeernika". Celje. Prešernova ulica upravi dovol/stvo vseli poslušalcev. M«&7-?ana • a S. ■ proslavo so imeli1 v-,a I i:11>! janske Sole. Na univerzi pi a; iavn združena z razdelitvi jo svclosav-skia nagritl 22 slušateljem in slušatelj Leam ./. \ faht Itct. V Siarodnem domu je I; a tiska šolska mladina priredila aka-ili: ;: 11» . rt r;laeijami .pevskimi in glasbami Pa-iami. Zveč.-r je bila v Kazini Sve-l.i. ,ka h. da ob sodelovanju elanov i i. (! i ,s,- . i-Ta. pravoslavnega eerkveue- tga drušlvu in godbe to. pešjlolka Ti j,a; v','..'i;a. ’ 'r i at I i t \- ■ s,- je »ul. -ležilo številno odlično občinstvo. NAKAZNIC ZA MOKO IN KRUH j bo od srede dalje po sledečem redu: - _ Družinski poglavarji z začetno 'orico . y'VVp' i°d A--J v sredo 29. t. m., od E—P v če-11rtek 30. t. m„ od R—7. v petek .31 t. m. Družinski poglavarji, Iti stanujejo na levem bregu Drave, to je v krajih: Ptuj, | Krčevina. Budina. Rogoznica, Štuki, Ru-| bičja vas. Brstje. Nova vas in Višava, ! v kolikor spadajo pod območje ptujske j občine, dvignejo nakaznice po označe-jnem abecednem redu pri mestnem pre-| skrbovalnem uradu v prostorih mestnega Celje c Svelosavska proslava. Včeraj so pra-voslavni verniki lutli v Celju slovesno proslavili sv. Savo. Ob !). je bila v cerkvi sv. Save liturgija, n a 10 pa procesija v telovadnico mestne ljudske, -šolo, kjer je bila slavnost blagoslovitve in rezanja kolača združena z govorom t) sv. Savi .ki ga je imel svečenik g. Billovim in z deklamacijami mladine. Pri procesiji in proslavi je sodelovala vojaška godba. Slavnosti so prisostvovali zasl opni ki oblasti.. Na vseh šolah so se, zjutraj vršile interno -svetosav-ske proslave. c Krušne nakaznice. Celjski mestni preskrbovalni urad je raifdelil trgovcem in pekom sezname onih strank, ki so se izjavile, da bodo pri njih nakupovale moko. odnosno kruh. Trgovci in peki bodoi setlaj izročili svojim slrankam nove vprašalne pole, ki jih bodo morale stranko točno izpolniti in takoj vrniti. Sele nato bodo trgovci in peki izročili strankam nakaznice za kruh in moko. e V stanovanjskem vozu artista Petra Založnika pri gostilni ..Zeleni travnik11 je nastal ponoči v odsolnosli lastnika in njegovi? žene ogenj, ki je uničil vso notranjo opremo. Škode je okrog 1(1.000 din. Ogenj je nastal, ker sa je vnel leseni opaž okrog štedilnika. o V Vuzenici je umrla v naj lepši mlad >-sli priljubljena gospa Mira Mravljakova, ki je dolgo bolehala za zavratno boleznijo Pogreb bo v sredo ob pol 10. t) Kmetijsko naualjevaljna šoia je bila ustanovljena v Slovenski Bislrici. Solo je organiziral in jo ludi vodi g. Ljudevit Sna deri. t lTAJTE ,MAU: OGLASK-o Za gradnjo tekstilne Sole v Krna j a sta finančni in notranji minister odobrila znesek 7 in pol milijona din. o V Murski Soboti bo v sredo zvečer gostovalo mariborsko Narodno gledališč,e, s Kozakovo ..Lepo Vido". Za gostovanje je veliko zanimanje, za Prekmurje pa velikega kulturnega pomena. Predstava bo \ Sokolskem domu po prihodu večernega vlaka, s katerim se pripeljejo igralci. o V Trbovljah jc umrla 59 letna posestnica in gostilničarka ga. Antonija Pricova. o Sv. Trojica v Slov. goricah. V Olira-du so neznani vlomilci vdrli v 'klel posestnika Franca Poliča in mu odnesli precej krompirja, jabolčnika in vina. Skoda je precejšnja. ..Hmeljsko princeso", eno izmeti novejših slovenskih operet so ie dni uprizorili pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Pri predstavi je bil sam avtor g Gobce Radovan .ki. je lo opereto ludi uglasbil. Dvakrat so igrali antonški Sokoli doma ,tretjič pa so gostovali v Sv. Lenartu v Sl .gor. O Vagon prediva s ' ja vnel od isker na poli prod Središču. Poklicani gasilci so \ najkrajšem času obvladali ogenj, škoda pa je vendar pomembna, zlasli v današnjih časih, ko povsod primanjkuje surovin’ Voda ruši hiie Toplo in vlažno vreme preteklih dni jej Poplava je povzročila mnogo škode povzročilo v Virovitici precej škode. Hi-j tudi v Somboru in okolici. Voda je izpod-še, ki so zgrajene iz slabšega materiala, j kopala mnogo hiš in omajala zidove. T tiso sc pričele rušiti. Ponekod so se od-jdi podtalna voda grozi hišam. V okolici krušili celi kosi zidov, drugod se je vdrl'je porušenih 15 hiš. 100 hiš v Somboru strop, zrušila se je streha, cele stene. I pa so morali izprazniti, ker grozi nevar-K sreči ni bilo nikjer človeških žrtev, ‘nost, da se porušijo. JC Stz ~*w Ty-~ ’ B3£t3ESn^ ) SLOGA«, LjubJjan predvaja te!efon 27.. - t. otl 20.- lil. januarja film misteriozne vsebine in napetih dogodkov: Mr, Moto - zmai Aziie (Mr. Aloto — Takes a ehance) glavni vlogi, moistrom neštetih skrivnostnih in karakternih vlog / ■ * A Petrom l.orre-jem v ij sb živega natakarja ■ ' upčun dogodek /. nekim šibe--i m je že neka dni pi > h nega razpravljanja. Na njegov i • mii.-.go pikrih opazk in ,'ese-• - .v Mladi šibeniški natakar se : •/, družbo na popoldanski izlet 1 , ■ -i j - j e r se ga je '*■ •• ';re- !' e tako pijan, da se ni mogel : vruli; v iiii: ni-k. Do mrtvega I iKiglavarstva. Družinski poglavarji, ki iv bivši občinski pisarni na Bregu. Uradni Sp. Breg, Draženci. v kolikor spadajo pod območje "ptujske občine, dvignejo na liaznice po označenem abecednem redu \ bivši občinski pisarni na bregu. Uradne ure so od 8. do 12. in od 14. do 18. Družinski poglavar ali njegov pooblaščenec dvigne nakaznice za vse osebe, ki jih je označil na prijavi ter se mora pri tem izkazati z legitimacijo ali dru- ¥ šestih tednih pokopali mater, očeta m hčerk® Usgda se stalno poigrava s človeškim življenjem. Neverjetno pa se je poigrala z nesrečno rodbino Šijanec-Andrejško-vo iz Križevec pri Ljutomeru. Pred dobrimi šestimi tedni je umrla stara gospa Šijančeva za iMsledieami kapi v starosti 77 let Rodbina še ni mogla preboleti izgube blage matere in že .ie prišla druga nesreča, Na novega leta zjutraj so vdrli neznani vlomilci v trgovino in jo oplenili. Pojavila se je tudi bolSzen pri živini natlepšo telico. Pred dobrimi H zbolela g. Ludvik Šijanec, star Sb let. ju njegova edina hčerka Jelka, poročena Andrejšek. stara, 45 let. Bolezen je bila silno huda in je v petek g. Šijanec. umri, dočlm je hčerka ležala v agoniji. Ni videla za očetovo smrt m v nedeljo popoldne so ga pokopali, zvečer pa je' izdihnila tudi hčerka. Pri vsej nesreči je še t«. da je njen užaloščeni soprog g. Andrejšek tudi zelo bolan in je samo zaradi bolezni v hiši odložil težko opera-in. so morali zaklad j cijo. kateri se mora podvreči. Sedaj ie I sam doma, bolehen z dvema liepreskrb- dnevi sta nenadoma j Ijenima otrokoma. Zanimivosti Bos je dahnil in razkropilo jih se« Ponesrečen vdor v Anglijo pred 35t Seti v' moderni vojni igra vreme neprimerno večjo vlogo kot v časih naših dedov in pradedov. V starih časih sta se sovražnika podala v zimska taborišča — se enostavno nista vojskovala. Napoleon je pri svojem drznem pohodu na Rusijo leta 1812. premalo računal z vremenom, s strašno rusko zimo, in .to mu je bilo v pogubo. Dandanes, v dobi vojne v zraku, pa je meteorologija sploh važen vojni činitelj, ki so ji poverjene težke naloge, zlasti da daje letalcem zanesljive podatke, če, kdaj in kje so mogoče večje akcije z izgledom na uspeh. Seveda pa vremenska služba v vojnem času ni tako točna kakor v mirnih časih, ko razne vremenske postaje sodelujejo v nekaki mednarodni zvezi, druga drugi naznanjajoč svoja opazovanja in jih medsebojno izmenjujoč. V vojni so te zveze pretrgane. Vremenske prilike v Rokavskem kanalu pa so sploh poglavje zase. Tam se vreme tako naglo spreminja, da je vsaka vremenska napoved dvomljiva, in je pri večjih akcijah na vodi ali v zraku potrebna največja previdnost in preudarnost. I3a so lani Angleži svojo armado več ali manj srečno prepeljali iz Flandrije spet domov, se imajo deloma zahvaliti tudi vremenu, ki je takrat zelo oviralo napadajoče nemške letalce. Iz zgodovine pa nam je znan primer, ko je vreme v Rokavskem prelivu odločilno vplivalo na izid vojne med dvema državama. To je bilo pred malone štiristo leti, ko se je španski kralj Filip odločil obračunati z Anglijo in sicer s pomočjo ogromnega brodovja, največjega tistih časov, s katerim bi zbil angleško brodovje, da bi potem z lahkoto izkrcal svojo armado na angleškem otoku in ga zasedel. Za ta načrt je stalo leta 1587. v Cadizu pripravljeno brodovje, nazvatto »Nepremagljiva armada«, hkratu pa so Španci na Nizozemskem zbirali močno vojsko, ki naj bi se izkrcala na angeški obali. Angleško mornarico je bila preveč varčna kraljica Elizabeta zelo zanemarila. In tako je bila Anglija na morju slabotnejša od Španije. Španci so imeli 64 velikih galeon z visokimi palubami, med temi jih je bilo sedem s prostornino nad tisoč ton. Bile so to prve velike bojne jadrnice, ki so se pojavile na morju. Od teh galeon je bito 20 kraljevskih ladij, ostale so bile obo- — Precej časa sem okleval, ali naj postanem slikar ali pisatelj. Slednjič sem se odločil in postal — pleskar! rožene trgovinske ladje. Nadalje je štelo brodovje štiri velike galease poleg mnogih galer (ladij na vesla) in okoli 50 manjših ladij ter bark za prevoz čet. Tudi Angleži so spravili skupaj skoraj 200 ladij, a samo dve sta bili nad 1000 ton. V ostalem so bile njihove ladje dokaj manjše, zato pa boljše. Tudi topov je imela angleška mornarica več kot španska. Posadka španskega brodovja je štela kakih 29 tisoč mož, med temi pa samo tretjino mornarjev, dočim je bila angleška posadka 15.000 mož, sestavljena po večini iz izurjenih, iz gleška mornarica zadostno preskrbljena s strelivom in s hrano. »Nepremagljiva armada« se je po raznih zadržkih in zamudah zaradi viharjev in slabe opreme pojavila 19. julija 1588 na zapadnem izhodu angleškega kanala v široki, mogočni fronti. Angleži so se je drzno lotili in neprestano napadajoč, so sovražniku prizadejali težke iz- j gube. Ker pa jim je kmalu pošlo strelivo, se je Medina 27. julija mogel zasidrati pred Calai- kušenih pomorščakov. Tudi španski poveljnik som, kjer naj bi se združil s poveljnikom na Medina Šidonia ni bil pomorščak, toliko sposobnejše pa so se izkazali angleški admiral Howard in podadmirali Forbisher, Drake in Hawkins. Toda še pomladi 1588. ni bila an- kopnem zbrane vojske Farnesem. Toda Far-nese mu je poslal sporočilo, da bo mogel svojo vojsko ukrcati šele čez 14 dni, ker so v Dunquerqueu pripravljene prevozne ladje še Moderna vo;na bolnišnica ■ sr Londončane se zna‘defo v vsakem položaju MED ZRAČNIMI NAPADI MIRNO IN OPTIMISTIČNO KVARTAJO V ZAKLONIŠČIH 7 !°i)%tiskili podzenieljskvli kušeni strokovnjaki zatrjujejo, da s temi kvartarni sploh ni mogoče goljufati. Zadeva je vzbudila precej zanimanja. V zakloniščih kvartajo vsevprek. Včasih sc ljudje tako zagrizejo v napete partije, ■da ne zapustijo zaklonišča niti potem, ko je že bil dan signal, da je nevarnost minula. zakloniščih kajpada ne more biti idilično in prijetno. Sprva so se, kot poroča angleško časopisje, Londončani zelo dolgočasili, ko so ure in ure preždeli v podzemeljskih zakloniščih. Polagoma so se »razmere jele izboljševati«. Londončana so se znašli ter premagali »dolgočasje«. V zakloniščih je postalo zabavno in živahno, posebno" so jeli gojiti vse vrste družabnih iger. Trgovci, so sc zares izkazali ter vrgli na trg nekaj prav zanimivih izumov proti dolgočasju v zakloniščih. Mimo drugega so se te dni pojavile igra lue karte, ki fosforescirajo. Z njimi utegnejo Londončani kvartati v zakloniščih tudi v največji terni. Iz- potrebne popravila1 Med tem so Angleži svoje sile okrepili, h! 29. julija, ko je pihal silovit zapadnik, je pod-admiral Drake na višini Gravelincsa napadel špansko brodovje in ga s svojimi topovi hudo zdelal. Na srečo za Špance se je veter obrnil, sicer bi bila takrat vsa slavna armada pognana na sipine. Noč je prekinila bitko, a španski poveljnik sploh ni mogel več tvegati boja, ker mu je primanjkovalo municije, in je zato sklenil/se umakniti. Ker pa je bil kanal zaprt od angleških ladij, so Španci morali ubrati pot domov po dolgem in težavnem ovinku preko škotske in irske zapadne obale. Ostanek 65 ladij je koncem septembra 1588 prispel v Španijo v klavrnem stanju, s sestradanimi in popolnoma izčrpanimi posadkami. Tako je končal veliki podvig »Nepremaglji-• ve armade«. Sicer jo je zbil že Drake s svojim drznim napadom, vihar je opravil samo še ostalo, vseeno je angleška kraljica Elizabeta dala kovati spominske zlatnike z napisom: »Afflavit Deus et dissipati sunt...« Bog je dahnil — in razkropilo jih je... 18 dni na sipini V neko luko v vzhodni Kanadi so pravkar prišli štirje mornarji, ki so se rešili s torpediranega tovornega broda »Carlton«. Po brodolomu so se najprej rešili v rešilni čoln, toda močan vihar jih je vrgel na sipino sredi morja. Tu to preživeli 18 strahotnih dni, v mrazu in burji, lačni in žejni. Dvanajst mornarjev je na sipini umrlo, le štirim je uspelo, da so si rešili golo življenje. O drugem čolnu, fei je vozil 18 mornarjev, pa do danes še ni sledu. Evropska sloga Bernard Shaw ni prijatelj intervjuvov. Nekoč pa je le izjemoma sprejel nekega ameriškega časnikarja. Ko sta sedla za mizo, ga je časnikar vprašal: — Ali verjamete, da bodo nekoč evropski narodi rešili vse svoje spore ter živeli v slogi kot velika družina? Stari humorist Shaw je pogledal Američana ter se mu ironično nasmehnil: — Evropski narodi vendar že sedaj živijo kot velika družina! Človek si Jahko edino na tri načine pridobi bogastvo: z delom, prošnjo in tatvino. Oni, ki delajo, si pridobijo tako malo vprav radi tega, ker jim precej odnesejo oni, ki prosijo in oni, ki kradejo. (Henry George) Sreča in užitek sta kot fata morgana, ki jo vidiš iz daljave, čim pa se ji približaš, izgine. — (Schopenhauer). Nikar ne odlivajte vode! NE MEČITE V LIJAK DRAGOCENIH VITAMINOV Znano jc, da sc s predolgim kuhanjem zelenjave, krompirja itd. uniči pretežni del vitaminov. Voda, v kateri se kuhajo zelenjave, nekako izluži vitamine. 1» Ivan Albreht: Grafolog .Seveda bo še drugače,«, potrjuje grafolog .n odgrinja sedaj Minkino bodočnost. Sreče :iič koliko! Komaj tu in tani ji grozi na življenjski poti kaka neznatna senca, sicer pa bo vse samo sonce, kakor ga taka brhka dekle tudi zasluži. Dekleti poslušata, okrog mize pa se kmalu nabere tudi dosti radovednežev, ki 7. mežikanjem in nasmihanjem spremljajo grafologove napovedi. .--Vsemu svetu prerokuješ srečo, sani sebi ji pa le ne znaš,« zavistno pripomni dolgin, Ki spominja na strašilo v koruzi. O, meni je vse zadel!« vneto brani Minka, dolgin pa porogljivo: No, tebe je pa res škoda, dekle, ko bi te moral tale zadeti!« Opozarjam vas, gospod, da se odstranite '/ naše družbe! se razburi grafolog, dolgin pa se na vsa usta zakrohoče, češ: Kaj si že toliko zaslužil pri dekletih, da smo ti tovariši odveč!« Minki in Marijani je mučno, grafolog pa se uslužno nakloni, češ: Mislim, gospodični, da je najbolj pametjo, ako se odstrartimo iz tega brloga.« Dekleti sta istih misli. Z ljubeznivostjo popolnega’kavalirja jima grafolog pomaga obleti plašč, zunaj pa: Morda sedemo v kak boljši lokal, da še gospodični Marijani povem do kraja njeno :tsodo —« Slednja nekoliko zardi, vendar ne ugovarja, Mraz pritiska, ulice so že polne večerne negle, ki je niti žarniue niti obločnice ne morejo razredčiti. Trojica zavije v nočno ka • varno, kjer pa še ni pravega življenja. Gra-iolog govori vedno bolj skrivnostno in zaupno. Marijani /lasti svetuje, nai bo previdna v ljubezni, da ne ijoživi nepopravljivega razočaranja. Pri tem jo po bliskovo premeri /. očmi po životu, kjer so dekliške linije že znatno zabrisane. »Torej tudi to vidite iz pisave? prebledi tovarniška delavka. Znanosti ni skrita nobena tajnost, s poudarkom pove grafolog in začne svariti, češ, kakšen je danes moški svet. Marijani silijo solze v oči. Kakor otrok pove, kako ima rada orožnika Luja, ki pa je bil te dni prestavljen nekam na Hrvaško. Ako se ji izneveri, ni več življenja zanjo. In v pričakovanju, da bo to vsaj malo izboljšalo njeno usodo, stisne skrivaj grafologu stotak. Nato spet piše na ponujeni blok. Grafolog gleda in gleda ter končno zamolklo pove, da je usoda že odločena. Lujo ima drugo in ga ne bo nikoli več nazaj, Marijana se strese kakor v krču. Minka jo sočutno pogleduje, grafolog pa počasi in zadovoljno sreblje žganje, mežika in si venomer briše naočnike. »Oprostite, ko vam nisem mogel povedati nič boljšega,« se suho oprosti, ko povesta dekleti, da morata na vlak. Po njunem odhodu se vrne k »morski ribi«, kjer ga izgubljenci in razcapanci, sprejmejo z burnim pozdravljanjem v svojo sredo. »Ti dve si pa pošteno omolzel! sede kraj njega sloki dolgin. Žeti je treba, dokler je čas, se zare/i grafolog in naroči vina: Da fantje ne bodo trpeli žeje!« »Grafolog, ti si baraba! " sikne natakarica, ko postavi poln Štefan na mizo, 'Kar hitro plačaj, da še mene ne ogoljufaš! * Kaj bo baraba, brani dolgin, ko vidi, da grafolog plačuje, .saj je bil hotelski portir!- Nato pijejo, dokler grafologu spet ne zleze kača v žep. »Prekleto življenje,« momlja, ko motovili s težko glavo v predmestje, kjer že nekaj noči dobiva zavetišče v toplem konjskem hlevu. Ko potlej zjutraj ves zmečkan in krmižlav prikašlja k »morski ribi«, pogleda iz navade časnike. Nenadoma izbulji oči in ponovno prečita: SAMOMOR BODOČE MATERE. Pod večerni gorenjski vlak se je vrgla ženska, stara kakih 25 let. Na krik nekega mladega dekleta, ki je hotelo obupno dejanje preprečiti, so vlak ustavili, vendar je bilo že prepozno. Nesrečna ženska je bila strahovito razmesarjena in seveda že mrtva. V žrtvi obupa so spoznali 22 letno tovarniško de lavko Marijano N.. Kakor je povedala njena sestrična, 18 letna Minka P., sta sc dekleti pripeljali v Ljubljano, da bi nakupili nekaj zimskega blaga. V neki gostilni sta naleteli na nekega človeka, ki se jima je izdajal za grafologa. Njegove napovedi, češ da se ji je izneveril izvoljenec, s katerim je pričakovala otroka, so na Marijano P. tako porazno vplivale, da sc je odločila za obupni korak. Policija sedaj z vso vnemo išče zagonetnega grafologa, ki ima dejansko na vesti to žrtev. »Je kaj posebnega?« stopi tedaj k njemu sloki dolgin, a grafolog mu pomoli časnik pod nos. Se moramo preseliti v kak drug brlog,« pravi dolgin, hitro naroči dve čašici žganja in potrepiie tovariša po ramenu: “Še dobro, da sem ti sinoči sunil dva kovača! Kaj bi danes počela v suši, pa s tako novico!« Oba se zarežita, izpijeta in naglo odideta. Odslej pri »morski ribi« nihče nič ne ve o grafologu. Celo zlovoljna natakarica pravi detektivu, ko se oglasi, da v tem lokalu še ni nikoli nič slišala o. nobenem takem člo- vprav to vodo potem gospodinje zavržejo. S poskusi pa je bilo dokazano, da bi gospodinje storile mnogo pametneje, če bi vode, polne vitaminov, ne zavrgle, ampak jo kar zakuhale na kakršen koli že način. Tako bi ohranile vse one vitamine, ki dajejo vrednost in hranljivost zelenjavi .in drugim življenjskim dobrinam, ki jih ne moremo uživati v presnem stanju. Vitamini pa ne izginjajo samo pri kuhanju, ampak tudi takrat, če zelenjava deli časa stoji v mrzli vodi. Na ia način gre v izgubo z'" ‘: važen vitamin C, ki nas varuje predvsem prehlada. Pred kuhanjem zato nikar dolgo časa ne namakajte zelenjave v vodi, ampak storile bolje, če zelenjavo takoj zrežete, naglo operete in jo skuhate. Na fronti je mraz it Maraboi Pet milijonov za ceste mariborskega področja Okrajni testni odbor v Mariboru je imel pri sestavi proračuna za dobo od 1. IV. do 31. XII. 1941 velike težave z določitvijo kreditov 7-a posamezne vrste potrebščin in z iskanjem kritja za te kredite, ker se nekatera dela ne tJajo deliti na posamezna proračunska razdobja. Ker pa traja glavno delo na račun kreditov za redno vzdrževanje banovinskih cest in objektov na njih času od aprila do novembra, odnosno decembra in ker se v tem času vršijo tudi novogradnje, dokler še zemlja ni zmrznjena in pokrita s snegom, je moral okrajni cestni odbor pri potrebščinah za vzdrževanje banovinskih cest in pri potrebščinah za novogradnje določiti skoro iste zneske kot so potrebni za celo proračunsko leto. Pred kratkim smo že poročali, da se sedaj krije proračunska doba s koledarskim letom, tako da traj£^ letošnja samo 9 mesecev. Z ozirom na gornje okolnosti je bil sestavljen proračun iz sledečih postavk za potrebščine: pri vzdrževanju banovinskih cest din 58.916 za osebne in upravne izdatke in din • ,311.464 za stvarne izdatke, za vzdrževanje dovoznih cest din 25.170, za potrebščine cestnega okraja 2, 934.525 din, izredni izdatki din 760.000, skupaj torej din 5,090.075. Stroške za redno vzdrževanje banovinskih test nosi v celoti kralj, banska uprava, za dovozne ceste prispevajo po eno tretjino kralj, banska uprava, uprava ,drž. žel. in cestni okraj Maribor, za izredne izdatke pa morata priskrbeti kritje v enakih delih kralj, banska Uprava in cestni okraj Maribor. Zaradi tega je kritje preračunano tako, da odpade na sredstva cestnega okraja 3, 321.915 din, na kralj, bansko upravo 1,378.770 din, na železniško upravo 9.390 din ter na izredne dohodke (50% banovinska tangenta k novogradnjam) 380.000 din. Predlog potrebščin za vzdrževanje banovinskih cest in objektov ter kritje iz prispevka banovine je določeno po nalogu banske uprave. Ker pa je navedeni znesek prenizek, ie bil v smislu navodil banske uprave stavljen še drug predlog, ki je od prvega višji skoro za 90%, in vendar so zneski potrebščin v smislu drugega predloga prav za prav minimalne potrebne postavke. Oba mariborska okraja sta v dravski banovini najgosteje naseljena. Ker sta gospodarsko precej enostransko razvita, sta navezana na izmenjavo gospodarskih dobrin, to je na promet, ki se vrši pri pomanjkljivih železniških zvezah predvsem po cestah, ki za to preobremenitev niti niso primerno zgrajene. Vzdrževanje cest bi se sicer dalo poceniti s primerno’ racionalizacijo, ki je pa doslej zaradi premajhnih denarnih sredstev ni bilo mogoče izvesti. Delna racionalizacija z organiziranjem lastnih gramoznic in lastnih prevoznih sredstev pa ne more poceniti vzdrževanja v isti meri, kakor se podražuje zaradi vedno večje preobremenjenosti in naraščanja draginje. Obseg dela pri vzdrževanju banovinskih cest in objektov na njih torej stalno narašča. Zaradi tega je nujno, da bi tudi banska uprava prispevala v smislu višjega predloga, ker sicer cest ne bo mogoče vzdrževati niti na dosedanji višini. Okrajni cestni odbor bo nadaljeval tudi z že začetimi novogradnjami banovinskih in občinskih cest. Proračun predvideva dela na cestah Bresternica—Sv. Križ (200.000), Ruše —Fala (180.000), Sv. Ana—Žice '(90.000), Marija Snežna—Velka (25.000), Duplek—Korena (15.000), most čez Pesnico (30.000), Sv. Lenart—Sv. Benedikt (100.000), Reka— Sv. Areh—Šmartno (200.000), Maribor—Sv. Peter (200.000), Slov. Bistrica—Oplotnica C300.000) ter še nekaj manjših del. Od ostalih izdatkov je treba posebej omeniti še anuitete posojil din 713.433, plače stalnih delavcev cestarjev, ki jih plačuje cestni okraj, din 51.300, plača šoferjem in strojnikom din 79.470, plače pomožnega pisarniškega osebja pa din 58.950. Od navedenih stroškov odpade v breme cestnega okraja din 3,321.915. V kritje tega zneska so predvidene obresti naloženih glavnic v znesku din 25.000, donos cestnih doklad in nekateri skoro neznatni viri. Po sporočilih davčnih uprav v Mariboru in Slov, Bistrici znaša piedpis državnih neposrednih davkov, ki so podvrženi dokladam, na leto 17,588.884 din. Za 9 mesecev bi znašal davčni predpis din 13,191.663, tako da je treba za kritje gornjega zneska, kolikor ga odpade na eestn doklade, računati 25%. Zaradi tega je bila cestna uprava prisiljena, povišati lanski odstotek doklad za 3%. To povišanje je bilo potrebno, ker se delo ne da deliti po proračunskih dobah in ker bi sicer trebalo nekatera že začeta dela pri novogradnjah ustaviti, tako da bi mnogo storjenega dela propadlo. Na drugi strani pa hi narasla nezaposlenost. Vse to pa bo mogoče izvesti le, ako bo zlasti banska uprava upoštevala prometne prilike tukajšnjega okraja ter dala na razpolago višje kredite kot doslej Sokolsko društvo Vuhred - Marenberg priredi v soboto 1. februarja običajno pustno prireditev s plesom na katero so tudi maske dobrodošle-Prevozna in odvozna sredstva bodo na razpolago Narodni Maribor vabljen! Svečana svetosavska proslava Narodni Maribor je skupno s pravoslavci proslavil spomin velikega srbskega prosvetitelija . in narodnega buditelja sv. Save. V pravoslavni kapelici v Meljski vojašnici je bila ob 9. svečana liturgija, ob pol 11. pa v veliki dvorani Sokolskega doma običajna svetosavska pro slava z rezanjem kolača, ki ga je, izvršil protojerej g. Simeon Ivoševič. Proslavi so prisostvovali številni predstavniki oblasti, uradov in društev ter mnogo drugega občinstva. Za uvod so zapeli voja- ki- dijaki državno himno in himno sv. Save, sledile so deklamacije šolske mladine ter pevski nastopi zbora dijakov tukajšnje Šole za rezervne pehotne oficirje ter Trgovske akademije. Slavnostni govor je imel učitelj g. Mihajlo Doj činovič, ki je orisal pomen sv. Savo. — Domačin proslave je bil šef glavne carinarnice g. Djordje Mitič, ki je pogostil navzoče odličnike. Tradicionalna večerna svetosavska prireditev je letos zaradi težkih časov odpadla. Živilske karte za Košake in Studence Občinski preskrbovalni urad v Košakih bo izdajal živilske nakaznice za moko in kruh v sredo, 29. t. m. ter naslednje dneve do vključno 31. jan. 1941. Nakaznice se bodo izdajale izključno le hišnemu lastniku, oziroma upravitelju in Posestniku za vse stanovalce njegove hiše, oziroma posestva dnevno od 8.— 12. in od 14,—17. Za Sv. Peter se bodo izdajale nakaznice v četrtek, 30. t. m., ves dan in v nedeljo, 2. febr. 1941, dopoldne samo v #bCtnski pisarni v Sv. Petru. Pozivamo vse hišne lastnike in po- sestnike, da dvignejo izkaznice pravočasno ob določenih dnevih. Nakaznice stopijo v veljavo 1. februarja in so hišni lastniki, oziroma upravitelji ter posestniki odgovorni, da njihovi stanovalci pravočasno prejmejo živilske nakaznice. * V nedeljo 2. febr. bodo dolili živilske nakaznice za nabavo make ali kruha za mesec februar v dvorani deške ljudske šole v Studencih od 8. do neprenehoma 7 ure zvečer. Vsaka nakaznica stane 25 par ter za družinskega poglavarja popisna pola 50 par. NOV ODBOR »NAŠEGA DOMA« V prvi seji je bil za predsednika izvoljen Franjo Korošec, mizarski mojster, za podpredsednika Ivan Kranjc, skupino-yodja, za blagajnika V. Lavrenčič, tajniške posle pa bo začasno vodil predsednik. Zadružna pisarna bo do nadaljnjega v Frančiškanski 12 pri Korošcu. Članstvo Stavbne zadruge dobi vse informacije pri starem zadružnem odboru, ki bo l*> nalogu občnega zbora izvedel tudi likvidacijo zadružnih izplačil. ODMERA PRISPEVKOV ZA FOND NARODNE OBRAMBE Davčna uprava poziva vse davčne zavezance, da od 1.—31. januarja 1941 v svrho pravilne odmere specialnega prispevka za fond narodne obrambe prijavijo stanje rodbinskih članov na Jan *• ian. 1941. Prijave morajo vložiti vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let stari samskega stanu, vdovci brez otrok in °ženjeni brez otrok (prijave so takse proste), dalje vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanje 3 ali več mladoletnih ()trok (do 21 let starosti). Slednje prijave se taksirajo z din 10.— ter morajo biti Potrjene od pristojne občine. Netočna Pijava in opustitev prijave (pri prvo-""enovani skupini davčnih zavezancev) sc bo kaznovala kot utaja davka, 'Pred-Pisane tiskovine se dobe pri davčni upra-Vt> soba 6. , STAZ. Seja upravnega in tehničnega Obora drevi ob 20. pri :Zamorcu«. DRUŠTVO ZA PODPORO REVNIH UČENČEV V MARIBORU je z a božič razdelilo med 849 učencev (417 dečkov in 432 deklic) tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol ter zavetišč 154 deških oblačil in 217 dekl. oblek, 286 srajc, 200 hlačk, 336 parov čevljev, 41 komadov volnenih izdelkov, 187 m blaga in 100 svinčnikov. V to svrho je bilo po potrebnih obrtnikih predelanih ,.a oblačila 798 metrov blaga, za perilo 548 metrov. Žensko društvo je poklonilo iz poletne zbirke za slučaj evakuacije k tej obdaritvi 149 dekl. oblek, 122 deških srajc in 68 parov čevljev. Dobrotne dame in zavod »Vesna« so mnogo obleke same izdelale, da je bila kljub draginji tolikšna obdaritev mogoča. Prav tako so bili velikodušni darovalci našega mesta, v prvi vrsti mestna občina s prispevkom 50.000 din. Odbor izreka vsem najtoplejšo zahvalo, ki so pripomogli, lajšati bedo revnih učencev ter priporočali toli humanitarno delo nadajnji blagonaklonjenosti mariborskega občinstva. m. Napredovali so v srednješolski službi s svetosavskim ukazom profesorji Danica Glinšek in Bogo Teply v IV-2 ter Lojze Žu-ž.ek, Marija Kovač, Milica Ostrovska, Stanko Sila, Jan Šedivy v VI, skup., vsi v Mariboru. m. Na simfoničnem koncertu GM 5. februarja ob 20. v Sokolskem domu bo nastopil kot solist član Mariborskega tria prof Taras Poljanec, ki bo ob spremljevanju orkestra zaigral Mendelssohnov violinski Koncert v e-molu. Zaradi velikega zanimanja si nabavite vstopnice v predprodaji v knjigarni Koren, Gosposka, tel. 29-41. CITAJTE „ IM ALK OGLASE" m. V ograjo tovarne Doctor in drug na Tvorniški cesti je zapeljal neki osebni avtomobil s tako silo, da je zlomil betonski stebel ter nagnil pjleg stoječi telefonski drog, da so popokale žice. Ugotovljeno je, da je vozil prenaglo, a tudi cestišče je bilo jako polzko. Tovarna in poštna uprava imata po 200 din škode. Slabo poročilo iz Zemuna brez snega ne delajva računa. Slaba smuka, dragi moj, babje pšeno vmes... To soboto z mano poj’ na planinski ples! m. Okoli 130 potrganih rožnih vencev brez križcev je našel učenec Srečko Kavčič iz Pregljeve ulice pod glavnim mostom na desnem bregu Drave. Očividno izvirajo od kake tatvine. m. Volnen telovnik je nekdo ukradel natakarici Amaliji Golčmanovi iz posebne sobe neke gostilne na Aleksandrovi cesti, vreden 290 din. Tatvine ie osumljen:, ,\eka znana ženska. m Pokvarjena mladina. Komaj 14 letni J. R. s Pobrežja se je prikradel v stanovanje tkalca Draga Kovača v Žolgarjevi ulici ter mu ukradel iz mize usnjato denarnico s 85 din. Oškodovanec je tatvino takoj opazit ter poslal za dečkom svojega sina, ki ga je pri brodu dohitel ter' int-šel^ pri njem še 52 din, denarnice ni imel več. Deček je tatvino priznal ter obljubil, da bo škodo povrnil, vendar lega do danes ni storil, ser? KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-43 dinarjev. m Dve leti strogega zapora je dobil in za tri leta je izgubil častne pravice zaradi 12 desk in 1 hloda, ki so skupaj vredni 280 din, 32 letni Ivan Poštrak iz Dupleka. Okrožno sodišče ga je kaznovalo tako strogo, ker ie nepoboljšljiv, tat. m Poškodbam je podlegel v mariborski bolnišnici hlapec Maks NVcber, ki so ga pri pretepu v Breznem smrtno ranili. V Jarenini je umrl v »1 letu posestnik gospod Karl Knuplež. Pogreb v četrtek ob 9. uri. ČITA.ITE „MALE OGLASE" m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 25. do vključno 31. januarja Kraljeva dvor-lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 7O-O0 ter Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Jor?k’ 3 .ian ’ ob 20- ,»Habakuk". RedB Sretfa ,29. jan.: zaprto. (,,Lcpa Vida“. Go-slovanjc v Murski Soboti.) Četrtek, 30. jan., ob 20. r „Lepa Vida '. Zadnjič. Znižane cene. Sc enkrat „Lepa Vida“! Ker jo bila nedeljska predstava „Lepe Vide“ razprodana m si žele še mnogi videti to zelo zanimivo in prodorno uspelo najnovejšo Kozakovo delo, se predstava ponovi še enkrat m ob znižanih cenah ta četrtek. Kino * Esplanade kino. Radi ogromnega zaj mmanja predvajamo Balalajko" do vključno srede. Naj večji glasbeni film Eddv Nelson, Ilona Masscy. * Grajski kino. Danes izborna veseloigra „Mojn hčerka živi na Dunaju". Smeh. Zn-bava. llans Moser. * Km« Union. Do vključno četrtka „Don Alvarano , pustolovna veseloigra z zname-nitum igralci: Akim Tamirov in Ernest Verebes. Napela vsebina. Smučarska poročila („Pulnik“, Maribor 28. januarja) ■Senjurjev dom: -12 C, oblačno, 5 cm pršiča na podlagi 50 cm. Rimski vrelce: -8 C, zelo oblačno, 20 cm pršiča. Peca: —4 C oblačno, 40 cm osrenjeneaa snega. J n Rogaška Slatina: —(5 C, jasno. 5 cm pršiča. Kavarnarji o novi policijski uri pr [z .vrst mariborskih kavarnarjev smo zaščito gostinskega osebja je izdana na eje i dopis, ki ga prinašamo v izvlečku: redba o minimalnih mezdah, ki je delo dajalce občutno prizadela, sedaj jim jc pa odvzeta tudi možnost, da zmagujejo * narti ag&osi v „l/eletkiku"! Z uerbo bana dravske banovine o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov', se }e skrajšal obratovalni čas kavarnam v mestih za eno uto, na podeželju pa za dve uri. Z merodajnega mesta zatrjujejo, da je razlog temu v izredno težkih razmerah, ko je treba omejiti pijančevanje in veseljačenje. Priznamo, da so razmere res težke, toda to velja za vse dele države, in vendar doslej nobena bano vina ni izdala sličnih odredb. Ker so s tem prizadete predvsem kavarne, izgloda, da so baš one tista nesrečna gne zda, kjer se preveo popiva. V resnici pa so ljudje navajeni, obiskovati kavarne šele v pozni uri, ko so obiskali že to ali ono gostilno. Ker je obratovalni čas v gostilnah ostal isti ter ni skrajšan v istem sorazmerju kakor v kavarnah, bo seveda sedaj obisk kavarn precej popustil, kajti v času, ko je gost vajen popiti svojo Smo kavo, bo kavarnar že zapiral. Nadaljnja neprijetna posledica bo ne-zogibna redukcija v vseli prizadetih obratih. Mnogo ljudi: natakarjev, godbenikov, kuhinjskega iu pomožnega osebja bo izgubilo svoje službe in zaslužek V s svojim zaslužkom za svoje osebje takšne mezde, kakor jim jih uaredba ciolo-ča. Z novo naredbo bodo prikrajšana tudi občine, banovina in država, ne glede 'Ila da se bodo tudi kavarnarji v zvezi s skrajšanim obratovalnim časom obrnili na merodajne glede znižanja različnih dajatev, ker se jim je zmanjšala možnost zaslužka. S socialnega stališča bi bilo umestnej-še, ako bi se pobiral po vseh lokalih po 23. socialni davek v obliki 10% pribitka na zapitek, kakor je to v banovini Hrvatski, a policijska ura naj bi ostala kot doslej. Kdor zvečer rad malo posedi v kavarni, zaradi tega še ni pijanec in zapravljivec in meščani nikdar niso bili navajeni, da gredo s kokošmi spat. Zaradi tega je razumljivo, da te spremembe tudi javnost ni preveč prijazno pozdravila. Naloga gostinskih organizacij )o sedaj, da podvzainejo potrebne korake, da se uvedejo zopet prejšnja določila glede odpiranja in zapiranja gostinskih lokalov. ŽENITBE - DOPISI SLUŽBO DOBI SOBO ODDA VAJtNCi-(KE) SOLIDNO GOSPODIČNO ki je podnevi zaposleni, sprej meni na hjapo in Stanovanje Brankopaoova 17. vhod iz dvorišča, stopnišče. 22304-8 LEPA SOBA se odda s posebnim vhodom. Vprašati v osi odd »Večer-ttikai- 22303-8 ŠOBA S ŠTEDILNIKOM Se takoi -odda. Studenci Alek S.ifdroM. 27. 22297-8 OPRI MI JENA SOBA 'jr' prostim vhodom se odda". Valvazorjeva 39 .22300-S UGODEN NAKUP Prodam dvostanovanjsko hišo z veliko in dobro njivo. Vprašati ^pri leslič. Pragersko. ' 22301-11 do „20 besed 20 dm. vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME kj nosijo štev. četfljev 35, 3 k 37 . 40. 41 na- inventurno: prodajo od 150 do 250 din. »KING SHOE«. Maribor. Gosposka 30 22031-19 i rajni kcdr samo p. i ravli, specialiteta trajne bre/. vodni ondu-acije, o inrsečna pismena "aian* i a. Najmodernejši salon* Najboljša postrežba po nižjih cenah Salon „Pavl»“ Koroštoi 9 €itape„Večernik‘ SPOMNITE SE CMD! dp 20 bes e O 15 din. Vsaka nadaljnja - . -- o beseda 1 din Iščem opremljeno ali prazno SOBO s fcuhinjo, ali sobo s štedilnikom^ 11- februarjem. - Ponudbe na ojek. odd p hI fj,r fr-tvriijir«."- - q y :-y ■ £23 SFPARIRANO SOBO 7. ‘vTiotfSm'. Tz sto'bal5ča~t3!’v.eni fttf2a»ra:-i!fc-secfe 'fv.fpreiTPti-uudbe. poti »CetUfmiK:. fin oicJ-od-d- .vVečeruika«.- 22299-9 2ahvafa ; Za mnogoštevilne ustmene in pismene iz-ra?,e prisrčnega sočustvovanja n priliki izgube jtaše- blage sestre &@žke Gselm&r* učiteljice pri Zg. Šv. Kungoti izrekamo vsem najtoplejšo zahvato. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhov ščini, šol. upravitelju in učiteljstvu šole v Zg. Sv. Kungoti za vodstvo šolske mladim.', pri pogrebu, gospodu Mirku Vaudi, predsed: niku sreskega učiteljskega društva Maribor-levi breg za globoko ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blago pokojnici spremljali na njeni zadnji poti. Maribor, 28. januarja 1941. žalujoči sorodniki. do JO- besed 20 din vsaka uadžlinb beseda ? din VELIKO SKLADIŠČE suho, y bližini Aleksandrove ceste iščem.'Ponudbe na ogl. cdd »Večernika*. pod »Skladišče«. 22307-10 do -20 hesed .20 din. vsaka riadaljma beseda ? din Prodam PARCELO po nizki c-eni -1500 m-\ Klaue-ček. Afldrcjs sodar, Hoče, Rogoza. 22300-11 GJoboJio užaloščeni sporočamo vsem znan cetn in prijateljem, da nas je za vedno zapustila Po dolgotrajni, težki bolezni jo je Gospod poklical k sebi 27. januarja opoldne. Pogret jvepozabne b»> v sredo,-2W. januarja popoldne ob pol 4. uri. Vuzenici, .dne.27: januarja 1941„ Rodbine Mravljak. POSESTVO, 7 ORALOV ] sadonosnik. vinograd, njive, [ gozd; se proda, -informacije pri Peršolji, Počehova št. 34. } 22300-11 dn 20 besed stanci« /. da' kom vred 15,— din. Vsula nadaljnja beseda 1«- I.I HIll.NSU Ali v ne vračajo. — Uredništvo m uprava;