Poštnina platana v gotovim. ŠTEV. 251. V LJUBLJANI, pondeljek, dne 8. novembra 1926. - s ' &~t*ac&ssr-r‘ Posamezna številka Din 1.—. LETO m. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemSi nedelje in •* praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 26“—, inozemstvo Din 30‘—• Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Tako je pravi Od petka dalje je v Italiji oficijelno uveden boljševizem, kajti nič drugega ko boljševizem v svoji uajgrši obliki so odredbe, ki jih je sprejel fašistovski ministrski svet. Kakor je v Rusiji dovoljena le ena stranka, kakor je v Rusiji dovoljeno vsako nasilje boljševikov, kakor je špio-naža zadnje in glavno sredstvo za ohranitev boljševiške vlade, kakor ni dovoljeno nobenemu boljševiku zapustiti Ru-kakor je denunciantstvo najbolj priljubljeno sredstvo boljševikov, tako je vse to od. petka dalje posebnost fašistov- ske Italije. Primera izpade pa za fašiste še bolj žalostno. Da so boljševiki izdali take drakcniCne in nasilne odredbe, so bili na vse zadnje v to prisiljeni, ker niso morali same doma premagati močne sovražnike, temveč je bil ves svet v boju 1 njimi. Boljševiki so mogli svoje barbarske odredbe utemeljiti vsaj z zakonom samoohranitve, fašisti pa ne morejo niti tega. Niti ena država ne ogroža njih vlade, temveč nasprotno še danes je vse polno vlad, ki se divijo »geniju« Mussoliniju. In kakor kaže ogabni škandal afere Garibaldija, so samo fašisti tisti, ki ogrožajo druge države in ki z najpodlejšimi sred-stvf skušajo zanetiti sovraštvo med državam. Še bgtj neutemeljene pa so fašistovske odredbe' z ozirom na motiv, vsled kate-rega so nastale. Petnajstletni deček je sprožil neko plašilno pištolo in zaradi tega nepremišljenega dejanja petnajstletnega dečka uvajajo fašisti boljševizem v Italijo! Klavrno končuje tako fašizem svojo historično vlogo. Nastopil je, da reši Italijo od boljševizma, po štirih letih reševanja pa ji je vsilil še brezobzirnejši boljševizem. Kakor to s človeškega in demokratičnega stališča obžalujemo, tako pa nam je s slovenskega in jugoslovanskega stališča prav. Kajti kakor se je boljševizem s svojimi tiranskimi metodami diskreditiral po vsem svetu, tako se bo tudi fašizem s svojim boljševizmom. In čisto nemoteno priznamo, da tega Jugoslovani s svojo propagando nikdar ne bi mogli. Danes pa je to doseženo brez naše pomoči, zato pa v popolni meri. Nasilnež in fašist sta danes dva sinonimna pojma, barbarizem in fašizem dve besedi za eio stvar, krivica in fašizem tako skladna kakor pravica in resnica. Kje bi mogla naša propaganda doživeti le primeroma tako dober uspeh! Simpatije vsega kulturnega sveta so danes za nasprotnike fašistov in dane« ti ne morejo tvegati niti zaradi notranjih, še manj pa zaradi zunanjih razmer prav nobene vojne. Državljanska vojna, ki jo kličejo fašisti na dan, s tem da so uničili zadnji ventil za ljudsko nezadovoljnost, ,|e najmočnejša zaščita za mir in za našo varnost. Ni mogel zato Mussolini narediti nam boljše usluge, kakor s svojimi dejanji« v petek. Ampak Mussolini nam je dal tudi do-bet nauk in upamo, da ga ne bomo preslišali. la nauk se glasi, da je metoda črnih srajc absolutno napačna in da neizogibno vodi v pogin. Kdor hoče zato delati za jugoslovanski uared, ta sme uporabljati samo metode, ki so v skladu z načeli demokracije, ki so popolnoma nasprotne fašizmu. Je še vedno pri nas dosti ljudi, celo idealnih, ki se nikakakor ne morejo oprostiti zmote, da je nasilje potrebno. Po zgledu, ki nam ga daje od fašistov zbolj-ševizirana Italija, mora ta zmota izginiti. Svet mora vedeti ne samo to, da plenijo in zažigajo fašisti po Gorici, ker so Veličasten pogreb vojvodae Putnika. Beograd, 8. novembra. Včeraj so v Beogradu na svečan način pokopali posmrtne ostanke vojvode Putnika in drugih odličnih in zaslužnih mož iz Srbije, ki so med vojno umrli v tujini. Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi in s črnimi zastavami. Že zgodaj zjutraj se je začelo ljudstvo zbirati po ulicah, tako da je orožništvo moralo že ob 8. začeti delati red in varnostne prehode. Parastcs se je pričel ob 8. Službo božjo je opravil patriarh z več metropoliti. — Službe božje se je udeležila vsa vlada, diplomatski zbor, narodna skupščina, vojaški zbor in narod. Kralj in kraljica in princ Arzen so prišli v cerkev med para-stosonr. Ko je bilo to cerkveno opravilo končano, so množice ljudstva napolnile vse ulice ed saborne cerkve pa do pokopališča. Vsa šolska mladina je bila razvrščena po ulicah. Kralj in kraljica sta se pc končanem parastosu vrnila v dvor. Razvil se je nato sprevod, ki je odšel iz cerkve. Najprej so nesli vsa odlikovanja pokojnikov, potem so sledile zastave raznih društev, za tem nepregledno število vencev, ki sc jih nosili vojaki in potem še več vez z venci. Nato so sledila razna društva, duhovništvo in za njim krste. Prva je bila krsta vojvode Putnika na lafeti, za njo pa krste drugih pokojnikov. Za vsakim vozom je šlo sorodstvo pokojnih. Prišle so nato vse vrste voja- štva. Sledil je avte, v katerem se je vozil Pašič. Pašič je šel prav do pokopališča in se je vrnil šele, ko je bil pogreb končan. Konec pogreba je bil šele ob 2. popoldne. Ko so krste prinesli iz cerkve, je prvi imel govor predsednik narodne skupščine Marke Trif kovic v imenu skupščine, za njim pa Miša T r i f u n o v i č v imenu vlade. Na grobu je govoril vojni • minister Dušan Trifunovič, ki je proslavljal zasluge pokojnega vojvode Putnika. Dalje je tam govoril Ljuba Ž i v-k o v i č. On je, navajajoč zasluge vojvode Putnika, rekel, da je bila sreča, da je bil Putnik voditelj srbske vojske. Putnikove zasluge so prišle do izraza, ko so prišli na prestol Karagjcrgjeviči. Zasluge za ustvaritev naše, države gredo presvetlemu domu Karagjorgjevičev, Pašiču kot politiku in Putniku kot vojskovodji. (Aluzija na znano geslo o štirih odrešilnih P, namreč: Peter, Putnik, Pašič — Pobedi-telji.) Za Živkovičem je govoril Pavle Popovič, za njim pa Pavle Radič, ki se je klanjal senci onih, ki tu leže, ker njim se moramo zahvaliti za osvoboditev in za ujedinjenje. Putnik ni bil samo vojskovodja po imenu, temveč pravi vojskovodja, velik organizator in hraber vojak. On je razumel dušo naroda; razumel je seljaka, ki je z mišicami in s hrabrim srcem izvojeval zmago, preziraje pri tem tudi — smrt. Naš narod se je vedno znal hrabro boriti proti sovražniku. Sedaj pa je potrebno, da gremo nasproti svoji veliki bodočnosti in da čuvamo slovansko kulturo tu na meji med vzhodom in zapadem. Pavle Radič ie potem naglašal tudi zasluge pokojnega Stojana Prot ič a , ki bi, če bi bil še živ, sedaj lahko mnogo koristil s svojo pametjo in s svojini razumem. Govorili sc še Živko Pavlovič, predsednik trgovske zbornice, Radojlovič in Vojislav Ilič, ki je deklamiral neko svojo pesem. Dr. Gjaja je govoril v imenu lekarnarjev, profesor Milorad Simonovič pa v imenu profesorjev. Ko so bili ti govori končani, je artilje-rija v pečaščenje izprežila salvo iz topov. Slavnostno odkritje Strossmaverjevega spomenika. Zagreb, 8. novembra. Ves včerajšnji j dan je bil posvečen proslavi odkritja Stressmayerjevega spomenika. Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi in državnimi zastavami. Svečan sprevod je že ob 8. krenil z Wilsonovega trga in odšel k službi božji, ki jo je opravil nadškof dr. Ante Bauer. Slavnostno odkritje je bilo napovedano za pol enajsto uro predpoldne. Okrog akademije so napravili redarji močan kordon, da vzdrže red. Ves prostor je bil nabito poln ljudstva. Vse hiše v sosedstvu so liile polne sveta. Kralja je pri proslavi zastopal armijski general Matič. Prisostvovali so slavnosti nadškof dr. Bauer, veliki župan zagrebški, mestni načelnik Heinzel, djakovski škof Ak-šamnvič, beograjski nadškof Rodič in mnogo drugih odličnikov. Od generalov sta bila prisotna Užunmirkovič in Rado- : vanovič. Beograjsko občin sta zastopala Sokič in Stanojevič. Prisotni so bili od- j poslanci J ugoslo venske akademije in Srbske Matice. Grškega patriarha je zastopal episkop Dimitrije. i Ol> -1. je vojaška godba zasvirala himno. Slavnost se je pričela brž ko je> prišel kraljev zastopnik. Otvoril jo je z govorom Svetišiča. Za njim je govoril nadškof Bauer mestni načelnik Heinzel in veliki župan Kramarič, ki je v imenu vlade položil venec na spomenik. Dalje je še govoril djakovski škof Akšamovič in mnogo drugih. Po teh svečanostih je bila na slavilo-\slen način otverjena Stros?mayerjeva galerija slik v akademiji. Akademija je imela pri tej priliki svečano sejo. na kateri je bilo tudi več slavnostnih govorov. Za teni je bil slavnostni banket, ki so se ga udeležili politiki in razni zastopniki kulturnih in drugih krogov. V teku popoldneva so bile v Hrvat-skein Sokolu in na univerzi akademije, ki so kile posvečene spominu nesmrtnega vladike Strossmayerja. Ob pol 9. zvečer ju kil v mestni hiši rout. Iz Beograda javljajo, da se je tam na svečan način vršila akademija, na kateri so o Strossniayerju govorili Ljuba Davi-dovič in drugi. tam Slovenci, temveč vedeti mora tudi to, da so .Jugoslovani proti fašistom vedno v pravici že zato, ker so resnični demokrati. In ne nazadnje! Naš nared v Primorju mora vsak dan konstatirati v svojem srcu, kako vse drugače je prijetno v Jugoslaviji, ker ni tu nobenega nasilja. Zakaj če bi naš narod videl, da vlada v Jugoslaviji prav tako nasilje, kakor v Italiji, potem izgubi glavni vzrok, da je za Jugoslavijo. Tako je prav, kličemo zato Mussoliniju, ko je strl svobodo italijanskega naroda. Sedaj kodo vendar tudi naši ljudje spoznali, da je prav samo to, kar je v di-rektnem nasprotju s fašizmom. Ce ima Italija fašistovski boljševizem, potem nočemo mi nobenega boljševizma. Ne rdečega, pa tudi ne belega. In zato vsi na delo za utrditev demokratične ‘misli! Saditev govor. Zagreb, 8. novembra. Včeraj zjutraj je dopotoval iz Beograda minister za agrarno reformo dr. Šibenik, ki se je odpeljal dalje proti Karlovcu. Vozil se je skupaj s Štefanom Radičem. Šibenik je poročal Radiču o ureditvi agrarnih odno-šajev v Dalmaciji in o sporu,'ki je nastal mbd radikali in med HSS zaradi zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odno-šajev v Dalmaciji. Dr. Šibenik je ostal v Karlovcu in se popoldne vrnil v Zagreb, sinoči pa je odpotoval v Beograd. Štefan Radič odpotuje v Beograd nocoj z brzo-vlakom ob 7.40. Na vprašanje novinarjev, zakaj gre v Beograd, ko je pa tam vse v redu, je odgovoril Štefan Radič: »Napravili bomo od dobrega boljše.« Ko so ga še vprašali, ali bo takoj sprejet davčni zakon in zakon o likvidaciji agrarnih ednošajev v Dalmaciji, je izjavil Radič: »Najprej gremo u svatove.« Navzlic vsemu povpraševanju in prošnjam novinarjev pa Radič ni hotel dati nobenega pojasnila, kaj naj pomeni ta beseda in kakšni so ti »svatovb . Zagreb, 8. novembra. Včeraj je imel Štefan Radič zborovanje v Ogulinu. Ko ga je na postaji pozdravila množica ljudstva, jo je Radič nagovoril in med drugim rekel: »Če ne bi bili napravili sporazuma, bi bilo danes pri nas tako, kakor je v Italiji, če ne stokrat huje. Tako pa naša država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod zastavo narodnega sporazuma, ki ni več samo protokol in ne kombinacija, temveč državna in narodna politika, postaja vedno bolj urejena ter utrjuje notranji mir in utrjuje vse one temelje, brez katerih ni in ne more biti blagostanja, prosvete in napredka.« Na shodu samem, ki ga je otvoril predsednik okrajne organizacije Zrnc, je zopet govoril prvi Radič, ki se je v prvi vrsti lotil naše nesrečne gospode, ki ni imela v mislih niti naukov sv. pisma. Pravice ni bilo. Švaba je napravil red in bil strog. Teda strogost ni pravičnost. Prišli smo ped Madjare. In tožili smo, da nam prihaja zle z Dunaja in iz Peste. Težili pa smo tudi, da nam prihaja zlo iz Beograda. Prišlo je tako zlo, ki ga noben narod ne more trpeti. Došle so batine in našli so se ljudje, ki so rekli, da za Seljake ni drugega ko batine. Pokojni Protič je to obsojal in se je z nami strinjal. Pa smo rekli Srbom: Dobro je. Vi ste vsi za kralja. Tudi mi smo zanj. Hočemo monarhijo, hočemo državo s kraljem, toda hočemo kmečko državo.« Na ta način je prišlo do sporazuma. Odšel je iz vlade Pašič. Odšel sem tudi jaz. Pašič je odstopil — zaradi starosti, jaz pa zato, ker so rekli, da sem konj, ki bi vsak čas lahko voz prevrnil. (Smeh.) Rekel sem: »Toda vi hočete konja, ki ga je treba tepsti. Pa dobro, kakor že bo. Bratje, jaz ne bi prevrnil voza, ker nisem konj. Pač pa bi mogoče kakega osla obrcal. (Živahna veselost.) Ni več niti Pašiča niti Radiča v vladi, ali ostal je sporazum. Doma lahko poveste, da v naši državi ne mere in ne sme biti več vlade, v kateri ne bi bili zastopani Srbi in Hrvatje. — Ne dovoljujemo, da bi se žalil kralj, ali tudi naroda se ne sme nihče dotikati, ker narod je izvor oblasti, ne pa pandurji in srezki poglavarji. Dobro vidimo, kako je to v Italiji, kjer imajo atentat za atentatom.« NEKATERI PARIŠKI LISTI GD FAŠISTOV PODKUPLJENI. Pariz, 8. novembra. V pariški javnosti je izvala senzacijo vest o podkupovanju nekaterih pariških listov s trani italijan ske vlade. Amerika nima nobenih potreb več. Kadar sc pii nas \olitve, tedaj : vsaka stranka prelicitirati drugo z boljšim in vabljivejšim votivnim geslom. Toliko je bede, toliko pomanjkanja, da ni nikdar zadosti gesel in obljub ter da odreže najboljše ena stranka, ki zua najbolje obljubljati jn svojo cbljubo izraziti z najbolj lapidarnim geslom. Deta 1920. je bila republika ona čudotvorna beseda, ki je dajala mandate, leta 1923. in 1925. je storila to avtonomija in pri splošni gospodarski krizi vsega prebivalstva bodo tudi. prihodnje volitve dale svoje čudo-tvorno geslo. Cisto drugače pa je v Združenih državah Severne Amerike. Pri ravnokar končanem vclilvnem boju sploh ni bilo gesel. Postavili sc sičer republikanci gest ): Coolidge in blagostanje, toda nobene prave agitacije ni bile s tem geslom. Pa tudi kolikor jo je bilo, je bila brez učinka, ker ravno od Coclidge-a podpirani kandidati so propadli. In naravno! Blagostanje je v Ameriki danes tako splošno, konjunktura tako visoka, da ima vsak Amerikanec vse, kar potrebuje. Davke znižuje vlada sama, zlato se kupici, dela je povsodi zadosti 111 standard prebivalstva tako visok, kakor nikjer na svetu. Delavec se vozi v avto- j mobilu na delo, vlaki poznajo samo en razred in so za naše razmere naravnost luksuzni. V vsakem stanovanju telefon, gorka in mrzla veda, skratka vse udobnosti, ki jih pozna moderna doba, so vsem na razpolago. Ameriški državljan ima vse, kar hoče in zate ni v Ameriki tal za proroke lepše bodočnosti, še manj pa za razne cbljub-karje. Edino vprašanje, ki je še razburjalo ameriškega volivca, je bilo, alkoholno j vprašanje. K udobnemu življenju spada j tudi kozarec dobrega vina in zato je j splošno naraslo število nasprotnikov al- ! koholne prepovedi in skoraj gotovo je. j da bo v Ameriki slej ali prej dovoljeno j točenje alkoholnih pijač z neprevisoko J stopnjo alkohola. Čeprav pa je ameriški državljan popolnoma saturiram je bila vendarle udelež- 1 j ba pri volitvah dobra. In v tem oziru je paralela z našimi razmerami najbolj težka. Pri nas vse ječi cd gospodarske krize, ko pridejo pa volitve, ostane do 40 odstotkov volivcev doma. 40 odstotkov državljanov se ne zaveda svojih pravic, 40 odstotkov državljanov noče braniti svoje zahteve, 40 odstotkov volivcev je brez prave državljanske zavesti. In v tem je glavni vzrok, če ne pride naše politično življenje na pravo pot. Sanacija javnega življenja je izvedljiva le od spodaj iu dokler ne bodo volivci pošiljali v parlament dobrih poslancev, take dolgo bo tudi delo parlamenta slabo. Samo parlament pa more ozdraviti notranje politične razmere, ker vsaka diktatura redi nujno nepotizem in protekcionizem. Izboljšanje razmer je v rokah volivca, če pa seveda ta ne stori svoje dolžnosti, če 40 odstotkov volivcev ne voli, potem je tudi vsako izboljšanje nemogoče. Vsak Slovenec želi, da bi bilo tudi pri nas tako blagostanje ko v Ameriki. Nikomur pa ne pade v glavo, da bi tudi tako delal, kakor so delali Amerikanci, da so prišli do sedanjega blagostanja. Pa na svetu ni nobene štvari zastonj in uspeh doseže samo tisti, ki dela. Toda tudi samo tisti, ki brani sveje pravice, ki je zaveden in dober državljan. ‘rrefpvnzap pjsijsuiB ip?}sod oooq :op>t mora najprej položiti državljanski izpit. Ni treba, da bi se tudi pri nas uvedli taki izpiti, toda malo bolj pa je treba skrbeti za državljansko vzgojo, kakor se skrbi sedaj. Najboljše sredstvo za vzgojo državljanske zavesti pa je delo v samoupravnih telesih in zato moramo vedno znova in znova poudarjati, da je sklicanje vseh obstoječih avtonomnih javnih zastopov državna nujnost in da je iz istega vzroka čim preje lazpisati oblastne volitve. Tudi pri nas mora priti enkrat do popolnega zadovoljstva prebivalstva in uspeli Amerike je dosegljiv tudi za nas, če bomo šli po poti Amerike. Samo kdaj mislimo iti na to pot? Madžarska dobi v kratkem kralja. Kakor poročajo iz Budimpešte, se tam pripravljajo zelo važni dogodki, katerih cilj je vzpostavitev madžarskega kraljestva. Narodna skupščina, ki je šest let reprezentirala narod, bo odstopila svoje pravice državnemu zboru, obstoječemu iz poslanske in magnetske zbornice. Najbližji korak bo vzpostavitev kraljestva. Debata o zakonu o magnalski zbornici se peča skoro izključno s vprašujem kralja, ker pomenja ta zakon le neposredno pripravljanje k rešitvi kraljeveg. vprašanju. Kralja izvolita skupno poslanski in magnatska zbornica, torej skupno krog krog 500 volilcev. Volitev se vrši še to zimo in si je vlada zagotovila že 200 mandatov v poslanski zbornici, približno toliko pa tudi v magmatski zbornici. Vlada bo torej z lahkoto prodrla s svojim kandidatom, kdo je ta Betlilenov kandidat, ne ve danes se nilK*. Kot kandidati se nmenujejo trije habsburški vojvode Albreht. Josip in njegov sin Josip Franc, dalje še rumunski in jugoslovanski kralj. ‘Legi tim isti, to so Otonovi pristaši, so popolnoma rezervirani, ker smatrajo vsak boj proti Bethlenu za brezuspešen. Habsburžan imajo močno podporo v katoliški cerkvi ki je postala na Madžarskem zelo aktivna. Naj-bolia-dlen habsburški kandidat je Albi eht, o katerem se govori, da mu je Mussolini ze dal do\ oljenje za ustoličenje. Od obeh inozemskih kandidatov se re»\w jemlje le kandidatura romunskega krat a. tsLsrssit je z Madžarsko, ker bi se na ta način mirno rešilo nevarno sedmograško vprašanje. Grof Bethlen je v narodni skupščini ostro trd 'd v e' cul' k o nca ^1 o° k ra ja* i /.mišljene. Veliko ic o \ prašna ju, ali so upravičene habsburške pravice na prestol. Grof Bethlen se je izjavil za osnovno načelo svobodne volitve kralja nasproti vladarskim pravicam. Grof Bethlen je v svojem govoru izjavil sledeče: Narod ima na podlagi dogodkov polno pravico, da uredi lja novo državo, seveda le pod pogojem, da se drži starih ustavnih na čel Tudi kraljevska oblast ima svoje korenine v narodu. Takozvana pravna kontinuiteta je uničena z eckartsansknn pismom > katerim se je kralj Karel prostovoljno odpovedal kraljevskim pravicam. 1 ragmaticn.i SaLetai^20Pjennarodna skupščina. ,1d je bila izvoljena na podlagi splošne enake in tajne volilne pravice, ustvarila provizorično ustavo v kateri so pravice narodne skupščine natančno določene. Tudi v tej ustavi se je pov-darjala ugotovitev pragmatične sankcije m se je podelila narodni skupščini pravica, da skrbi za rpimerno vzpostavitev ustave in za zasedbo prestola. Veliko senzacijo je tudi povzročila Betfl-leuova ustava, da je bivši kralj Karel privolil k provizorni ustavi. Po tej ustavi nima narodna skupščina samo parlamentarne funkcije, nego tudi kraljeve pravice. Iz iega vzroka ima državni upravitelj le del kraljevske oblasti. »Narod je suveren: je povdarjal Bethlen, »in si ne more urediti državo, kakor si jo hoče. Če ugovarjajo legitiinisii, da narodna skupščina nima pravice odločevati o vprašanju kraljevega prestola, je vzrok le v tem, ker se ne upajo stopiti s svojimi kandidati pred narod«. Bethlen je povdarjal, da ni podelitev članstva magnatske zbornice madžarskim Habsburžanom nikaka koncesija Iegitimistov. S tem se je hotelo le nagraditi člane palatino-ve družine, ki je vedno čutila z madžarskim narodom in ga branila pred absolutizmom. Ministerski predsednik je dalje izjavil, da dobi tubčito tega v kar sem napisa . in()ja smola je sicer re-inseratnem delu^ Vam 'udani srečni uradnik po prvem. Knjlieviiost. Moliere, Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljudski oder Vlil. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1920. Cena 18 Dim _ Ljudski oder nam je prinesel to pot igro svetovnega slovesa. Igra zahtev a j malo odrskega aparata (boljšo sobo) in s lahko igra v rokoko-tumu ali pa v modemi noši. 7 moških in 3 ženske vloge, to je vse, kar stavi zahtev igra na igralsko osebje. Igra •je vsa polna dovtipov in je prebogata ua ^ inično-smešnih situacijah in položaju1 I)rvega in gledalec se bosta nasmejala^o s(>]7. Za prizora pa do zadnjega PUjJfla vsem po-jiredpust bo naravnost doo popravnih vese-deželskim odrom, ki “‘"'občnstvo odločno za-loiger in burk, kal^®venfih še neznana. Zaf« hteva. Igra je P1? ‘ne hoje; kupite, berite naj se ie 1>:I r”',tgovoru najde društveni vo-igrajte! v Jn-ebno, kar iiotrebuje pn ul>r|-dilelj 'Aj 7a predavanje kot uvod. Zadnji x°r'-la seznanimo Slovenci z literaturo rtidtateljskih nam Francozov. In Moliere je najboljši, da najboljši .svetovni pisatelj veseloiger. Zuto smo pripričani, da bodo Scapino-ve zvijače kmalu tako ponarodele in se pn nas priljubile, kot Deseti brat ali Mlinar V opombah za igralce najde igralec in režišer kratko, a izčrpno vrisan značaj svoje uloge. Scenerij bo dobro služil vsaki uprizoritvi. —-Prepričani smo, da si utare VIII. zvezek Ljudskega odra pot na oder zadnje gorske vasi, zakaj smejejo se ljudje povsod radi m je igra povsod lahko uprizori ji va in igia cev premore vsak oder. Štev. 251. NAROt)NI DNEVNIK, dne 8. novembra 1926. Stran 3. Mariborska državna učiteljišča in persekucije. Maribor, 4. novembra. V nedeljo 31* oktobra dopoldne so imeli samostojni demokrati svoje strankarsko zborovanje v Grajskem kinu v Mariboru, na katerem je narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko nftpadel slovenske radikale češ da so v zvezi s »persekucijami profesorjev na mariborskih državnih učiteljiščih. Doslej so samostojni demokrati previdno molčali o teh »persekueijah , omenili iso jih le parkrat in še to mimogrede v »Taboru« in v »Jutru«. Ker je pa naša demokratska javnost o vzrokih teh »persekueij« molčala, ker jo je bilo sram spravljati pred javni forum stvari, ki niso samo v nečast SDS, nego nas vseh na severni narodni in državni meji, je sedaj s poslansko imuniteto zaščiteni g. dr. Pivko zlorabil to dobrohotnost in prizanesljivost. S tem nas je prisilil k javnemu obravnavanju stvari, ki so bile že pokopane. Prizadeti naj se zato zahvalijo g. dr. Ljudevitu Pivku! Pred vsem moramo konstatirati, da je g. dr. Pivko na shodu v Mariboru lagal, ko je trdil, da so upokojitve in premestitve na mariborskem moškem učiteljišču zagrešili slovenski radikali, ker ni NRS v nikaki niti poredni niti neposredni zvezi s to zadevo. Iniciativa za to je prišla direktno iz Beograda, iz ministrstva prosvete, kjer so izvedeli za dogodke, o katerih se je po Mariboru že mesece in mesece javno govorilo. Kako je prosvetno ministrstvo za to izvedelo NRS in njenim funkcionarjem ni znano. Kljub temu lahko izjavimo, da je storilo prosvetno ministrstvo samo svojo dolžnost, je poslalo v Maribor posebno komisijo, , a ugotovi istinitosl razširjenih govoric, ka-Jere je preiskava popolnoma potrdi*8- upokojitev ravnatelja in premestitev profesorjev, eksponentov SDS se je ievršila na podlagi autentižnih ugotovitev ministerialne komisije na licu mesta in na lastno inicijativo prosvetnega ministrstva. Ta ministeriijalna komisija je ugotovila, da je prejšnji, tedaj že pokojni ravnatelj žen-skega državnega učiteljišča v Mariboru, eden stebrov od SDS in njen bivši poslanec, poneveril okrog 40.000 dinarjev državnega (Solnega) denarja, da se je seksualno zlorabljal dijakinje svojega zavoda in da so dijakinje z "J»g»vo vednostjo ponarejale svoje rede v katalogu, da bi se na ta način izognile polaga-nlU maturitetnih izpitov iz dotičnih predmetov. Ravnatelj državnega moškega učiteljišča, Pr°f. Matija Pirc, ki je bil takrat referent za srednje šole, je moral za vse to vedeti, ker je bilo vse to javna tajnost in je o zadevi pi-i sala precej jasno celo mariborska »Straža« in to opetovano. G. referent je vedel tudi za ponarejanje redov v protokolu, kljub temu ni ukrenil ničesar proti temu ravnatelju. Nasprotno, zadeva se je prikrivala, ker so to zahtevali'interesi SDS. Dne 1. decembra I. 1925 je profesor državnega moškega učiteljišč dr. Maike Kovačič v slavnostnem govoru pred celokupnim dijaštvom in profesorskim zborom govoril docela v strankarskem smislu SDS in pozval dijake »naj se ne boje niti sive brade (Pasica) niti seljaške čepice (Radiča), tem-vežnaj ostanejo zvesti svojim načelom (SDS).« Ravnatelj prof. Matija Pirc je zaslišan po ministerijalni komisiji izjavil, da tega ni slišal, nadaljna preiskava je pa ugotovila, da je bil vse čas navzoč in da je prof. Kovačiču po končanem govoru čestital! Nadalje je komisija ugotovila da vladajo na zavodu naravnost demoralizujoei odnošaji med profesorji (pristaši SDS) in dijaki, ki se pod njihovim vplivom vzgajajo za agitatorje SDS. ra vzgoja je dovedla na moškem državnem učiteljišču tako daleč, da je vladalo med dijaki pristaši SDS in pristaši drugih strank I ter neopredeljenimi naravnost bojno sovraž-; no razmerje, ki je izbruhnilo pri posloulnem večeru po maturi skoro do pretepa. Nek maturant, pristaš SDS, je izjavil na tem večeru nedemokratom, da niso bili ti za demokrate nikdar kolegi in nikdar ne bodo. Dijaki pristaši SDS so očito prezirali profesorje, ki niso bili eksponenti SDS. Razen tega so se godile že druge stvari, o katerih je bolje, da zaenkrat sploh ne govorimo. Na podlagi teh uradnih in protokolaričnik ugotovitev je bil po odredbi prosvetnega ministra ravnatelj učiteljišča prof. Matija Pirc vpokojeu, trije profesorji, glavni eksponenti SDS, so pa bili premeščeni na drug zavod. Poštena slovenska javnost naj sedaj sodi, če so bili ti ukrepi prosvetnega ministrstva strankarska persekucija ali službena nujnost, ki mu jo je nalagala dolžnost ščititi ugled državnega šolskega zavoda? G. poslanec dr. Ljudevit Pivko je vse to prav dobro vedel, kljub temu je poročal na svojem nedeljskem shodu nasprotno; napravil je iz navedenih profesorjev »mučenike« in iz funkcionarjev NRS »rablje«, ki preganjajo zaslužne šolnike. Zagrešil je torej laž in to mu očitamo vse dotlej, dokler te svoje izjave javno ne prekliče ali pa nam pred sodiščem, kamor ga pozivamo, ne dokaže, da lažemo 'mi. n. r. nem mestu krepko zavzela, toda brez uspeha. Izjavil je tudi, da v tej zadevi ne pade name niti najmanjša senca kakega suma. Naj pristavim k temu, da se je obl. odbor radikalne stranke na mojo inicijativo potegnil za g. Pirca in sem šel v tej stvari osebno tudi do g. dr. F. s priporočilom, da skuša intervenirati v korist g. Pirca. — Iz teh pojasnil more vsakdo spoznati, da na demokratskem zboru v Mariboru dne 2. novembra t. 1. ni bila navzoča resnica, hčerka božja! A. Kutin. Anketa o stanovanjskem zakonu. Odgovor g. dr. Pivku. Glasom poročila v »Jutru« št. 253 z dne 3. novembra t. 1. je g. poslanec dr. Pivko na zboru v Mariboru >ostro oži- s03al kako se0 izpovedi g. dr. Pivka je njegov informator v tej zadevi šol. upravitelj g. A. Mušič. Da se sPozna resnica, podajam sledeče pojasnilo: G. šolski upravitelj Ma&ič in njegova soproga sta dobila mesto v Hočah za časa PP-re-žima, po progonu g. upravitelja Firma in nje-g°ve žene iz Hoč v Olimje. Kakor sta mi g. Mušič m njegova gospa večkrat pravila, sta prišla v Hoče po pretekciji stranke SDS, za katero sta delovala v Pristavi z namenom, da si priborita boljše mesto. — Po padcu imenovanega režima je prodrla zahteva, da se morajo krivice popraviti in g. Firm bi bil moral priti zopet v Hoče. Tedaj je prišel g. Mušič k meni s prošnjo, naj mu pomagam. Jaz sem mu vstregel drage volje v toliko, da sem. ga peljal do oseb, ki tol mu mogle iti v tej zadevi na roko. Dotičnim osebam je^ g. Mušič priznal, da se je v Pristavi politično udejstvoval zato, ker se mu je obljubilo ugodno mesto, a on da ima otroke in si je ,««ral tako pomagati. Dalje je obetal, da se politično ne bo več ekspaniral in da je ve- Diligite veritatem ...! sel, ker se bo mogel v miru posvetiti samo šoli in kulturnemu delu. — Ker se je g. Firm zadovoljil z drugim mestom in je bila s tem krivica popravljena, je g- Mufiii ostal v Hočah. — Ne vem koliko časa po teh dogodkih se je vršil v Dobrovcih pri Hočah demokratski shod. Po poročilu gg. Rebolja in Viserja je g. Mušič na tem shodu napadel radikalno stranko in njene voditelje, torej ljudi, da katerih se je svojčas obrnil za pomoč in jo je tudi dobil. Vsled tega mi je g. dr. Ravnik očital, zakaj sem priporočal in se potegoval za človeka, ki sedaj tako nastopa. Ker se je poročilo glasilo, da so padle na shodu tudi osebne žalitve, sem pisal g. Mušiču, naj se ne eksponira na tak način ter mu svetoval, naj se opraviči, ako je koga žalil, da ne bo imel sitnosti. To je torej tisto famozno pismo, ki baje demoralizira g. Mušiča! O kakem prigovarjanju za vstop v radikalno stranko, o zasiguranju zaprošene službe itd. ni bilo v pismu niti besedice! — Dalje izjavljam, da kakemu dragemu kolegu nisem nikoli pisal ne o tej, ne o slični zadevi. Čemu torej govorite v množini » o pismih«? — Vso zadevo sem že ustno razjasnil g. dr. Pivku dan po shodu v Mariboru. Ker ga cenim kot poštenega inoža in sodim, da je rabil gori naverene, zame žaljive očitke le vsled napačne informacije, (sam mi je priznal, da pisma ni videl), pričakujem od njega, da mi javno popravi krivico, ki jo je javno storil. Za sklep naj omenim, da mi je g. dr. Pivko pri omenjenem razgovora odločno zatrdil, da on dobro ve, da radikalna stranka v Mariboru ni kriva na premestitvah profesorjev z učiteljišča ter na upokojitvi g. Pirca, marveč mu je celo znano, da se je na merodaj- V soboto, dne <5. t. ni. ob 4. uri popoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata anketa o stanovanjem vprašanju. Anketo je sklicala tukajšnja Zveza stavbenih zadrug, ki ji predseduje g. Anton Kristan. Ankete se je udeležilo mnogo odličnih osebnosti, med njimi komisar ljubljanske mestne občine dr. Mencinger, zastopnik ministrstva za socijalno politiko dr. Goršič, oba predsednika ljubljanskega in mariborskega društva stanovanjskih najemnikov gg. Veneajz in Mohorko, zastopniki Trgovske zbornice, Delavske Zrbornice, Zveze industrijcev, župan v Tržiču g. Lončar, zastopniki raznik okoliških občin itd. Anketo je otvoril g. Kristan, ki je pozdravil vse številne zborovalce in zastopnike, nato pa naprosil komisarja dr. Spiller-Muysa, naj prevzame predsedstvo ankete. Nato je re-feriral g. Kristan o perečem stanovanjskem vprašanju, ki je postalo eden najaktualnejših problemov vsega sveta. Mnoge države, kakor Češkoslovaška in Avstrija, so že deloma poizkusile rešiti ta problem, kar se jim je tudi deloma posrečilo. Tako je češkoslovaška uvedb zakon, ki določa razdelitev veleposestev v bližini mest. ,S tem je bila dana mestom možnost do cenenih stavbišč. Nad 800 stavbenim zadrugam so bili podeljeni pod ugodnimi pogoji krediti za zidavo hiš. Danes se raztezajo krog Prage in drugih čeških mest številne stanovanjske kolonije. To je 1 uspeh, dosežen s smotrenim in skupnim de-; lom države, občin, vseh avtonomnih faktor-t jev in privatne iuicijative. j Enako je bila uvedena obširna in ener-gična akcija v Avstriji, zlasti na Dunaju. Tu se je mnogo doseglo s takozvanim prostovoljnim stanovanjskim posojilom, id so ga bogati sloji morali podpisovati, kajti akcijo je podpiral 'krepko organiziran proletarijat in pa javno mnenje. Pritisku teh dveh mogočnih faktorjev se je kapital moral udati in prispevati ogromne vsote za zidavo stanovanjskih hiš. Tudi v drugih zapadnih državah se je rešila na tak ali sličen način stanovanjska kriza. Pri nas se je v tem pogledu selo malo storilo, kar je nedavno priznal sani minister za socijalno politiko dr. Simonovič. .Država ni pričela noben© večje akcije in tudi .pri-vatna inieijativa je mirovala. Mnogo se je sicer zidalo v Beogradu, toda ravno tu obstoji monstrum, da .je sicer zelo nvnogo dragih stanovanj, ki jih noče nihče najeti radi visoke najemnine, na drugi strani pa je v Beogradu največja stanovanjska beda in pomanjkanje cenenih stanovanj za nižje sloje. Da no pa .stanovanja tako draga je glavni vzrok v tem, da eo se nove hiše zidale s posojili državne Hipotekarne banke, ki je dovoljevala kredit le po 14 odstotkov. Približno enake razmere kot v Beogradu so tudi v Zagrebu. V Ljubljani se je zgradilo po vojni,555 novih stanovanj. Potrebnih jih je najmanj še 1205. Da se ta stanovanja zgradijo'je potreben velik kapital. Nove dolobče stanovanjskega zakona bodo stanovanjsko bedo še povečale. S prvim novembrom prihodnjega leta bodo mogli hišni posestniki svobodno razpolagati s stanovanji. Do 2000 družin bo v Ljubljani tedaj na cesti! I Hišni posestniki ibodo imeli tedaj priliko poravnati vee račune s svojimi najemniki in se bodo mogli nad njimi maščevati! 'Ne pomaga nič drugega, kakor hitro prijeti za delo in napraviti, tar se še da. Naj si nihče ne dela iluzij, da ne 'bodo posledice novih določb tako strašne, kakor se nam zdi to sedaj. Nato je predsednik Kristan razvil obširen predlog, idko bi se dosegel potreben tkapi-tal za zgradbo stanovanj s ,pomočjo obliga-gacijskega posjila. Vsak najemnik, ki ima 100 kubičnih stanovanja, 250 Din obligacij. Te obligacije bi se zviševale sorazmerno e kubaturo stanovanja in bi se obrestovale p>-3 odstotke ter bi se po približno desetih letih izplačevale na podlagi žrebanja. Po referatu g. Kristana se je pričela debata, v kateri je bilo iznešenih mnogo različnih mnenj. G. Puc (ne zamenjati z dr. Pucem) je izjavil, da vsi, ki so brez stanovanja, niso uživali od sedanjega stanovanjskega za- kona sploh nikaike ugodnosti in da bodo na boljšem, da se stanovanjski zakon sploh odpravi. G. Vencajz, predsednik društva stanovanjskih najemnikov napoveduje še večjo stanovanjsko bedo, ko bodo nove stanovanjske določbe polnomočne. Glede obligacijskega posojila pa. je mnenja, da bo zelo zadelo najemnike nižjili slojev. Zato zahteva, da se pri obligacijskem posojilu določi socialno pravična lestvica. Tržiški župan g. Lončar izjavlja, da se od malih občin, iki imajo le malo dohodkov od davčnih predpisov, ne more zahtevati nemo-gočenega. Dr. Gradnik sproži vprašanje, kako bi se prisilila država, da zgradi za svoje urade in uslužbence lastna poslopja. Predsednik društva hišnih najemnikov g. Frelih izjavlja, da je nesmiselno govoriti, da bo po 1. novembru do 2000 družin na cesti. Tako 'brezsrčni hišni posestniki niso! Glavna, zahteva hišnih posestnikov in najemnikov onora biti davčna prostost novo zgrajenih hiš. Tajnik Delavske zbornice g. Uratirik je imel daljši zelo temperamenten govor, v katerem predlaga, da se stanovanja zidajo s pomočjo posebnega davka na bogatejše sloje. O liberalnosti naših novih stanovanjskih določb pa pravi, da so najbolj širokogrudne na vsem svetli in da take liberalnosti .nimajo niti stanovanjske določbe bogatih Združenih držav. Ta liberalnost, ki jo je parlement tako lahkomiselno uzakonil, bo kruto zadela vso delavstvo in nižje sloje, če se bo sploh mogla izvajati, o čemer pa dvomi, ekr bo odpor proletarijata le prevelik. Govoru g. Uratni-ka del dvorane toplo aplavdlra. Predsednik stavbne zadruge »Bajtar« dr. Lapajne, g. Narte Velikonja in g. Tavčar Ivan nastopijo z lastnimi oddeljenimi predlogi, kaiko bi se zbral potreben kapital za zgradbo novih stanovanj. O stanovanjski krizi govore še inž. Šuklje, dr. Windisclier in g. Mohorko. Komisar mestne občine dr. Mencinger izjavlja, da je mestna občina že mnogo storila v tem vprašanju in sama zgradila mnogo stanovanjskih hiš. Od velikega iupana pa ima mestna občina naročilo, da zidava novih hiš ne sine obremenjevati občinskega proračuna. nego se morajo nove občinske hiše same rentirati. To povzroča ogromuo draginjo stanovanj v novih občinskih hišah. Je za prostovoljno obligacijsko posojilo. Tudi obstoji tu fond za brezposelne, ki znaša do 30 milijonov dinarjev in is katerim namerava država dvigniti gradbeno akcijo. Gledali je treba, da odpade od tega fonda tudi nekaj na Slovenijo. Ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Vole predloži še poseben dodaten načrt k predlogu mestnega komisarja o obligacijskem posojilu. G. Kristan končno reasknira ves potek ankete deloma polemizira proti izvajanjem posameznih govornikov, nato pa v energičnem tonu zagovarja obvezno obligacijsko posojilo. Nato se skoro štiri ure trajajoča anketa zaključi. Danes v pondeljek, tlne 8. novembra ob 20. uri Klavirski koncert ki ga priredi PROF. ANTON TROST v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. J. Suchy: POPOTNI AHASVER. Bocca dclla verita. (Usta resnice). Kaj Jakega bi bilo pri nas potreba. Je to preizkusni kamen za žensko zvestobo — izza rimskih časov seveda še. Zakaj pri nas bi s tako ne-moderno ropotijo kmalu pomedli. Bocca della verita je velikanski mlinski kamen ki ima v obliki okroglega lica v,dolbi jene poteze go-rostasnega ljudožrea — oči, nos in usta. Ta usta so bila Rimljankam, ki so — recimo — grešile (naSe moderne pravijo, da ne greše, marveč, da se v grehu naravski udejstvujejo) — prava Golgotha. čim je Rimljan dvomil o zvestobi svojb žene* jo je v spremstvu sve-čenikov povedel v tempelj Venere, kjer jo je postavil pred kamen preizkušnje. Ukazal jej je, da položi svojo roko v žrelo, pardon usta zlotvora. Ženska, ki je imela slabo vest (in katera jo nima) se je seveda nehote tresla po vsem životu. In skoraj vsaka je podlegla čarobnemu učinku ust, zakaj skoraj vsaki so se tresle roke. In vse te ženske, kolikor jih ima bocca della verita na vest', — so vrgli raz tarpejske pečine v brezdno. Tako legenda. V kamenita usta sem tudi jaz položil svojo roko, pa se nisem tresel, morda ker je vse to legenda, morda pa, ker moški sploh nimamo slabe vesti. (Mlini! — Opomba tiskarskega škrata.) Ter smo drdrali dalje po romanski kampanji, kjer vidiš zgolj ravna polja in govedo, konje, mule ter osle na .pašnikih. Tudi male črne pujske. Tu in tani se očem pojavi oaza bi rekel, kjer se okoli artezičnega vodnjaka zbira vse, kar leze inu gre. Tla okrog in okrog vodnjaka so pogažena in močvirnata. Drugje pa zeva zemlja suhote. — Dve uri se ne ustavi ekspres. Skoraj s kanadsko brzi-no se vozimo, še eno uro in evo — zahrbtni Vezuv! Tako mirno Se iz njegovega žrela kade velikanski dimi, enakomerni valovi dima, da misliš, vsaj ni mogoče, da bi te mogel ogrožati. — Veličastna slika. Napoli je mesto prahu, debelih žensk, razkošja in siromaštva, ki ga niti ne zalotiš v ne\vyorškim getu ali kjersibodi na svetu. Slavi po svoji zares neprekosno lepi legi. V skoraj 15 km dolgem polkrogu se razteza njegov pomerij od Pozzuolija do Castellamar della Stabia. Na enem koncu Vezuv, na drugem ugasli vulkani. Povsod pa sledovi nekdanjega rimljanskega imperija. Neapolis je bil nekdaj Mekka žejnih pena-tov in eklorado mecenov ter Horacev. Kakšni reveži smo v tem pogledu napram onim srečnim iz davne prošlosti, ki so svoja večno žejna grla naslajali v božanskem falernu ali sabinu ali in remotis rupibus Capreae. Kje so dnevi, ko je prijatelj Virgil tu popival in opeval lepi Neapolis, ko je tam bival razsipni Lukul ter se v spremstvu cesarja Tiberija dnevno prepeljaval na bližnji kozji otok Capreae. Čeprav današnji napoli- tanski falemo ni več ono vino, o kojem govori Horac: »in remota gramina, per dies festos reclinatum bearis — interiora nota fa-lerni", mi je vendar napolitansko solnce, nebo in ažurno morje baltanalično razgrelo kri, da bi v blaženem razpoloženju skorajda objel ves svet in |e tistega debelušastega krčmar-ja povrhu, ki mi je točil Zum Kater Hidigeigei«, kjer je baje že Goethe pil vino di Capri. —Pa kaj si ga ne bi privoščil, saj ga človek ne pije vsak dan, kakor penatje cviček v Ljubljani, (Sledi.) Dnevne vesti DAVČNI VIJAK. Te dni razpošilja davkarija na vse slrani svoje prijazne opomine. Silno visoki so ti opomini in Slovenija ibo morala zopet globoko seči v žep, če bo sploh še zmogla vseh teh visokih davkov. Toda predpisi so predpisi in v večini slučajev ne bo mogoče storiti nič drugega, ko plačati. Ampak visoke opomine so dobila tudi podjetja, ki so znano deficitna. Kako pa naj ta plačajo te visoke davke? In če teh visokih davkov ne zmorejo, ali naj kratkomalo ustavijo obrat? Kdo pa bo potem skrbel za na-stavljence, kako pa bo potem dobila davkarija tudi le desetkrat manjši davek? Na to vprašanji naj odgovori oni, ki nočejo razumeti, da imajo tudi davčni predpisi svoje logične meje in da je interes davkarije v tem, da podjetja uspevajo, ne pa da propadajo. — Davek na užigaluikc. Ker obstoji nevarnost, da se vsled uporabe vžigalnikov kon-sum vžigalic preveč zmanjša namerava uprava državnih monopolov zahtevati od finančnega ministra, da se uvedejo na vžigalnike višji davki. — Zgradba carinskih paviljonov na Suša-ku. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 700.000 dinarjev za zgradbo carinskih paviljonov na Sušaku. — Odpust kontraktualnih nameščencev. Prosvetno ministrstvo je izdalo na vse srednješolske ravnatelje ukaz, da kontraktualnih nameščencev, katerim bo služba odpovedana, ne smejo odpuščati iz službe pred potekom v pogodbi predvidenega časa. — Koliko imamo uradnikov. Veliko število uradnikov povzroča vladi in parlamentu veliko brigo, kjub temu pa se to število neprestano zvišuje. Trdi še, da imamo v vsej državi ‘270.000 državnih uslužbencev, dočim zatrjuje finančno ministrstvo, da jih imamo po sedanjem budžetu nič več kot 149.833, če računamo vse uradnike, dnevničarje, služitelje, orožnike in financarje. Po novem budgetu je predvidenih 120.000 državnih uslužbencev ali ‘29.833 manj, kot jih je doslej. —Poziv vsem onim, ki so uživale milostne podpore. Slovenski del uprave Narodnega Ženskega Saveza namerava podvzeti akcijo, da bi one osirotele uradniške hčere zopet prejemale milostno podporo, ki so jo uživale do leta 1922. Zato vse te poživljamo, da pošljejo točne podatke (ime, rojstne podatke, stanovanje, kako dolgo so uživale podporo, prepis zadnjega odloka, s katerim jim je bila podpora dovoljena) na naslov: gospa Minka Go-vekarjeva, Ljubljana, Rimska cesta št. 20/11. Prosmo, da prizadete pošljejo vse le pismenim potom do 30, novembra 1926. — Slovenski del uprave Narodnega Zenskega Savev-a. — Nove zgradbe v Zagrebu. Od leta 1919 je bilo zgrajenih v Zagrebu 1330 novih hiš s 3994 stanovanji. Na periferiji mesta je bilo zgrajenih 500 malih hišic brez dovoljenja gradbene oblasti. Skupno je bilo v Zagrebu Zgrajenih 1850 hiš s 5000'stauovanji in 10.000 sobami. — V ministrstvu za socialno politiko je ialelan nov ukaz o napredovanju uradnikov tega resorta, ki imajo na podlagi svojih službenih let pravico do napredovanja. Z istim ukazom je tudi večje število uradnikov upokojenih. — Inšpekcija sanitetnih ustanov v Sloveniji. Pomočnik minstra za narodno zdravje dr. Dušan Ivetic inspicira te dni sanitetne ustanove v Sloveniji. — Znižana vožnja za študente. Prometni minister je dovolil, da se izdajajo študentom legitimacije, na podlagi katerih dobe lahko dvakrat na leto polovično vožnjo tour in re-tour po državnih železnicah. Odredba velja glede vseh dijakov na naših univerzah, brez razlike, če so naži ali tuji državljani. —Znižana vožnja za udeležence poljedelske razstave v Beogradu. Prometni minister je dovolil udeležencem poljedelske razstave, ki jo priredi »Srpsko poljoprivredno društvo« na 13. in 14. novembra v Beogradu, polovično vožnjo po državnih železnicah. Znižanje vožnje velja od 7. do 17. novembra. — Krajevne carinske kontrole. Glavna kontrola je odredila, da se ukinejo krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v (Maribora in carinarnici v Subotici. Njihov delokrog prevzamejo krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani in centralni carinski blagajni v Novem Sadu. Razven tega se vzpostavijo nove kra-jevne kontrole pri centralnih carinskih blaga jnali v Dubrovniku in Skopi ju. Nove kon-trole prično uradovati dne 1. decembra. — Transport bolnih železniških uslužbencev. Prometno ministrstvo je odredilo, da se omeji prevoz obolelih železniških uslužbencev in njihovih rodbinskih članov na osebno vlake. Izvzeti so slučaji, v katerih je potrebna nujna pomoč. — Stenjevčani so se odločili, da prestopijo v starokatoliško vero. Kot smo že poročali, je bil imenovan na mesto pokojnega župnika v Stenjevcu (pri Zagrebu) župnik Mokrovič, dočim želi prebivalstvo, da bi bil imenovan za župnika tamkaj priljubljeni kaplan urško-vič. Kljub temu, da je prebivalstvo instalacijo Mokroviča preprečilo ter poslalo k nadškofu dr. Baueru več deputacij, ki so zahtevale, da se imenuje za župnika Grkovič, 'je vztrajal nadškof dr. Bauer na imenovanju Mokroviča. Vsled tega se je odločil večji del prebivalstva (G000 oseb) župnije Stenjevca, da prestopi v starokatoliško cerkev. — Proslava 40-letnice kmetijske šole na Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, dne 21. t. m. Spored proslave bo: Ob 8. uri zjutraj šolska maša ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvefea ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10. uri slavnostni govor na zavo- du, ob 11. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva ob 13. uri skupni obed na zavodu. — Ravnateljstvo. — Iz šolske službe. Za učitelje oziroma učiteljice so nmenovani: Josipina Prešern v Tržiču na Gorenjskem, Angela Zajc v Čep-ljah, Jožefa Čonč pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, Silvo Perhavc v Grosupljem, Erika Pavletič na Sinjem vrhu, Angela Trček v Kalobju, Vanda Brinar v Šmarju, Marija Lovrenčič pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Marija Pustotnik v Celju (na dekliški osnovni Soli), Angela Pucelj v Loki pri Št, Jurju, Marija Šušteršič v Črensovcih, Marija Benko v Bodoncih, Ivana Jesih v Vučji vesi, •Marija Žmavc v Kuzdoblanu in Ana Grčar v Ribnici na Pohorju, za kontraktualne učitelje, oziroma učiteljce: Albert Čok in Klara čok v Zagorju pri Kozjem, Milan Jereb v Vinici, Boris Možina v Mokronogu, Dora Martelanc v Virštanju in Viktor Čermelj v P.revorju. — Ljubljanska borza. Gospod Pavel Cven-kel je z dnem 6. novembra 1926 odložil mesto pooblaščenega borznega senzala pri Ljubljanski borzi za blago in vrednote. — Svečana promocija djakovskega škofa Aksamoviča. V soboto je bil promoviran na zagrebški univerzi djakovski škof Akisa-movič za doktorja teologije honoris causa. Rektor zagrebške univerze dr. Muller je poudarjal pri tej priliki v svojem govoru zasluge škofa Aksamoviča kot naslednika Strofi-mayera. Svečanosti so prisostvovali med drugim zagrebški nadškof dr. Bauer, beograjski nadškof Rodič in Don Bulič. — Prva srbska zdravnica umrla. V Beogradu je umrla prva srbska zdravnica dr. Draga Miloševič-Jocič, soproga ministra in upravnika državnih monopolov Raše Miloševiča. Pokojnica je tašča dr. Ninčiča, Branka Lazareviča in Božidara Vlajiča. Gospa Miloševič je ustanoviteljica »Materinskega udruženja«. — Mere zoper inozemske novinarje v Italiji. Iz Rima poročajo: Odslej je prepovedan vsem inozemskim časopisnim poročevalcem vstop v brzojavni urad predsedništva vlade. KONFEKCIJO dobite najfinejSe in najcenejše pri Gričar &. Mejač Selenburgova ulico »lev. s — Velik požar v Rigoncih. V noči od petka na soboto je izbruhnil v vasi Rigonci pri Dobovi požar, ki je uničil šestim posestnikom takorekoč vse imetje. 281etna posestnikova žena Marija Cirnski je hotela rešiti iz goreče hiše svojega moža, kar bi se dalo še rešiti. Nenadoma pa se je zrušila streha, predrla strop in ruševine so jo pokopale. Sicer so jo potegnili takoj izpod ruševin, toda bila je tako težko poškodovana, da je naslednji dan umrla. Samomor uglednega advokata v Bečke-reku. Te dni se je ustrelil v Bečkereku tamkajšnji ugledni advokat in podpredsednik madjarske stranke dr. Lajoš Beg. Vzrok samomora: neozdravljiva bolezen. — Očeta ubil in ga zakopal v gnoj. Premožni težak Todor Mudžič v Sanskem mostu je živel v zadnjem času s svojim sinom Milanom radi delitve posestva v sporni. Te dni je prišlo med očetom in sinom do srditega prepira, tekom katerega je zagrabil sin sekiro ter udaril ž njo očeta po glavi in ga na mestu ubil. Da bi svoj zločin zakril, je nesel truplo na gnojišče ter ga zakopal. Naslednji dan je prišlo v hišo par sosedov, ki so hoteli s Todorom Mudžicem govoriti. Ker ga niso našli, so prijavili zadevo orožnikom, ki so jeli poizvedovati. Morilec je sprva tajil, pozneje je pa svoj zločin priznal. — Umor iz maščevanja. V selu Suseku nedaleč od Šida je umoril te dni seljak Stevo Živanovič seljaka Spasoja Popediča. Pričakal ga je v zasedi v mraku ter' ga ustrelil, zaradi večje sigurnosti, mu je pa razbil s sekiro lobanjo. Da bi simuliral silobran, je podtaknil ubitemu revolver ter ovadil stvar sam oblasti. Pri obdukciji so našli v telesu ubitega kroglo in tako je prišla stvar na dan. Morilec je izvršil svoj zločin iz osvete, ker g« je udaril umorjeni par dni preje v gostilni s pivsko steklenico po glavi. —Ubil sestro in težko ranil svojo mater, ker mu ni3ta dali denarja. V Carbonaru v taliji se je doigrala pred kratkim 'krvava rodbinska tragedija. Kmet Filip Ciania je ubil z revolverskim strelom svojo pestro Do-meniko, nato pa težko Obstrelil svojo mater. Zahteval je od njiju denar, ker mu ga nista hoteli dati, je kratkomalo z njima obračunal. — Napad na Orjunaše. V vasi Okrug na Čijovu so napadli te dni federalisti Orjunaše-Okrog 20 ljudi je navalilo na hiše Orjunaše'’ ter so jih izzivali, da naj pridejo iz svojih stanovanj ter da se pomerijo z njimi. Ker so Orjiijnaši niso hotel pokazati so pobili napadalci okna ter bombardirali hiše s kamni. Naslednji dan je prišla orožniška patrulja ter aretirala vseh 20 napadalcev. Zadevno preiskavo vodi sodnija v Trogiru. — Tašča umorila svojo snaho. Te dni se je zagovarjala pred porotniki v Donai-u 60-letna notarjeva vdova Lefebvre radi umora soproge svojega sina. Stara ženska je ustrelila svojo žrtev med vožnjo v avtomobilu vpričo svojega sina. Zaslišana je lagala, da gre z atentat ali pa za samomor, končno pa je pod pezo dokazov omagala ter priznala. Madame Lefebvre je bila znana kot pobožna, skopa in oblastna eiuca zfcnchaSi Sžnrilo Splošno priljubljen Ravni nadomestek okusen j cenen. Hobiva se v vseO dobro a sortira nifi Stoloni/alnitj tr®rotikato-liški fanatiki. — Pa naj še kdo trdi, da je draginja! Po presenetljivo nizkih cenah razpisuje TEXTIL-BAiZAR, Ljubljana, Krekov trg 10 -tudi letos reklamno prodajo za 14 dni. Za mal denar se miore vsakdo obleči od nog do.glave. Opozarjamo čitatelje na tozadevni inserat. in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK tj UBLJ\NA Aleksandrova c. St. tat Ljubljana. 1— Francosko predavanje. Danes,, dne 8. novembra, ob 18. uri bo predaval v veliki dvorani ljubljanske univerze g. Georges Blon-del, profesor polit, ekonomije v Parizu (na visoki šoli političnih ved in na Ecole des Hau-tes Etudes o temi >Rekonstrukcija Evrope *. G. Blondel je eden najodličnejših slavofilov Francije. Bavi se specijelno z onimi političnimi in ekonomskimi vprašanji ki se tičejo osrednje in vzhodne Evrope. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi te prilike, ko bo govorit odlični učenjak o -tako zanimivem predmetu. — Odbor Francoskega instituta. 1— Ženski mestni odbor Jadranske Straže proslavi narodni praznik dne 1. decembra s tem, da priredi v dramskem gledališču ob 3. uri popoldne otroško predstavo. »Cvetna bajka« z godbo, pri kateri nastopi okoli 50 otrok. Predstavo pripravlja in aranžira članica odbora gdč. učiteljica Grošljeva, s pomočjo g. režiserja Lipaha. — Ljubitelje otroških predstav opozarjamo že sedaj na to prireditev. — »Prvi Vseslovanski ples« priredi dne 19. februarja 1927 Ženski mestni odbor Jadranske Straže v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union. Ples se vrši v slovanskih narodnih nošah. — Obračamo se s tem na vsa druga društva naj se na to ozirajo in naj opuste slične prireditve. Ozira naj se tudi na dan 19. februarja. — Mestni ženski odbor Jadranske' Straže. — Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi v pondeljek, dne 8. novembra ob 20. v Filharmonični dvorani pianist prof. Anton Trošt. 1. Rameau: Sarabande, Rigaudon, Tambourin. Vse tri skladbe je T mi ESrffiLASBS? Balada op. 47 Ohwin-Lisz: Poljske pesmi - Moje radosti, Devojkina želja, Hulanka. o. Lisv.t: IX. ogrska razsodija »Peštanski karneval«. Predprodaja za ta koncert v Matični knjigarni, cene običajne koncertne. i.vJT J‘roti,italijanske demonstracijo v Ljub-■ ®° to 7-večer je prišlo na Aleksan- diovi cesti radi fašističnega divjanja na Primorskem do protestnih manifestacij ki so potekle brez incidenta. Policija je postopala taktno. Aretiran ni bil nihče. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, LjubUana Aleksandrova cs- 3- LOJZE DE REG 01 PONESREČIL. vNaše turistične kroge je zopet doletela tragična izguba enega najboljših in najsipaiič-nejsili pripadnikov. Marljivi in izredno spretni 'mladi turist Lojze De Reggi se je včeraj smrtno ponesrečil pri plezalni turi na Turenc, nad 50 m visoko skalo pri Vikerčah za Šmarno goro. O nesreči, ki bo žalostno odjeknila povsod v naši javnosti, nam poroča očividec tragičnega dogodka isledeče: Včeraj popoldne se je podala skupina mladih turistov na plezalne vaje na takozvani Turenc, k i je na nekaterih mestih zelo ne-™r™ Plesanje. ce tol le nrt plezal že marsikatero nevarno steno v tli. glavskem pogorju, je plezal okrog 5. popoldne na vrh Tirnica. Pri vrhu se mu je odlomita večja skala, ki jo je držal v rokah, nakar je De Reggi strmoglavil z odlomljeno skalo vred v 50 m globok prepad, kjer je obležat na mestu mrtev. Njegovi tovariši in drugi turisti so o tragičnem dogodku takoj obvestili orožniško postajo, ki je ukrenila vse potrebno, da so pokojnikovo truplo prepeljali v Ljubljano. Pietiesljivo je bilo, ko so se okrog ponesrečenega zbrali njegovi tovariši in glasno opravili svojo molitev za pokojnika, še bolj pretresljivo pa je bilo, ko se je začula v temi žalostimka >Vigred se povrne«, ki so mu jo zapeli tovariši v slovo. Pokojni Lojze De Reggi je bil ena najbolj simpatičnih pojav na ljubljanskih akademskih tleh. študiral je prirodoslovje že drugo leto in se je z vsem srcem okrenil proučava-nju tajnosti narave, ki jo je tako zelo ljubil. V občevanju s 'svojimi tovariši je bil pri-prost, odkritosrčen in plemenit. Kdor ga jo poznal, ga je moral vzljubiti. Njegova ljubezen do planin in diogenska skromnost mu jo zadoščala za vse, kar niore nuditi svet mlademu človeku. Pripadal je po mišljenju skupini Bloka levih, ki zgubi z njim enega svojih najzanesljivejših in najboljših pristašev. De Reggi je bil star 20 let in je študiral preje na gimnaziji v Ljubljani. Slovel je za specialista v plezalnih turah in je le ironija usode hotela, da se je ponesrečil pri turi na Turenc, ki ga je smatral le za svoj retini vsa-konedeljski oddih. Prizadeti rodbini naše sožalje! CARUGA II. V OKOLICI IVANIČ-GRADA. V petek zvečer se je pripetil v selu Novo-selec Križ pri Ivaničgradu razbojniški napad kakršnega ne pomnijo v tamkajšnji okolici’ in ki spominja na čine Jove Čaruge. V Novoselcu ima Hrvatska eakomptna banka parno žago. Nedaleč od postaje stoji hišica, v kateri stanujejo upravitelj in ostali uslužbenci žage. V petek zvečer okrog pol 7. se je pojavilo pred hišo pet z revolverji oboroženih ljudi, ki so imeli na obrazih krinke. Lopovi so poklicali iz hišice najpreje kuharico Ivko Sokolič. Pozvali so jo, da jih pelje v sobo upravitelja. Prestrašena kul»|r.r' se je povelju odzvala. Razbojniki ‘ revolverji v rokah v sobo, v 60 «P ‘av- nik Jezič, odprenmik Tomo ® v . ,.1 pulant Matija Svetli«« Jh. Jezič, opazivši te ljudi, je misl i \ prvem hipu, da ’ ...' gai(, kajti eden od razbojnikov se mu fe zdel po glasu ^oceh podoben n ’-njegovemu znancu, železniškemu uradniicu. Toda zmotil se je. Razbojniki so zahtevali od njega, da jim izroči ves v blagajni se nahajajoči denar. Jezič, ki je jako močan človek, je planil kvišku ter se vrgel na enega od razbojnikov. Medtem je potegnil eden ,od razbojnikov revolver ter ustrelil Jeziča v levo oko. Jezič se je zgrudil onesveščen. Tedaj navalili razbojniki na Štefančiča in Svetličiča. V sobi je nastala ljula borba m streljanje. Pr. tem ie bil Tomo Stefančič, ustreljen v glavo, ubit Svetličič je bil ranjen ter je simuliral, da je "mrtev. Tudi kuharica Iva Sokolič se je zgrudila, ustreljena v hrbet. Nato so jeli razbojniki ropati. Jeziču so vzeli zlato uro z verižico, nakar so izpraznili blagajno, v kateri se je nahajalo 10.000 dinarjev, ter izginili v tejnno noč. Ves dogodek je trajal okrog pol ure.. V vasi so čuli streljanje in nastala je velika panika, nikdo pa se ne upal približati hiši, v kateri se je vršila krvava drama. Tudi žandarmerija je odpovedala. Na žandarmerijski Staniči sta se nahajala samo dva orožnika, dočim so bili ostali na patrulji. Ko so razbojniki odšli, so dobili kmetje korajžo ter prišli pod vodstvom nekega železniškega uradnika na lice mesta, naložili ranjence na voz ter jih odpeljali v Zagreb. Med tamošnjim prebivalstvom je zbudil zlo-. čin veliko razburjenje, to pa tem bolj, ker ta slučaj ni osamljen. Pred par dne\i so udrli trije maskiranii razbojniki v hišo nekega peljala ter ubili njega in njegovo ženo. Gospodarstvo. NOVA KREDITNA. POLITIKA NARODNI'-BANKE. Kakor posnemamo iz novinskih glasov, je došel viceguverner Narodne 'banke v Zagreb, da se posvetuje s pridobitnimi krogi trgovine ‘n bankarskim svetom glede bodoče kredit-ne politike Narodne banke. Kakor znano, so se preča neki pridobitni kri^gi pritoževali, in to upravičeno prftože-vfli, da se Narodna banka v svojem poslovanju pretežno ozira na potrebe Beograda, vse drugo pa zanemarja. Posebno se je nag“!" da favorizira beograjski trg ® dolgor c-nimi .posojili, kar pa strogo vzeto niti ne -pada v delokrog privilegiranega novcanega zavoda. , Zavod za iadavanje bankovcev ima nalogo, da urejuje pravilen obtok denarnih sredstev. On tvori reservoar, kamor se stekajo proste denarne zaloge, >ki se od tam zopet po potrebi vazstakajo. Privilegirano stališče nalaga banki dolžnost, da se briga za potrebe splošnega gospodarstva in splošne prosperitete, med tem ko imajo drugovrstne banke v vidu le epecijalne interese te ali one panoge privatnega gospodarstva. Prva velika naloga privilegiranega novča-nega zavoda je zbiranje likvidnih denarnih sredstev v žiroprometu in ob enem s tem olajševanje plačilnih izravnav. Druga še važnejša naloga pa je, da z diskontno politiko urejuje obrestno mero v celem svojem območju. Seveda je to jako vazno za normalne razmere in stabilno valuto. Ker pa še gospodarstvo izza povojnih razmer bolj in bolj normalizira in se mora stabiliziranje naše valute prej ali slej utrditi ^%^Wi,zlate valute, je neizogibna potreba da Narodlm bunka ure
  • ri ekomptu menic bo dosegla Narodna banka za denarno gospodarstv tako potrebno kontrolo nad meničnim in kreditnim obratom in oboenem regulirala obrestno mero v denarnem gospodarstvu cele države. 'Doslej je Narodna banka posel meničnega eskompta zanemarjale; vzporedno ž njo pa udi druge banke, ker niso imele prilike, da bl po potrebi menice pri Narodni banki Jeeskomptirale. 'L najavljeno reformo v poslovanju Narodne banke pričakujemo obenem pocenitev kredita v obče, kar bo na vse narodno gospodarstvo blagodejno vplivalo. Službene pogodbe in zavarovalna obveznost po zakonu o zavarovanju delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ugotovil, da nekateri delodajalci, posebno oni, pri katerih so delavci zaposleni krajši čas, kakor n.,pr. pri sekanju lesa v gozdovih, nakladanju lesa itd., skle- pajo -s svojimi uslužbenci pogodbe, v katerih delavci pristajajo na to, da se jih ne zavaruje in da se s tem odpovedujejo vsem zakonitim dajatvam po zakonti o zavarovanju delavcev (ZZD). Drugi delodajalci pa sklepajo z nameščenci pogodbe v tem smislu, da se zavežejo nudili nameščencem v slučaju obolenja nezmanjšano plačo za dobo najmanj (i mesecev ter iz teh razlogov svoje nameščence ne prijavijo v zavarovanje. Ker predvideva S 7. zakona o zavarovanju delavcev zavarovalno neobveznost le za državne in javne nameščence, katerim nudi tekom bolezni vse prejemke državna, občinska ali kaka druga oblast, se delodajalci z enakimi pogodbami ne oproste od zavarovalne dolžnosti po § 10. ZKD. Tudi jih vkljub taki pogodbi zadenejo vse kazenske in regresne posledice po zakonu o zavarovanju delavcev. Vse pogodbe med delodajalci in delojemalci, glasom katerih se hoče delodajalec odtegniti zavarovalni dolžnosti, svojih nameščencev tudi z njih pristankom — so po § 39. ZZD nezakonite in zadene delodajalca, ki sklene tako pogodbo kazen po § 197 ZZD do 5000 dinarjev. Na drugi strani pa trpijo največjo škodo oboleli oziroma ponesrečeni delavci takih podjetij, ker se morajo zdraviti na lastne stroške. Kadar se pa taki delavci prijavijo za dajatve pri okrožnem uradu, jih jim okrožni urad tudi v nujnih slučajih ne more takoj priznati, ampak mora predvsem uvesti potrebne poizvedbe glede pravega dejanskega stanja, višine zaslužka itd. Praksa je pokazala, da sklenitve talcih pogodb ne ostanejo dolgo tajne, ker urad prej ali slej zve zanje, bodisi potom odpuščenih delavcev, ali ob priliki nezgod, obolenj ali obratnih revizij. V. interesu delodajalcev je tedaj, da se z nezakonitimi pogodbami ne izogibajo dolžnostim, ki jih jim nalaga zakon o zavarovanju delavcev. Šport. švedska — dežela distančnili tekačev. L. 1926 je imela Švedska 32 tekačev, ki so pretekli 5000 m v manj kakor 16 min. Wide je bil seveda najhitrejši med njimi z 14:55.3, izborni pa so tudi uspehi Oehrna s 15:05.1, Eklofa s 15:36. Progo 3COO m je absolviralo. 11 tekačev v manij ko 9 min., med njimi Wi-de v 8:20.8, Eklof v 8:38.9 in Sjogren v 8:49, dočim je 13 atletov preteklo 10.000 m v manj ko 33:27, med njimi Stenfeldi v 31:27.9 in 6 drugih v manj ko 33 min. Nobena druga dežela, tudi Finska ne, se ne more ponašatf s tako velikim številom distančnih tekačev. Maratonski tek v Kožicah. Pred 10.000 gledalci se je vršil v Košicali maratonski tek, ki se ga je vdeležilo 46 tekmovalcev. Zmagal je Hempel (Charlottenburg) v 2:57:52, drugi je bil Maly (Slavia — Praga) v 3:04, tretji Kiraly (Budapešta) v 3:04:57, četrti Teresmek (Košiče) v 3:10:58, peti Voisk (Gradec) v 3:14:28. V dirki skozi Lombardijo, ki se je vršila na 255 km dolgi progi s startom in ciljem v Milanu, je zmagal po težki borbi italijansikih matadorjev mladi Binda, ki si je s to zmago pridobil mojstrstvo. Vzliic skrajno slabim cestam je dosegel Binda povprečno hitrost 26 kilometrov na uro. Zmagal je v 9:52:32 pred Negrinijem, ki je prišel na cilj šele v 10:22:>lil za dve dolžini kolesa pred Valazo, ki je bil tretji. Botechia je bil četrti v 10:24:51. Seznam bokserskih svetovnih mojstrov, ki ga je ravnokar priobčil amerikanski National Boxing Board, vsebuje sledeča imena: težka teža: Gene Tunney, lahka težka težit: Jack Delaney, srednja teža: Tiger Flovvers, 'velterteža: Peter iLacko, lahka teža: Sammy Mandeli, peresna teža: odprto, 'bantamteža: Bud Talor, mušja teža: F id el la Barha. To in ono. TRIJE STADIJI PUBERTETE. Nemški živčni zdravnik in psihijater, docent dr. Herman JHoflmann v Tiibingenu se peča s fenomeni, s katerimi so se bavili doslej bolj pesniki kot ananstveniki, z duševnimi pojavi pubertete. Profesor dr. Biedl v Pragi razlikuje tri stadije pubertete: prvič pubescenco, ki jo karakterizira rapidna rast in znatno stopnjevanje presnavljanja; drugič adolescenco; tretjič štadij pubertete, maturitete. Telesno dozorevanje se prične približno v 13. in .14. letu ter se konča v 18. Razven znanih telesnih pojavov se izpremeni znatno vsa mimika. Dečki dobe trše poteze in moški glas. Nežni obraz deklice pa otroških potez ne izgubi, temveč dobi celo nove. Sredstva za mimično izražanje se razvijejo pri ženskem spolu v smislu pofinjenja in diferenciranja. Gibi izgube otroško gracijo ter postanejo okorni, neharmonični in nerodni. Začetkom pubertete prevalirajo navadno neveseli pojavi, nemir, duševno nerazpolože-nje, 'ki se pojavlja navadno v kljubovalnosti, divjosti in nagonu k prepovedanim stvarem, v hrupnem nastopanju, v tem, da se skuša deček producirati ter uveljaviti in da postane gizdav. Človek v tej starosti se rad navdušuje, toda pogosto potegne voljo ta ali oni nagon za seboj in deček jame odklanjati in zanikati vse tradicije. Telesna seksualnost spremlja fantastičnost in idealiziranje, ki lahko privede do najbolj bridkih razočaranj. Mlademu človeku v teh letih notranje razr-vanosti se zdi, da ga odrasli ne razumejo. Čuli potrebo po boju in po uveljavljanju svoje lastne osebe (rad bi ugajal, renonvira in uživa pri pripovedovanju lastnih doživljajev), drugič pa se zopet sramuje, je plah, obenem se vzbudi v mladem človeku zavest lastne osebnosti, mladi človek jame premišljevati o samem .sebi in se analizirati. Često postane fantastičen sanjač. Trezni tip mladih ljudi se razvija mirno. Tip prešernega, močnega in avanturistično navdahnjenega je zdrav in se odlikuje po zdravem veselju do življenja. Intelektualni tip se briga skoraj samo za duševne stvari. Tako 'bi nastalo lahko še več tipov. Razvijajoča se fantazija se peča posebno z ljubezenskimi stvarmi. Človek v teh letih ima prav posebno veselje za flirtovanje. Pri deklicah opažamo često koketnost in stremljenje za tem, da ‘bi deklica ugajala. Dekliške sramežljivosti in rezerviranosti ji dostikrat primanjkuje, dalje opazujemo pri mladih ljudeh v teh letih sentimentalneže, entuziaste in sanjače. Intelektualni in problematiki so navadno moškega spola. Dovzetni, uživanja željni, sentimentalni in romantični sanjači se najdejo pri obeh spolih. Poseben tip ženskega razvoja je, kot znano materinski tip. Nedvomno bi storili stariši, pedagogi in hišni zdravniki velekoristno delo, če bi se brigali za mladoletne bolj kot doslej. Modno pismo. Današnja moda stoji v znamenju baržuna in svile. Elegantna dama ima samo svileno perilo. Tipkarica in prodajalka, ki se naslajata v kinu lačni na krasotah mode, kopirata sijaj / m ,,, l ■'//A I : .>_ ; .*■ y/< : ! Lter;/ -/J : kakor pač moreta. Zato pa nosita perilo iz in zato je eksistenca umetne svile upravičena. 1 umetne svile. Sicer pa niso stvari iz umetne Nikdar niso bila ženska telesa bohotneje in svile pravzaprav niti nepraktične. Umetna razsipneje zavita v svilo kot topot! Že mar- svila prenaša vodo in milo prav dobro. sikatera epoha je zakrivala z baržunom in Seveda: Kaj bi moglo doseči neizmerno svilo svoje tajne grehe, zato pa baržun in finost crepa de Cliine — — ? 1 svila nista nič , manj krasna in nič manj za- Toda tudi iluzija napravi človeka srečnega žel jena. m/a ' •--iflijra S Kudyard Kipliug: 86 Knjiga o džungli. Ne 'bodo se ganili, dokler ne napoči dan, je dejal Bagheera mirno. In sedaj? Vse je kazalo, kakor da bi tišina popoldanskega spanja objela celo vas; ko pa sta piijatelja prisluškovala, sta slišala, kako so vaščani vlačili težke žetne •skrinje po tleh in jih prislanjali ob vrata. Bagheera je imej dodobra prav, ko je dejal, da se vas ne bo ganila < o neva. Mowgii je mirno sedel in mislil in obraz se mu je vedno bolj pomrafieval. Kaj sem naredil?« je naposled vprašal Bagheera laskaje. »Nič slabega, ampak veliko dobrega. Čuvaj jih sedaj do dne. Grem spat. Movvgli je odhitel v džunglo, legel na neko skalo in spal ves dan in v drugo noč. se zbudil; je bil Bagheera pri njem, pred ■ pa je ležal pred kratkim ubit jelen. Bagheera je zvedavo opazoval Movvglija, ki se je z nožem lotil dela, jedel in pil in se obrnil na drugo stran. Mož in tvoja ženska sta varno dospela do Kauhi-\vare,< je povedal Bagheera. »Tvoja mati je poslala Nest po Chilu. V noči, ko sta bila osvobojena, sta pred polnočjo dobila konja in sta prav hitro potovala Ali ni to dobro?« Dobro je, je odvrnil Movvgli »In tvoje človeško krdelo v vasi se. ni ganilo, dokler ni stalo solnce visoko na n»hu. Nato s0 jedli in se urno zopet poskrili po hišah. Ali so te mogoče slučajno videli?. Morebiti so me. Ob zori sem «e precj vrati valjal po prahu in sem tudi malo pel sam zase Sedaj, Mali brat, pa ni nobenega posla več. Pojdi z menoj in Ba-locjem na lov. Nove panje ima, ki bi ti j j (j ra(j pokazal, in te tudi vsi želimo zopet nazaj kot prejšnje čase. Odloži listi pogled, ki celo mene v strah pripravlja. Meža in žene ne bodo dali v rdeče cvetlice ja v džungli gre vse dobro. Ali ni res? Pozabimo na človeško krdelo.« Čez malo časa — pozabljeni bodo. Kje pa se Hathi nocoj pase?« Kjer se mu zljubi. Kdo more dajati odgovor za tega molčečega? pa zakaj? Kaj more Hathi storiti, kar mi ne moremo?« Natoči njemu in njegovim trem sinom, naj pridejo semkaj k meni. : •Ej, veš, v resnici, Mali brat — reči Hathiju kar takole, ,pridi' in ,pojdi'. pa ne gre. Pomni, da je gospodar džungle in te je naučil eno džungelsko geslo, predno ti je človeško krdelo izprenienilo glavo.« To je vseeno. Sedaj znam jaz eno geslo zanj. Naroči mu, naj pride k Movvgliju, žabi, in ako ne bi izprva slišal, mu naroči, naj pride zaradi opustošenja polja v (Bhurtporu. « Opustošenja polja v Bhurtporu. je ponavljal Ba9-gheera dvakrat, trikrat, da si dobro zapomni. »Greni. V najhujšem slučaju se Hathi samo razjezi; ampak jaz bi dal lov celega meseca za to, da bi slišal geslo, ki prisili molčečega velikana.« Odšel je in pustil Mowglija, ki je razburjeno zabadal nož v zemljo. Movvgli dotle še ni bil videl človeške krvi v celem svojem življenju in je — kar je bilo zanj se vse več — vonjal Messuino kri na vezeh, s katerimi so jo bili zvezali. In Messua je bil^iobra /. njim in on je ljubil Messuo, kolikor je on sploh vedel o ljubezni, tako popolnoma, kakor je sovražil osta- lo človeštvo. Pa dasi je v dno srca mrzil ljudi, njihovo govorjenje, njihovo okrutnost in strahopetnost, ga vseeno nobena stvar, ki jo je džungla mogla nuditi, ni mogla pripraviti do tega, da bi sam vzel človeku življenje in da bi zopet imel na nozdrvih tisti strašni vonj krvi. Njegov načrt je bil enostavnejši, a vse bolj dovršen, in smejal se je sam pri sebi, ko se je zmislil, da ga je ravno ena zgodeb, ki jih je Buldeo pravil zvečer pod drevesom, navdahnila s to mislijo. V resnici je tisto bilo geslo, mu je Bagheera pošepnil v uho. >Pasli so se ob reki in so ubogali kot bi bili bivoli. Glej, že prihajajo!« (Dalje, prih.) Kako si vzdržava dama svojo mladostno svežost ? Zelja vsake dame je, si ohraniti svojo mladostno svežost do starost!. To dosega Američanka in Francozinja s kulturo teiesa in s prikladnim oblačenjem, pa z obutvijo. ©na je spoznala, da je dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit Na utici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ati pri delu ievlji iz biaga - to je njeno geslo Dame "°-te dem? a,i pri ?tf0 Ljubljani. Služb« lahko nastopi takoj. Ponudbe prosi na upravo lista p-od: »Zanesljive. Gostilno prometno prevzamem v decembru v najein ali na račun. -— Ponudbe pod »Goetilnac na uprav. lista. Stekleno »trezno opeko imajo »talno v zalogi Združene ope-karne d. L. v Ljubljani Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA« prodaja MAKULATURNI PAPIR --- kflt Din 4-50 - Hotelski sluga s prakso in letnimi spričevali se sprejme. — Ponudbe na hotel >Slon«, Ljubljana. Za gospode in dame! Na vsestransko željo letos zopet reklamna prodaja! Za mali denar se oblečete od glave do nog samo z garantirano dobrim blagom. Ta bajna tena za toliko množino dobrega blaga traja zopet samo 14 dral! Use to samo Dim 73S>~- 1 elegantna moška suknena moderno izdelana obleka ali za 1 Zimsko moško suknjo finega volnenega Double sukna, 1 cefirasta ali volnenasta srajca iz dobrega perilnega blaga, 2 zraven pripadajoča ovratnika, 1 krasno svilnato kravato ali samoveznico, 1 par SOOdnjih hlač iz parhanta ali finega belega platna, 1 par finih „VOIKA“ nogavic in 1 par finih „VOIKA“ čevljev. Za dame ista cena Din 785-- za 1 fini Velour-plašč najboljšega velourja ali elegantno izgotovljen plašč, kakor si ga sami izberete, za 1 obleko najboljšega čisto volnenega' modernega sukna, 1 par finih „VOIKA“ nogavic, 1 par finih „V01KA“ čevljev in 6 komadov finih žepnih robcev. Vsak si lahko po volji obleko ali blago sam izbere. Prijatelji ali Vam more kdo še kaj ugodnejšega nuditi? Ne, to vam nudi skozi 14 dni zopet Samo Tekstilbazar v Ljubljani Krekov trg IO. Prodaja se v pritllčlu in v i »»dstr* Pošiljamo po pošti! Zahtevajte cenike. 8« priporo«* m ttak > v«eh trgovskih, obrtnih, Industrij sldh io uradnih tlak orla. Lastna knjigovanfea - TELEFON IT. Ml TISKARNA MERKUR TRGOVSKO . IMOUtTMJSKA D. D. LJUBLJANA, Slmoii-Or«0orlMev« ulica 13. Tilka Sasoplsa, k*1*" I«, broiura, tabel«, it»tuta, va-bfla, letake, lepake, posetnice i. t d. TELEFON ŠT. 662 Maja tel j: Alekaander Zeleuifcar. - Urejuje: Vlsdhrir Svetek. - Z« >Mwkur< odgovarja: X»dr*i Sever. V« v Ljubljani.