49. stevilka, Ljubljana, nedeljo 29. fehrnarja. XIII. iHo, 1880. 5L0¥lN5KI NđnUD. IihjtjH vauk dan, izvzem^i poncdeljke in dneve po praznikih, ter velja po poflti pnj«>nian za n v »t m-o^ernk e dežele za ćelo li'to 1<» #'., za pol leta 8 gl. sa četrt leta. 4 #ld. — Za Ljubljane brez pošiljanja ua dom za ćelo Jeto 13 gld., za ivtrt leta 3 ^-lil. MO kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pnjiljauje na dom se rafnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje riežele toliku vit\ kolikor poStnina iztmSa. — Za gospode učitelje mi ljudskih Solili in u dijake velja znižana tena in sicer; Za Ljubljuno za ćetrt leta 2 pld. ftO kr., po poSti prejeman za fetrt letu .'« p»ld. — Z;i nznanilu so plačuje od četiristopne petit-vrate <> kr, će se oznanilo enkrnt tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali vičknit tiska. Dopisi naj se izvolć traiikirnti. — Rukopisi se ne vračajo. — U r ed n i Stv o je v Ljubljnui v Franc Koliiimiovt'j hiSi St. 3 tfleelaliSkji stollm". Opravntštvo, na katero naj «e bla^ovolijo podiljati narofriine, reklamacije, oznanila, t. j. ndmitiistrativne stvari, je v „Niirodmj tiskarni" v Kolmariovej hiSi. Razmere v Bolgariji. Iz Sofije 19. febr. [Izv. dop.] (Volitve za narodno sob ran je. — Novi in stari ministri. — Bratska poslanica in opomena južnih I'.olgarov liberalcem v kneževini Bolgariji. — <7vet liberalizma. — Vladne priprave za narodni zbor. — Gospodarske Sole. — Olepšanje Sofije, njenih toplic in okolice. — Železnice.) Volitve za narodni zbor so končane. Pri prvem izbornem roku bila je udeležba jako slaba, a pri drugem tuđi ne posebno živahna; vendar volitve so opravljene, ker po konstitu-cijonalnem zakonu veljavna je volitev na vsuk način, kolikor pač pri drugem roku volilcev priđe izbi rat poslanea. Ako se pogleda na vspeh volitev, vidimo mej 150 izbranimi preko 80 novih poslaneev. Samo to je stalno, a glede njihovega mišljenja nij mogoče nič odločnega reci; kajti po njih dejanjih jih boste sodili! Ali upanje je, da bode cei narodni zbor dobil drug obraz, kakor ga je imel prejšnji. Ljudje -fiO menda uže prišli do spoznanju, da ne gre z glavo ob zid, — a tuđi ne z zidom ob ghivo. eicer pa bodo tuđi vladne stolice drugače izgledale, kakor so prej. Opozicija ne bo na njih videla osob, katerim bi mogla do živega od katere koli strani. Poglejmo si namreč ministerstvo: novoimenovani minister za no-tranja dela g. Ikonomov je mož, katerega „liberalci" jako v čislih imajo; oni mislijo: to je meso od našega mesa, samo mu ne morejo odpustiti ta „grešniu korak, da je sploh hotel vstopiti sedaj v ministerstvo, ko „šeu nijso sami liberalci na krmilu. No, on uže vo, kaj je storil, in vsi ruzumneji misle, da je dobro, da je prevzel to važno ministarsko mesto ravno sedaj. Pa g. Ikonomov je tuđi mož — rekel bi — stare poštene korenine; energičen je v prvej vrsti, in takega ministra posebno za ta oddelek treba, kder je disciplina uže jako birala; potem je previđen, kakor sploh držav-niki v Iztočnej Itumeliji, od kotler je došel. V Iztočnej Rume!iji ali južnej Bolgariji postopa se v vsakem obziru mnogo bolj umno, pametno in svrhi shodno kakor pa v severnej Bolgariji; to se je pokazalo uže pri mnogih prilikah prrv eklatantno, iu zato se veli veasi ne samo v šali, da se bode Bolgarija k Iztoč-nej Rumeliji pripojili, a ne poalednja k Bolgariji. Ta šala je za Bolgare sicer bodeča, ali nij brez osnove. Drugi važen ministerski portfelj ima škof K liment-Branicki; on je predsednik mini-sterstva in minister za prosveto ali nauk. Kar se njega tite, ne more niti najzagrizneji libe ralec proti njemu ničesa reci. Saj so mu uže v prvej seji opozicijonalci skozi usta svojega vodja Karavelova dali svedočanstvo, da je on poznan kot pravičen in nepristran Človek. Ako si oni ostanejo torej mož-beneda, murajo zdaj glede njega molčuti. V obče pak je ta skof jako naobražen, miren in ruzumen mož, kakor bi mu bilo težko naj ti para mej Bolgari. Od prejšnjih ministrov sta ostala že minister g. Načevič, prej minister /inanc, zdaj minister za zvunanja dela i» pa minister g. (»rckov, za pravosodje. Prvi od ten je vsestrano naobražen niož, ki govori ražen svojega inaterinegtt jezika tuđi prav dobro franeoski, nemdki in ruski; njegova krasna vanjjćina in velodostojno obnašanje njegovo dajejo mu znjedno z njegovim znanjem vse lastnosti, ki dolikujejo jednemu ministru. Sicer pa tuđi proti njemu uže v prvej skup-ščini nij opozicija imela kaj vikati, kakor tuđi ne mnogo prt ti njegoveinu kolegu (jiekovu. Tuđi poslednji ima malo ne vse lastnosti, katere sem glede prvega napomenol, da more svoje mesto častno zavzemuti. Isto tako vojni minister ruski general Parencov. Po vsem tem torej sodeči, a posebno po izkušnjah, ki so si jih opozicijonalci mej tem nabrali, bilo bi se nadejati mirnemu in uspe-Šnemu debatiranju v prihodnjem „narodnom se-branji". Osobito je na nje delovala kakor „tuš" ona bratska poslanica, ki so jo deputati južno-bolgarski iz Plovdiva poslali svojim scvernim bratom v Sohjo. Oni jim namreč pri-poročajo treznost, razumno delovanje brez strasti obzir na postojeće okolnosti, ter jih svaro, naj Ee varujejo takih napak, kakor so jih napravili v prvem svojem se-branji, kajti to je na škodo narodnoj stvari, oni škodujejo ne samo sebi, ampak tuđi južnim Bolgarom, kateri si želd zjedinjeuja s severnimi, — ali ako tako pojde, potem je vse to prazna slama. Ta poslanica bila je na-tisnena v vseh bolgarskih narodnih časopisih, kakor tuđi v ttijih, a opozicijonalni listovi so se držali, kakor bi bilo v nje tresčilo; nijso znali ni bev ni mev; samo so rekli, da kaj takega nijso — prićakovali od svojih milih bratov v južnej Bolgariji. A mili bratje so si mislili: „mili" simo ,,mili" tamo, resnico vam pa vendar moramo v obraz povedati, da bi le kaj koristilo! Narodno sebranje se bode sešlo okolo 1. Objektivno in subjektivno. x. Milostiva gospa! Prava sreča je za Slovence, da imajo dva moža, katera Se nijsta zgubila glav; jeden je naš „besclnviclitigungs-hofrath" na Dunaji, ki nas tolaži in malo ne y vsakem listu „Slovenskoga Naroda" v dopisih Z Dunaja obeta Slovencem bolj šili časov, drugi gem pa jaz, kateri je, ne zmeneč se zu naše reve in nadloge, ohranil dobro voljo v objek-iivnih svojih pismih. Brez nas dveh res ne bi bilo već za ob-stati in ne bi bilo mogoče braniti se pesimizma, tako uže še gre, ker inidva, „besehvvichtigungs-iofrath" in pa jaz, varujeva Slovence, tur jih braniva hudobnih opozicijonalnih niislij. Koliko jaz vem, nij predobro, če je katera stranka v opoziciji z vlado, ainpak dosti bo^jše je in praktičneje, če je stranka sama na vladnem krmilu, pa da protivnej stranki prepusti vso opozicijo. Kadar bo dunajsko ministerstvo dejansko postavilo v življenje § 19 osnovnih postav, kadar borno imeli Slovenci v kranjskem dožel-nem zboru, v mestnein zastopu Jjubljnnskem in povsod diugod svojo narodno većino, potem naj le oponirajo iioniškutarji, nihče jim ne bo zameril tega, ampak ^o veseli borno, ko ne bode veČ treba oponirati nam, temuč si bonio oponirati dali od neniškutarjev. Kcdaj bo to, vam ne morem natanko povedati, da pa bo do tega prižlo; se jasno vitli iz dopisov z Dunaja v „Slovenskem Narodu". Obljub uže imamo nekoliko objektivnih tuđi mi Slovenci, pa zato smo se bili preeej poveselili, ko smo slišali, da nas ne bodo već pritiskali na steno, ali je žalostuo, tla nas še vedno po starej navadi pritiskajo ob dil, tako, da uže koinaj dišemo. Neki speetabilis v Zagrebu, po poklici advokat, je vodil pravde za več kmetov jedne vaši; neko jutro jih pri Je devet k speetabilisu, hotečih zvedeti kaj o stanji svojih pravd; da prazni ne smejo priti, to so kmetje- dobro znali, in zato so prinesli purana soboj. Prvi s puranom v narorji se ]>redstavi S])octabilisu: ta ga prijazno sj)rejmc, tla inu zahtevano obavest in mu konćno reče, naj da purana v kuhinjo. Drugi priđe zopet s puranom pred speetabilisa in isto tako opravi; priđe trotji, čotrti do devetoga, vsuk s puranom v roka li in vsakoga napoti speetabilis po dovrsenein poslu v kuhinjo s puranom. Ko so tako klijenti obavili svoj po.sel ter otlišli, gre speetabilis veselega srca v kuhinjo gledat svojih devet puranov. Ali nij bilo v kuhinji devet puranov, se enega nij bilo, kamo li devet, ker ko kmetje vsi skupaj samo ene#u purana v Zagreb prinesli, in vsak njih je spectubijfcu le pokuzal purana objektivno, dal nm ga pa nij subjektivno nobeden, ker ga niti nij imel vsak svojega, anipuk vsi skupaj so imeli samo enega, a Se tega so si odnesli v ofterijo, tnm so si ga spekli in pojeli so ga sumi brez spec-ti'bilisove intervencije. Fftol kanarin .... po gl. 13.— do gl. 13.50 „ meSanee.....„ 9— „ „ 10,— HaaJo I>......n „ 75.— ,, ,, 80.— Konoplje......„ „ 28.50 „ , IH).— Proso.......„ „ 12.50 „ „ i;i. - filive (okajene) ... „ „ 14.50 „ „ 17.— „ (neukajene) ... u „ M.~ „ „ 21.— V Trstu, dnć 23. februnrja 187U. Mil<\»li*i)«*c. Umrli m«» v BJiit>lJmil: V deželnej bolnici: 18. fcbriiarja: Anton .Markič, grnntar, 67 let. za Oalab ljenjem. 19. februarja: Matija Perne, delaver, <>5 \ut, za- marazmom. — fJregor Selan, đelavea sin, 6 let, za» difteriti'8. — Kranca Zupanćić, delavca hči, 14 let, za difteritis. 20. februarja: Marija KopaS, gostaška, 56 let. Janez \\&:č, goatač, 73 let, za stunistjo. 22. fcbritiirja: Stariju Tihd, go.stiiSka, f>(j let. — Karlina Kiner, pestunja, ♦!> lot. — Andrej Mtadler, drlavrc, 4O lutt za pljućn« tuberkulozo. — Janez l'irnat, clelavee, kii let. y3. leltruurja: Vtt'jntin KohilJok, dolavee, 7(1 let, za starostjo. 28 fdbrmrja: Pri NIona i (,'ave«loni iz Trsta. — pl. Vincer ti iz Dutiaja. — VVobinz od Sv. Kr.ž.i. Semena in drevesca. vrtnarska in poljska semena iu nad n inno^ohrojno mit1- I I Icžho sjhc\(k!;i k Vfi'riciiMl jmritku Ii.'t.^o I I rit'po/iibljune titaterc, uzirumu tađče in šturo I I matere, ^uapo I Barbare Frohlich, I veleposestuicej I I osobito pa festitej dubovfieini, pp. uradili- I I kom, iDcstjanom in gg. čitalriićniui pevceni I I za lepo na^rohuice; vseiu blu^oduSuiiu da- I I liteljeui kra.snih vencev, izrekaino uajro I I phjšo zahvalo. -72) I I V Kameni ku, dne 24. svečana 18M0. I I Žalujoći ostali. I IšCe se gostilničar za jako dobro oln'akauo tfnstilnico tik veliko ceste. Natunćneju se i/.vu iz prijuznoati v administraciji „SlovenBKetfa Nariula". (,r)<> —5) | I Odpretje trgovine. / Visoko ii>sriti'U)ii obćinstvu tukaj in drng'od udano unznanjan), da som odprl (isto S novo, najlopdo izliruno \ trgovino se suknom, platnom \ in manufakturnim blagom. C I'rosiia teihij, naj mo slavno obćinatvo počasti bo svojim pogostim pohodom, ker so t bodem trudil, vsein nuroćnikom pošteno in e«no postre^i. ( Izgledi željenega blaga se rado oddajajo, vnanje naročte 5 skrbno izvrši s PriporoćajoČ so uljudno šo enkrat, zaznaniljam sb spođtovanjem I „, ., Anton Schuster, S v Ljubljani, špitalske ulice H. 7. Dunajska boraa 27. februarja. -inotni drž. dolg v bankovcih . . 70 dd 80 Irr kaotni drž. dolg v srebra 71 S S "' ^'ata renta......' ' " až " SŽ J ^0 dri. posojilo ...!"' iS "!_ " Akcije narodne banke * 8^7 " » -. kr. cekini .... = * t. '• » Stev. 2G15. i«3—3 Hazglas. Mestni magistrat v splošno znanje razglasi, da izkaz prostorov, ki so se na podlagi postave o nustanovanji vojakov dno 11. junija 1879 izmeriJi, od 24. februarja do 4. marca 1880 v magistratnem ekspeditu zarad rekJa-macij v ot-itni j»regJe(i razpoJožea leži in da se imajo pritožbe v 8 dneh po zadnjem dnevi razpolage podpisaneinu uradu izročiti. Mestni magistrat v Ljubljani, dno 20. februarja 1880. Župan: Laschan 1. r. Morkoli bolnim v vratu in prsih lekarja O. lilcmcutov tirolski prsni sirup, jako aromatično okiHcn, popolnoin s!ir:mljiv izlefuk najboljšlb. tirolskih planinskih zelišd. Gospodu lekurnurju O. Hleiiteiitli v IiiomoMfu! Ker sva ob ]iuuctkii zimo Imdo kaiiljiilti, ttr trjirtu hmlt! inuko v praili iu m-prp-noliljivo Rualiionju, ml.ilu ivu na nmoHO «v(-tu j:tz in moja sopr«Ku vui „lirolnki pi'Nlii Miruji"; užo v kriitkcui ihhu bvii bila j>c>|jnln<>ui ozilruvlji-nu. JtiuloHtiio tuiluj nazu injavji Tum tuko eručen ućinek vHaogu izlečka jiluiunakili KoJiiiu, temu vam najinkroiii>ji! zalivuljujuvn. T IiioiiiohIii, nuvfuil.ru 1M7U. Otto I>r«><-lltl«r. lipok, c. kr vuiljii ilrž. urhivM in piafttulj. Cena izv. slclenici: 3. grls^.. sx-v. -v. Osrednja zaloga jjri jirinjuaitlji Irkarji 0. KLEMENTU v (nomostu. V Ljubljani: lekar Tmliotzj; r Ce/orci; h-kar Bimbacher. Sin. J'ri kupovanji ntij ho pazi na iine pr n-juviiteljuvo in njegovo brani-beno znamenju: Očino xeliM6c (cdchvuissj z uionoKriiinoiu na f-i'iit'j podlozi. (."J.'i—h) P V Avstro-Ogerskej, NemĆiji, Franciji, Angliji, Itumuniji, ' • Š|>aniji, Ilolandiji iti Portugalci braiyen ' Willielmov j i anti.irtriti.^kj antirevmati.ški | [ limari 6iotilxxi č>a»j ! f (kri dlatilen zoper putlko in trganje po adib) f je za ' [sdravljenje po zimi i h jedino in gotovo upliuijoč« kri čist i Ino sredstvo | j pn'poznano. i k •....•«>..»> ■^■.a>««M| m^»^»»»^»^»m | ( '/. tluvuljuiijuin ^ I „,, . i | H patentom B I < c. kr. .Ivor. ku.icolijoi ( Odloc-.io i>u«kuiotio, , , Nj. c. kr v0UO,.r.8tvtt E | ^ valud Bklujja f | l'ćinnk itijajoii, i i iiijkt pnnuntjuiiju B | < Dunuj, 7. .l«cuml.ra i l L- ,, lj!vrbtcll. ( I ..l.varov«no. | | I Ta iuj Bćisti ve» urganizeuj; kakur noliena drugu srudstvo, J ' pruidču tu vsi! lielo trupla in udpravi z notrutijo ujiurabo vso nečistu | bolczcnsku tvarino iz njt'^a; tuđi učinek j« trajcu. I | Temeljito ozdravi pimku, trganje po ud i li in znaturelo | ? boluzni, zuHiuui fruojvtii su ran« kakor tuđi vbo spolsko in bulezni f na kuži, na teksu iili na liri, kiio, Nifilistiska iiIchu. 1 | Posebno ugoden uspeh una ta ć»j zoper m red jeter in 1 f leciic, kakur tiuli zupt-r z.ato /-ilo, umnico, hudu bolučiuu v živciJi, t f kitali in udih, ju.tem zopi-r bulcćine v želodci, piitisk \ etrov, zaprutje, ' tzajjivtjt; vutiu, pohu-iju, nmžku luzniožiiuHt, zojiur ženski tok itd. J Bolezni, kakur škroplji, otcklmit, uu brzu iu temeljito ozdrave, t ako su iiupruiu'liuni pijts ta ljij, ker ju milu ranpiiščajočo in vodu I I udganjajoL'c Bicdat\o. i | Jedino 2>i-t«J>"i ]>rireju ( I Fran VViihelm, lekaniur v Neunknclum (Dol. Avstr.) i f Zuvilcl«, razdeljeu v H hopkov, jMinjen po prodpiau | I zdravuika, z navuduiu /.u upurabu v raznih jczicih 1 gKL, za kuluk | J in zavoj p(jsel»o IU uuvć. J | Svarilo, \uru\ati seje tiaknpa pouartsjanj, tir naj Zitorcj I | VHitk zaliteva \ednu Ic ,,'Wilheljnov aiitiailrin.šk, antirc\ Uiiiti,ški krt i j čistilni i-aj, ker ho pnrcukJ, ki alnj<*» sauiu pod imunom mitiurtritiSktti 3 | aiitiiovinatidkjli kn ćistilinh Oajev, jedinu ponarojciii, tor juz vudno * | svuriui pred nakiipuvanjcui tadh. 6 ' lJa ugodim p. t. ubciiihtui, poHlal si'tn in imaju pravi „Wil- 3 f livluiov itnlliirlriliNUi uullrc»uiuli<<.lil kri iJNtiliii iuj tuđi I ) v l>jiibJjai*i: Pc'lcr l^a^MiiiK^ I I Anton Leban, Irkar v l'oatojni; Karei Šavnik, lekar v ( \ KruJiji; Fr. IVaoha, Jekur v Mt'tliki; Dom. Hlzzoli, lekar v I I KoVL'UI Illl'Htll. ^Oji — i)) 3 Xzdate|j in urednik Makao Armič. Lastuiua ifl tisk „Nurodue tiskiune". <4a je, katera vlast bode v Evropi v bodoče gospodovala. Iz Rima se poroča 27. t. m.: V denag-njern konsistoriji je papež imenoval škofom v Avstriji: Za Trient Ferreticha v Krku. Leissa za Urixen, ter je predal kardinalu Fiirsten-bergu kardinalski klobuk, kardinalski prstan, ter nm dal naslov eerkve San ChiT.sopono. Icnijikl cesar je sijajno sprejel ru-skega velikega kneza Nikolaja, ki ga je po hodil na poti iz Pariza v Foterburg. Vsa rodbina nemSkega cesarja gn obsiplje z izrazi pri jateljstva in cesti. Njemu na čast je priredi I cesar Wilhelm v svojej palači soarejo, kjer so bili narzočni ražen eesarske rodbine skoraj Tsi evropski zastopniki v Berlinu. Dopisi. Z Dimafa 2G. febmarja. [Izv. dopis.] (Program k o n c e r t a s 1 o v a n s k e g a p e v-skega društva. Beseda srbske Zore.) Kakor sem uže poročil, napravilo bode sredo 3. marca slovansko pevsko društvo na Dunaji v cvetliČnih dvoranah dunajskega c. kr. vrto-gradnega društva koncert a plesom. Program je sledee: 1. Tovačovskv: Pamatce Kotnen-skeho, češki zbor; 2. Foerster: Samo, slovenski zbor; 3. a) maloruska: Uvješčanije dla miloj, b) Iv. pl. Zajc; Davorija, hrvatski zbor; 4. a) Varlamov: Vrch po vode, ruski zbor, b) Rado ide, srbska popotnica. Gospića Ana Šetfilova igrala bode na glasoviru, g. Theobald Kre6man , Član orkestra c. kr. dvornega gledišta igra na violoncellu. Dalje ima zanimivo točko kvartet z gozdnimi rogovi orkestra c. kr. dvorne opere. Producira se tuđi godba polka Viljema I. pod osobnim vodstvom g. kapelnika Šebor-a. Občni zbor slov. pevskega društva imenoval je hrvatskega skladatelja Ivana p 1. Zajc a častnim članom za obilne njegove zasluge na glasbenem polji in za zasluge za slovansko pevsko društvo. Imenovani skladatelj je namreč mnogo svojih koin-pozicij in rokopisov podaril društvu in tuđi v drugem oziru se skazal za društvo koristnega. Gospodje poslanci vitez S c h n e i d, V i I j e m Pfeifer, Ad. Obreza in dr. Vitezič, dalje dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaji go-spod dr. Ferd. Pogafinik so letos pristo-pili kot podporni udje slovanskemu pevskemu društvu. Koncertna beseda srbske „Zore", ki je bila včenij v cvetličnih dvoranah obnesla se je dobro. Spored je bil sledefi: Jamska Ivanka, uvertira od Vilharja, svirala jo je godba polka nadvojvode Ljud. Salvatora št. 5 8 pod osobnim vodstvom kapelnika Sinci a; 2. a) fantazija; b) varijacije na „Ja sam mlada Srbkinja" (imitacija tambure) od A. K. Ileša, sviral je na glasoviru kompoziter, 3. Arija iz Fausta, pevala je gospica E. A m a dio, 4. kvintet od Beethovna, za kobojo, klarinet, rog, ba-son in glasovir, svirali so gg. A. Stefan, K. Šefman, O. Kir, T. Andrijević in T. Luka. 5. Arija iz „Lukrecije", pevala je gospica E. Amadio. C. Češki zvuki, potpun od Konjaka svirala je gori imenovana godba. Spored izvršil se je točno in dobro. tJo.spica Amadio bila je dostojno odlikovana. Po programu je bil ples, ki je trajal do poznega jutra. Občinstva je bilo prečoj Snje .stevilo. Moj nnvzoCninii opazil sem g. profesorja Šumana si' soprogo navzočnoga. ,,Zoro" so tuđi počastili preilsednik državnega zbora g. grof Coro-nini, vseučiliščni profesor dr. Maas-s e n , grof II a r r a h, perzijski poslanec K h rivan Khan in drugi. „Beseda" je princsla .družtvu dosti dobička, ker so posamezui srb- ski rodoljubi v BeSi vstopnice plačevali po 10, 20, da ćelo po 50 forintov. To je res lepo rodo Ij ubj e! Domaće stvari. — (Urednik) „Slovenskega Naroda", g. Jurčič, je včeraj odpeljal se v južne kraje v Gorico, od koder pojde menda v IJ^netke, da okreva od nasledkov svoje zimske bolezni. Zatorej prosimo one gg. dopisnike, ki so* pri-neske za „Slovenski Narod" na njegovo ime adresovali, naj nam tačas dopise in članke po-Šiljajo pod napisom: uredništvo „Slovenskoga Naroda". — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) zborujc vtorck 2. marci ja — pričen.si ob 8. uri zvečer — pri sv. Trojici (III. Ungargasse 27) po sledečem dnevnem redu: 1. Prebere se zapisnik .'{ društvene seje. 2. Predavanje g. drd. med. .1. Jarca: „O uzrokih navadnih boleznij našega kmeta." 3. Kritika. 4. Slučajnosti. K tej seji vabi dru-štvenike in prijatelje „Slovenskega literarnoga društva" uljudno odbor. — (Iz seje deželnega odbora dne 20. februarja.) Sklenilo se je, da se dežel-nej blagajnici ukafce, naj izplača 1) c. kr. okr. glavarstvu v Postojni 8O0 gl. pod pore za stra-dajofe na Notranjskem, in 2) c. kr. kmetijskej družbi letno subvencijo 1050 gl. — Po dopisu c. kr. deželne vlade je deželni odbor pritHil, da se glavnemu odboru za obdelovanje Ijub-Ijanskega močvirja za razlifine potrebščine iz-plača 3000 gl. obresti od kapitala za osuSenje močvirja. — (Ostrupljena Ijubimka.) V ne-deljo dno 22. t. m. je opazila posestnica Marija Lešnikova iz Osenice v teharskem okraji na Štajerskem, vrnivša se iz ceikve domov, da si nje gluhonema sestra Neža Šolmr drobf ko-ruzni kruh v mleko. Gospodinji se je kruh vi-del nekako Čuden, zatorej ga vzame sestri iz rok ter, natančno ga pregledavša, najde, da je potresen z nekakšno žolto stvarjo. zatega-delj ubrani svojej sestri, naj ga veS ne jr. Dve uri poznejše so uže napadle Nežo Soliarjevo bolečine in slabosti, po katerih se je dalo so-diti, da je ostrupljena z arzenikom. Tak oj so sumnajali, da je gluhonememu dekletu zavdal nje Ijubimec, sin posestnika Kresnika iz Ose-nice, katerega Ijubezonska zveza z dekletom je uže obetala na njej ne baš preprijotnih nasledkov. Ker so pri preiskavanji njega donui res našli nekoliko koščekov žoltega arzenika, je sodnija zaprla zlofinca. — (Led na Dravi.) Iz Celovca se nam piše dne 26. t. m.: X;ulnje dri se je začel po Dravi valiti led, katori je podrl ali konci po nekoliko poškodoval več mostov. Tako na pr. je zelo razdejan most pri Velikovci, a popol-nem je led odtrgal in odnesel veliki cestninski most pri Spodnjem Diauburgu. — (Šolsko.) Keutrudljivi g. Ivan Iia-paj ne v Krfkem je založil „Pisanke" za razno šolsko rabo, katere je tiskal Karei AV i ni ker v Urnu. Lapajnetove „Pisanke" so namenjene za pravopisne in spisno vaje, nemške in slovenske, nadalje za lejiopisje, in pravopisje. Papir teh „Pisank" je gladt'k in prečoj trd, od-govaija popolnem šolskim jtotrebani. Xadalje je izdal g. L:ij»ajne tuđi četiri zvezke „Iiisank" po (iranilauerjevib risarskib uzorih. Domntie delo in dobro je v.se to, tedaj sezite učitelji po njem. Razne vesti. * (Ljubeznjiv sin.) Vtorck dopdlu-dne stopi na Punaji neki raztrgan človek k policaju na c^sti, rekoč mu, da je mater svojo umoril. Policaj je capina otlve'l takoj v za-f>or; v stanovanje, katero je naznačil, pa je sla komisija gledat, in v rosnici so nafili na tleh v sobi 70 let staro žf»no, krvaveGo iz mnogo ran na roki, na pl.ivi in na prsili. Njen nenaravni sin jo je tako zdelal, ki pa je še-le 24 let star in kažp, da bode v svojem živ* ljenji se daleč prišel. * ( P u s t o 1 o t e c.) V obrinskem zaporu Krpmsmiinstorskom je zduj zaprt, nok\ Ilenrjr do (' 1 e i ni o ii t, katorega je o.soda proganjala od jednega konca sveta do druzega, in ki je opravljal v svojem življenji uže vse inogoSe službe, nazadnje pa so ga kot potepuha dejali f)od kliuč. Njega praštarši so imeli haje grorijo Clermont v okraji Pu y- de-Dome v Au-vergne do leta 17!>:>. Tega leta pa je njega stari oJ^e pobognil Črez morjf! v Anglijo. Tam je Ilenrv pohoji'val Welleslov-kolegij in Stu-diral 1. 1 š51 do 54 na heSkej univerzi. Me-seca majnika 1854 je stopil v avstrijsko ar-mado, a je pristopil 1. 1H57 v indijsko armado k artileriji in dalje časa podučeval v častni-i^koj soli v lleehter-C'ornelis poleg lltitavije na otoku Java. L. 1801 je šel s franeosko iegijo v Afriko, 18(J2 pa v Meliiko. Ob času osode-polnega dneva pri Queretaru je bil IIenry de Clermont major v cesarskej mebikan* skej armadi. Za tim je bil profesor na voja-škej akademiji v Caracasu v južnej Amerikt, črez dve leti pa se je vrnil nazaj v Evropo. V Rimu je tlobtl tajniSko službt pri dr. Thei-nerji, prefektu tajnih nrhivov vatikanskih. Ka-sneje je bil v Neapolji tolmač in dvornik (portir), potem zopet učitelj in profesor na kolegiji „Visconti Venosta" v Himu in v Aroni. Vr Tessinskem kantonu je osnoval v Airolo 1. 1877 svoj zavod. Istega leta je pa to mesto zgorelo in tuđi Ilenrv de Clermont je ob vse priSel, zgorela so mu celd vsa spričevala. Od tega časa je bil en čas učitelj, potem delavec, dninar in naposled se je brez dela okolo po-tepal. Ker ima pa na Nemškem sorodstvo, poupraševalo je po njem, da bi se bil izkazal, a prišlo je do tega, da se sumi da je to kak slepar, ki je pravega Henrvja de Clermonta oropal, ter si njegovo ime prilastil. * (Roj stvena hiša Abrahamova.) V mesteci Urfa v Kaldeji, rojstvenem kraji Abrahamovem, stoji še dandenes njegova roj-stvena hi.ša, katero imajo domaćini v velikih čislih. V tem mesteci pa je tlno 24. januarja nastal požar, ki je skoraj ćelo mestece vpepe-Ijil. V skrajnej sili so znosili prebivalci vse svoje stvari v Abrahamovo liišo, meneči, da se te ne bode ogenj prijel. In res, Abraha« mova hiša poleg nekaterih drugih nij zgorela, Ijudje pa imajo vanjo zd.-ij še vei'je zaupanje. Tržite^ €•<'!!<■» v Ljubjani 2H. februana t. 1. PSenica hektoliter 10 gld. 40 kr. — rež 6 gld. 99 kr.; —jočuie.i 5 ^ld. -il) kr.; — ov«a .i (f'd. 41 kr.: ajcia f> glt\. M kr.; — prosti f> tihi. 20 kr.; - korn/.a 6 gld. 80 kr.; — krompir lOO kilugrauuov 4 g'Id 10 kr.; — fvinl liektolitur 9 gld. kr ; masi* kilogram ~ gld. 85 kr.; mast — £fld. 70 kr.; — špeh frjauti — gld. 57 kr.; apeli povojon — gld. *>!• kr.; — j.'ijce P() ^Vi ki"-; — mloka litor H kr.; — goveduine kilogram f>B kr.; — t^letniiio Vi kr.; svmj-jko meso f"8 kr. ; — nena 100 kilugrMiuov 1 gld 87 kr.; — slame 1 gld. (>9 kr. j — drva tnia 4 kv. niotror 5 tfld - kr.; - iiK-hku r' tf'd — kr_____________ Dunajska borza 2H. lebruarja. Enotni drž. duig v bauk ovci ti . . -I gJU. 0") kr. Eiidtni drž. dpazariko ter da je polk Knebel v Sarajevem pripravljen na odhod. Raznesla se je bila namreč vest, da so v tamošnjih gorah razbojniki. Ali zdaj je izvedel „P. Lloyd", da je stvar mnogo resnejša. Ko so imeli namreč nekateri bataljoni brigade Killicseve ob reki Limu vojaške vaje, se je iz zatišja stre-Ijalo na zadnje straže. Navedeni list, o tem govoreč, piše: „Ali je bilo to streljnnje neznatno ali je bilo intenzivno, ne vemo. Vse-kako nijso bili ti streli posamezni, ker sicer Želite li, gospa, da napravim konklusijo in da delam refleksije ? NehČem; naj si misli vsakdo po § 11 ka-zenskega zakonika, kar hoče, jaz sem vam po-vedal goli faktum, kako se je bilo zgodilo spectabilisu, a da bi se nam moglo v političnom obziru kaj sličnega zgoditi, o tem še pomislim ne, kamo li, da rečem kaj takega. Sedaj, ko sem vam se povedal, kar mi je uže davnaj bilo na jeziku, zaključujem svoja pisma; žal mi je, resnično žal, da moram pre-trgati to svojo za me tako ugodno korespondencijo, ali moram: Prvič obzirom na gospoda državnega pravdnika, katerega sicer spoštujem objektivno, pa se bojim, da ne bi pričel taisti v skušnjavo konfiscirati list zarad mojih tu pa tam znabiti preveč subjektivnih pišem. Drugič gledom na bolezen urednikovo, kateri ima v sedanjem svojem stariji kot pre-bivalec dobrotvornega zavoda milosrčnih sester v Kravjej dolini dosti druzih skrbij, nego <\u se ijvinčnikom v roki Treba in pazi na moje objektivne grehe, katerih se sam ne morem in ne znam braniti dovolj. Tretjič obzirom na naročnike in Čitatelje našega dnevnika, kateri Želijo in zahtevajo promene, a so znabiti uže siti mojega humorja ali kakor vi pravite, sarkazma. Četrtič gledom na okolnost, ka me nij nihče pohvalil zarad mojih pi.sem, čeravno mi je eden moj prijatelj duhovenskega stanu ob-Ijubil, da me bo, pa je uže polovico pohval-nega pisma zgotovil, a ne odpravil. Petič obzirom na druge pisatelje slovenske, kateri bi tuđi radi kaj napisali, pa znabiti mislijo, da sem jaz za se v najem vzel listek „Slovenskoga Naroda". Šestič zarad vas, milostiva, ker sem se vam zameril subjektivno, ko som govoril o ženskoj starosti in o instrumentu inateinatieko-tizikaličnem, kateremu se pravi po latinski „perpetuum mohile". Da ste mi zdrava in vesela, moja draga objektivna gospa! Ves vaš C—v. bi generalni komando v Sarajevem ne bil storil tako odločnih korakov. Ali je bil od naših vojakov kdo ranjen ali ubit, nij nam bilo moči izvedeti. Vendar se da marsikaj slutiti o tem uže zaradi okolnosti, ker se je tuđi sanitetni oddelek takoj pripravil za vse slučaje." Uradna „Wiener Abendpost" pa poroča o napadu na naše vojake v Novem pazaru sle-rleče : Blizu P1 e v 1 j a so oboroženi Novopazaranf napali av.strijske vojake, ki so se bai? vadili, Pričelo .se je streljanje od obeh stranij, a od vojakov nij bil nihče ranjen. Četiri osobe so naši ujeli. Vojaško glavno poveljniStvo v Sarajevem je tedaj vse potrebno pripravilo, da bi se enaki napadi ne ponavljali več. — Čuje 3e namreč, da se v Novem Pazaru zbirajo čete vstašev in roparjev, ki kradejo in vznemirjajo ljudstvo. Lc Petcrlmrjpa se poroča 27. t. m.: Donos se je odposlal vodo'Čemu sonatu sledeči :arski ukaz: „Za trdno skleneni, konce sto riti leprenehom ponavljajočim se poskmom zlobnih sločineev, da bi omajali državni in družbeni •ed na Ruskem, ukazujemo: V Peterburgu se /spostavi izvršujoča komisija, ki naj čuva nad iržavnim in družbenim redom; v tej komisiji ie glavni vodja, ki imenuje po svojem mnenji jde. Glavnim vodjem je imenovan grof Loris-M e 1 i k o v; udje se imenu jejo na njegove pređ-ioge s carskim ukazom. Glavni vodja pa naj ▼ komisijo pokliče vse take osobe, ki bi znale coristiti". Nadalje določuje carski ukaz, da so flavnemu vodji podredjeni vsi uradi v Peterburgu in okolici in da bn odločuje o vseh političnih procesih- Njemu so podložni vsi kra-jevni uradi, guvernerji, glavni guvernerji, vri so dolžni glavnemu vodji komisije pomagati, ki bode smel vse storiti, kar bi po njegovem mne-* nj i vzdržalo red v državi. V Peterburgu so ujeli baje znano nihili-stiško rovarko Vero Sasuličevo. Bila je prej v Švajci, a je bila toliko pogumna, da se e vrnila nazaj na Rusko, a švajcarska policija je to naznanila ruskej vladi. V sredo je odšla iz Varšave deputacija poljskih plemičev v Peterburg Čestitat ruskem u car ju k petindvajsetletnici njega ' vladanja. Deputacijo vodi ta marquis S. Vielo-polski in grof Tomaž Zamojski; ruskemu carju bodo izročili poljskih plemičev odposlanci sledečo adreso: „Mi Poljaki, zvesti podaniki Tvojega carskega veličanstva, stopimo pred Tvoj prestol, da se Ti poklonimo ter izrazimo svojo zvestobo in svojo Ijubezen do načel, ki so stebri Tvojemu prestolu in družbenemu redu. Velika svečanost denašnjega dne io naša neomnhljiva zvestoba nam dajeta pogura, da pred Tvoj prestol položimo prošnjo: Tvoje carsko veličanstvo naj pozabi pre-teklost a nakloni nara zopet svoje zaupanje, da nam bode mogoče posvetiti svoje moči mirne mu narodnostnemu razvoju V bhigost Tvoje slavne kraljevine Poljske, v Tvojo lastno slavo in v skupno korist državi." Dne 14. prihodu joga ineseca se bodo vršile volitve v i Mltodnfc-rumolIJttkl de-želni zbor, ki se bode potem sešel dno 20. istega meseca. Kakor se poroča, so Bolgari onkraj Balkana z vsemi razmerami hudo nezadovoljni, ter znhtevajo združenje Vshodnje-Itumelije z Bolgarijo, sovrastvo mej tamošnjim! Bolgari in fJrki da raste. Iz Slmdra poroča rP. Corr.", do je pred Gu/injem 10 000 dobro oboroženih Al-bancev, v Guzinji ]>a so beguui od armade Muktar pa^e, baje da 1500 mdž. Vsi albanski vojaci so dobro oboroženi s puškami in kanoni, kar vse točno in v gotovini plačajo. VpraSa se lahko, kje da dobivajo novce V O glasovitom članku časopisa „N. Allg. Zlg." pi^o londonsko „Tinu^s", da take članke, kakor jih prinaša oni nemški list, na-rekiiva Iiismark sam, ki nigdar zašto nj ne žugft. Potlej pa zagovarjujo „Times" Nt'inčijo in rinejo Francijo in Husijo kot ona dva, ki sama evropski mir kalita, kor nijsta zadovoljni z zdanjo obliko Evrope; zato hočeta, — nadaljuje angleAki list — skupno napasti Nernčijo, in to čuti Bismark. Zdanje vprašanje