Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din oede»)ska Izdala
celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov l slolp. peUl-vrsle mali oglasi po 130
ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Dir □ Pri vetjem D
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/111 Uoltaplsl ae ne vračalo, netranklrana platna se ne spre/etna/o - Uredništva telefon SI. 20S0, upravnlStva St. 2329
Političen lisi sca slovenski narod
Izide ob 4 zjuira
razen pondeljko Ir dneva po prazniki
Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.6 - Cckoitn račun: t /ubl/una stev. lu.tiso in 10.3 41 za Inaerate. SaralevoSt.7Se3, Zaarelt St. 39.011, Praf/a tn »ima/ St. 24.797
1. novembra.
»O, kako se mi zemlja studi, če gledam v nebo!« je vzkliknil so. Ignacij, ko je gledal k zvezdam.
Danes so. Cerkev razgrinja pred nami nebo zvezd-vodnic; gledamo k svetnikom — vzorom vsega življenja.
Ob tem pogledu moramo biti žalostni, ob tej primeri nas je strah in groza in skrb za to ubogo pozemeljsko življenje sedanjih rodov.
Ob sliki na te junake kreposti, velikane duha, duše popolnosti, bi radi pozabili na zemeljsko revščino.
Pa ni to zmisel in namen današnjega praznika. Tudi sv. Ignacij je veselo delal in se goreče trut^l v vinogradu Gospodovem, kot je Stvarnik ukazal vsem popotnikom. Nepremakljiv pogled v večne vzore mu je le oir neizčrpne moči. Nebo, vera in večnost so mu bili zaklad, v katerem je našel idealizem in junaštvo, kakršno nima para v človeštvu.
Legije svetnikov, ki naj gredo pred našimi duhovnimi očmi danes, so legije nekdanjih ljudi, kakršni smo mi, z vsemi težavami, ki nas teže. To so nekdanji člani človeške družbe, ki je bila polna napak kot današnja. Zato ta dan lažje kot sicer iščemo ivezo vere z interesi vsakdanjega življenja.
Naša dolžnost je, da pri tej priliki podčrtamo ozko zvezo vere z javnim življenjem. Ta zveza se namreč ravno v naši politični javnosti tako pogosto in preprosto zanikuje.
Vsakdanji dogodki javnega življenja, ne le doma, ampak povsod, kažejo, kako globoko je padel zmisel za krepost, poštenost, rednost in lepoto. Korupcij^ke afere in politični umori so samo najbolj groba, pa morda ne najhujša dejanja, ki so mogoča le v družbi brez junaštva, brez ljubezni, brez vere, brez Boga.
Današnja družba spoznava, da brez vere propada. Med mladino gre val verske poglobitve po vsem kulturnem svetu. 'To spoznanje je prodrlo.
Nima pa današnji mehki in zmehkuženi človek moči in junaštva, da bi izvršil in nosil ose posledice tega spoznanja. Zato tudi nima poguma, da bi v javnosti zagovarjal dosledno trdo pot k veri, k svetnikom-vzorom, k Bogu
Vire junaštva in idealizma bomo našli le v večni svetosti. Le z njo bomo rešili problem sedanjega javnega življenja in ustavili ginevanje čistega idealizma, preprostega, vse žrtvujočega junaštva. Brez te obnove pa ni obnove javnega življenja.
Junaštvo in žrtvovanje ne razumemo o materialnem, ne v materialističnem zmislu. Tega danes človeštvu ne manjka. Za najdrznejši polet se najde junak. Dobi se tudi tak, ki ne gre radi avanture, radi senzacije, ampak iz ljubezni do stvari. Ta ljubezen, to junaštvo le nima cilja, ne prave smeri. Izobli-čilo se je enostransko v zgolj posvetno in popolnoma pozabilo na duševnost, nravnost, na moralo. Napram tem osnovam srečnega življenja je današnja družba tako otopela, da so morilci njeni vzori in perverzneži ljubitelji ulice in predmet javnega oboževanja.
Kaj tu pomaga ves silen napor narodov, i da se vzpostavijo. Dokler ne bodo našli prave i smeri, dokler ne bodo zaželeli za večnimi ! vzori, je ves napor izgubljen.
V	tej smeri pa je boj s samim seboj neobhoden začetek. In iu more cerkev človeštvu, ki razočarano nad lažnivimi idejami, hiti za velikimi osebnostmi, pokazati na najpopolnejše vzore. Vsi ti so vojevali boj naj-l>rej proti samemu sebi. Zato so bili notranje svobodni in s tem postali močni.
Kajti v tem je junaštvo, da moremo samega sebe popolnoma pozabiti in se vsega žrtvovati idealu. Zgodovina priznava, da je boj proti samemu sebi najtežji in ia zmaga največja. Današnji svet tega boja ne zmore, na to zmago niti ne misli.
Otopelost in brezbrižnost za verske resnice o zasebnem življenju je rodila svoje posledice v javnem življenju. 'Tu je najgloblji vzrok. Človek-zasebnik je propadel; kot javni delavec tira družbo v propast.
Nc izbegavajmo: živa, močna vera je usahnila, zato usiha življenje. Le v njej }<■ ljubezen, ki vse žrtvuje, le srečna večnost je vlačilo, za katero je vsako trpljenje premajhno, le kraljestvo Kristusovo ima popolnoma zveste služabnike. Le v tej veri in v tem kraljestvu veljajo blagri z gore: uboštvo, ponižnost, miroljubnost, pravičnost, čistost. Samoprevara je, če te kreposti spoštujemo, njihov vir in temelj pa zametu jemo,
V	ljudski duši raste spoznanje• Gibanja, ki hočejo kaj pomeniti, bodo morala a tem
Soglasje moč olade
Seja ministrskega sveta — Vrsta novih zakonov pride pred skupščino - Dr. Korošec najboljši notranji minister
k Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Danes od 11 do 13 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so obravnavali resorne zadeve. Pokazala se je jaka volja vseh članov vlade za dolo. Narodni skupščini, ki se bo verjetno sestala v pondeljek, se bo predložila v tem zasedanju cela vrsta zakonov, ki so za državo in ljudstvo potrebni in ki bodo k naši notranji konsolidaciji mnogo pripomogli.
Vse vesti o latentni vladni krizi so izmišljene. V četvarni koaliciji vlada popoln sporazum ter jc vlada močna dovolj, cla izvede vsako akcijo nasproti vsakomur, ki bi skušal rušiti ugled in dobrobit domovine. Da uživa vlada zaupanje, ne samo med parlamentarci, ampak tudi med ljudstvom, so najboljšo pokazalo volitve v Bosni, kjer je KDK navzlic demagogiji izgubila veliko število pristašev, medtem ko so vladne stranke pridobile.
Ugleden član vlade je izjavil Vašemu dopisniku po današnji soji ministrskega sveta, da je dr. Korošec pokazal kot notranji minister svojo največjo sposobnost, ter da so se volitve vršile svobodno in v najlepšem redu. Vse vesti opoficionalnoga časopisja o pritisku, pretepih in spopadih med volitvami so neresnične. Na podlagi teh in drugih krink hoče skriti svoj veliki poraz, ki ga je v nedeljo doživela in ki jo voditeljem KDK vzel vso sapo.
k Belgrad, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« poroča, da bo v vlado vstopil sam Ljuba Davidovič. V političnih krogih se smatra to vest še za prezgodnjo. Če bi kak klub četvorne koalicije mislil, da bi bila v resoru, ki mu pripada, bolja kaka druga oseba iz njihovih vrst, je to popolnoma ;*var dotičnega kluba. Član radikalnega kluba je izjavil o rekonstrukciji vlado sledečo: »Za sedaj to vprašanje ni aktualno. Mogoče bo čez tri tedne. Mi bonjp z dolom nadaljevali Irdno in marljivo. Na resore nihče od nas ni privezan. Rafli splosnih koristi bomo radi odstopili svojim tovarišem. Glavno jc, da se bo odslej dobro in nutrljivo delalo, da sc dovršijo vsi važni posli. Gospod dr. Korošec ostane v vsakem slučaju predsednik vlajje.«
fiiipi
č Zagreb, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Kljub izjavam, ki se pojavljajo iz vrst KDK proti Sa\ čičevi akciji, se v zadnjem času jasno opaža, cla ostrost, s katero se je posebno v zadnjem času odlikoval tisk KDK, ponehuje in da listi t mnogo večjo mirnostjo premotrivajo politični položaj. V zagrebških političnih krogih se U, smatra kot želja, da KDK najde izhod iz tega položaja. To pa tem bolj, ker vsa opozicija KDK ne more vreči vlade, marveč bo moglo priti do spremembe samo s sporazumnim sodelovanjem vladnih in opozicionalnih strank.
mira pri
v Friedrichshafen, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Z največjo napetostjo se pričakuje prihod »Zep-pelina« še tekom nocojšnjega večera. Vojaške čete za žaromete in pomožno moštvo za pristajanje je pripravljeno na prihod. V mesto je došlo že na stoline avtomobilov in trume radovednežev s posebnimi vlaki. Smatra se, da prihod ni mogoč pred 10 zvečer. Domneva se celo, da bo dr. Eckener za slučaj, če bi dospel šele pozno ponoči, rajši počakal v zraku do
»Riječ« napada belgrajske politične kro-j ge. Obrača se proti pisanju nekaterih zagreb-I škili listov, ki trde, da dr. Korošec ne želi podvzeti nobene jačje akcije proti KDK. »Riječ« pravi, da bi dr. Korošec že postopal proti KDK, da pa se nečesa boji v Zagrebu, zato preganja pristaše KDK v Sloveniji. Iz Belgrada prinaša »Riječ« vest, da bo s Savčičevo ak-i cijo prišlo do koncentracijske volivne vlade in j da voditelji četvorne koalicije razpravljajo o j modalitetah, ki bi se predložile KDK, posebno j glede revizije ustave. »Riječ« pravi, da bo dr. ' Korošec v soboto odgovoril Savčiču.
e! Francijo
julra, ker bi ob dnevnem svitu mnogo lažje pristal.
v Pariz, 31. okt. (Tel. Slov.«) Zrakoplov »Graf Zeppelin« je ob 18.28 zahodnoevropskega časa dosegel francosko obalo, in sicer pri mali vasi San Brevis, južno od ustja Loire. Ob 18.43 je dospel nad pristanišče Loire v Nantesu. Zrakoplov leti v višini 300 metrov s hitrostjo 80 do 100 km na uro.
Sem ministrskega s^efa
k Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji vlade, ki se je vršila od 11 do 13 v predsedništvu vlade, so ministri poročali o svojih resornih zadeval). Med drugim se je obravnavalo o zakonskem predlogu o sodniških taksah in o selitvenih stroških za državne | uradnike. Minister Kujundžič je po seji izjavil Vašemu dopisniku, da je zakonski predlog j o posojilu monopolske uprave že sprejet in odposlan narodni skupščini. Obenem je mini- I ster izjavil, da dobi Belgrad javne telefonske j govorilnice. Minister B a r i č je potrdi, da bo zakon o monopolskem posojilu eden izmed prvih, ki bo sprejet v tem skupščinskem zasedanju. Zakonodajni odbor je sklican za pondeljek dne 5. novembra ob 4 popoldne.
Razkol med radščeud v Solini
č Split, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Med volivci HSS je prišlo za občinske volitve v Splitu do razcepa. Kljub zatrjevanju, da so vrste HSS i složne, so danes radičevci vložili novo listo j pod naslovom »Hrvatska seljačka neodvisna lista«. Na njej kandidirajo večinoma kmetje iz okolice. Predvsem Solinčani.
računati, in dejansko že v najbolj protiver-skih skupinah živahno razpravljajo o verskih problemih in revidirajo svoje odnose do vere. Tisti pa, ki zakrivajo oči pred tem tokom, so zapisani smrti.
Naša dolžnost jc vzdržati krščanska načela v vsem javnem življenju.
Svetnikov, h katerim dvigamo danes pogled, nam je treba zlasti v javnem življenju. To so pravi vzori in nosilci lieroizma in idealizma. ki bi brez nebes na zemlji izginila
Dr. Trumbič v Parizu
k Belgrad. 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Pravda« poroča iz Pariza, da je tja prispel d h T r u m bič. V pariških jugoslovanskih krogih se predpostavlja, da namerava dr. Trumbič priti v stik s francoskimi in angleškimi državniki, da bi jih zainteresiral za notranje stanje Jugoslavije in da bi jih prepričal o potrebi, da zapadne velesile svetujejo Belgradu rešitev srbsko-hrvatskega spora na način, da bi Hrvate zadovoljil. Trumbič bo ostal nekoliko dni v Parizu, nato pa se bo podal v London.
Dežen je. ker izgub^a
k Belgrad, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na izjave Pribičevičeve, da volitve v Bosni niso bile svobodne, je danes član vlade izjavil časnikarjem: »On se huduje, ker izgublja. Ves narod v Bosni priznava, da so bile volitve svobodne, samo Pribičevič tega ne priznava. Naj bi se v Hrvatskem vršile občinske volitve, pa boste videli, da Srbi ne bodo šli s Pribičevičem. Bosna je pokazala pot. Ta pot ne vodi k KDK. ampak k nam. To je glavno.«
Belgraiske vesti
Nj. Vel. kralj je \ eraj odpotoval v Topolo.
Poslanci, ki nc prihajajo k sejam, (torej vsi poslanci KDK) nc dobe več 1. novembra dnevnic.
Dr. Sfojadinoviča, bivšega finančnega ministra bodo radikali kandidirali za predsednika finančnega odbora.
Seja demokratskega kluba bo 5. novembra.
Dr. Hinko Stepančič iz Celja jc imenovan za viš. dež. sod. svetnika I. 3,
Jeza premaganih prvakov
Silno idilično in lepo je bilo včasih politično življenje v Sloveniji. V ekstracimru so sedeli gospodje prvaki in pri dobro obloženi mizi govorili o našem narodu, ki je potrpežljivo in utlano stal pred vratmi ter bil vesel, da je sploh smel poslušati učeno govoreče gospode. Tako je vladal lep mir in nemotena harmonija. Eni so gospodovali in se dobro imeli, ljudstvo pa je bilo zaverovano v lepe besede in pozabilo na svoje trpljenje.
To trpljenje pa je rastlo in rastlo in po stajalo vedno silovitejše, ker vse lepe besede ga niso niti najmanje zmanjšale. In na vse zadnje je postalo to trpljenje tako silno, da ga ljudstvo ni moglo več prenašati, da ni hotelo samo poslušati in delati za druge, temveč da je jasno terjalo tudi svojih pravic. Bilo je konec idile, pričel se je boj med ljudstvom in prvaki, kakor so se takrat imenovali voditelji gospode. Slovenski narod se je razdelil v dva tabora, v tabor ljudstva in tabor gospode. Takoj se jc jasno pokazalo, kdo je na eni in kdo na drugi strani. In videlo se je, da so na strani gospode vsi, ki so mislili, da so nekaj boljšega, ki so se povečini sramovali svoje kmečke matere in kmečkega očeta. Na gosposki strani so se znašli vsi, ki so poznali le en ideal, da postanejo prav takšni, kakor so bil nemški meščani in zato so slepo te posnemali in postali liberalci, kakor so bili liberalci nemški meščani. Na drugi strani pa so se zbrali vsi, ki so se zavedali svojega kmečkega pokolenja in ki so ostali narodu zvesti tudi v najtežjih prilikah in ga zmagovito vodili v boju za njegove pravice.
Od šolanilt ljudi so bili le duhovniki tisti, ki so čisto stopili na stran ljudstva. Glavno pezo vsega boja proti prvaštvu, proti izkoriščanju ljudstva so nosili ravno duhovniki, ki so bili na najbolj izpostavljenih mestih in ki so bili duša vsega boja. Zato pa je tudi njim veljala vsa jeza prvakov in zato je postal napad na duhovnike glavna točka liberalizma. Farška gonja to jc bila kulminacija tega boja in še danes ni ta način boja prenehal, čeprav nima ve' nekdanjih surovih oblik.
V tem socialnem nasprotju je jedro vsega boja v slovenski politiki in tu je ključ za razumevanje liberalnega boja proti duhovščini.
Priznati je treba, da so imeli prvaki v resnici mnogo vzrc' n, da so bili jezni na duhovnike in zlasti na one, ki so bili aktivni oorci, ker njih zasluga je, da j? prišel narod do svojih pravic in da je bil rešen prvaškega izkoriščanja.
Že prvi boj, boj proti oderuštvu, jo v ekstracimru zadel prve žrtve in marsikak prvak je moral izpremeniti svoje življenje, ker so odpadle oderuške obresti. A ta boj je bil šele začetek.
Skoraj nato se je pričel boj za politično moč in po vrsti v vseh zastopih je padla vlada prvakov in nastopila vlada ljudstva. Padle so liberalne občine, prišla je splošna volivna pravica, proti kateri so se prvaki obupno branili, prišla je vlada ljudstva v deželnem odboru, prišla je zmaga v državnem zboru in prišle so vse druge zmage. Samo še vloga žalostnih mal-kontentov je ostala prvakom, v javnem življenju pa niso imeli več odločilne besede, ker ta je prišla v roke ljudstva, ki se je samo vsedlo k mizi in ni več stalo pred vratmi. Največjo zaslugo za vse te zmage pa je imela narodno-zavedna in z narodom živeča slovenska duhovščina, zato pa je tudi njej veljala glavna jeza prvakov. Zato le predobro razumemo psovko o izdajalskem delu duhovščine. Ker je zapustila duhovščina šolano gospodo in prešla v vrste ljudstva, zato ji očitajo »izdajstvo«. A to »izdajstvo« je duhovščini le v največjo ča:t.
Po preobratu so mislili prvaki, cla je prišel zopet njihov čas. Ker niso mogli dobiti ljudskega zaupanja, so mislili potoni Belgrada priti do politične moči. Tudi ta nada se jim j? izjalovila in sicer za vedno. Mesto prvak? ,2 ljudska stranka v vladi in tako krepko, d- 'e celo duhovnik predsednik vlade.
Polom prvaške politike jc popolen in v 4 . vi vrsti vsled dela duhovnikov. In sedaj naj' !-i se še kdo čudil, če prvaško glasilo, da je naš klerus zapustil svoje ljudstvo, cla je v 'nji službi? Le predobro razumemo to kleveto in prav cenimo jezo, ki razjeda prvake, ker so odigrali. In zato je ta jeza samo nam v radosf, ker jc dokaz naše zmage in priznanje dela, ki ga je izvršila SLS z odlično pomočjo duhovščine.
Zato le obrekujte in klevetajte, .cr za poražene prvake je to edina uteha. To vam pa privoščimo čisto iz srca. jeza premagancev ne boli!
Politična linifa neresnice
So stranke, ki hodijo v političnem življenju dosledno in načelno svojo pot. Njm načelo je, da hočejo vse ali nič. Niso nikdar za kompromis, četudi ni nobeno načelo tangi rano. Hočejo vse ali nič, če je tudi celo dejansko življenje, kakor se razvija, pred nami, ena sama velika veriga kompromisov. Naj pogine vse, mi se držimo tudi v popolnoma indiferentnih stvareh načelno opozicije, ne odnehamo, ne delamo kompromisov, se ne spuščamo v pogajanja, to je njihovo geslo. Tako je n. pr. skrajno krilo komunistov: Vse doseči potom proletarske revolucije, ali pa naj gre življenje svojo pot kakor hoče. Takih strank, ki bi imele z realnim življenjem tako malo stika, ni premnogo na svetu. So seveda načela, od katerih poštena stranka ne more popustiti nikdar. So pa tudi cilji, ki se dajo na ta ali drugi način doseči, uporablja se lahko taktika te ali one vrste, ki varuje načela, ki pa ustruja življenje polagoma in stopnjema k cilju.
To so stvari, ki so tako evidentne, da o njih pač ne bi bilo Ireba pisati, ko ne bi imeli pred seboj slovenskega liberalnega tiska, njegovih vernikov in pa seveda tudi esdeesar-skih politikov. Vsi ti skušajo predstaviti naj-elementarnejše osnove vsega političnega življenja dan za dnevom, s podpisi in brez podpisov, dosledno in načelno napačno, neresnično, mvito, in če le mogoče, zlobno do skrajne mere. V tem so dosledni in načelni kakor so komunisti načelni in dosledni v svoji politiki. V vsem drugem so nedosledni in nenačelni, dosledni in načelni pa sigurno v enem: v boju proti SLS so jim vsa sredstva dobra, moralna in nemoralna, resnična in neresnična. V tem ne izbirajo, v tem so dosledni, načelni, res do skrajnosti načelni. Ali ni za to našo trditev en sam veliki dokaz vse pisarjenje, vse politiziranje nasprotnikov od začetka do danes in bo ostalo do konca. Če bi drugače delali, bi same sebe zatajili. Ta nenačelen boj je legitimacija za njihovo politično življenje. Ali naj navajamo konkretne primere? Kam bi nas dovedlo! Ne bilo bi konca!
Pa en ali drugi primer moramo končno le znova pribiti. Proti Slov. ljudski stranki se bore načelio in dosledno — to jim moramo priznati — kakor da bi bila klerikalna stranka, v kateri imata škof in papež odločujočo besedo. Proti tej trditvi govoriš in pišeš lahko vsak dan, dokazuješ z najevidentnejšimi dokazi nje neistinitost in dejansko resničnost, vse zaman: načelno in dosledno gonijo svojo tezo naprej, ker jim pač to konvenira. Sami se pa predstavljajo za iskrene protiklerikalce v političnem življenju in načelne svbbodomi-selce v kulturnem življenju. Ali ni ta nauk vsakdanja hrana naprednjakarske inteligence in polinteligence? Pa recite, da to ni tako!
To načelo umišljene protiklerikalnosti j velja za nje pa samo tako dolgo, dokler jim konvenira. Seveda jim to proti SLS vedno konvenira. Za svojo politiko jim ta doslednost in načelnost pa vedno ne konvenira. In takrat postanejo pa sami pravi pravcati klerikalci in zahtevajo tudi od predstavnikov Cerkve, da delajo klerikalno politiko v njihovem smislu. Ali ni stalo zadnje dni vse njihovo časopisje in njegovi čitatelji pod hipnoao pravega liberalnega klerikalizma? Ali niso naravnost od najvišje cerkvene oblasti zahtevali, da se upreže v njihov politični voz in da s svojimi sklepi in izjavami podpre njihovo politiko. In ko katoliški škofje tega niso mogli storiti in gotovo tudi niso hoteli storiti, ker se niso mogli in hoteli vmešavati v medstrankarsko borbo, tedaj jih je zopet minil njihov liberalni klerikalizem in — lop po škofih. Ali niso d^je polni hvale o onih hrvatskih duhovnikih, ki so pri duhov, društvu Vzajemnost sklenili neke resolucije, ki bi se dale po njihovem mnenju razlagati kot pohvala in odobritev njihove politike? Ali niso to evidentno jasni dokazi, kako hočejo vsepovsod angažirati cerkveno avtoriteto za svojo politično taktiko? Kako to vse lepo odobravajo, kako jim je to vse zaželjeno in pravilno! Pa celo silno pobožni so v svojem političnem boju. Dasi stoje na čelu njihove akcije javni odpadniki, izraziti in javno poznani svo-bodomiselci, a dosledno in načelno hočejo veljati v vseh svojih stremljenjih za varihe in laščitnike verskih kulturnih idealov. V tem pogledu se zdi, da bi se radi merili — seveda brez sramu — celo z vsemi oficielnimi predstavniki katolicizma. Ali hočete tudi za to trditev dokazov? Berite govore govornikov na celjskem shodu KDK. To oznanja načelno svobodomiselno časopisje KDK od »Jutra«, »Domovine«, do zagrebških bulvarskih listov in napolžidovskih glasil.
Če more biti taka linija na strani naših nasprotnikov v kulturnih vprašanjih, ni čudno če v tem pogledu naravnost roko-mavhajo na strogo političnem polju. Predvčerajšnje »Jutro* 'je priobčilo članek z naslovom »Politična linija SLS«. Tu je prišla ta dosledna in načelna črta političnega boja naših nasprotnikov do naravnost idealnega izraza. V tem članku je vse na glavo postavljeno, a v svet gre s podpisom avtorjevim kot suho pristno zlato. Povedano je tako. da nihče ne bi smel niti mogel dvomiti o resničnosti povedanega. Ali se naj spusti-mo v protidokazovanje? Čemu? Saj je vendar v boju proti SLS vse dovoljeno? Saj je vendar to načelo I ln kam bi vodilo, ko bi morali
Htenfat na. poljskega gen. konzula
t Praga, 31. okt. (Tel. »Stor.c) Na poljskega generalnega konzula Tadeja Lubačevskega je bil danes izvršen atentat. Generalni konzul je k sreči ostal nepoškodovan, dočim so prijeli atentatorja, ukrajinskega emigranta Tadeja Nikolaja Aziuka. Pred atentatom je najprej pred sobo generalnega konzula razlil steklenico bencina, ga zažgal, potem pa zbežal, v veži pa je zadel na generalnega konzula, na katerega je ustrelil. Potem, ko je bil prijet, je Aziuk priznal, da je nameraval poljskega generalnega konzula ubiti baš danes, ko je spominski dan na poljsko izdajo. V nasproistvu s tem je pa potem trdil, da je na generalnega konzula, katerega ne pozna, streljal, ker ga je smatral za neko drugo osebo.
Pri atentatorju Aziuku so našli izvod nekega lista tajne ukrajinske vojaške zveze, ka. teri je pripadal. V tej številki se nahaja oklic ukrajinske vojaške organizacije, da bodo Ukrajinci na smrtne obsodbe poljskih oblasti proti Ukrajincem radi svoječasnega napada na poštno poslopje v Lvovu odgovarjali s posameznimi terorističnimi nastopi proti zastopnikom poljske vlade in poljskih oblasti. Smatrati je
torej, da je bil atentat politične narave. Aziuk se je dal najprej prijaviti pri konzulu radi potnega lista, poteni pa je zapustil čakalnico konzulata, razbil steklenico z bencinom, zažgal in zbežal. Na generalnega konzula, ki je hitro pritekel, ko se je javila vest o požaru, je streljal od zadaj in je le srečen slučaj, da krogla konzula ni zadela. Aziuk je hotel zbežati, pa so ga prijeli. Prej je še vrgel proč revolver, ki ga pa niso našli ter ga je najbrž pobral kak sozarotnik, ki ga niso mogli ugotoviti.
v Praga, 31. okt. (Tel. »Slov.«) »Prager Presse«: piše: To obsodbe vredno dejanje pomeni hudo žalitev češkoslovaškega gostoljubja in ga bo pristojno sodišče gotovo kaznovalo tako, da se bo vsem zločincem v bodoče onemogočilo zlorabljati češkoslovaško gostoljubnost.
Dopisni urad poroča, da sc atentator ne piše Aziuk, ^mveč Paziuk, rojen 1. 1899. Gen. konzul Lubačevski je rojen 1895, Študiral je na Dunaju, bil v vojni avstrijski častnik, potem vi-cekonzul v Zagrebu, nato konzul v Lille, začetkom lanskega leta pa je postal generalni konzul v Pragi.
Spor u irancoski uladl
v Pariz, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Čl. 70. in 71. francoskega finančnega zakona, s katerima se ukinjajo nekatere določbe laiške zakonodaje, sta povzročila sedaj resen spor v vladi. Herriot zahteva zavrnitev obeh členov ter je napadel tudi radikalnega notranjega ministra Sarrauxa, ki je branil oba člena pred generalnim svetom v Careassonnu. Napadel je tudi ministrskega predsednika Poincareja, ki se je v Caenu izrazil o tem vprašanju zelo rezervirano, dočini ga je Briand branil, Queille in Poincare pa sta se postavila*na stran Herriota.
v Pariz, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnjih nastopih v francoskem ministrskem svetu radi čl. 70 in 71 finančnega zakona pišejo ne-
Odkfosvena demisiia dr.Engliša
v Praga, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Engliš je danes podal demisijo, ki« pa ni bila sprejeta. Dr. Engliš bo nastopil daljši dopust, med tem časom pa ga bo zastopal trgovinski minister Novak. Ker bo po decembrskih volitvah v deželne zastope, prišlo najbrže do rekonstrukcije kabineta, bo dr. Engliš takrat zopet prevzel finančno ministrstvo ali pa definitivno odstopil. Dr. Engliš je danes že nastopil svoj dopust.
Se ena hiša bi te skoraj porušila
v Praga, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Pri petnadstropni novi hiši v Zižkovu je danes dopoldne stavbni mojster opazil nevarne razpoke in o tem takoj obvestil gasilce. Preiskava je dognala, da je bil srednji steber napravljen iz slabe opeke, nakar so takoj zgradili pomožni steber iz betona in s tem stavbo zavarovali.
Pred stavko 220.000 delavcev
v Berlin, 31. okt. (Tel. Slov.«) V zahodno-nemškem industrijskem ozemlju se bo začel ogromen delavski boj, v katerega bo zapletenih 220.000 delavcev. Kljub temu, da je delavski minister Wiesel izjavil, da je izrek razsodišča obvezen, vztraja zapodnonemško težka industrija pri svojih napovedanih odredbah za izključitr delavcev, vsled česar bo najbrže jutri vsa nemška težka industrija na zapadu ustavila obrat.
vsako vrstico, da skoraj vsako besedo popravljati. Ustavimo se pa vendar samo pri dveh, treh vrsticah, ki so najbolj evidentno neresnične, za katere je nebroj prič, da' je ravno nasprotno res, pa vendar avtor apo-diktično razglaša svoje trditve za absolutno nedotakljive in kakor vsem znano resnične.
Začnimo: »V marcu leta 1925. je gosp. Korošec zapustil Radiča. Kot vzrok je navajala SLS, da je Radič zapustil svoj program in izdal g. Korošca. Torej načelnost in doslednost sta pripeljala SLS do tega koraka. Itd.« In resnica, za katero je najmanj 100 prič? Takrat je obstojal organiziran blok opozicije iz Davidovičevih demokratov, Radičevcev, SLS in JMO, g. Radič je pa sedel po milosti PP-režima, v katerem sta igrala gg. ministra Pribičevič in Žerjav vidno vlogo, v zagrebških zaporih. Mimogrede povedano: Njihov današnji heroj Radič je veljal njim tedaj, ko so imeli državne vajeti v rokah, za kriminalen tip, ki ga treba preganjati in zapirati do neskončnosti. Gosp. lladiču se po volitvah ni več ljubilo sedeti v zaporih. In tako je na eni strani imel pozavarovalnico v bloku opozicije, za njenim hrbtom se je pa po svojih zaupnikih — v začetku brez vednosti svojih zaveznikov — prav pridno pogajal z rajnkim g. Pašičem. Stvar pa ni ostala dolgo prikrita in na seji izvršilnega odbora bloka opozicije so člani g. Pavla Radiča prav pošteno prijemali. Gosp. P. Radič se je odrezal, da pač ne more pustiti, da bi toliko hrvatskih kmetov trpelo, bilo preganjanih, zaprtih, od tedanjega Pribičevič - Zerjavovega režima in da mora radi tega pri g. Pašiču posredovati, i Prosil je odbor, da sme še nadalje posredovati. Kakor mnogokrat na svetu, tako so tudi
kateri francoski listi po krivici o resnem ogrožanju kabineta. Kakor pri vseh prejšnjih težko-čah, tako se bo najbrže tudi sedaj našel kompromis, ki bo nudil ministrom vsaj potrebno kritje napram strankam. Zdi se, da gre za to v tem trenutku posebno radikalnim socialnim ministrom, ki so začeli s tem novim sunkom.
Pogreb ustreljene žrtve.
Danes je bil pogreb v Ponsu ustreljenega rojalista in sicer v kraju Rocheforta. Kljub temu, da so se odrekli cerkveni obredi za člane »Action fran?aise«, se je udeležila pogreba katoliška duhovščina, ker je ustreljeni rojalist šefcpred smrtjo v zadnjem trenutku sprejel predpisano odpovedno formulo in se spovedaL
JKa
WPa?i!
nska vohunska afera s? razpleta
iz, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) V italijanski vohunski aferi je bil sedaj prijet v Parizu tudi Mazzacanijev privatni tajnik Ro-setti. Priznanje Mazzacanija in Vanellija ter najdeni dokumenti dokazujejo, da obstoja velika italijanska vohunska centrala v Švici. Naročitelji želijo posebno natančno poročilo o orožju francoske armade, za katerega pošiljanje v Italijo je bil napravljen avtomobil s posebno karoserijo.
Drobne vesti
Nobile je odpuščen iz italijanske vojske.
Lansing umrl. Wilsonov državni tajnik iz časa nevtralnosti Amerike Robert Lansing je v torek v Nevv Yorku umrl radi srčne bolezni v starosti 64 let.
V	romunski poslanski zbornici je bila danes slavnostna 9eja ob desetletnici obstoja češkoslovaške republike.
V	Nemčiji se odpravi smrtna kazen. Prt začasnem glasovanju v odboru nemškega državnega odbora za kazensko pravo, je bila smrtna kazen odpravljena.
Umrl vsled gladovne stavke. Marseillski morilec žensk Rey je umrl v marseillskih zaporih vsled svoje stradalne stavke.
takrat nekateri Radičevci končno le izdali, da se Radič pogaja za vstop v vlado. Zopet je bila seja izvršilnega odbora bloka opozicije, Radičevci so pa vse očitke odločno zavračali, češ da jih klevetajo, da ni nič resničnega na teh vesteh itd. Ko je bilo za vstop v vlado že vse gotovo — izdali so to zopet Radičevci — je bila zopet sklicana seja izvršilnega odbora združene opozicije — to je bilo teden dni pred onim znanim potokolom —, pa g. Radič se ni več prikazal na sejo, dasi so ga nad dve uri čakali. Brez slovesa in brez opravičila in brez javljenja so šli Radičevci z razpetimi jadri v vlado, g. Pribičevič in Žerjav pa iz vlade. G. Pucelj danes trdi, da je g. Korošec zapustil g. Radiča. Kaj naj človek misli o takih drznih trditvah, ki si jih avtor upa še podpisati s svojim imenom? Ali smo vsi sami norci na svetu?
In drugo! »Gosp. minister Kulovec, ki je bil edini v Belgradu od SLS v tistih prazni-ških dneh, itd. (namreč v Veliki noči leta 1927.).« In ves svet ve, da je bil v Belgradu tudi podnačelnik kluba, g. Sušnik. In ves svet ve, da je to, kar trdi g. Pucelj v tem stavku dalje, od kraja do kraja neresnično, in vendar se ponovno servira za golo resnico in to navaja za dokaz načelne polemike.
V teh navedenih slučajih je dovolj prič na razpolago, to se da vse striktno dokazati, in vendar se drzno in res bahaško-junaško argumentira proti SLS. Kaj naj šele rečemo o drugih stvareh, ki zavise več ali manj od samega presojanja opazovalca!
Mislimo, da v naslovu opravičeno govorimo o politični liniji — neresnice. V tej liniji so vsi naši domači nasprotniki resnično načelni in dosledni.
Kdo bo sarajevski župan
Sarajevo, 29. oktobra.
Včerajšnje občinske volitve so mirno po« tekle. Zanimanje meščanov je bil zelo slabo. Vsega skupaj je glasovalo 58% volivcev, ker jih je od 21.152 glasovalo samo 12.269. Ko-ličnik je bil 341. Po listah so dobili: I. JMO 3722 glasov, 11 mandatov; II. delavci in nameščenci 250 glasov, nobenega mandata; III. samostojni demokrati 391 glasov, 1 mandat; IV. Jevr. čarš. omladina in Poaie Cion 698 glasov, 2 mandata; V. HSS 2427 glasov, 7 mandatov; VI. demokrati 142 glasov, nobenega mandata; VII. obrtniki 149 glasov, nobenega mandata! VIII. Halilbašič 514 glasov, 2 mandata; IX. delavsko-kmečki republikanski blok 229 glasov, nobenega mandata; X. muslimanska meščanska lista 519 glasov, 2 mandata, drugi z ostankom; XI. meščanska lista 367 glasov, 1 mandat; XII. židovska lista 947 glasov, 3 mandate; XIII. radikali 2014 glasov. 6 mandatov.
Dobili smo zakonito mestno zastopstvo. Volitve so se vodile v glavnem v znaku strankarskih borb. Vseeno se z interesom pričakuje prva seja, kjer naj bi se konstituiral občinski svet. Sestati se mora v roku osmih dni.
Sedaj se samo od sebe vsiljuje vprašanje, kdo bo pri omenjeni razcepljenosti občinskih svetnikov in pri takem številu list izvoljen za župana. Mišljenja so razcepljena. Nekateri mislijo, da se bo HSS (7 mandatov) združila v naši občini kakor tudi v oblas^h z JMO (11— 12 mandatov) in da se bo župan izvolil z 18 35 občinskih svetovalcev ^jz vrst JMO (g. dr. Mehmed Spaho, oziroma Edhem Bičakčič, ker bi prvi kot minister odstopil. To sodelovanje smatrajo za sigurno, posebno, č" pride do političnih sprememb v Belgradu.
Drugi so zopet mnenja, da bo sarajevska KDK, četudi je nastopila sporazumno s katoliško akcijo in hrvatskim prosvetnim društvom »Napredak«, ostala dosledna zaključku vodstva KDK glede bojkota režimskih ljudi in strank, ter da zaradi tega ne bo prišlo do sodelovanja med HSS in JMO.
Važno vlogo pri tem igrajo sarajevski radikali z g. dr. Srskičem, ki so se »izjavili« proti četvorni koaliciji, čeprav njihovi poslanci še vedno sede v klubu vladine večine. Obstoji verzija, da so zastopniki zagrebških radikalov sporočili vodstvu KDK v Zagreb, da bodo, če bo dobila KDK *pri občinskih volitvah v Sarajevu več mandatov (ima jih 8) od radikalov (imajo jih 6), predložili za mestnega župana nosilca liste (g. dr. Vojo Besaroviča) in da jih bodo podpirale pri tem manjše skupine: Mu-stajbeg Halilbašič (2), židje (5). To bi bilo 21 od 35 odbornikov. Ker obstoji možnost, da bi se g. Besarovič radi svojega poslanskega dela odrekel, bi prišel po tej verziji v poštev kot kandidat za župansko mesto njegov naslednik na listi g. Milan čukovič.
Tretja verzija pravi, da bi imel postati župan dr. Nikola Andrijaševič, ki uživa splošne simpatije mesta Sarajeva in ki bi radi tega lahko zbral okoli svoie osebe vsaj s tretjini odbornikov. Naravno, da bi ti dve tretjini rao gli voditi občino in sprejeti proračun. Ta najverjetnejša verzija bi bila tudi za mesto najboljša in najbolj rešilna. Kajti na čelo obč. uprave bi prišel človek odličnih sposobnosti, ki bi mogel našo občino postaviti " vrsto prvih občin v državi. Kot politik se ni izpostavljal, j». pa odličen kulturni delavec in poznavalec v-razmer. Njegova oseba bi bila vez, ki bi trajno vezala skoro dve tretjini vseh izvoljenih občinskih odbornikov.
Naj bo že kakor koli — v mestu se o teh treh kombinacijah zelo mnogo razpravlja. To je tudi vzrok, da se prva seja mestnegn zastopstva pričakuje z velikim -animanjem. Mestna inteligenca bi najrajši hotela, če bi se uresničila tretja možnost, ker bi Sarajev" princsl? največ koristi in napredka. Stipa Ančič.
Log'ka časoois'a KDK
Vsi časopisi KDK pišejo po vrsti, kak« silen je bil pritisk oblasti in kako da je policija delala volitve. V isti sapi pa poročajo isti listi, kako da je HSS sijajno napredovala ia kako da v ljubuškem okraju radikali niso mogli postaviti niti kandidatne liste. Logika torei KDK ni priljubljena.
Radičevski list bo menda res še iznaše* palico, ki tolče na obeh koncih nakrat.
Hmelj
Niirnhnrg, 31. okt. (Tel. :,Slov.<) Tukajšnji trs je bil danes čisto brez posla. Nič ni bilo pripeljanega blaga in tudi nobenih prodaj ni bilo.
KOVINE.
v London, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Baker: net kasa 67.375—67.4375, tri mesece 67.875—67.9375. Elektrolit 74.75-75.25. C-in: per kasa 227.25 - 227.5. tri mesece 221.75—222. Svinec 22, tuji 21.75. Cink: bližnji 24.0625, tuji 24.375. Aluminij: tuzemski 95. inozemski 100. Antimon reg.: 50.5— 60. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro 23—23.25. Nikel: tuzemski 175, inozemki 175. Wolfram: 16.625. Platina: surova 17. Srebro: 26.75—26.8125. Zlato: 84.11.5.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Oblačno, od časa do časa dež, nižja temperatura, severozahodni vetrovi. — Vzhodni rob Alp: Večinoma oblačno, deloma dež, v dveh do treh dneh verjetno nastop mraza. — Južne Alpe: Oblačno, obilno deževje