8 TEMA MESECA DOBRODELNOST 6 VELIKI INTERVJU TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE 24 KULTURA BÉLA SZOMI, PEDAGOG, GLASBENIK, PESNIK IN PREVAJALEC glasilo občine domžale 23. december 2021 | letnik lxi | številka 12 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Drsališče Domžale odprlo vrata Drsališče je odprto, da pa bo tako tudi ostalo, naprošamo za upoštevanje odlokov Vlade RS in priporočil NIJZ. Foto: Pixaby Novo leto želja … Za nami je še eno leto polno izzivov, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni. T o je čas, ko moramo marsikdaj preko sebe, da bi poskušali živeti dokaj normalno, predvsem pa čas, ko morajo biti naša srca še bolj odprta. Tudi v našem mestu poskušamo podoživeti duh nekega preteklega prazničnega časa, ki ga je danes težko priklicati v meri, kot smo ga bili vajeni. A vseeno, če odpremo svoja srca in delujemo z mislimi v smeri, da obujamo spomine, je vsaj malce lažje. Žal pa je med nami danes veliko tistih, ki jim tudi to ne pomaga. Ki nimajo osnovnih pogojev za življenje in so težki časi in nova kriza še poglobili njihovo težko življenjsko situacijo. V tem času moramo ostati predvsem ljudje, četudi je to še tako težko, ko tudi nam samim ni lahko. Društva in organizacije, pa tudi posamezniki, ki so že pred koronakrizo delovali v smeri pomoči tistim, ki sami ne zmorejo, so v teh časih še bolj strnili vrste in pošiljali žarke sonca v domove, sploh tiste, kjer je zamrl otroški smeh. Ti žarki so bili v različnih oblikah in ob različnih ča- sih, a prepričani smo lahko, da so bili lajšajoči obliži na boleče rane, ki jih zada življenje. Seveda pa vam tokrat želimo ne samo obujati (težkih) spominov, ampak predvsem nakloniti nekaj lepih spodbudnih misli, predvsem v smeri, da vam ne bi zmanjkalo poguma in pozitivnega razmišljanja. Želimo vam, da vam prazniki, ki so pred nami, minejo v mirnem duhu, v družinskem okolju, ob primerno obloženih mizah in v objemu najdražjih. Da bi se iz vaših domov raz- legali smeh, brezmejno veselje in toplina. Predvsem pa v novem letu, da ne bi obupali, da boste znali slediti svojemu srcu in tega odpirali tudi za druge. Želimo vam, da se ne bi nikdar znašli v brezizhodni situaciji, če pa že, da boste pripravljeni sprejeti ponujeno pomoč in predvsem, da bo ta prišla do vas, če jo boste potrebovali. Ohranjajte moč v sebi, jo krepite in bodite opora sebi in drugim. Verjemite v to, da se dobro z dobrim vrača in naj vas lepe misli vodijo tudi v letu 2022. OBRAZI DOMŽAL Dr. Saša Poljak Lukek, psihoterapevtka Domžalčanka, ki je odraščala pod Šumberkom, zdaj pa z družino živi na Viru pri Domžalah, je docentka na Teološki fakulteti in psihoterapevtka na Frančiškanskem družinskem inštitutu v Ljubljani. Zakonski in družinski terapiji, inovativni terapevtski modaliteti, ki letos praznuje 20 let obstoja v Sloveniji, je s srcem predana že več kot deset let. Svoje delo opravlja izredno odgovorno in z obilo sočutja, zato smo jo povabili k pogovoru o nekaterih prazničnih temah. 16 POPOLNO PRANJE Vedno znova. In znova. Pralni stroj Miele WCA030 WCS Active, za polnjenje od spredaj, za 1–7 kg perila. Preizkušena kakovost in privlačna cena! tasti boben Sa SAMO PRI MIELE Raziščite vse prednosti Miele aparatov. VABLJENI, DA NAS OBIŠČETE. Takojšnja odprema ali prevzem. Pralni stroj WCA030 WCS Active je na zalogi. Etis_Oglas_Miele_PopolnoPranje_102x70_Slamnik.indd 1 PE Domžale, Ljubljanska c. 92 | www.etis.si 19/07/2021 14:56 Za obisk drsališča je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT (za starejše od 12 let). Preverjanje izpolnjevanja pogoja se opravlja z vpogledom v ustrezno dokazilo in ob predložitvi veljavnega osebnega dokumenta na vstopnih točkah. Osebam, ki PCT pogoja ne izpolnjujejo, se ne dovoli vstop na drsališče. Zaradi zagotavljanja varnosti in omejevanja možnosti širjenja koronavirusa je število obiskovalcev, ki so lahko na drsališču, omejili na 150 in sicer 100 na drsališču in 50 ob drsališču. Drsališče med tednom obratuje od 15. do 19. ure, med vikendi pa od 10. do 19. ure. Tako kot vsa leta bo tudi letos možna izposoja drsalk in drsalnih pingvinov. Samoorganizirano izvajanje športno-rekreativne dejavnosti v skupini je začasno prepovedano, razen za skupine ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo omogočiti veliko lepih trenutkov našim otrokom, zato vas še enkrat prosimo za spoštovanje vseh vladnih ukrepov ter veliko razumevanja in potrpežljivosti, če se zgodi, da bo ob kakšnem obisku drsališče polno. Zavod za šport in rekreacijo Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. januarja 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. januarja 2022, do 12. ure. 2 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi aktualno Drage bralke, dragi bralci, tudi v našem mestu poskušamo podoživeti duh nekega preteklega prazničnega časa, ki ga je danes težko priklicati v meri, kot smo ga bili vajeni. Na prvi sobotni decembrski večer so v Domžalah zažarele praznične luči, Miklavž je s svojim spremstvom otrokom pomahal na domžalskih ulicah in v parkih, na ploščadi v centru mesta pa je potekal sejem Mesto želja, kjer ste lahko občanke in občani zapisali oziroma izobesili svoje želje. O prazničnem vzdušju in pričakovanjih, povezanimi z njimi, smo se pogovarjali z Domžalčanko dr. Sašo Poljak Lukek, docentko na Teološki fakulteti in psihoterapevtko na Frančiškanskem družinskem inštitutu v Ljubljani. Zakonski in družinski terapiji, inovativni terapevtski modaliteti, ki letos praznuje 20 let obstoja v Sloveniji, je s srcem predana že več kot deset let. Svoje delo opravlja izredno odgovorno in z obilo sočutja, zato smo jo povabili k pogovoru o nekaterih prazničnih temah. V Velikem intervjuju, ki v mesecu decembru že tradicionalno pripada županu Občine Domžale, smo se sprehodili skozi leto, ki se izteka, in pogledali v prihodnost. Župan Toni Dragar nam je zaupal, da si ob koncu tega in v naslednjem letu želi končati zastavljene cilje, več časa posvetiti sebi in aktivnostim, ki so v teh hektičnih časih ostale ob strani, ter se končno posvetiti svoji družini in predvsem svojima vnukoma. V Temi meseca vam predstavljamo ljudi, ki stojijo za dobrodelnimi projekti, ki polepšajo dneve marsikomu, tako otrokom, odraslim, umetnikom pa tudi njim samim, saj z dobrimi deli bogatijo tudi sebe, svoje življenje. Pogovarjali smo se s člani Rotary kluba, ki v Domžalah deluje že več kot 20 let. Na kulturnih straneh pa vam tokrat predstavljamo pedagoga, glasbenika, pesnika, astronoma in prevajalca Bélo Szomija, ki je pred kratkim izdal že svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Češnja, zato bo tokrat predstavljen predvsem kot poet. Želim vam prijetne praznike in vse dobro v letu 2022. Špela Čarman, odgovorna urednica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. januarja 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. januarja 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com slamnik@kd- dom zale. si Občina Domžale ponovno z nazivom Branju prijazna občina Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so že petič podelili nazive slovenskim občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so na Ta veseli dan kulture (3. december) že peto leto zapored podelili nazive Branju prijazna občina. Od leta 2017 je nazive Branju pri- jazna občina prejelo 52 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi svoje nove projekte na tem področju. V letošnjem letu je komisija naziv podelila šestim novim občinam, za nadaljnja tri leta pa spet potrdila 12 občinam. Občina Domžale je tako spet pridobila naziv Branju prijazna občina. Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom občine spodbuditi k aktivnejši vlogi v lokalni skupnosti, da z zavestnim načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem ciljev na tem področju sodelujejo pri izboljševanju bralne pismenosti in bralne kulture med prebivalci. Občine za pridobitev naziva izkazujejo visoko zavedanje o pomenu branja in knjige skozi odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe, še bolj pa je pomembno, tudi z lastnim razmislekom in ustvarjalnimi projekti. Nagrado je v imenu Občine Domžale prejela direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder. Ponosni smo, da smo ponovno prejemniki tega naziva, obenem pa iskrene čestitke vsem, ki v naši občini skrbite za visoko bralno kulturo. Naj bo v času, ko knjige zamenjujejo različne druge naprave, še naprej pisana beseda tista, ki nas najbolj prevzame. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Miklavž je vedno dobrodošel Prvi od decembrskih dobrih mož, sv. Miklavž, tudi letos ni pozabil pridnih otrok v občini Domžale. Župan Toni Dragar ob prejemu naziva Novoletni koncert Simfonični orkester Domžale – Kamnik Jubilejni novoletni koncert ob 50-letnici delovanja ponedeljek, 27. december 2021, ob 20. uri, Športna dvorana Domžale Najprej se je s svojim spremstvom in konjsko vprego pripeljal na domžalske ulice in razveselil tako mlajše kot starejše Domžalčane, se dogovoril z Občino Domžale in Območnim združenjem Rdečega križa Domžale, da mu zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, pomagajo pri razdelitvi letošnjih daril, nato pa z bogatim spremstvom in pomočjo Domžalec.si razveselil prav vse, ki so si vzeli čas in si ogledali njegov obisk na spletnih straneh. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki že precej več kot dve desetletji vsako leto razveseljuje otroke s poučno igrico, je tudi letos pripravilo pravi muzikal, lahko bi zapisala čudovito predstavo s petjem, plesom in svetlobo, ki je vsem polepšala začetek prazničnega decembra, hkrati pa bila poučna za vse, ki so Miklavžu in njegovemu pestremu spremstvu prisluhnili. Predstavo si je bilo mogoče ogledati prav na večer Miklavževega prihoda, prvi pa so se v črni noči, ki se je počasi spreminjala v peklensko – tudi z zvezdami, luno in čistim zrakom, predstavili peklenščki, prepričani, da pridnih otrok, ki bi ubogali, ne bi grdo govorili in ne bi bili drug drugemu nevoščljivi ter ne bi preklinjali, skoraj ni, zato so se hvalili, da bodo vedno imeli dovolj dela. To noč so si izbrali dva otroka, ki sta brez dovoljenja staršev odšla v gozd Miklavžu naproti. S plesom in petjem so nas prepričali, da so še vedno zelo razpoloženi, z vetrom, dežjem in snegom pa, da znajo biti še vedno nagajivi. Sledilo je srečanje z obema otrokoma, ki nista bila čisto prepričana, če je prav, da sta brez dovoljenja staršev odšla Miklavžu naproti. Nato so se predstavili številni angeli različnih generacij, vsi dobri pevci in plesalci ter glasbeniki, tudi zelo modernizirani, saj so kar po mobilnem telefonu poklicali Miklavža, ko so našli oba speča otroka. Angeli so Miklavža, ki bo hudobnim parkeljem odvzel peklensko moč, prepričali, da sta otroka kot vsi otroci, malce nagajiva, sicer pa zelo pridna. Zato bo dobri mož otrokoma za zvestobo in prijateljstvo podaril vsakemu svoje darilo, sama pa sta obljubila, da ne bosta nikoli več odšla od doma brez dovoljenja staršev. Vedno jim bosta zaupala, pa tudi sv. Miklavžu, ki bo prinesel darilo tudi mamici in očku. Polno ljubezni in veselja je bilo tako v Miklavževih besedah kot tudi v pesmi, s katero so se angeli poslovili: Luči v srcu prižgimo, srečni ga povabimo, da bodo naše doline odete v ta čudežni svet. Miklavžev večer se je zaključil s plesom in pesmijo peklenščkov, ki so ostali brez moči, in s pesmijo angelom in nagovorom Miklavža, ki je otroke spomnil, da bi bilo dobro, da bi vsaj delček svojih dobrot, igrač in bombonov podarili komu drugemu – mogoče nekomu, ki tega nima. Če bodo to storili namesto Miklavža, jih bo imel še rajši, hkrati pa jim je obljubil, da drugo leto spet pride. Ob koncu jim je, skupaj s svojim spremstvom, zaželel, da bodo vse leto ter še naprej zdravi, srečni in pridni ter svoje starše radi ubogali. Vera Vojska Foto: Občina Domžale SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Zažarele so praznične luči Na prvi sobotni decembrski večer so tudi v Domžalah zažarele praznične luči, ki jih je letos prižgal župan Občine Domžale Toni Dragar. Novoletno drevesce v središču mesta je nekaj posebnega, visoko je 18,5 metra, osvetljuje ga približno 30.000 led žarnic in je zares unika- tno. To reciklirano novoletno drevesce, ki vsako leto zažari v malce drugačni podobi, privablja poglede od blizu in daleč. Slavnostni dvig zastave ob dnevu samostojnosti in enotnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vabi na slavnostni dvig slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti, ki bo v nedeljo, 26. 12. 2021, ob 18.30 v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale. Slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Janez Gregorič. Tudi naše mesto se je odelo v soj prazničnih luči, Miklavž je s svojim spremstvo letos otrokom pomahal na domžalskih ulicah in v parkih, mi pa z optimizmom vstopamo v še čisto zadnji del leta, ko se običajno ozremo nazaj in pogledamo, kaj nam je leto prineslo in že načrtujemo plane za prihodnje leto. V decembru žal ne bo vseh tradicionalnih dogodkov, čeprav smo si vsi skupaj ponovno želeli sproščenega in veselega decembra ter vsaj malo tistih posebnih, decembrskih iskric, toplih pogledov in stiskov rok. Vsem vam želimo, da vsi skupaj zberemo dovolj volje in moči, da se bomo prilagodili na situacijo, ki je pred nami in v družbi svojih najdražjih zaključili leto. Naj bo spokojen in prijeten preostanek čarobnega decembra, ki je pred nami. Naj zažari! Občina Domžale Foto: Vido Repanšek V Domžalah je zaživelo Mesto želja Za praznično vzdušje s toplino, veseljem in optimistično energijo ob vstopu v novo leto Zaradi zdravstvene situacije je tudi letošnji december drugačen, kot smo jih bili vajeni v minulih letih, saj zaradi ukrepov ni bilo nekaterih tradicionalnih prireditev na prostem. Da pa praznični december ne bi šel mimo nas neopazno in brez tistega pravega čarobnega utripa, smo se na Občini Domžale odločili in občankam in občanom vseeno nekaj ponudili, seveda ob upoštevanju trenutno veljavnih ukrepov. Za praznično, decembrsko vzduš­ je smo v Domžalah, na ploščadi v centru mesta, pripravili sejem Mesto želja, kjer ste lahko občanke in občani od srede, 15. decembra 2021, do četrtka, 23. decembra 2021, zapisali oziroma izobesili svoje želje. Praznično okrašen prostor – sneženo mesto Živahen in prijeten praznični sejem Mesto želja na ploščadi v centru Domžal Rdeča nit Mesta želja je bila smrečica, kamor so obiskovalci zapisali oziroma obesili svoje želje. Poleg tega pa je bila obiskovalcem na voljo različna stojnična ponudba, ki zaradi ukrepov ni omogočala ponudbe hrane in pijače. Lahko pa ste izbrali v ponudbi keramičnih, lesenih in usnjenih izdelkov, si izbrali najljubše pletenine, slamnik in slamnati nakit, vitraže in stekleni nakit ter izbirali med praznično knjižno ponudbo in voščilnicami. Najmlajši so poizkusili srečo na Kolesu sreče in še kaj. Zanje je bil posebej zanimiv praznično okrašen prostor – sneženo mesto, kjer so se lahko fotografirali. Najbolj izvirne želje so bile tudi nagrajene. »Zakaj smo se odločili za Mesto želja in spletno, virtualno voščilo Naj žari? Predvsem, ker želimo, da vam, vsem občankam in občanom, pričaramo praznično vzdušje s toplino in veseljem ter optimistično energijo ob vstopu v novo leto. Prav toplina in veselje nas bosta povezali v skupnost, ki ne izključuje, in ki ponudi roko tudi tistim, ki bi se lahko v teh dneh počutili osamljene. Ponudimo jim nasmeh, pozdrav ali pa kratek pogovor in prepričana sem, da bo majhna pozornost zanje najlepše darilo. Nam, ki jim bomo namenili nekaj trenutkov, pa bo občutek topline napolnil dušo in ponudil čaroben vstop v novo leto,« nam je zaupala podžupanja mag. Renata Kosec. V času božično-novoletnih praznikov bosta v Športni dvorani Domžale potekali dve tradicionalni, decembrski prireditvi, praznični koncert Godbe Domžale, in 50. jubilejni, novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Tradicionalne, decembrske prireditve v Češminovem in Slamnikarskem parku ter na tržnem prostoru Domžale pa so zaradi covida-19 odpovedane. Občina Domžale in Godba Domžale vabita na praznični koncert Godbe Domžale in proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih, v nedeljo, 26. decembra 2021, ob 19. uri, v Športni dvorani Domžale. Vstop prost! »Drage občanke in občani, vaši praznični dnevi naj bodo sestavljeni iz pozitivnih, optimističnih trenutkov, pozabimo na razlike, ki nam jih vsiljujejo družba in epidemija, ter se veselimo izzivov, ki nam jih prinaša prihodnje leto. Verjamem, da jih bomo uspešno rešili, in upam, da se naslednji december srečamo na vseh tradicionalnih, decembrskih prireditvah. Prav tako si želim, da bi se v prihodnosti še bolj povezovali in sodelovali ter šli skupaj novim izzivom naproti,« je ob prihajajočem novem letu povedala podžupanja mag. Renata Kosec in dodala: »Vesele božične in novoletne praznike, uživajte in ujemite čudovite trenutke v družbi vaših najbližjih, leto 2022 pa naj bo postlano z optimizmom ter predvsem zdravo, nepozabno in nadvse srečno.« Občina Domžale Foto: Vido Repanšek 4 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi iz urada župana Spoštovane občanke, spoštovani občani, ob zaključku lanskega leta smo si vsi želeli, da se ponovno vrnemo v staro realnost. S pozitivo smo vstopili vanj, a vendar na potek dogodkov žal nismo imeli vpliva. Zgodil se je podoben scenarij, a vendar smo kljub vsemu v letu, ki je za nami, uspeli v nekaterih obdobjih vsaj malce stopiti bližje stari realnosti, se brezskrbno potepati okoli, uživati v naravi s svojimi prijatelji in najbližjimi. To so seveda stvari, ki jih vsi zagotovo daleč najbolj cenimo in tudi potrebujemo. V naši občini smo tako kot vedno v težkih trenutkih dihali drug z drugim, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Hvala čisto vsem, ki se na različnih področjih trudite za našo občino, naše mesto. Hvala vsem, ki imate čut za druge, ki skrbite za lepoto našega mesta in ga barvate v prostor zadovoljnih ljudi. Kljub vsemu pa je bilo v letu, od katerega se poslavljamo, veliko različnih dogodkov in izzivov, ki mi in nam bodo ostali v spominu, a vendar vemo, da se globoko v srce najbolj zapišejo prav tiste srčne, iskrene in tople zgodbe. Teh je bilo vsekakor ogromno. Vesel sem za vse izpeljane investicije in novosti, ki so v zadnjem letu nastale v naši občini. Pred nami je še veliko izzivov, a se zavedam, da jim bomo z delom, trudom in močno voljo, ne glede na to, kako močne so včasih prepreke, vedno kos! Želim vam, da bo vaše naslednje leto kot naš center mesta. Osvetljen s tisočimi lučmi, ki svetijo, tudi, kadar z neba dežuje. Preplet lepih in nežnih prijateljstev in ljubezni, ki se vijejo v neskončnost. Naj bo barvito in polno daril, kot naša prelepa novoletna jelka. Naj bo naš kraj Mesto želja, kjer tisoče pozitivnih misli potuje v nebo. Naj ne ugasne upanje za boljšo prihodnost. Verjamem, da bomo skupaj v naslednjem letu uspeli uresničiti vse začrtane cilje. Naj bo zdravo, naj bo srečno, naj bo srčno, naj bo večno! Župan Občine Domžale Toni Dragar slamnik@kd- dom zale. si Sprejem večkratnih svetovnih prvakov v street dance showu Obisk japonskega veleposlanika na Občini Domžale Župan občine Domžale Toni Dragar je konec novembra sprejel plesalca Plesnega kluba Miki Mašo Skočaj in Žiga Farkaša, večkratna svetovna prvaka v street dance showu, in njunega trenerja Andraža Mraka. Konec novembra nas je na občini obiskal japonski veleposlanik Hiromichi Matsushima, spremljala ga je prva sekretarka na oddelku za kulturo dr. Sayaka Yamashita. Plesalci in trenerji so na minulem svetovnem prvenstvu v street show plesih v Italijanski Follonici dosegli odlične uspehe. Maša in Žiga sta na sprejemu pri županu skupaj s tre- segli izjemne rezultate, ko ste osvojili tri medalje. Dve zlati v kategoriji članov street dance show duo in solo ter bronasto z malo skupino otrok street dance show. Bravo. Čestitam vam za Sprejela ju je podžupanja mag. Renata Kosec, ki jima je na kratko predstavila občino Domžale in ju ob predstavitvenem videu popeljala skozi naš kraj, njegove značilnosti in predstavila ‘občinsko izkaznico’. koncu pa je cilj tudi, da se med seboj povežejo lokalno gospodarstvo, občina in lokalno prebivalstvo. Podžupanja mag. Renata Kosec je pozdravila predstavljeno idejo in izpostavila: »Pomembno je, da kre- Krepitev medsebojnih vezi in uresničevanje projekta ‘podnebno ukrepanje’ Župan Toni Dragar, trener Andraž Mrak ter Maša Skočaj in Žiga Farkaš nerjem Andražem povedala nekaj zgodb iz zakulisja, opisala svoje vtise in doživetja. Župan je celotni ekipi čestital in jih spodbudil, naj v svojem delu in strasti uživajo in nadaljujejo čim dlje. »Izredno sem se razveselil vaših novih uspehov na svetovnem prvenstvu v street dance showu. Čestitke članom, mladincem, otrokom in tudi trenerjem za osvojene zlate medalje v vseh kategorijah. Že prvi dan prvenstva ste do- izjemen dosežek in vam tudi v prihodnje želim še veliko visokih uvrstitev,« je ob sprejemu plesnega para ponosno povedal župan Toni Dragar in ju prosil naj preneseta čestitke še ostalim odličnim plesalcem, ki se sprejema zaradi razmer niso mogli udeležiti. Čestitke prav vsem vašim plesalcem in trenerjem za minule uspehe na svetovnem prvenstvu. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Veleposlanik je na občini predstavil izredno prijeten projekt – japonske češenje v naši občini. Cilj je sajenje Sakura češnjevih dreves, ki simbolizirajo Japonsko skozi Slovenjo, prav tako pa obeležujejo spomin na letošnje olimpijske in paraolimpijske igre. Namen zasaditve je tudi vzpostavitev in nadaljevanje dobrih diplomat­ skih odnosov, ki med Japonsko in Slovenijo trajajo že skoraj 30 let (okroglo obletnico bomo praznovali leta 2022). Prav tako je želja, da se s pomočjo zasaditve novih cvetočih dreves da še večji poudarek na vzpostavitev občanom prijetnih naravnih prostorov, ki bodo namenjeni povezovanju z naravo in tudi druženju. Ideja je tudi del projekta ‘podnebno ukrepanje’, ki je tudi eden izmed 17 globalnih ciljev za doseganje boljše prihodnosti. Na pimo vez med prebivalci, da vzpostavljamo zelene površine in skrbimo za okolje. Projekt predstavlja vse to in zagotovo se bomo nanj odzvali pozitivno. Obenem dajemo pozitivno sporočilo tako občanom in občankam kot tudi vsem preostalim državljanom in državljankam. Poiskati bo treba ustrezno lokacijo, kjer bi projekt sajenja češenj lahko realizirali, občanom in občankam pa ponovno ponudili prijeten, spodbuden prostor za ustvarjanje, umirjanje in druženje.« Upamo, da bomo projekt uspeli izpeljati že spomladi naslednje leto in da bomo tako, kot veleva prijetna praksa na Japonskem, vsako leto uspeli izpeljati tudi piknik pod krošnjami cvetočih češenj. Občina Domžale Foto: Alenka Klinar Domžale z novo strategijo turizma 2022–2029 prepoznavna doživljajska, odgovorna in trajnostna destinacija Na občini Domžale smo na podlagi analize destinacije, turistične ponudbe in anket na terenu izdelali Strategijo turizma za občino Domžale od leta 2022 do 2029, ki so jo občinske svetnice in svetniki potrdili na 19. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je ob tem povedala: »Glavni namen strategije za turizem je ustvariti podporno okolje za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini. Na podlagi opravljenih analiz trenutnega stanja in potenciala, ki ga ponujajo naravne danosti, infrastruktura in turistični ponudniki, je vizija turističnega razvoja občine postati uspešna turistična destinacija za dnevne obiskovalce in obiskovalce za krajše obdobje.« Mira Bečan, vodja Službe za turizem Domžale, je na predstavitvi strategije na seji občinskega sveta povedala: »Delo Službe za turizem Domžale je tudi nadaljevanje dela Komisije za turizem Občine Domžale. Leto pred nami je zaznamovalo turistično panogo, pa vendar je hkrati ponudilo nov zagon, nov potencial manjšim destinacijam za razvoj butičnega turizma.« V letu 2021 je pripravljavec strategije turizma temeljito pregledal destinacijo, tako naravne in kulturne znamenitosti, gostinsko, turistično in doživljajsko ponudbo ter analiziral kulturne, športne in druge družabne dogodke. Na terenu so bile izvedene številne ankete z namenom ugotavljanja splošnega turističnega stanja v občini, pogleda občank in občanov na turistično ponudbo in tudi z namenom prepoznavanja dobrih idej in predlogov za prihodnost. Pri analizi destinacije je bilo ugotovljeno, da občina v osrednji Sloveniji in širše ni prepoznana kot turistična destinacija, čeprav obiskovalcem ponuja zanimiva kulturna, tematska in aktivna doživetja, kulinarična središča in bogato športno infrastrukturo. Kot največji manko naštetih in drugih elementov turistične ponudbe je slaba povezanost ponudnikov kot tudi slaba navezava na ostale turistične destinacije v osrednji regiji oziroma v celotni Sloveniji. Glavni izzivi za vzpostavitev priložnosti za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini je dvig prepoznavnosti turistične ponudbe in turističnih priložnosti med občankami in občani; oblikovanje primarnih turističnih produktov, ki jim bodo sledili drugi turistični produkti in podporne dejavnosti ter povezava turističnih ponudnikov v občini in širše v osrednji Sloveniji. Zastavljen cilj je uresničljiv tudi, ker se v svetu vse bolj uveljavlja trend ‘mest in destinacij v ozadju’, ki ponujajo obiskovalcem mirno, odmaknjeno, neobremenjeno in butično raziskovanje novih lokacij. Mag. Renata Kosec, podžupanja občine, je povzela: »Občina Domžale ima velik potencial, da uspešno razvije turizem kot pomembno gospodarsko panogo v občini. Ponudimo lahko edinstvena doživetja, ki privlačijo turiste in dnevne obiskovalce. Seveda pa moramo pri tem graditi na lokalni kulinariki, domači izkušnji in seveda z roko v roki z našimi občankami in občani.« V strategiji so tako kot primarni turistični produkti, ki so ključni za razvoj turizma, opredeljeni tematska doživetja, pohodništvo, kolesarstvo, turistične atrakcije, prireditve in športni turizem. Kot sekundarni turistični produkti, ki so ključni za širino ponudbe in raznovrstna doživetja, so opredeljeni jamska doživetja, tekaške vsebine, wellbeing program, Občina Domžale nudi ogromno različnih priložnosti. pikniki v naravi in kampiranje z avtodomi. Med podporne produkte pa so snovalci strategije opredelili kulinariko, nastanitveno ponudbo, mestno kulturo in športno infrastrukturo. Občina Domžale bo začela z uresničevanjem strategije turizma v letu 2022, ko bo začela z izgradnjo močne identitete turistične občine. V prvi vrsti bo identiteto turistične destinacije gradila med občankami in občani, nato pa z uveljavljanjem v širši regiji oziroma v Sloveniji. Med pomembnimi koraki bo tudi krepitev obstoječe in razvoj nove ponudbe s poudarkom na kakovostnih turističnih produktih pred masovnim turizmom, kar bo občina podprla s spodbudami in pomočjo pri prijavi na različne nacionalne in evropske razpise ter usmerjeno promocijo, marketinškimi akcijami in trženjem destinacije. V strategiji je zapisanih tudi nekaj drznih turističnih konceptov, futurističnih idej, ki jih je komentirala tudi podžupanja mag. Renata Kosec: »Občina Domžale ima odlično geostrateško pozicijo. Pomembno je, da jo izkoristimo in nagovorimo potencialne obiskovalce, da jim ponudimo avtentičen in iskren občutek kraja, prostora zadovoljnih ljudi.« Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Zahvala prostovoljcem Na Mednarodni dan prostovoljstva smo se na Občini Domžale še enkrat spomnili vseh prostovoljcev, ki so sami ali v različnih organizacijah v času covida-19 aktivno delovali za omilitev bolezni ali posledic epidemije. Z epidemijo covida-19 so nastale povsem nove ekonomske in socialne stiske in tako se v letu 2021 želimo zahvaliti vsem, ki so prostovoljci in vsem, ki pomoč sprejemate. Ko pomislimo na prostovoljce v občini Domžale, najprej pomislimo na tiste iz Rdečega križa, Karitasa ter na člane prostovoljnih gasilskih društev. Mag. Renata Kosec je opozorila: »V občini Domžale smo, ko se je začel prvi val epidemije covida-19, potrebovali široko mrežo prostovoljcev, ne samo za pomoč bolnim, ampak tudi za pomoč vsem, ki jih je epidemija prizadela. Kot članica štaba pri Civilni zaščiti Domžale, zadolžena za odnose z javnostmi, sem ponosna, da sem imela možnost sodelovati s številnimi prostovoljci iz različnih društev, ki so bili ne samo usposobljeni, ampak so se bili pripravljeni kljub veliki neznanki, bolezni covid-19, izpostaviti in delovati, če danes pogledamo nepredstavljivo število ur.« Občina Domžale je zgodbo o občini Domžale v času koronavirusa predstavila že v posebni brošuri Domžale, filmu, prostovoljcem se je zahvali tudi poveljnik štaba Civilne zaščite Domžale Marko Žagar. Mag. Renata Kosec pa poudarja, da velja srčnost prostovoljcev in zaposlenih v organizacijah z območja občine, izpostaviti tudi na Svetovni dan prostovoljstva: »V času epidemije se je pokazala izredna, nesebična pomoč vseh, ki smo se srečevali z ekonomskimi in socialnimi stiskami ljudi.« Opozorila je, da gre v prvi vrsti zahvala srčnemu delu zaposlenih v Zdravstvenem domu Domžale, ki so reševali zdravstveni vidik epidemije in se z dobro organizacijo in prilagoditvami uspešno znašli na polju neznanega. Hvala vsem zaposlenim in prostovoljcem v Domu upokojencev Domžale, ki so dolgo uspešno ščitili varovance pred okužbami ter jih tudi s strokovno podporo zdravstvenega doma varovali tudi po vstopu okužbe v dom. Velika zahvala gre Civilni zaščiti Domžale, ki je uspešno koordinirala prostovoljce. Štab Civilne zaščite Domžale je v času prvega vala epidemije uspešno povezoval 376 ljudi (ZD Domžale, Rdeči Križ, Karitas, taborniki, skavti in drugi).. Zahvala gre tudi Centru za zaščito in reševanje Domžale za vzpostavitev logističnega centra zaščitno-reševalne opreme in točke za dekontaminacijo opreme in vozil. Številne pomoči, ki so bile vzpostavljene v času epidemije covida-19 so ostale, mogoče so se spremenile le oblike ali nosilne institucije v občini. Mag. Renata Kosec je opozorila: »V času epidemije so ekonomsko in socialno pomoč potrebovale povsem nove skupine. Prostovoljci so razumeli in še danes razumejo njihove stiske. Delo prostovoljcev je zato bilo in je tudi danes neprecenljivo, in ponosna sem, da so uspeli s pogovori ali dejanji prepričati vse, ki so pomoč potrebovali, da so jo tudi sprejeli. Verjamem, da bodo še naprej pomagali vsem, ki se bodo nanje obrnili. Občina Domžale je dobro organizirana občina, občina srčnih in prostor zadovoljnih ljudi.« Občina Domžale Župan Občine Domžale Toni Dragar 6 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si VERJAMEM, DA SMO DELALI DOBRO, POŠTENO TER PREDVSEM ZA OBČANKE IN OBČANE TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Še malo in zakorakali bomo v novo leto. Še preden pa se poslovimo od starega leta, smo se z županom Tonijem Dragarjem sprehodili skozi leto, ki se izteka, in pogledali v prihodnost. središče, ki bo ponujalo prostor, ki bo namenjen različnim aktivnostim, ki ste jih že omenili. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek S taro leto, ki je bilo zaradi epidemije covida-19 nadvse podobno prejšnjemu letu, se počasi izteka. Čeprav je bilo naše življenje zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja covida-19 precej drugačno kot pretekla leta, pa kakšnih večjih težav pri realizaciji investicij v javno in družbeno infrastrukturo v občini Domžale ni bilo. Kot boste lahko prebrali v intervjuju z županom Tonijem Dragarjem, je bilo v letu 2021 realiziranih večje število projektov in investicij, sprejeta pa sta bila tudi proračuna za leti 2022 in 2023, ki v prihodnjih dveh letih prinašata nekaj večjih investicij, med drugim projekt širitve Zdravstvenega doma in izgradnje podzemne garaže, Dom krajanov-gasilski dom Študa … Ker bodo prihodnje leto jeseni potekale lokalne volitve, župan pa bo zaključil svoj četrti mandat, smo spregovorili tudi o prehojeni poti, ki jo je v vseh teh letih naredil kot župan, kaj je bila rdeča nit, ki jo je skupaj s sodelavci zasledoval in poskušal realizirati, kaj je zaznamovalo obdobje županovanja Tonija Dragarja in o njegovih načrtih za prihodnost. Zaključujemo leto 2021, za katerega si večina želi, da čim prej mine, saj so ga bolj ali manj na vseh področjih našega življenja krojili ukrepi v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa. Kako je zdravstvena situacija vplivala na vse vidike življenja v naši občini? Letošnje leto je bilo nadvse podobno prejšnjemu, vsi smo si seveda, kot ste že omenili, želeli, da se stanje izboljša in, da ponovno živimo življenja, kot smo jih poznali pred koronavirusom. Se mi pa zdi, da smo v naši občini v tem boju res dobri bojevniki. Občutek imam, da se občani in občanke zavedajo, kako pomembno je zdravje, skrb za druge, in menim, da je v naši občini čut za sočloveka izredno visoko razvit, kar je zagotovo vplivalo tudi na celotno situacijo. Z upoštevanje pravil in odlokov ni bilo težav in tako tudi ne večjih zapletov, kar se tiče zdravstvene situacije in tudi na splošno. Je pa res, da sta tako Zdravstveni dom Domžale kot tudi Civilna zaščita Občine Domžale v stalni pripravljenosti, ko je potrebna kakršnakoli pomoč na tem področju. Kako pa je bilo z letošnjimi načrtovanimi občinskimi investicijami? Kaj vse novega na področju investicij v javno infrastrukturo in družbene dejavnosti nam je prineslo to leto? Županovanje so zaznamovali res lepi dogodki, vse zastavljene in realizirane ideje in investicije, premnogo lepih srečanj, zanimivih ljudi, dobrih zgodb. Kdaj tudi kakšne malo manj srečne. Velikokrat smo se znašli v situacijah, ko je bilo treba rešiti težak položaj, stopiti korak nazaj, povezati ljudi. Tekle so tako solze sreče kot tudi žalosti, a sem vesel, da smo danes tam, kjer smo, saj smo moderna, razvita občina, ki občanom in občankam ponuja veliko za kvalitetno in zdravo življenje. Lahko rečem, da je bilo ne glede na vse vedno vredno. Naj morda na začetku izpostavim prenovo ploščadi pred veleblagovnico in prenovo avtobusnih postajališč ter obnovo Slamnikarske ceste in Cankarjeve ulice v Domžalah. Eden večjih projektov je bila obnova ceste skozi Spodnje Škrjančevo, ki vključuje tudi novi avtobusni postajališči. Obnovili smo Opekarniško cesto v Radomljah in prvo polovico Virske ceste, tudi za drugo polovico so že pripravljeni projekti. Obnovili smo ulico in zgra- dili obojestranski pločnik na Igriški ulici v Preserjah pri Radomljah ter razširili križišče s Pelechovo cesto. Zgradili smo nov fekalni kanal in rekonstruirali Šolsko ulico v Ihanu ter zgradili kanalizacijo na Goričici. Na Šumberku smo v prostor umestili nov gorsko-kolesarski poligon in uredili vstopno točko na Šumberk, zgradili smo brv čez Dolsko Mlinščico in povezali rekreacijsko pot vzdolž Kamniške Bistrice vse do meje z občino Dol pri Ljubljani. Sanirali smo sipine v strugi reke Kamniške Bistrice in urejali brežine. Z veliko vloženega truda smo uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo Doma krajanov Študa. Za velik uspeh štejemo pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo regionalne kolesarske povezave v občini Domžale, za projekt imamo pridobljeno vso projektno dokumentacijo in vsa potrebna gradbena dovoljenja. V letu 2021 je bila končana rekonstrukcija in širitev kuhinje in jedilnice na OŠ Rodica, na OŠ Venclja Perka pa smo zamenjali dotrajano streho na telovadnici. Energetsko smo sanirali vrtec Kekec v Radomljah, na Prešernovi ulici smo uredili novo otroško igrišče. To so tiste res najbolj pomembne investicije, je pa tistih drobnih še veliko več. V februarju je na Občini Domžale svoja vrata odprla Služba za evropske projekte. Kakšne so naloge te službe in če so že vidni kakšni premiki na področju pridobivanja državnih in evropskih sredstev? Res je, Služba za evropske projekte je zaživela v začetku februarja in njihova naloga je iskanje in prijava projektov na razpise, tako pristojnih ministrstev kot tudi EU. Je pisarna, kjer se generirajo nove ideje in projekti. Vse to bo seveda velik indikator pri razvoju občine Domžale in posledično tudi boljšanje kvalitete življenja v naši občini. Prejeli smo že sredstva za Regionalno kolesarsko povezavo, za preureditev jedilnice na OŠ Rodica, kolesarski poligon na Šumberku, čakamo pa še na nekaj potrditev, med njimi tudi izjemno obsežen projekt rabe geotermalne energije. Osrednji izziv na področju urbanizma v občini Domžale je preseči stihijsko urejanje centra Domžal in vse pomembne elemente povezati v celoto, ki bo vključevala različne interese v prostoru, od kulture, športa, prostora za organizacije prireditev in drugo. Letos ste povezali dva osrednja prostora v centru Domžal. Lahko poveste kaj več o tem in kakšna naj bi bila po načrtu zaključena celota? Pred kratkim se je končala obnova ploščadi v centru mesta. Skupaj z različnimi strokovnjaki smo poiskali rešitve za ureditev centra Domžal, vse od železniške postaje s Kolodvorsko ulico pa do stavbe Univerzale, kjer naj bi bila tudi zaključena celota. Seveda ne smemo pozabiti tudi na širitev zdravstvenega doma in ureditev njegove okolice. Na občini si želimo in bomo stremeli k temu, da se bo dokončna podobna centra mesta oblikovala v konsenzu s stroko, občani in politiko, seveda pa je glavni poudarek pri umiritvi prometa v središču mesta in oblikovanje trgov, ulic in peš con. Na tak način bomo dobili moderno urbano Občinski svet je na seji v novembru potrdil novo Strategijo turizma za obdobje 2022–2029. Kaj konkretno zasleduje strategija in kakšni so glavni izzivi za vzpostavitev priložnosti za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini? Na občini Domžale smo na podlagi analize destinacije, turistične ponudbe in anket na terenu izdelali Strategijo turizma za občino Domžale od leta 2022 do 2029, ki so jo občinske svetnice in svetniki potrdili na 19. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Namen strategije za turizem je ustvariti podporno okolje za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini. Na podlagi opravljenih analiz trenutnega stanja in potenciala, ki ga ponujajo naravne danosti, infrastruktura in turistični ponudniki, je naša vizija in tudi največji izziv postati uspešna turistična destinacija za dnevne obiskovalce in obiskovalce za krajše obdobje. Avgusta je bila odobrena finančna podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna za projekt Regionalna kolesarska povezava v občini Domžale. Za kakšen projekt gre in kje bo potekala regionalna kolesarska povezava v naši občini? Drži, odobrena je bila finančna podpora v višini 2.198.020 evrov. V okviru projekta bodo urejene novozgrajene kolesarske povezave (enostransko) v dolžini 2,08 km (od Češminove ulice do Krožne ceste), medtem ko bo skupna dolžina skupne kolesarske povezave 15,50 km (do Mestnega trga v Ljubljani). Glavni cilj je zagotavljanje trajnostne mobilnosti za dnevni dostop prebivalcev na delovno mesto in mesto šolanja na relaciji Domžale–Ljubljana. Z omenjenim projektom sledimo strateškemu cilju občine Domžale – zmanjšanju prometa, predvsem v mestnem jedru, in vzpodbuda k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja je tudi skrb za protipoplavno varnost občank in občanov, ki živijo ob porečju Kamniške Bistrice. V letošnjem letu je Občina Domžale kot soinvestitorka skupaj z Direkcijo RS za vode Ministrstva za okolje in prostor izvedla investicijsko-sanacijsko vzdrževalna dela na porečju Kamniške Bistrice. Kako je z načrtovanjem in urejanjem tega območja in po katerih prioritetah se lotite sanacije? letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si Načrtovanje in urejanje vodotokov poteka ob sodelovanju našega oddelka za investicije in koncesionarjev. Skupaj z njimi pripravimo plan, ki je seveda odvisen od finančnih zmožnosti. Dela potekajo v omejenem obsegu in v času, ko lahko čistimo brežine in strugo, ob soglasju še drugih pomembnih oseb in organizacij, kot so ribiči, naravovarstveniki, vodarji in drugi. Z opravljenimi deli smo v zadnjih letih izjemno zadovoljni in upamo, da bodo plani za prihodnost izpeljani na podoben način kot do zdaj. Več desetletij dolga želja občanov na obeh straneh železniške proge je, da bi prišlo do izgradnje več kot potrebnega podhoda pri železniški postaji v Domžalah, ker bi le tako lahko zagotovili varnost naših občanov in povezali mesto v celoto. Pobudi Občine Domžale, ki jo je dala pred leti, da bi prišlo do izgradnje podhoda, je država prisluhnila, saj bo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo prihodnje leto začelo s temeljito prenovo železniške postaje v Domžalah. Kaj bo vsebovala ta investicija in kako je v njo vključena Občina Domžale? Sredstva za gradnjo železniškega podhoda v občini Domžale so bila v načrtu razvojnih programov državnega proračuna rezervirana že pred več leti. S pristojnim ministrstvom smo se dogovarjali glede gradnje podhoda na železniški postaji Domžale, ki bi kolesarjem in pešcem ter gibalno oviranim osebam omogočil varno gibanje na območju postaje, prihod oziroma odhod s postaje, ter hkrati povezal zahodni del mesta, torej Kolodvorsko in Slamnikarsko ulico. To je torej en projekt, ki se bo, kot je načrtovano v državnem proračunu, izvajal v naslednjem letu. Občina Domžale je skupaj z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varnost pristopila k pripravi strateških podlag in akcijskega načrta za starejše v občini Domžale. Kakšen je glavni namen tega načrta in kakšni so cilji, ki jih bo ta načrt zasledoval? Seveda, v naši občni nikakor nismo pozabili tudi na starejše. Občina Domžale je v letu 2019 financirala projekt Analiza potreb starejših občanov. S posluhom za potrebe svojih občanov in prizadevanju po iskanju odgovorov je bil narejen prvi korak, naslednji pa z izdelavo analize. Opravljeno je bilo veliko intervjujev s starejšimi občani in ključnimi akterji dolgotrajne oskrbe v Domžalah, izvedena je bila obširna anketa med gospodinjstvi. Analiza je torej izhodiščni korak pri pripravi nadaljnjega ukrepanja in tudi pomoč pri izdelavi dolgoročne vizije. Verjamemo, da bo analiza pripomogla k izboljšanju razmer na področju dolgotrajne oskrbe ter izkazala našo skrb za starejše občane in občanke, hkrati pa postala tudi priložnost za okrepitev in sodelovanje vseh akterjev na tem področju. Občina Domžale je letos na podlagi pobude iz lokalnega okolja in priporočil, objavljenih v dokumentu Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale, pristopila k projektu, v okviru katerega se starejšim občanom od novembra ponuja brezplačne prevoze s prostovoljci, ki ga izvaja Društvo upokojencev Domžale. Lahko poveste nekaj o tem in kako lahko starejši v občini Domžale pridejo do brezplačnega prevoza? Še eden izmed res dobrih projektov, ki smo ga izpeljali skupaj z Društvom upokojencev Domžale, je zaživel v novembru. Do brezplačnih prevozov so v skladu z razpisanimi pogoji upravičeni občanke in občani občine Domžale, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine nižje ali enake 750 evrov. Prevoz se opravlja na območju občine Domžale in tudi do lokacij izven nje, vendar največ 25 km v eno smer iz občine, praviloma za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustanov, trgovine, pokopališča ter drugih programov in storitev za ohranjanje zdravja. Na voljo je telefonska številka 051 262 100, kjer se z organizatorjem prevoza dogovorite za storitev. skupaj s sodelavci zasledovali in poskušali realizirati? Kaj je zaznamovalo obdobje županovanja Tonija Dragarja? Med vsemi stvarmi bi najraje izpostavil os ob Kamniški Bistrici, tržni prostor, Slamnikarski muzej, nadstandard v družbenih dejavnostih, prizidek k zdravstvenem domu, urejanje centra Domžal. Ne smem pozabiti tudi na nadgradnjo čistine naprave, urejeno komunalno dejavnost, investicijsko vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in še mnogo lepih, dobrih in enostavnih stvari za naše občane … Rdeča nit je zagotovo zagotovitev stabilne in gospodarsko močne občine ter zagotovitev dobrih pogojev bivanja za vse naše prebivalce. Že večkrat so se pojavile želje po dnevnem centru za starejše. Kdaj lahko v občini Domžale pričakujemo realizacijo tega projekta? Navedeno drži. Naša želja je, da se projekt uresniči čimprej, saj center resnično potrebujemo. Seveda pa je pa vse pogojeno z dokumentacijo, lastništvom, sodelovanjem z državo in nenazadnje s financami, ki jih mora zagotoviti občinski proračun. V vseh teh letih je za vami nešteto različnih zgodb in prigod. Kaj vam bo ostalo v najlepšem spominu? Težko bi se odločil za zgolj eno, saj se je v dvajsetih letih nabralo mnogo lepih in tudi žalostnih dogodkov, zgodb in prigod. Morda bi lahko, kot nekaj najbolj zanimivega, izpostavil to, da me je večina občank in občanov velikokrat ustavila z vprašanjem »Ali lahko samo nekaj vprašam?«. Vedno se nasmehnem ob tem vprašanju, saj si lahko predstavljate, kako pogosto se je pojavilo, ob vseh mogočih situacijah. Morda pa vas z vsemi temi zanimivimi zgodbami presenetim tudi s kakšno knjigo. Decembra ste na občinskem svetu v drugem branju obravnavali in sprejeli proračuna za leti 2022 in 2023. Na katerih področjih so poudarki in katere večje investicije lahko pričakujemo v letih 2022 in 2023? V Odloku o proračunu Občine Domžale za leto 2022 in posebej za leto 2023 smo poskušali zadovoljiti kar najširši družbeni interes. Seveda pa smo bili, glede na omejene proračunske zmožnosti, primorani določati prioritete in slediti razvojnim ciljem, ki so opredeljeni v Razvojnem programu občine Domžale do leta 2025. V naslednjih dveh letih nas čaka kar nekaj večjih investicij. Ena izmed njih je zagotovo izjemen projekt širitve zdravstvenega doma in izgradnja podzemne garaže, pa Dom krajanov Študa, podhod pri železniški postaji, tukaj je še cela vrsta rekonstrukcij in obnov cest, pa kanalizacij in podobno. Ne smemo pozabiti tudi investicije v športne in šolske ter druge objekte. Kakšni so vaši načrti za naprej? Ob koncu tega in v naslednjem letu si želim končati zastavljene cilje, več časa posvetiti sebi in aktivnostim, ki so v teh hektičnih časih ostale ob strani ter se končno posvetiti svoji družini in predvsem svojima vnukoma. Zaradi zdravstvene situacije bo tudi letošnji december drugačen, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih, saj zaradi ukrepov ne bo nekaterih tradicionalnih prireditev. Ste pa na ploščadi pri nekdanji veleblagovnici pripravili Mesto želja – sejemsko prireditev. Kaj vse se je dogajalo tam? Polni optimizma smo se lotili planiranja decembrskih dogodkov, a kmalu ugotovili, da večine žal ne bomo mogli izpeljati. Pripravljali smo tradicionalne koncerte, prižig luči, pa seveda tradicionalno silvestrovanje za otroke in odrasle. Ko smo večino stvari odpovedali, je prišla ideja o Mestu želja. Na ploščadi v centru mesta smo postavili pravljično vasico, kjer so različni ponudniki predstavljali svoje izdelke, na voljo so bile zimske kulise za fotografiranje, božična glasba in okrasitev, ki seveda daje tisti pravi, božični občutek. Jeseni prihodnje leto bodo potekale lokalne volitve, za vami pa bo četrti mandat županovanja. Kako gledate na prehojeno pot, ki ste jo v vseh teh letih naredili kot župan? Oceno o delu bodo verjetno dali zanamci. Verjamem pa, da smo delali dobro, pošteno in predvsem za občanke in občane. Trudili smo se, da nismo pozabili na nikogar, pa naj bodo to novorojenčki ali starostniki. Z iskrenimi in čistimi nameni smo vedno stremeli k izboljšanju pogoKaj bi ob prihajajočih praznikih jev za čisto vse občane. Dolga doba in novem letu sporočili občanje za nami. Lahko bi rekel, da nam kam in občanom? velikokrat ni bilo lahko. Županovanje so zaznamovali res lepi dogodObčankam in občanom želim, da ki, vse zastavljene in realizirane ide- bodo njihovi prazniki in celotno je in investicije, premnogo lepih sre- naslednje leto kot naš center mečanj, zanimivih ljudi, dobrih zgodb. sta; osvetljeno s tisočimi lučmi, ki Kdaj tudi kakšne malo manj srečne. svetijo, tudi kadar z neba dežuVelikokrat smo se znašli v situacijah, je. Preplet lepih in nežnih prijateljko je bilo treba rešiti težak položaj, stev in ljubezni, ki se vijejo v nestopiti korak nazaj, povezati ljudi. skončnost. Naj bo novo leto barTekle so tako solze sreče kot tudi ža- vito in polno daril kot naša prelelosti, a sem vesel, da smo danes tam, pa novoletna jelka. Naj bodo zdrakjer smo, saj smo moderna, razvivi, polni pozitivnih misli in naj nita občina, ki občanom in občankam koli ne obupajo, saj nam prazniponuja veliko za kvalitetno in zdraki vedno dajejo upanje, da je prav vo življenje. Lahko rečem, da je bilo vse mogoče. Želim jim sreče in srčne glede na vse vedno vredno. no upam, da se bomo kmalu lahko srečali in ob stisku roke pokramljaČe strneva vsa leta v neko celoto, li o čem lepem. Vse dobro v letu, ki kaj je bila tista rdeča nit, ki ste jo prihaja! ❒ 8 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi tema meseca ČE DAJEŠ, POSTANEŠ BOGATEJŠI December je čas, ko vsi nekoliko bolj odpremo naša srca in smo pripravljeni pomagati drugim, če lahko. A nekatere organizacije in ljudje to počno skozi vse leto. Ena od njih je Rotary klub, ki v Domžalah deluje že več kot 20 let. Mateja A. Kegel Fotoe: arhiv Rotary kluba Domžale T okrat smo se odpravili spoznati ljudi, ki stojijo za dobrodelnimi projekti, ki polepšajo dneve marsikomu, tako otrokom, odraslim, umetnikom pa tudi njim samim, saj z dobrimi deli bogatimo tudi sebe, svoje življenje. Rotarijanstvo vidi štiri ključna vprašanja: Ali je res? Ali je pošteno do vseh? Bo v dobrobit vseh udeležencev? Bo spodbujalo prijateljstvo in dobro voljo? Ko se v njihovi družbi pogovarjamo o preteklih in prihodnjih projektih, se ta skrb odraža skozi njihove besede in dejanja. K pogovoru smo povabili tri sogovornike, ki so člani Rotary kluba Domžale že praktično od ustanovitve. Viktorija Vehovec je v letošnjem letu tudi predsednica kluba, Janko Velkavrh in Marko Vresk pa sta prav tako rotarijca, odkar pomnimo. In ker je eno, kar je zapisano v dokumentih, drugo pa, kar ljudje izžarevajo in živijo, smo jih najprej povprašali, kako so sami našli pot do rotarijanstva. Sprva le malo žensk … »Moja zgodba je malce specifična, v letu 1995 je moj soprog France sodeloval z našim botrom Borisom Luknerjem, vsak klub ima namreč ob ustanovitvi botra in botrski klub. Prišlo je povabilo in razmišljanje o ustanovitvi kluba v Domžalah, ki bi se mu priključil France. Takrat se je veliko pogovarjalo o tem, zakaj moški, za- šla na srečanje tudi z občutkom strakaj ne ženske in podobno. Tik pred hospoštovanja, tam ni poznala nikosrečanjem me je spodbudil, da grem gar, in ko je prišla, je bila tudi ena namesto njega jaz in ker sem po na- izmed samo dveh žensk na srečanju. ravi takšna, da redkokdaj rečem ne, Tudi gospa je kmalu odšla in ostala pa tudi zanimalo me je to področje, je sama v družbi gospodov. Kar dve čeprav nisem veliko vedela o Rota- leti so delovali na neformalni ravryju,« se spominja Viktorija Veho- ni, preden so v Domžalah ustanovivec. Ob tem nam zaupa tudi, da je li klub, z njimi so bili ta čas njihovi trije botri – Boris Lukner, Tomaž Bole in Ciril Smrkolj. Spoznavali so rotarijska načela, delovanje, namen. »Naši botri so sprva vodili klub in ko smo se formirali, smo tudi sprejeli usmeritve, komu želimo pomagati. In ker je bila večina kandidatov in članov iz našega domžalskega območja, je bila logična odločitev, da bomo pomagali otrokom v rejniških družinah in pri njihovem vstopu v življenje,« eno od glavnih aktivnosti Rotary kluba Domžale predstavi zdajšnja predsednica. A ni predsednica samo danes, bila je ne samo edina ženska, ampak tudi prva predsednica Rotary kluba Domžale. Danes je žensk v klubu seveda že več, a tisti čas so bile, kot pravi, bolj ‘maskote’ kluba. Obisk v tovarni pripeljal do Rotary Janko Velkavrh se je z Rotary zgodbo srečal v času, ko je vodil domžalsko podjetje in bil kot tak potencialni kandidat z domžalskega gospodarskega področja. »Ker sem od drugih slišal samo pozitivne informacije o rotarijstvu, sem se kar hitro odločil, sploh glede na to, da je povabilo prišlo od Borisa Luknerja, da pristopim. Ideja se mi je zdela zanimiva in sama dejavnost me je hitro posrkala, me vedno bolj zanimala in zdaj sem zraven že od leta 1998.« »Moji začetki segajo v Rotary klub Ljubljana, kjer so vsako leto organizirali Miklavžev večer in na ta način zbirali denar. Pomagal sem enemu od članov, ki je prihajal iz domžalske občine, dobiti nekaj denarja za projekt v svojem pa morda še v kakšnem drugem podjetju in tako avtomatično prišel med kandidate za članstvo v Rotary klubu Domžale,« se spominja svojih začetkov Marko Vresk. Takrat je bilo, kot pravi, moderno biti član Rotary ali Lions kluba, bilo je nekaj novega. »Mi je pa v mislih še posebej ostalo v spominu, kar mi je takrat dejal eden od botrov: »Rotary je edina organizacija, kjer moraš ti nekaj plačati, da lahko nekaj dobrega narediš,« še dodaja Marko Vresk. Med nami prevladujejo dobri ljudje Ne glede nato, kam greš, od kod si, rotarijci si med seboj vedno pomagajo in rotarijec ti nikoli ne zapre vrat. Če iščeš informacije, pomoč, vedno jo boš našel, lepo opiše lastnosti rotarijcev Viktorija Vehovec. A ob tem opozarja, da so te lastnosti v deželah, kjer je demokracija na visoki ravni, veliko bolj razvite, medtem ko povsod ni vedno tako. »Res je, da imamo v družbi med seboj dobre in slabe ljudi, a prevladujemo dobri, ki iščemo priložnosti, kje lahko pomagamo in dajemo. A dajati ne pomeni vedno samo v denarju, ampak tudi s prostovoljnim delom, dobro besedo, stiskom roke, vse, samo da je iskreno. Da pride od srca. In če to daješ in ko to dobiš, postajaš bogatejši.« Mednarodne priložnosti za mlade Časi se res spreminjajo, a dobrota v ljudeh ostaja. Je pa dobro običaje prenašati na nove generacije, mlade. In tudi rotarijci imajo za mlade odlične priložnosti. »Vsekakor je za njih odlična priložnost vključitev v mrežo mednarodnega Rotaryja. Imamo možnosti mladinske izme­nja­ ve po vsem svetu, kar je edinstvena priložnost za tistega, ki v tem vidi neko dobrino. Razpisujemo mednarodne tabore, nekateri naši otroci in znanci so se vključili in potovali že tudi po vsem svetu. Sicer menim, da je to še premalo izkoriščena priložnost, a za mlade vsekakor edinstvena,« pravi Janko Velkavrh. Tudi v Sloveniji, v Domžalah so že sprejemali mlade iz tujine in imeli mladinske izmenjave iz vsega sveta. »Rotarijsko gibanje je šola za življenje, ki je edinstvena. In če potegnemo vzporednico s trenutnim časom, v katerem živimo, ko smo kot družba v veliki meri odpovedali kot skupnost, ko se zaklepamo v lastne presoje in ne dovolimo, da bi del svoje samostojnosti žrtvovali za skupnost, je ravno to mednarodno rotarijsko povezovanje za mlade odlična priložnost za gradnjo celovite osebnosti.« Kar nekaj domžalskih otrok je izkusilo čare tujine, ob tem pa imelo priložnost bivati pri rotarijcih vse od Turčije, Švedske, Izraela, Švice, Nemčije, Nizozemske in več. »Rotarijci postanemo v tistem času nadomestni starši in otroci imajo na to letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 9 tema meseca VZMETNICE • LATEKS LEŽIŠČA LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Podari svojim najbližjim najboljše! ležalna pov r na aln t naravni la a p re v l ek 1 00 Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si VN O Pr ek 10 0% s a šin Glavna dejavnost, bi lahko rekli, je dobrodelnost. Ljudje se praktično tedensko obračajo na Rotary klub Domžale s prošnjami po pomoči. Gre za različna področja, še posebej v zadnjem času pa opažajo povečanje tovrstnih potreb. »Naš klub je sprejel pravilo, da bomo v osnovi pomagali pomoči potrebnim iz okolja, ki ga pokriva naš klub, to so občine znotraj Upravne enote Domžale,« pravijo. S sprejemom letnega programa vsakega predsednika določijo tudi področja, ki jih bodo pokrivali v letu, ki je pred njimi, nato pa na osnovi tega izberejo prošnje in jih obravnavajo. Tudi način dodeljevanja pomoči je opredeljen v pravilniku o dodeljevanju humanitarne pomoči. Vsako prošnjo obravnava upravni odbor in če je skladno s pravili, se sprejme sklep in predstavi pobudo celotnemu klubu. Tukaj je pomembno, da so si pri podpori projektom enotni. »Imamo pa v letnem planu temeljno rdečo nit, ki je za zdaj rejništvo. Tukaj so tudi določene letne prireditve, vsako leto je to obisk Miklavža za otroke iz rejniških družin, vsak predsednik pa poskuša uresničiti še kakšen dodaten projekt. V lanskem letu, v času predsedovanja Martine Oražem, je bil to projekt pod nazivom »hodim in pomagam«, s katerim smo preko celega leta zbira- Kaj pa poslovno druženje li sredstva za izpeljavo tridnevne- rotarijcev? ga tabora rejniških družin. Letošnje V nasprotju s številnimi drugimi orleto smo začeli s sofinanciranjem so- ganizacijami med rotarijci poslovfinanciranja nakupa šolskih potreb- no druženje dolgo ni bilo zaželeno. ščin ob začetku šolskega leta, pred- »A z nastopom gospodarske krize in vsem pa projekt Hodim in pomagam, širjenjem rotarijskega gibanja v Slos katerim smo zbrali sredstva za ta- veniji je postalo normalno, da se robor rejniških družin. Način zbiranja tarijci srečujemo tudi poslovno. Mresredstev z obiskom planinskih posto- ženje običajno poteka na individualjank je bil posebej pomemben tako ni ravni, v letošnjem letu pa se v Ljuzaradi zbranih sredstev kot za popu- bljani ustanavlja tudi prijateljsko larizacijo gibanja v naravi. V nada- združenje poslovnežev, katerega naljevanju pa nas že čaka projekt, ki ga men je širiti idejo medsebojne povebo peljala naslednja predsednica, in zanosti in mreženja. Sicer pa bistvesicer omogočanje gibanja mladim, no več tega poteka na individualni sofinanciranje projekta, ki spodbuja ravni. Je pa res, da vsi, ki veliko potujejo po tujini, imajo možnost vstonjihovo voljo do hoje.« So pa v letošnjem letu oboga- pa na srečanja v tujih klubih, kjer je tili tudi program, ki ga imajo z Mi- tovrstnega druženja bistveno več,« klavžem, poleg (virtualnega) druže- pravijo rotarijci. Imajo pa eno pravilo, ki dvigunja z njim in obdarovanja, v sodelovanju s Centrom za socialno delo je vrednost njihovemu sodelovanju Domžale, so pripravili tudi nate- in to je, da v poslu, ki ga morebiti čaj za otroke. »Tokrat je Miklavž že- med seboj skleneta dva rotarijca, velel tudi nekaj v zameno in glede na lja, da ta posel ne sme biti na osnovi idejo, da ohranimo naravo in se izo- protekcije, ker sta rotarijca. gibamo plastiki, so otroci poleg daril dobili še barvice, svinčnike in blok, z Kako torej ‘izgleda’ idealen željo, da izvedemo Miklavžev natečaj rotarijec? zbiranja risbic, s katerimi bomo izve- »Vsekakor mora biti pošten človek, dli razstavo in najboljše tudi nagra- da ima možnost prispevati za rotadili,« dodaja aktualna predsednica rijske in socialne projekte, a ni to predpogoj, daleč od tega. Prva stvar Rotary kluba Domžale. Sicer pa ne smemo niti mimo pro- je zagotovo, vezano tudi na poslovjekta Adijo plastenka, katerega na- no etiko, poštenje. Pomembna je pomen je spodbujati varovanje okolja moč med rotarijci, recimo v času, ko in zmanjševanje plastičnega one- ni bilo na voljo surovin, sem dobil snaževanja in ki se v okolici vse bolj več klicev rotarijcev iz različnih držav, kako priti do surovin in tovrstna uveljavlja. pomoč je izredno pomembna. RotaPomembno sodelovanje rijec je dolžan pomagati svojim koles CSD Domžale gom in to pomoč brez težave izkoriKako pomembna je podpora in so- stimo,« dodaja Marko Vresk. ❒ delovanje, ki so ga v vseh teh letih vzpostavili skupaj s Centrom za socialno delo, izpostavi tudi Janko ROK ZA ODDAJO Velkavrh: »V njih imamo veliko opoNaslednja številka Slamnika izide ro, tako pri standardnem projektu in v petek, 28. januarja 2022. organizaciji letovanja rejniških otrok, Rok za oddajo prispevkov je v četrpri Miklavževanju, pa tudi sicer imatek, 13. januarja 2022, do 12. ure. mo pogosto zanje vprašanja in nam Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. Piram id Prošnje prihajajo tedensko … pomagajo, pri kakšnem projektu, da sredstva pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.« Sicer pa velja omeniti tri največje projekte, ki so se zgodili v zgodovini domžalskega Rotary kluba, in sicer obnova igrišča pri OŠ Roje, ki se je zgodila, ko je tedanji predsednik Miran Kavka prisluhnil problematiki zapuščenih igrišč, nato pa so skupaj s pomočjo mednarodne Rotary mreže izvedli projekt, vreden 60.000 evrov, ki je še danes največji projekt v zgodovini kluba. Drugi večji projekt je bila pomoč odvisnikom pri njihovem odvajanju. »V Sloveniji sta bili dve instituciji, ki sta se takrat ukvarjali s to problematiko, in ko smo v klubu evidentirali problem, ki mu želimo priskočiti na pomoč, smo v domžalski hali komunalnega centra izvedli koncert – Košnikovo domačijo s takratnim voditeljem Mitom Trefaltom,« se spominjajo. Še tretji projekt pa je bil v sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov v Domžalah, ki je potrebovalo prevozno sredstvo in za kombi so zbrali skoraj 30.000 evrov, da o prostovoljnem delu niti ne govorimo. »Občasno evidentiramo tudi kakšen večji projekt izven naše tradicionalne naklonjenosti rejniškim družinam v našem okolju. Vsekakor pa je mladina v pretežnem delu prejemnik naše pomoči, tudi mladi učenci, ki niso imeli računalnikov, so jih lani nekaj dobili od nas. Omeniti velja še kakšno štipendijo za talentirane glasbenike, na katere imamo lepe spomine in podobno.« Otrokom so pomagali tudi z inštrukcijami ter jim pomagali do boljšega učnega uspeha in lažji vstop v življenje. a lepe spomine,« pravi Viktorija Vehovec. Tudi za mlade, 15-, 16-letnike imajo tabore, vključujejo se skozi srednješolske aktivnosti, pozneje študijske. Tudi v Domžalah je nekaj let živel Interact klub, a menjava generacij seveda prinese svoje. % N ARA www.marsen.si 10 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi občinski svet slamnik@kd- dom zale. si 20. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 16. decembra 2021, sestali na 20. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali sedem točk dnevnega reda, med drugim so v drugi obravnavi sprejemali proračuna za leti 2022 in 2023. Sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek S ejo, ki je potekala v telovadnici Podružnične osnovne šole Ihan, je vodil župan Toni Dragar. Volitve in imenovanja Svet Knjižnice Domžale je na svoji 15. seji 9. novembra 2021 za direktorico Knjižnice Domžale izbral Barbaro Zupanc Oberwalder. Občinski svet je moral k imenovanju Sveta Knjižnice Domžale za direktorja zavoda podati soglasje. Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep, da soglaša, da se za direktorico Knjižnice Domžale imenuje Barbara Zupanc Oberwalder, za mandatno obdobje petih let Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2022 in 2023 – druga obravnava Obrtno-podjetniške zbornice Domžale, konto 4102 povečajo sredstva v višini 15.000 evrov. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 16 – Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost, zniža proračunska postavka 166200 Sklad za nakup nepremičnin, konto 4093 za 15.000 evrov. Po sprejetju amandmajev so svetniki glasovali še o treh osnovnih sklepih iz gradiva ter sprejeli Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2022. Drugo in tretjo točko dnevnega reda o proračunu Občine Domžale za leti 2022 in 2023 (druga obravnava), so Sprejem amandmajev in svetniki obravnavali skupaj. Gradivo Odloka o proračuna Občine jim je predstavila mag. Marjeta Pod- Domžale za leto 2023 peskar Omahen, vodja oddelka za fi- Pred glasovanjem o potrditvi Odlonance in gospodarstvo, ki je v uvodu ka o proračunu Občine Domžale za povedala, da so pri pripravi odloka leto 2023 so svetniki najprej sprejeproračuna za obe leti poskušali zajeti li tri amandmaje. Prvega je predlačim širši družbeni interes in odgovo- gal župan, drugega svetnica Kristiriti na pobude svetnikov ter jih v čim na Hafner (SD), tretjega pa svetnik večji meri upoštevati. Pri tem so sledi- Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije). li razvojnim ciljem in prioritetam, ki Amandma št. 1 so opredeljeni v razvojnem programu V Odloku o proračunu Občine DomžaObčine Domžale do leta 2025. le za leto 2023 se na področju 13 – ProFinanciranje 44.317.222 evrov met, prometna infrastruktura in koproračunske porabe v letu 2022 munikacije, na proračunski postav(43.664.645 evrov odhodkov in ki 132200 Projekti v cestno infrastruk652.577 evrov izdatkov) iz načrto- turo, vzpostavi nov NRP 13234 Rekonvanih prihodkov v višini 34.141.457 strukcija Šolske ulice JP 573145, konto evrov. Načrtovani prihodki za leto 4208 v vrednosti 20.000 evrov. Sredstva se zagotovijo tako, da se 2022 so se po besedah mag. Podpeskar Omahnove med obravnavama na področju 13 – Promet, prometna povečali za šest odstotkov, odhod- infrastruktura in komunikacije, zniža ki pa so se med obravnavama pove- proračunska postavka 132200 Projekčali za tri odstotke. Načrtovan celo- ti v cestno infrastrukturo, konto 4208 tni primanjkljaj v višini 10.175.764 za 20.000 evrov. Amandma št. 2 evrov načrtujejo pokriti z denarnimi sredstvi na računih na dan 1. 1. 2022. V Odloku o proračunu Občine DomžaV letu 2023 financiranje 37.262.387 le za leto 2023 se na področju 13 – Proevrov proračunske porabe (36.609.810 met, prometna infrastruktura in koevrov odhodkov in 652.577 evrov iz- munikacije, na proračunski postavki datkov) iz načrtovanih prihodkov v 132200 Projekti v cestno infrastruktuvišini 31.953.279 evrov. Načrtovani ro, vzpostavi nov NRP 13100 Gradnja prihodki so se po besedah mag. Pod- pločnika ob glavni cesti v Dragomlju peskar Omahnove med obravnavama – R3 644/1357, konto 4208 v vrednosti povečali za pet odstotkov, odhodki pa 20.000 evrov. Sredstva se zagotovijo tako, da so se povečal za 134.360 evrov. Načrtovan primanjkljaj v višini 5.309.108 se na področju 13 – Promet, promeevrov načrtujejo pokriti z denarnimi tna infrastruktura in komunikacije, sredstvi na računih na dan 1. 1. 2023. zniža proračunska postavka 132200 Projekti v cestno infrastrukturo, Sprejem amandmajev in konto 4208 za 20.000 evrov. Odloka o proračuna Občine Amandma št. 3 Domžale za leto 2022 V Odloku o proračunu Občine DomžaPred glasovanjem o potrditvi Odlo- le za leto 2023 se na področju 14 – Goka o proračunu Občine Domžale za spodarstvo, na proračunski postavleto 2022 so svetniki najprej spre- ki 142109 Sofinanciranje dejavnosti jeli dva amandmaja, in sicer je pr- Obrtno-podjetniške zbornice Domžavega predlagala občinska uprava, le, konto 4102 povečajo sredstva v viamandma se je nanašal na popra- šini 15.000 evrov. vek redakcijske napake v obrazložiSredstva se zagotovijo tako, da se tvah posebnega dela Odloka o pro- na področju 16 – Prostorsko planiraračunu Občine Domžale za leto 2022. nje in stanovanjsko komunalna deDrugi amandma pa je vložil svetnik javnost, zniža proračunska postavGregor Horvatič (Zeleni Slovenije). ka 166200 Sklad za nakup nepreAmandma št. 2 mičnin, konto 4093 za 15.000 evrov. V Odloku o proračunu Občine DomžaPo sprejetju amandmajev so svele za leto 2022 se na področju 14 – Go- tniki glasovali še o treh osnovnih sklespodarstvo, na proračunski postav- pih iz gradiva ter sprejeli Odlok o proki 142109 Sofinanciranje dejavnosti računu Občine Domžale za leto 2023. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leti 2022 in 2023 Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leti 2022 in 2023 obsega načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z zemljišči in načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb. V gradivu, ki so ga prejeli svetniki in je objavljen tudi na občinski spletni strani, je tudi kratka tabelarična obrazložitev predlogov načrta pridobivanja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za Ieti 2022 in 2023. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leti 2022 in 2023. Sklep o lokacijski preveritvi za enoto urejanja prostora EUP DR-01 Investitor želi na zemljiščih s parcelno številko 338/31, 338/72 in 338/74 k. o. Dragomelj postaviti enostanovanjsko stavbo s pripadajočimi objekti. Z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale je območje uvrščeno v enoto urejanja prostora EUPDR-01, z namensko rabo SSe – območje prostostoječih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb. Predmet lokacijske preveritve je individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev (PIP), ki v Prilogi 3 OPN (Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora) z usmeritvami PPIP med drugim določa, da dostopi do objektov niso dopustni neposredno z regionalne ceste R3 - 644 Šentjakob–Domžale. Veljavni OPN tako ne omogoča dostopa do obravnavanega območja neposredno z regionalne ceste, zato se je investitor po pridobljenem mnenju Ministrstva za infrastrukturo RS, Direkcije RS za infrastrukturo, Sektorja za upravljanje cest, Območje Ljubljana (številka: 37167-2901/2020/17 (1502), z dne 10. 3. 2021), odločil za izdelavo lokacijske preveritve za individualno odstopanje od PIP v skladu s 129. členom ZUreP-2. Z lokacijsko preveritvijo se dopušča individualno odstopanje od PIP, določenega z OPN, Priloga 3, glede dostopa do objekta. Na območju lokacijske preveritve se za parcelno številko 338/31, 338/72 in 338/74 k. o. Dragomelj omogoči en nov, skupen priključek na regionalno cesto R3 - 644 Šentjakob– Domžale. Individualno odstopanje od PIP se vrši v sklopu obstoječe namenske rabe prostora. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o lokacijski preveritvi za enoto urejanja prostora EUP DR-01. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, st. 10/01,6/03, 10/15, 6/16) v 5. členu določa, da zavod na podlagi pogodbe o upravljanju upravlja s športnimi in rekreativnimi objekti, ki so v Sklepu o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale opredeljeni kot športne površine v splošni rabi in z drugo športno in rekreativno opremo, ki je v lasti občine in je javno dostopna. Glede na navedeno mora občinski svet sprejeti sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale, ki bi vseboval naslednje nepremičnine, opredeljene kot športne površine v splošni rabi: nepremičnino s parcelno številko 5418/11, k. o. Domžale, ki je del Balinišča Domžale, nepremičnina s parcelno številko 3726/2 in parcelno številko 3721, obe k. o. Domža- le, na katerih stoji otroško igrišče na Prešernovi ulici v Domžalah ter nepremičnine s parcelno številko 1350, s parcelno številko 1352 ter parcelno številko 1355, vse k. o. Brezovica, na katerih stoji MTB Poligon na Šumberku. Vse navedene nepremičnine bodo dane v upravljanje Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. Pred glasovanjem o osnovnem sklepu so svetniki sprejeli dva amandmaja, ki ju je predlagal župan, nanašata pa se na manjša vsebinska popravka sklepa. Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale. Prav tako je s sklepom pozval občinsko upravo, da se zaveže v roku 30 dni po začetku veljavnosti tega sklepa v zemljiško knjigo predlagati vpis zaznambe statusa grajenega javnega dobra za nepremičnine iz 1. člena tega sklepa. Na koncu seje so sledila še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov. ❒ letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 11 aktualno slamnik@kd- dom zale. si OBNOVA ŽELEZNIŠKE POSTAJE IN UMEŠČANJE DODATNEGA TIRA Obrazložitev stališča Občine Domžale glede obnove železniške postaje in umeščanje dodatnega tira, predvidoma od Ljubljane do postaje Jarše - Mengeš, na progi številka 21 in odsek železniška postaja Jarše Mengeš, kjer se ukinja povezava Kamniške ceste in obvoznice Mengeš. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Cilj je zmanjšati obremenitev cestnega omrežja S redstva za gradnjo želez­ ni­škega podhoda v občini Domžale so bila v načrtu razvojnih programov državnega proračuna rezervirana že pred več leti in v ničemer niso povezana z gradnjo dodatnega tira na progi številka 21. Stališče Občine Domžale je ponovno povzel Toni Dragar, župan Občine Domžale: »Že pred leti smo se s pristojnim ministrstvom dogovarjali glede gradnje podhoda na železniški postaji Domžale, ki bi kolesarjem in pešcem ter gibalno oviranim osebam omogočil varno gibanje na območju postaje, prihod oziroma odhod s postaje, ter hkrati povezal zahodni del mesta, torej Kolodvorsko in Slamnikarsko ulico. To je torej en projekt, ki se bo, kot je načrtovano v državnem proračunu, izvajal v naslednjem letu. Nadgradnja železniške proge številka 21 pa je drug projekt, katerega realizacija je predvidena v letu 2030. Izvedbo prvega projekta država ne more pogojevati z izvedbo drugega projekta. Prav zato smo na občini pripravili poseben dokument SPORAZUM pri rekonstrukciji železniške postaje Domžale, kjer je jasno zapisano, da sporazum o obnovi in rekonstrukciji železniške postaje Domžale ne pomeni sprejemanje načrtovanih rešitev v javno objavljeni pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta DPN za nadgradnjo železniške proge številka 21. Čakamo še, da sporazum pregledajo in podpišejo predstavnik Direkcije RS za infrastrukturo.« Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je povedala: »Občina Domžale pozdravlja oba projekta, tako obnovo železniške postaje kot nadgradnjo oziroma posodobitev železniške proge številka 21. Naj povem, da smo v letu 2021 predstavnikom države večkrat povedali, da poglobitev Ljubljanske ceste ni skladna s prostorskimi načrti in urbanističnim načrtom občine Domžale. Žal se tudi po zadnjem sestanku zdi, da nas država ni slišala.« Pri tem je podžupanja ponovno opozorila, da država stihijsko posega v center Domžale, v prostor, ki ga je občina po odkupu makadamskih parkirišč začela sistematično urejati in povezovati. Prav zato je napovedala: »Rekonstrukcija železniške postaje Domžale je projekt, ki smo ga z državo že uskladili in je skladen s prostorskimi načrti ter urbanističnim načrtom Občine Domžale. Projekt nadgradnje železniške proge številka 21 pa je povsem nov projekt, ki ga država še umešča v prostor. Do predlogov se je v februarju 2021 v ‘sta- lišču, pripombah in splošnih smernicah Občine Domžale’ jasno opredelil Občinski svet Občine Domžale in tudi jasno povedal, da poglobitev Ljubljanske ceste in usmeritev tovornega prometa čez Domžale ni sprejemljiva opcija.« Občinski svet Občine Domžale je tako že februarja 2021, skladno z roki za podajanje pripomb, odgovoril pripravljavcu pobude, da naj za določene odseke načrtovane trase železniške povezave poišče ustreznejše prometno-tehnične in urbanistične rešitve, predvsem na območju mesta Domžale, postaje Jarše - Rodica in Depale vasi ter da nasprotuje spremembi strategije in prometno-tehničnim ureditvam, ki bi vodile železniški tovorni promet z letališča Brnik prek območja občine Domžale. obstoječega proračuna/mandata župana, pobudo obravnavali februarja na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale. Na seji so svetnice in svetniki podprli stališče, pripombe in splošne smernice Občine Domžale, v katerih so pripravljavcu naložili, da najde ustreznejše prometno-tehnične in urbanistične rešitve za umeščanja nadgradnje železniške proge v prostor, predvsem na območju mesta Domžal, postaje Jarše - Rodica in Depale vasi. Opozorili so, da je potrebno za nadgradnjo železniške proge številka 21 načrtovati tudi vse potrebne infrastrukturne ureditve v prostoru, torej tudi mirujoči promet, kolesarske povezave in pešpoti, dostop za ranljive skupine, zagotovitev kapacitet in dostopnosti obstoječih in načrtovanih industrijskih con. Mesto Domžal že tako preveč prometno obremenjeno Gradnja novega podvoza Ljubljanske ceste pod železnico nesprejemljiva Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je poudarila: »Občina Domžale, predvsem pa mesto Domžale, je izredno obremenjeno z že umeščenim državnim cestnim in železniškim omrežjem ter z elektro in plinsko tranzitno infrastrukturo. To močno otežuje želen urbanističen razvoj centra in tudi drugih naselij v občini. Prav tako ne smemo pozabiti, da zaradi omenjene infrastrukture in letalskega koridorja prihaja do okoljskih obremenitev, ki vplivajo na kvaliteto bivanja občank in občanov. Naj povem, da smo pobudo Ministrstva za okolje in prostor za nadgradnjo proge številka 21 skrbno pregledali in se do nje, skladno s postopki sprejemanja, v fazi oblikovanja smernic javnosti tudi opredelili.« Na Občini Domžale so zaradi pobude za Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge številka 21, ki bo v prostoru predvidoma realizirana 2030, torej izven V ‘stališču, pripombah in splošnih smernicah Občine Domžale’ so podane tudi daljše pripombe k posameznim odsekom proge. Posebej je zapisano, da je gradnja novega podvoza Ljubljanske ceste pod železnico nesprejemljiva. Mag. Renata Kosec je pojasnila: »Predlagana rešitev s podvozom degradira center mesta, saj umešča ključne prometne površine glavnih centralnih funkcij mesta izven osnovnega nivoja uporabe. Torej ni več dostopa do občinske upravne stavbe, Banke Domžale, trgovine, Glasbene šole Domžale, OŠ Venclja Perka, KD Franca Bernika, Rdečega križa, Karitasa, Župnišča Domžale in tudi pokopališča Domžale. Nujno moramo zagotoviti ohranjanje parterja mesta za pešce in kolesarje, železnica pa se lahko umakne na nižji nivo.« Podžupanja je obrazložila, da si občina skladno z državnim načrtom prizadeva zmanjšati emisije motornega pro- meta v ozračje in je zato pristopila k različnim aktivnostim, ki jih umešča v center mesta, npr. gradnja regionalne kolesarske povezave, ki se na meji občine navezuje na regionalno kolesarsko pot Kamnik–Ljubljana ... Z umeščanjem omenjenih aktivnosti na najbolj frekventne lokacije želi občina spremeniti navade občank in občanov oziroma jih spodbuditi k zdravim in okolju prijaznim alternativam. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je pojasnila: »Tukaj ne govorimo samo o urbanističnih načrtih, ampak o skrbi za okolje, o prioritetah, ki jih sporočamo našim občankam in občanom. Te so prav gotovo trajnostna mobilnost z uporabo kolesarskih povezav in pešpoti, za daljše razdalje tudi javnega prometa. Naj samo pojasnim, da pobuda predvideva 90 vlakov na dan, kar v najslabšem primeru na železniškem prehodu na Ljubljanski cesti v Domžalah pomeni en vlak na 7,5 minute. To prav gotovo ne pomeni umirjanja prometa v centru Domžal.« Podrobne obrazložitve so zapisane tudi pri drugih odsekih, Depali vasi, kjer se ukinjajo nezavarovani prehodi in v prostor umešča nivojski prehod, ki pa povsem preseka obstoječe kolesarke povezave in pešpoti; odsek Stob, kjer poleg kolesarskih povezav in pešpoti opozarjajo tudi na prehod kmetijske mehanizacije; odsek Pokopališče Domžale, kjer se ukinja glavno dostopno cesto do pokopališča; odsek Železniška postaja Domžale, kjer se ne upošteva strateške usmeritve občine za oblikovanje centralnega mestnega potniškega terminala; odsek nadvoz nad regionalno cesto, kjer se predvideva rušitev in gradnja novega nadvoza nad železniško progo; odsek železniška postaja Rodica, kjer se predlaga dodatni izven nivojski dostop do postaje Mag. Renata Kosec je povedala: »Na občini se zavedamo pomena nadgradnje in posodobitve železniške povezave v občini in jo podpiramo, predvsem ker je naš skupni cilj zmanjšati obremenitev cestnega omrežja v občini in širše ter spodbuditi trajnostno mobilnost. Vendar pa so predlagani posegi v prostor, v obstoječe prometno-tehnične in urbanistične rešitve pregrobi, premalo domišljeni in se z njimi ne strinjamo na občini, ne strinja se Občinski svet Občine Domžale, in če bo država vztrajala pri svojem predlogu, bomo o predvidenih posegih obvestili še širšo javnost. Kot sem že večkrat omenila, je center mesta prostor, s katerim se moramo identificirati vsi, zato je pomembno, da se o vseh pomembnih elementih, ki se umeščajo v prostor, odloča tripartitno, stroka mora ponuditi smele rešitve, do katerih se potem opredelijo občanke in občani ter odločevalci, v našem primeru Občinski svet Občine Domžale. Do predlaganih rešitev za posodobitev železniške proge 21 se je stroka že opredelila, ‘stališče, pripombe in splošne smernice Občine Domžale’ pa so potrdili tudi odločevalci. Če bo potrebno, se stališče občank in občanov o predlaganih rešitvah za nadgradnjo in posodobitev železniške povezave v občini lahko preveri tudi na referendumu.« Na občini opozarjajo, da so predloge posredovali pripravljavcem v predvidenem roku za pripombe, zato verjamejo, da se lahko še vedno najde ustrezna rešitev ter tako za boljšo ureditev in pretočnost prometa v občini in širše napove porabo potrebnih sredstev v načrtu razvojnih programov in seveda realizacijo projekta v letu 2030. Pri predstavitvi stališča so pripravljavca tudi opozorili, da višina vloženih sredstev v potrebno nadgradnjo proge številka 21 ne sme vplivati na vsebino rešitev, ali bo železniška povezana potekala nad nivojem oziroma se morajo vse obstoječe funkcije v prostoru ohraniti, od že zgrajenih in še načrtovanih kolesarskih povezav, pešpoti, parkovnih površin in drugih elementov v centru mesta Domžal. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, pa je ob tem povedala: »Projekt prenove železniške postaje je neodvisen od nadgradnje železniške povezave in se bo skladno z rezerviranimi sredstvi v državnem proračunu lahko začel in zaključil že v naslednjem letu.« ❒ 12 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi novice slamnik@kd- dom zale. si Arboretum Volčji Potok vabi na večerni sprehod med lučkami Že skoraj ves december vas Ar­ boretum Volčji Potok vsak večer vabi na sprehod med dva milijona lučk, s katerimi so osvetlili bogato botanično zbirko. Čakajo vas os­ vetljene kulise v obliki krogel, zaves in tunelov, ki vabijo na sprehod po več kot 22 ha parka. »Sprehod med lučkami je za­ sno­van kot enosmerna, nekaj kilo­ metrov dolga pot. Pri osvetlitvi smo izkoristili premišljene krajin­ s ke elemente parka in dodali še ne­ kaj estetskih prvin, ki naravno raz­ gibanost in raznolikost še poudarijo. Nekaj letošnjih posebnih prizorov: sanjski smrekov gozd, največji smejko, čarobne vile v vrtincu, vrt zlatih prstanov, ples snežink, neskončni slap, ginkova kristalna dvorana, nočno sonce, trop jelenčkov, romantični tunel …« so v Arboretumu Volčji Potok zapisali v povabilo, ki vam bo zanesljivo polepšalo decembrske praznične dni in vas v prvih dneh novega leta napolnilo z novo pozitivno energijo, ki vam bo pomagala, da boste bolj veselo in brezskrbno vstopili v leto 2022. Posebno presenečenje pa je in še čaka otroke, za katere so v šotoru pri pristavi pripravili praznično deželo z Božičkom. Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, vse do 9. januarja 2022 od 17. do 21. ure. Ob tem pa Arboretum Volčji Potok pohvalimo še za prijetno presenečenje obiskovalcem, ki so v prvi polovici decembra obiskali arbore- tum na dan, ko so praznovali rojstni dan. Arboretum Volčji Potok je namreč slavljencem prav na njihov rojstni dan podaril brezplačno vstopnico za večerni obisk parka in sprehod med lučkami. Res lepo darilo! Še nekaj uporabnih informacij za obiskovalce. V Arboretumu Volčji Potok lahko vnovčite bone (BON 21) za nakup, s katerimi lahko kupite tudi sezonske vstopnice za leto 2022, Dobro pa je tudi vedeti, da so cene dnevnih vstopnic za park vse do 28. februarja 2022 polovične. Polovična vstopnina velja za ceno rednih dnevnih vstopnic, ne velja pa za nakup sezonskih vstopnic, darilnih vstopnic ali vstopnic za dva obiska. Vabijo pa vas tudi, da obiščite trgovinico ob vhodu v park, kjer morda najdete v zadnjih dneh leta še kakšno izvirno darilo, ali pa le napasete oči na čudovitih izdelkih, ki jih ponujajo. Lepo darilo pa je lahko tudi sezonska vstopnica za obisk Arboretuma Volčji Potok, ki jo bodo obdarovanci še posebno veseli, morda pa se odločite tudi za darilne bone. Ko se v teh zadnjih dneh leta 2021 trudite, da bi čim lepše okrasili svoje domove, ne pozabite, da vam pri tem lahko v Arboretumu Volčji Potok pomagajo, tako s čudovitimi božičnimi zvezdami, živimi smrekicami kot tudi prazničnimi dekoracijami, ki bodo vaš dom še posebej polepšale. Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok tudi v letu 2022. Srečno! Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok ŽELIMO VAM SREČE, ZDRAVJA, NASMEHOV IN OBJEMOV V LETU 2022. GRADBENO TEHNIČNE TRGOVINE letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Predstavitev knjige Janeza Gregoriča Klic domovine V organizaciji OZVVS in Knjižnice Domžale je v četrtek, 14. oktobra 2021, v prostorih Knjižnice Domžale potekala predstavitev knjige Janeza Gregoriča Klic domovine. Predstavitve knjige so se udeležili predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič, ki je vodil pogovor z avtorjem knjige, upokojeni polkovnik Slovenske vojske Bojan Končan, Franc tudi na delovanje ostalih vojaških Veliko besed je povedal o tovarištvu, enot v sestavi 55. ObmŠTO Domžale. ki je vladalo med pripadniki TO, o soVsako pisanje o dogodkih, ki so mi- delovanju z milico in različnimi civilnili, je vračanje v preteklost. Tudi be- nimi strukturami in njihovo podporo sedilo v knjigi avtorja Janeza Gregori- delovanju njegove enote. ča je opisovanje preteklosti, v kateri Polkovnik Slovenske vojske Boje avtor živel, deloval in ustvarjal. V jan Končan, Franc Habe, slovenski tem opisu je zato nekaj, kar vsakemu agronom, zootehnik, glavni praporni bilo dano doživeti in preživeti. To ščak ZVVS načelnika MSNZ Dompa je aktivno delovanje v vojni za Slo- žale podpolkovnik Dominik Grmek, polkovnik Milan Narat, logistični častnik Slovenske vojske ter predsednik OOZVVS Mengeš Marko Trampuž so ob koncu pogovora tudi povedali nekaj svojih pogledov ob dogodkih, omenjenih v knjigi, saj so tudi sami aktivno sodelovali v njih. Po koncu pogovora so si obiskovalci nabavili knjige, ki jih je avtor z veseljem s posvetilom podpisal. kulturno društvo groblje pripravlja 9. razstavo slovenskih jaslic Odprtje razstave s kulturnim programom bo v nedeljo, 26. decembra 2021, ob 15. uri v Kulturnem domu Groblje Blagoslov jaslic bosta opravila ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar in domači župnik Matjaž Križnar Razstava bo odprta še od 27. 12. 2021 do 5. 1. 2022 od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure Lepo vabljeni! Besedilo in foto: Miro Pivar Habe, slovenski agronom, zootehnik, glavni praporščak ZVVS načelnika MSNZ Domžale podpolkovnik Dominik Grmek, polkovnik Milan Narat, logistični častnik Slovenske vojske, predsednik OOZVVS Mengeš Marko Trampuž ter veliko veteranov iz Domžal in članov sestave 55. Območnega štaba teritorialne obrambe Domžale. Pred predstavitvijo knjige sta v kulturnem programu nastopila pevec Rok Rakar in harmonikar Anže Cerar, vse zbrane pa je pozdravil Mitja Gregorič. Po krajšem kulturnem programu je predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič vodil pogovor z avtorjem knjige. Kot je dejal avtor knjige Klic domovine Janez Gregorič, je s pomočjo dnevnih zapisov OC Domžale in operativnih bojnih poročil 55. ObmŠTO Domžale ter s svojim prisostvovanjem vsem dogodkom na Domžalskem, knjiga nastala ob 30. obletnici vojne za Slovenijo. Avtorjevo pisanje se nanaša pretežno na obdobje same osamosvojitvene vojne, predvsem na trzinsko bitko in raketiranje OC Domžale, delno pa venijo, v kateri je bila obranjena zgodovinska odločitev slovenskega naroda, da želi živeti v svoji lastni državi. V nadaljevanju pogovora je avtor knjige izpostavil bitko v Trzinu, kjer je ena izmed oklepnih kolon 27. junija 1991 hitela zavzeti Brnik, vendar je bila v spopadu v Trzinu zaustavljena. Velja zgodovinska ocena, da ta spopad ni bil pomemben le za Ljubljano in okolico, pač pa za celotno Slovenijo, saj so pripadniki teritorialne obrambe in milice v sodelovanju s civilno obrambo to namero JLA onemogočile. To je bil prvi spopad, v katerem so sodelovale enote TO, pehote, organizirane v odredu teritorialne obrambe za posebne namene in jurišnem odredu, zaščite in protidiverzantske ter diverzantske enote, protiletalska in inženirska enota ter ostrostrelci z enotami milice in specialnih enot milice. Uporabljene so bile različne oblike delovanja vse do najzahtevnejše – protidesantnega boja. Avtor je nekaj besed namenil tudi o obstreljevanju RTV oddajnika Domžale in drugih aktivnostih enot TO občine Domžale in še posebej enote, ki ji je poveljeval. območno združenje rdečega križa domžale vabi na Krvodajalsko akcijo Ob tem so ugotavljali, da se tudi v naši občini in njeni okolici povečuje socialna ogroženost posameznih družin, pa tudi posameznikov, ki jim skušajo pomagati na različne načine, pa naj gre za delitev hrane, finančno pomoč ob začetku šolskega leta ter plačilu položnic in drugo pomoč, pri kateri sodelujejo vodstva iz posa- Ob upoštevanju ukrepov, ki jih je narekovala epidemija covida-19, je domžalsko združenje RK tudi v letu 2021 skušalo uresničiti program svojega dela, v katerega so se vključevale vse krajevne organizacije Rdečega križa, v katerih delajo številni prostovoljci in prostovoljke, hkrati pa je združenje skrb namenjalo tudi skupnim akcijam Rdečega križa Slovenije ter aktivno sodelovalo v vseh aktivnosti, povezanih s covidom-19 v okviru občine Domžale. meznih krajevnih skupnosti, ki dobro poznajo problematiko ranljivih skupin na svojem območju. Redno pišemo o letovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem Rtiču, pohvalno pa je, da je konec novembra in v začetku decembra v prijaznem letovišču RK teden dni preživelo osem starejših socialno ogroženih, ki jim tovrstno letovanje pomeni zelo veliko – tako zaradi ohranjanja zdravja in dobrega počutja kakor tudi zaradi prijetnega druženja. Dobrodelni treningi in prehranske delavnice v četrtek, 6., in petek, 7. januarja 2022, med 7. in 13. uro v Športni dvorani Domžale Od 3. januarja 2022 dalje se naročite na termin za darovanje krvi na telefonski številki: 051 389 270 ali 051 671 147. Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je in jim bo vaša darovana kri rešila življenje. Srečno 2022! Hvala za vse plemenito poslanstvo v letu 2021 Leto 2021 je bilo za Območno združenje Rdečega križa Domžale nekaj posebnega, saj so za svoje dolgoletno plemenito poslanstvo in prostovoljno delo prejeli srebrno plaketo Občine Domžale, za kar še enkrat iskrene čestitke vsem, ki se vključujejo v to humanitarno organizacijo. Foto: Marija Bizjak, Čirče-Kranj. Veliko ranljivim skupinam pomeni tudi redna delitev hrane, ki še vedno poteka vsako sredo med 9. in12. ter med 14. in 16. uro. Dela nikoli ne zmanjka, posebej pestro pa je bilo v začetku decembra 2021, ko je naša organizacija RK po pooblastilu Občine Domžale in posebej Miklavža otrokom razdeljevala Miklavževa darilca. Območno združenje RK Domžale je hvaležno tudi za vrsto donatorskih akcij, ki so namenjene zbiranju sredstev in hrane. V decembru so zbirali hrano v trgovskem centru Lidl Domžale, ki se mu, tako kot vsem ostalim sodelujočim, iskreno zahvaljujejo. V imenu Območnega združenja Rdečega križa Domžale pa se sekretarka Majda Mernik zahvaljuje vsem prostovoljcem, donatorjem, krvodajalcem in vsem članom ekipe prve pomoči. Prav ta ekipa je trenutno v pripravljenosti za morebitno pomoč zdravstvenemu osebju. Ob zahvali in želji, da bo leto 2022 dobro za vse, pa še povabilo, da si v dneh, ko smo posebej praznično in navadno tudi dobrodelno razpoloženi, vzamete trenutek za dobrodelnost in namenite en odstotek vaše že plačane dohodnine za humanitarne namene – za RKS – Območno združenje Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 36, davčna številka: 31484239. Hvala in prijetne vse praznične dni! Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale Veseli in čarobni december je tu, zato so se v domžalskem KinVitalu odločili, da nekaj čarobnosti pričarajo tudi otrokom, ki so deležni pomoči iz projekta Botrstvo. V soboto, 27. novembra, so zato v KinVital hiši na travniku vadbe potekale malce drugače. Pod geslom ‘treniraj, motiviraj in osreči’ so tako zbrali 551 ev­ rov za dobrodelni projekt Botrstvo. Vabilu so se odzvali tudi številni znani trenerji, tako da so vadeči lahko preizkusili številne različne in kvalitetne vadbene vsebine. Že zjutraj so se ljubitelji teka pod vodstvom KinVitalovih trenerjev odpravili na krajši tek. V Hiši na travniku pa sta ozračje za uvod segrela Nataša Gorenc in Jan Kovačič. Kmalu je sledil tudi vedno zanimiv Denis Porčič - Chorchyp, ki je pripravil kombinacijo borilnih veščin in treninga z lastno telesno težo. Tudi na prehranski del se ni pozabilo. Za modrosti s področja zdrave prehrane je poskrbel Mario Sambolec. Za konec pa so vadeči lahko preizkusili še zumbo pod taktirko Draga Lorgerja, vadbo moči pod vodstvom Evolucije in izvedeli še nekaj skrivnosti o zdravi hrbtenici s strani Mehanika hrbta. Čeprav so se nekateri trenerji pripeljali tudi iz bolj oddaljenih krajev, so se prav vsi odpovedali lastnim honorarjem in potnim stroškom. Raznolik program pa je tako pritegnil vadeče, ne zgolj iz okolice Domžal, ampak tudi s Štajerske, iz Gorenjske itd. Vsi skupaj so ‘odtrenirali’, nabrali novo motivacijo in osrečili otroke iz projekta Botrstvo. 14 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi novice slamnik@kd- dom zale. si Miklavžev večer otrok iz rejniških družin in Rotary clubu Domžale ovljeno n re p v i n e lj b a v o n d Vlju trafiko 3DVA cesta 72 a k s n a lj b ju L , h la a v Domž V letošnjem prazničnem decembru je sv. Miklavž med prvimi, to je v četrtek, 2. decembra 2021, ob 17. uri obiskal vse otroke iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Tako kot lansko leto prek aplikacije zoom, ker je v teh časih to varneje za vse. Prišel je v spremstvu angelov in snežink. Z nami so bile družine iz Rotary cluba Domžale, s katerimi že vse od leta 1997 skupaj pričakamo tega dobrega moža. Otroke je spodbudil k razmišljanju o pomoči drug drugemu, prijateljstvu, naravi in skrbi zanjo, jih spraševal, ali pazijo na ločevanje odpadkov, varčujejo z vodo, hodijo peš, in v zlato knjigo zapisal vse, kar dobrega storijo za naravo in vsa živa bitja. Vsem 110 otrokom je prinesel lepa darila, vsaki družini pa steklenico za vodo, ki nadomešča plastenke in prispeva k varovanju narave. Otroci so sodelovali s pesmicami in mu obljubili, da bodo tekom leta še bolj skrbni v odnosu do narave, soljudi in sodelovali v Miklavževem natečaju za naj risbico na temo Prijatelji narave. Ta bo potekal do konca decembra 2021, organizirana bo likovna razstava, deset najboljših pa nagrajenih s posebnim izletom. Za ta lep, čarobni večer hvala vsem Miklavževim pomočnicam in pomočnikom v Rotary cluba Domžale, še posebno Martini Oražem, ki mu je bila v največjo oporo. Marta Tomec Ob vsakem nakupu nad 10€ kavica barcaffe gratis darilo Akcija velja do razdelitve kav barcaffe. Slike so simbolične. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 15 starejši slamnik@kd- dom zale. si Januar ‘22 Praznično vzdušje v Domu upokojencev Domžale Foto: iz arhiva B. Križ. MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 7. december 2021 – 15. februar 2022 LESENE IGRAČE SKOZI ČAS STARE LESENE IGRAČE IZ ZASEBNE ZBIRKE DR. MOHORJA DEMŠARJA MENAČENKOVA DOMAČIJA Sobota, 15. januar 2022, ob 10. uri Družinska ustvarjalnica KOPITLJAČEK – IZDELAVA GIBALNE IGRAČE Vodi Lučka Berlot. 2 uri / kotizacija: 14 € / obvezne prijave do 10. januarja na menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50 SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 19. januar 2022, ob 18. uri Vstop prost. Predstavitev knjige BERNIK IN NJEGOVE DOMŽALE - RAZPRAVE Dobrodošli Pogovor o Berniku in njegovem času z urednikoma knjige mag. Blažem Otrinom in Katarino Rus Krušelj. Vodi Cveta Zalokar. V MUZEJSKI TRGOVINICI Z BOGATO IZBIRO NOVOLETNIH DARIL a moški, ženski, damski in otroški slamniki a drugi izdelki in spominki iz slame a unikaten nakit in lasni dodatki a muzejska čokolada v embalaži a keramika z vtisnjeno domžalsko kito iz slame a otroške knjige na temo slamnikarstva a druge knjige a NOVOST: ponatisi knjig Franca Bernika o zgodovini našega mesta MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Kljub covidu-19 skušajo v domžalskem domu upokojencev svojim stanovalcem pričarati praznično decembrsko vzdušje. Da je v domu veselo, prijetno in domače, se trudijo vsi njihovi zaposleni, ki za stanovalce pripravljajo številne delavnice in druge dejavnosti, s katerimi jim popestrijo vsakdan. Da bo prazničen čas še posebno čaroben, pa je letos poskrbelo podjetje Hofer s sedežem v bližnji Lukovici, kjer so njihovi zaposleni prav vsakega stanovalca doma razveselili z darilom. »Pri Hoferju se v sklopu pobude Danes za jutri redno vključujemo v različne dobrodelne in trajnostno naravnane projekte, saj želimo izkazovati podporo tistim, ki jo potrebujejo. Veliko pozornosti namenjamo tudi podpori lokalnemu okolju, zato smo v tem prazničnem času želeli razveseliti in obdarovati Dom upokojencev Domžale. Naše sodelavke in sodelavci so tako prispevali in zapakirali več kot 170 daril, in veseli nas, da je bila akcija tako dobro sprejeta,« je povedala Maja Wein­ berger, managerka v oddelku odgo­vornega vodenja podjetja in zagotavljanja kakovosti izdelkov. »Pobuda za praznično obdaro­ vanje naših stanovalcev s strani Hoferja nas je prijetno presenetila in takoj smo bili za akcijo. Na najranljivejše skupine v družbi, kar starejši zagotovo so, se spomnijo le redki. Nekateri naši stanovalci res­ nično nimajo nikogar in še posebej zanje smo v domu veseli tovrstnih akcij in pobud. Ni lepšega kot to, ko se zasvetijo oči obdarovancev,« je ob tem dejala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Kljub vsem zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja covida-19 v domu ne manjka čarobnega vzdušja. Stanovalce je v začetku decembra obiskal Miklavž in dom je pokal od dobre volje, smeha in pesmi. In prav nič drugače ne bo ob koncu leta, ko bosta stanovalce, zaposlene in prostovoljce, ki nesebično pomagajo v domu, razveselila še preostala dva dobra moža. Z leve: Maja Weinberger in mag. Nataša Zalokar Poki petard vsako leto prestrašijo številne živali, ki v stiski pobegnejo in se izgubijo. Nekatere se nikoli ne vrnejo. Prosimo, ne mečite petard. Če vaš ljubljenček pobegne, pišite na pogresani@tam-tam.si in pomagali bomo razširiti vašo zgodbo. Pobudnik akcije: Partnerja: PETARDE NE HVALA OGLAS_102x105mm.indd 1 09/12/2021 13:41 Lekarna F l e r i n Vesele božične praznike in srečno 2022! Ljubljanska cesta 59, 1230 Domžale, t: 01/729 25 28 pon – pet: 8:00 do 19:00, sobota: 8:00 do 12:00. M očne snežne padavine sredi decembra so presenetile domžalske pločnike, pa tudi vhod na občino in upravno enoto (fotografirano: 9. decembra ob 11.30). 16 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si ZA SOČUTJE SE JE TREBA POTRUDITI DR. SAŠA POLJAK LUKEK, PSIHOTERAPEVTKA Dr. Saša Poljak Lukek, Domžalčanka, ki je odraščala pod Šumberkom, zdaj pa z družino živi na Viru pri Domžalah, je docentka na Teološki fakulteti in psihoterapevtka na Frančiškanskem družinskem inštitutu v Ljubljani. Mislim, da smo se zaslepili s tem, da je darilo v prvi vrsti namenjeno tistemu, ki mu ga podarjamo. A dobro bi se bilo zavedati, da ima v resnici pomen tudi za tistega, ki ga podarja. In mogoče je tudi zdaj, v tem času priložnost, da se vprašamo, kaj nam pomeni oseba, ki ji podarjamo darilo, in kaj ji želimo z njim pravzaprav sporočiti. In ni nujno, da je to materialno darilo, lahko je to tudi pozornost, pogovor … In nenazadnje je zelo pomembno tudi, kako predamo darilo drugemu. Zame osebno je bistveno, da smo starši takrat, ko otroci odpirajo darila, skupaj z njimi na tleh ob božičnem drevescu in da smo tudi sami v nekem začudenju, občudovanju vsega – tako kot otroci. To je tisto, s čimer se bo takšen dogodek otroku vtisnil v nepozaben spomin. Vesna Sivec Poljanšek Foto: Iztok Dimc Z akonski in družinski terapiji, inovativni terapevtski modaliteti, ki letos praznuje 20 let obstoja v Sloveniji, je s srcem predana že več kot deset let. Svoje delo opravlja izredno odgovorno in z obilo sočutja, zato smo jo povabili k pogovoru o nekaterih prazničnih temah. Ta hip, ko se pogovarjava, so prazniki tako rekoč pred vrati, zato me zanima, ali je tudi vas že kaj posrkala vase tradicionalna decembrska mrzlica. Seveda me je. Sicer se trudim, da bi me čim manj, ampak vendarle se vsako leto znajdem pred izzivom, kako v tem času najti neko ravnovesje. Predvsem v svojih pričakovanjih do same sebe, pa tudi v tem, kako se odzivam na druge in na njihova pričakovanja. To mi po mojem predstavlja največji izziv! Pa tudi to, kako se ob vsem tem vendarle sprostiti, da lahko potem preživim božič v miru in da namenim čas odnosom, ki mi veliko pomenijo. Omenili ste pričakovanja. So morda prav ta tista, ki nas sploh v decembrskih dneh lahko še posebej vržejo s tira? Mislim na pričakovanja drugih do nas in tudi na naša pričakovanja do drugih, do samega praznovanja … Vsekakor. To je glavna zanka, v katero se ujamemo. Pričakovanja so nekaj notranjega, nekaj, nad čimer nimamo nadzora. Velikokrat se niti ne zavedamo, kako zelo vplivajo na naše odločitve in odnose. Še posebej v decembru je čas, ko se moramo zavestno ustaviti in se vprašati, kaj pričakujemo sami od sebe. Ko to storimo, vidimo, da pričakujemo čisto druge stvari, v katere sicer v podivjanem času morda ne vlagamo toliko pozornosti in energije. In zato gre potem veliko energije drugam. Seveda pa je dobro, da se ob tem tudi povprašamo, kaj drugi pričakujejo od nas. Pogosto so tam neka pričakovanja, ki presegajo trenutne odnose in zmožnosti, zato je prav, da se ustavimo in se ravno ob pričakovanjih, s katerimi se soočimo, učimo tudi skromnosti. In tega, da smo lahko prizanesljivi sami do sebe in se ob tem zavedamo, da drugi od nas ne pričakujejo ničesar, kar sami ne moremo dati. Najvažneje je, da smo v odnosu, da si damo čas in pozornost in da vprašamo, česar ne vemo. Kako vam uspeva, da v naglici vsakdanjika stopite v stik s sabo, ki je tako zelo pomemben za notranje ravnovesje? Priznam, to je stalen izziv. Ena od stvari, ki me vedno ustavi, četudi sem še tako zelo zaposlena, so otroci. Če dopustimo, da se ustavimo prav zaradi njih, nas bodo vedno potegnili iz vrveža in vsakodnevnih pritiskov. Je pa res, da jim včasih prav odrasli ne dopustimo, da to storijo. Meni osebno zelo pomaga, da se igram s hčerkami, da lovimo snežinke, delamo snežake, da odmislim vse drugo, kar me čaka Kako pa je po vašem z ljudmi, ki v tem obdobju doživljajo še večjo stisko tudi zato, ker si ne morejo privoščiti ničesar od tistega, s čimer nas vsakodnevno bombardirajo v reklamnih oglasih? Stiska je zagotovo prisotna, še posebej, ko spoznajo, da ne morejo nekomu izkazati pozornosti prek tega materialnega, ki je v današnji družbi tako v ospredju. A po drugi strani se je pomembno zavedain mora biti postorjeno, in da lahko malo te igrivosti in spontanosti doživim prav v odnosih z najbližjimi. In prav odnosi, ki jih omenjate, so tisti, ki so v decembrskem času lahko zelo na preizkušnji. Številne namreč že misel na srečanje z domačimi lahko spravlja tudi v stisko, kajne? Ravno te dni sem razmišljala, kaj bi bilo vodilo, ki naj me letos popelje skozi praznike in tudi skozi odnose. Med njimi znajo biti kakšni, seveda, tudi naporni, in zato moramo vanje vložiti kar nekaj truda, da so takšni, kot naj bi bili. In tako se mi je utrnila misel, da je potrpežljivost tisto, česar si najbolj želim! Želim si, da bi bila potrpežljiva v odnosih, pa ne mislim na dopuščanje neprimernega vedenja ali da si dopuščam tisto, kar ni prav, ampak v mislih imam potrpežljivost v smislu spodbujanja sočutja. Najprej do sebe; da če česa ne uspem postoriti v popolnosti ali tako, kot mislim, da je prav, grem vseeno lahko naprej, poiščem stik in najdem smisel v vsem skupaj. Pa da sem potrpežljiva do drugih in da lahko počakam, da v svojem času in na svoj način stopijo v odnos in mi razložijo, kaj bi želeli narediti. Predvsem pa si želim, da bi bila potrpežljiva do otrok; oni so v tem času v nekem drugačnem doživljanju, na nekem posebnem vrtiljaku vseh čustev, zato si želim, da bi bila lahko prizanesljiva do vseh njihovih čustev, raznih stisk, frustracij in vsega, kar doživljajo. Vse to se sliši zelo spodbudno, ampak ali se da sočutja priučiti? Mislim na sočutje do vseh okrog nas, ne le do najbližjih ali do tistih, ki jih imamo radi in do katerih smo že po naravi najlažje sočutni. Biti sočuten je odločitev. Ljudje imamo različne predispozicije, koliko sočutja smo sposobni, ker je to povezano s tem, koliko smo ga dobili v svojih primarnih družinah; več kot smo ga bili deležni, lažje ga tudi sami podarjamo naprej. A ne glede na to se lahko vsak odloči, da bo v odnosih bolj sočuten! To je preprosto stvar odgovornosti in tudi lastnega prizadevanja, sploh če ti to ni bilo položeno v zibelko. Za sočutje se je treba potruditi, včasih tudi tvegati kakšno bolečino, razočaranje in frustracijo, ampak morda nam bodo pa prav takšne izkušnje dale možnost, da bomo do sebe in drugih razvili še globlje sočutje in nam bo potem v odnosih lažje. In to je pravzaprav tudi cilj vsega tovrstnega prizadevanja! Torej to pomeni, da nam decembrski čas ponuja tudi priložnost, da pridemo bolj v stik s seboj in se zazremo vase? To naj bi bil tudi konec koncev prvinski namen praznikov … Res je. Prav v tem času imamo več možnosti, da na neki drugačen način pristopamo do vseh omenjenih pričakovanj. To, kar dela spremembe, so nove izkušnje. Če smo v odnosu sposobni narediti nekaj novega, pristopiti k nekomu na neki nov način, začeti pogovor, poklicati nekoga, s katerim že dolgo nismo bili v stiku, so to te stvari, ki nam jim omogoča prav ta decembrski čas. To so pravzaprav najlepša darila, ki si jih lahko namenimo. In ko sva že pri njih, ne moreva mimo materialnega vidika obdarovanja. Darila so bila sicer že od nekdaj del obredov, pa vendar je sodobna družba vse skupaj potem obrnila zelo v komercialno smer. Kakšen je vaš pogled na vse to? Psihoterapija predstavlja možnost nekega pogovora, kjer se začne pot do samospoznavanja in da v pogovoru z nekom začnemo raziskovati samega sebe, kako biti sam s seboj in kako biti z drugimi. ti, da je darilo lahko tudi osebni stik in da lahko sočloveka osrečimo že s pogovorom in poslušanjem. In tudi z zelo skromnim darilom lahko dosežemo velik učinek. Če se z otrokom ob darilu tudi igramo in iz vsega naredimo neko zgodbo, je to tisto, kar bo dalo neki materialno morda ne tako zelo vredni stvari mnogo večjo vrednost, ki pa je za odnose še toliko bolj pomembna. Ali se vam zdi, da v času praznikov lahko številni ostanejo – čeprav so obkroženi z materialnim in tudi z ljudmi – pravzaprav zelo prazni? Osamljenost ni povezana s količino ljudi, s katerimi smo obkroženi, ampak z občutkom. Mi se lahko počutimo osamljeni v nepregledni množici, lahko pa smo čisto sami na neki gori in se počutimo povezane z vsem, kar nas obdaja. Če želimo preiti čez občutek osamljenosti oziroma praznine, je treba najprej vzpostaviti stik s samim seboj. To je edini odnos, ki nas spremlja vse življenje in nam je na razpolago. Odnos, ki ga oblikujemo sami s seboj, je tudi tisti, ki nam pomaga, da pridemo iz osamljenosti. Seveda pa je tudi pomembno, da smo pozorni na ljudi okrog nas; december nam še bolj nalaga odgovornost, da opazimo ljudi, ki so v stiski in si ne znajo poiskati pomoči. Prav je, da glede na svoje zmožnosti pristopimo do njih. Že prijaznost, topla beseda, pozornost ali telefonski klic delajo čudeže. Menda naj bi veljalo, da lahko že december sam po sebi sproži v ljudeh neko nujo po terapevtski pomoči in je zato potreba po terapiji v času praznikov in po njih mnogo večja. Ali to drži? Porast oziroma potrebo po terapiji vsako leto opažamo januarja; december nas večinoma ‘zaposli’ s svojim vrvežem in z vsemi dejavnostmi, januar pa v našem poklicu velja kot depresiven mesec, v katerem pride na plan veliko stisk in zato ljudje poiščejo pomoč. Vsak človek doživlja stisko na specifičen način, in ker smo ljudje odnosna bitja, potrebujemo pogovor. Ne samo zato, da najdemo pot iz stiske, ampak tudi zato, da sploh osmislimo, kaj se v resnici dogaja v nas. Psihoterapija predstavlja možnost nekega pogovora, kjer se začne pot do samospoznavanja in da v pogovoru z nekom začnemo raziskovati samega sebe, kako biti sam s seboj in kako biti z drugimi. Se vam zdi, da se ljudje v trenutkih stiske vendarle vse bolj zavedamo pomena strokovnega pogovora ali pa je, nasprotno, po vašem mnenju področje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano? V svoji več kot desetletni praksi opažam, da se miselnost, kdaj in za koga je terapija potrebna, vendarle spreminja. Seveda obenem obstaja še vedno veliko stigme, v smislu, da mora biti s teboj nekaj zelo narobe, da se odločiš za psihoterapijo. Še vedno pride večina ljudi na psihoterapijo šele takrat, ko doživi neko skrajno bolečo izkušnjo, ki se je pripravljala že dlje časa. Velikokrat namreč ugotavljamo, da bi se stvari, če bi se začele reševati prej, odvrtele lažje, izid bi bil boljši. A moramo se tudi zavedati, da naša psiha deluje po liniji najmanjšega odpora oziroma da izbere pot, ki je lahka in poznana, zato velja, da nekaj stiske ali bolečine preprosto moramo začutiti, da lahko potem nekemu tujcu razlagamo o svojih težavah in za povrh naredimo v življenju tudi kakšne spremembe. Vseeno upam, da se bo prag te bolečine sčasoma znižal in bomo bili že prej sposobni toliko ranljivosti, da bomo znali poiskati pomoč strokovnjaka, ki nam bo pomagal najti pot iz stiske ali bolečine. Za konec me zanima, kakšno je vaše sporočilo, tudi s terapevtskega vidika, za čas, ki je pred nami. Bodite iskreni v svojih odnosih in sočutni do samih sebe. In upam, da bomo vsi premogli toliko poguma, da bomo lahko naredili tudi kakšno stvar, za katero bo potrebno več moči in energije, in ki se nam bo obrestovala tako, da bomo na koncu zadovoljni sami s seboj in ponosni na odnose, ki jih oblikujemo. ❒ letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 17 obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si Bernik in njegove Domžale Avtorice in avtorji prispevkov: MAJA JAN MATJAŽ MATJAŽ MARJAN MIHAEL BLAŽ SAŠA KATARINA JUDITA MIROSLAV MATJAŽ ANTON VILMA ANA CVETA AVGUŠTIN BERNOT BROJAN KARLOVŠEK KOCJAN / oblikovanje KOZJEK OTRIN ROŠKAR RUS KRUŠELJ LUX STIPLOVŠEK ŠPORAR ŠTRUKELJ VRTAČNIK MERČUN VRTOVEC BENO ZALOKAR Sreda, 19. januar 2022, ob 18. uri V Slamnikarskem muzeju ter na spletnih straneh in forumih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in domžalca.si Bernik in njegove Domžale - Razprave Predstavitev knjige Kulturni dom Franca Bernika Domžale in člani uredniškega odbora za izdajo ponatisa knjig Franca Bernika smo zaključili svoje delo. V mesecu decembru 2021 je izšla še zadnja načrtovana knjiga: Bernik in njegove Domžale NAROŒILNICA V knjigi je zbranih 20 različnih strokovnih besedil, esejev, zapisov ter pogovorov o življenju in delu tega pomembnega Domžalčana, ki jih je prispevalo 15 avtorjev. S tem smo predstavili številne in obsežne segmente več kot 50 letnega obdobja naše zgodovine in dogajanja, ki je zaznamovalo naš kraj na vseh področjih družbenega, gospodarskega, kulturnega in društvenega delovanja. V knjigi je objavljenih več kot 260 fotografij, številne med njimi tudi prvič. NASTALA IN SPISANA JE ZGODOVINA DOMŽAL … O b četrti knjigi bosta na pogovoru o Berniku in njegovem času sodelovala urednika knjige mag. Blaž Otrin in Katarina Rus Krušelj. Pogovor bo vodila predsednica uredniškega odbora in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar. Vstop prost. & Spodaj podpisani naročam naslednje ponovne natise knjig Franca Bernika (označite želene knjige): Podatki o naroœniku: ZGODOVINA FARE DOMŽALE 1 _______________________________________ (izšla aprila 2020) Ime in priimek ZGODOVINA FARE DOMŽALE 2 _______________________________________ (izšla decembra 2020) Z NEKDANJE GORIŒICE / FRAGMENTI kronika 1940-1947 (izšla marca 2021) BERNIK IN NJEGOVE DOMŽALE RAZPRAVE (izšla decembra 2021) Cena posamezne knjige je 20 eur. Ob nakupu vseh 4 knjig prejmete tudi ovojno škatlo za knjige. Naœin dostave: Ulica in hišna številka _______________________________________ Kraj in poštna številka _______________________________________ Telefon _______________________________________ Elektronski naslov knjigo/-e bom osebno prevzel in plačal v tajništvu KDFBD _______________________________________ knjigo/-e bom vključno s poštnino po ceniku Pošte Slovenija plačal po prevzemu pošiljke Strinjam se z uporabo mojih osebnih podatkov za potrebe distribucije knjige. Podpis Naroœilnico pošljite/prinesite na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Knjige je mogoče kupiti tudi v Tajništvu Kulturnega doma Franca Bernika in v Slamnikarskem muzeju Domžale v času uradnih ur. Naročite jih lahko tudi po spletu blagajna@kd-domzale.si, naročilnica pa je objavljena tudi na spletni strani www.kd-domzale.si/ zaloznistvo Kulturni dom Franca Bernika Domžale se zavezuje, da bo osebne podatke, ki jih bo pridobil od posameznika s to naročilnico, obdeloval izključno za namen izvedbe naročila v skladu z določili Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in z vsebino vsakokrat veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov ter vsemi internimi akti, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podrobnejša določila glede varstva osebnih podatkov ter pravic in obveznosti v tej zvezi je zavod objavil v Politiki varstva osebnih podatkov na spletni strani: www.kd-domzale.si/pogoji-poslovanja.html. 18 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 19. 11. do 14. 12. 2021 V preteklem mesecu smo poročali o nesorazmerno visokem številu intervencij. Številka je odstopala tako od mesečnega povprečja kot tudi od enakega obdobja lani. Zdaj pa lahko ugotovimo, da se je povprečje izravnalo. V drugi polovici novembra in prvi decembra k sreči beležimo zgolj petnajst posredovanj, želimo si, da bo le-teh do konca leta še manj. In še ena zanimivost za ta letni čas: skoraj polovico posredovanj smo opravili v poznem večernem in nočnem času. Garaže smo trikrat zapustili med 21. in 22. uro. Aktivirani smo bili zaradi dveh požarov, obeh na osebnih vozilih na avtocesti. Prvo je na Miklavžev večer zagorelo pri izvozu Lukovica. Kljub hitremu posredovanju je bil motorni del vozila povsem uničen. Še posebej smo bili zaskrbljeni v drugem primeru požara. Prijava je namreč bila, da gori osebno vozilo v predoru Trojane. A k sreči je šlo le za okvaro vozila, ki je povzročala veliko dima. Situacija je bila hitro rešena. V bližini Gorjuše smo iz Rače izvlekli srnin kadaver. Večkrat smo pomagali pri vstopu v stanovanja ter nato tudi prenosu onemoglih in poškodovanih oseb. Nikoli posebej ne poudarjamo, a žal (pre)pogosto posredujemo tudi, ko se kdo odloči dvigniti roko nadse. Sedemkrat smo odhiteli na pomoč pri prometnih nesrečah. Na avtocesti med Šentjakobom in Domžalami smo posredovali pri trčenju osebnega vozila in avtobusa. Telesne poškodbe je utrpela sovoznica v osebnem vozilu. V predoru Trojane je vo­z­nik avtodoma trčil v robnik cestišča, ob tem pa se je težje poškodovala, domnevno z varnostnim pasom nepripeta mladoletna oseba. V naletu štirih vozil na odseku Domžale–Šentjakob razen materialne škode ni bilo drugih posledic. Še eno prometno nesrečo na avtocesti smo pa le ‘iskali’. O njej smo namreč bili obveščeni, a na celotni relaciji nismo opazili nobene posebnosti – nikogar, ki bi potreboval pomoč, niti ustavljenega vozila. Na cesti Trzin–Mengeš je prišlo do naleta treh osebnih vozil, nastala je le materialna škoda in daljši zastoj prometa. Pripetilo se je namreč na sredo nekaj po petnajsti uri. Alkohol in vožnja v nasprotno smer sta botrovala čelnemu trčenju dveh osebnih vozil na trzinski obvoznici. Posledica pa hudo poškodovana oba voznika in dve uničeni vozili. Trčenje kombiniranega vozila v kolesarko je bilo za slednjo žal usodno. Do nesreče je prišlo na nadvozu avtoceste med Dobom in Krtino. Kljub hladnemu vremenu so kolesarji še vedno aktivni – opozorilo velja predvsem slednjim –, poskrbite za dobro osvetljenost ter izberite svetla in odsevna oblačila! slamnik@kd- dom zale. si Naj bo dobro 2022 Letos je minilo že 80 let, odkar so okupatorji leta 1941 med drugo svetovno vojno številne slovenske družine izgnali iz domovine. društvo izgnancev domžale Med okoli 80.000 izgnanci je bilo tudi kar 20.000 otrok, in vsi si želimo, da se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo. Prav letos pa mineva tri desetletja, od kar so se izgnanci in druge žrtve združili v Krajevno organizacijo Društva izgnancev Domžale, ki še danes obsega žrtve iz vseh petih občin nekdanje občine Domžale. Nekdanji izgnanci in druge žrtve so v teh desetletjih dobili nekaj pravic, žal pa jim nobena vlada še ni priznala vsaj delne škode za izgubljeno premoženje, čeprav si vodstvo republiškega društva za tovrstno povračilo prizadeva že vseh trideset let. Pričakujemo, da bomo vsaj prihodnje leto dočakali popravo krivic, nam je v prijaznem pismu ob koncu leta 2021 zapisala naša predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 prof. Ivica Žnidaršič ter vsem članom društva zaželela zadovoljne božične praznike in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2022. Njeni čestitki se pridružujem tudi sama in vsem želim dobro leto 2022, ki naj bi bilo Krajevni organizaciji izgnancev Domžale bolj naklonjeno, saj smo zaradi epidemije morali že skoraj dve leti čakati na boljši čas, ki bi omogočil nadaljevanje naših aktivnosti. Vsi namreč vemo, da smo člani in članice društva posebej ranljiva skupina, saj je povprečna starost več kot 75 let in moramo biti posebej pozorni na svoje zdravje. Načrtujemo, da bi ob koncu zdajšnjih ukrepov, povezanih s covidom-19, kmalu v začetku leta 2022 pripravili tradicionalni občni zbor, se odpeljali na kakšen že planiran izlet, upamo pa tudi, da bi v letu 2022 lahko slovesno praznovali naš jubilej – 30 let našega skupnega dela. Ko vam želim dobro leto 2022, v katerem bo za vsakogar od članov društva veliko zdravja, vam sporočam, da so uradne ure v decembru vsak ponedeljek, v prvih treh mesecih leta 2022 pa vsak prvi ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih domžalskih krajevnih skupnosti, ki se jim iskreno zahvaljujem. Enako hvala za finančno pomoč občinama Domžale in Lukovica. Članarina za leto 2022 ostaja 10 evrov, naročnina na Vestnik pa 6 evrov. Z željo, da se v letu 2022 čim prej srečamo, vam želim prijetne vse praznične dni ter srečno in zdravo Vera Vojska novo leto. MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. možnost DARILNIH BONOV 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal Srečno 2022! NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Vesel božič in jasen pogled v letu 2022. Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Ujemi zdravje v mladim prijazni občini Domžale V ŠAD Mavrica leto zaključujemo z mešanimi občutki. Vse bolj se zavedamo, da nam je to stanje z epidemijo prineslo ne le manj vadečih, ampak precej statične otroke in posledično generalno več bolnih, debelih in mišično oslabelih otrok. šad mavrica Pred kratkim smo se udeležili kongresa športa za vse, kjer smo slišali, da so številke v zvezi z gibanjem v času epidemije covida-19 izjemno drastične. Prihajajo generacije, ki bodo zbolevale prej. Navade in zdaj lahko mirno temu rečemo tudi razvade in odvisnosti so vse pogostejše. Zajele so določen ritem naših otrok in temu je treba narediti konec. Gibanje ugodno deluje na fiziološke procese. Ima tudi izjemno dobre vplive na socialni in psihološki razvoj. Zato je čas, da se začnemo kot starši tega bolj zavedati in da že danes nekaj naredimo v zvezi s tem. Najmanj, kar lahko vsak sam naredi, je omejitev časa za ekrane in vsaj trikrat tedensko z otrokom na sprehod. Kdor otroka vključi v katerokoli gibalno aktivnost, je zanj naredil še korak več. Če pa otrok vadi v društvu ali klubu vsaj dvakrat tedensko, je še upanje, da bo njegova zdravstvena slika v prihodnosti nekoliko boljša. V ŠAD Mavrica ponujamo izjemno razgibane programe gibanja za otroke, družine in odrasle, tudi tečaje rolanja, drsanja, rolkanja in plavanja. Druga društva ponujajo tečaje smučanja, deskanja in podobno. Apeliramo na občino Domžale, da v sklopu certifikata mladim prijazna občina nameni vsakemu otroku Domžal določena sredstva, ki jih koristi za gibanje v občini Domžale ali domžalskih društvih. Občina Domžale ima res krasne parke, poti, učne poti in zanimivosti, ki jih društva in vsi občani Domžal lahko res s pridom uporabimo in izkoristimo. Od tistih socialno šibkejših skupin do tistih, ki si lahko nekoliko več privoščijo, za vse bi morala biti blaginja gibanja. Želimo vam razgibane, sprošču­jo­če in zdrave praznike. Več informacij v zvezi z gibanjem dobite tudi na www.sadmavrica.si. Predsednica ŠAD Mavrica Mojca Grojzdek Delovno tudi v prazničnem decembru Leto 2021, ki počasi za seboj zapira vrata in nas opozarja, da je pred nami čisto sveže leto 2022, bo Društvu upokojencev Domžale ostalo v kar prijetnem spominu, saj so kljub letu, ki ga je še kako zaznamoval covid-19, v okviru možnosti in ob upoštevanju ukrepov nadaljevali z delom. društvo upokojencev domžale Tako so uspešno opravili skupščino in sprejeli zelo bogat program, v katerem so skušali zajeti vse tiste aktivnosti, ki bi posebej pomagale pri zagotavljanju prijetnejše jeseni življenja, hkrati pa posebno skrb namenili tudi vsem starejšim, ki potrebujejo njihovo pomoč. Leto 2021 je posebej zaznamovalo prvo, zagotavljalo pa niti slučajno zadnje, srečanje upokojencev domžalske občine, pri katerem so uspešno sodelovali z občino. Tudi ob tej priložnosti se zahvaljujejo Občini Domžale za zaupanje, pa tudi vsem, ki so sodelovali v bogatem kulturnem in drugem programu. Se srečamo tudi v letu 2022! Uspešno so začeli tudi s pestro športno dejavnostjo, v okviru katere so se s posebno prireditvijo spomnili začetka letnih olimpijskih iger. Epidemija je žal začetek bogate športno-rekreativne in izletniške dejavnosti okrnila, kljub temu pa je treba še enkrat čestitati uspešni šahovski sekciji za njene številne uspehe. Za enega svojih večjih uspehov štejejo nadaljevanje projekta Starejši za starejše ter začetek projekta zagotavljanja brezplačne vožnje za starejše – skupaj z Občino Domžale. Z brezplačnimi prevozi starejšim omogočajo lažji obisk pri zdravniku, obisk bolnišnice, trgovine, obisk grobov, lekarn in kakšne prireditve ali prihod v društvene prostore. Naročila sprejema logistični center Društva upokojencev Domžale vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 051 262 100. Z veseljem pričakujejo vaše klice in bi bili veseli, da jih pokličete ter tako izrazite svoje želje in potrebe po prevozih. Srečno, gospa Frančiška Svetlin! V prazničnem decembru so se V decembru pa sta predsednik tudi letos odločili, da pripravijo Toni in podpredsednica Marija obiposebno zloženko, v kateri bo ob skala tri najstarejše članice društva, voščilu za srečno in zdravo 2022 še ki zaradi zdravstvenih težav niso movrsta informacij o njihovem delu, gle priti na srečanje upokojencev. Priki bodo še kako koristile članom jetnega obiska z vrtnicami so se razin članicam pri njihovem vklju- veselile Frančiška Svetlin iz Ihana, ki čevanju v delo Društva upokojen- bo kmalu dopolnila 102 leti, pa Olga cev Domžale. Zloženko z voščilom Bergant iz Doba, ki ima, kot sama praprejmejo vsi člani in članice dru- vi, 96,5 let, ter Marija Fugger iz Domštva. žal, ki bo stoti rojstni dan praznovala v letu 2023. Vsem trem gospem želimo veliko zdravja tudi v prihodnje. Svojim članom in članicam želijo dobro in zdravo leto 2022. Zahvaljujejo se vsem prostovoljcem in vsem drugim, ki so jim pri njihovi dejavnosti v letu 2021 pomagali in jih vabijo, da se jim pridružijo tudi v letu 2022. Zaradi povečanja nevarnosti covida-19 ste dobrodošli ob ponedeljkih med 9. in 12. uro v prostorih društva v Domžalah, na Ulici Simona Jenka 11. Pričakujejo vas na telefonski številki 01 724 19 04. Lahko pa jih obiščete na spletni strani društva: www.drustvoupokojencev-domzale.si ter Facebook profilu. Društvo upokojencev Domžale želi prijetne vse praznične dni in nasvidenje v letu 2022! Vera Vojska  Foto: DU Domžale letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Domžalski radioamaterji na največje svetovno radioamatersko tekmovanje ponovno odšli na Korziko Vsako leto zadnji vikend v novembru poteka največje svetovno radioamatersko kratkovalovno tekmovanje v vzpostavljanju zvez v telegrafiji – z morsejevimi znaki. Tekmovanje (kontest, kakor mu pravimo radioamaterji) ima že dolgo tradicijo. Prvo se je odvilo leta 1939. Zdaj se vsako leto tega tekmovanja udeleži 30 do 40 tisoč radioamaterjev po vsem svetu, od tega jih okoli osem tisoč pošlje tekmovalne dnevnike v pregled tekmovalni komisiji. Ta objavi neuradne rezultate en teden po tekmovanju, uradne rezultate pa nekako pol leta po končanem tekmovanju, saj v vseh dnevnikih z računalnikom preverijo na tisoče zvez. Mnogo let smo se člani radiokluba Domžale tega tekmovanja udeleževali iz Slovenije, zadnja leta pa se z veseljem odpravimo na ‘ekspedicijo’ blizu kraja Lumio na severu Korzike. Pridružijo se nam tudi prijatelji iz Murske Sobote, Ptuja, Ljubljane in Črnomlja. Tam imamo odlične pogoje, sorazmerno toplo vreme in veliko prostora na prazni obali za naše antene, ki so po večini žice, pritrjene ob fiberglas drogove čisto ob morju. Tekmovanja se udeležujemo v kategoriji ‘več operaterjev’. Tako smo bili v letih 2016, 2017, 2018 in 2019 štirikrat zapored evropski prvaki. Konkurenca je res velika in na rezultate smo zelo ponosni. V januarju leta 2019 pa smo se z manjšo ekipo udeležili tekmovanja na radioamaterskem frekvenčnem obsegu 1,8 MHz – 160m in tam postali tudi svetovni prvaki. Letos smo se odpravili na Korziko že šestič. V ekipi nas je bilo 11. To je bila največja odprava do zdaj, saj smo za prevoz opreme in ekipe potrebovali kar dva kombija in eno malo večje osebno vozilo. Odpotovali smo v ponedeljek pred tekmovanjem. V torek smo začeli s postavljanjem anten za sprejem in oddajo ter povezovanjem radijskih postaj in računalnikov za vodenje tekmovalnih dnevnikov ter druge opreme. Do začetka tekmovanja v soboto ob enih zjutraj smo imeli vse pripravljeno. Tekmovanje se je pričelo silovito z več kot 800 zvezami v prvi uri tekmovanja. Končalo se je čez 48 ur v ponedeljek ob eni uri zjutraj in v našem tekmovalnem dnevniku – LOG-u je bilo zabeleženih 17.804 zvez, kar je daleč največ med vsemi ekipami. To bo dovolj, da spet postanemo evropski prvaki, več pa bi lahko dosegli le, če bi se odpravili v Afriko, saj zveze s kontinentom, iz katerega tekmuješ, prinašajo eno točko, iz Afrike pa bi vse zveze z evropskimi radioamaterji prinesle tri točke. Kljub temu bomo zasedli tretje mesto na svetu. Sledilo je podiranje in pospravljanje. Vedno se potrudimo, da pustimo obalo takšno, kot je bila ob našem prihodu. Kratke filmčke iz naših ekspedicij si lahko ogledate na YouTube – vtipkate naš korziški pozivni znak TK0C. Za Radioklub Domžale – S50C Sine Mermal – S53RM društva lipa – univerza za tretje življenjsko obdobje domžale OBVESTILO Spoštovani občani in občanke ter člani Društva Lipa Domžale! V januarju bomo organizirali 40-urni študijski krožek računalništva. Vsi, ki želite pridobiti nova znanja ali jih dodatno nadgraditi s področja računalništva, vabljeni, da se do 28. 12. 2021 prijavite v tajništvu društva ali po elektronski pošti: lipa.domzale@t-2.net . Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Spretni otroški prsti izdelovali praznične umetnije V TKD Rova smo staknili glave in se dogovorili, da z upoštevanjem ukrepov izpeljemo dve otroški praznični delavnici. tkd rova Omejili smo število mest, prav tako smo v prostore gasilskega doma povabili le najmlajše, brez staršev. Otroci, ki jih veseli ustvarjanje, so skupaj z mentorico Petro Molk na petkov večer, 10. decembra, izdelovali različne voščilnice. V sobotnem do- poldnevu so se posvetili novoletnim okraskom, s katerimi so nato polepšali dan družinskim članom. Dekleta in fantje so spoznali nekaj novih tehnik, se srečali z inovativnimi pripomočki, s katerimi je bilo ustvarjalno delo takoj lažje, ter v dveh dneh ustvarili veliko izdelkov: voščilnice s pisanim okroglim okraskom, simpatične škratke, narejene iz odtisa dlani, čestitke, po katerih so z zobno ščetko razpršili vodene barvice, rdeče rokavičke in simpatične snežake za na jelko ter trakove s prikupnim jelenčkom. Mentorica Petra je najprej natančno razložila navodila, nato pa je vajeti prepustila otroški domišljiji. Če se jim je kje zataknilo, jim je vsakič z veseljem priskočila na pomoč. Dve uri sta v sproščenem in prijetnem vzdušju minili s svetlobno hitrostjo, tako da so otroci zatrdili, da komaj čakajo na novo leto in z njim nove delavnice. Prihodnje leto vabljeni v našo družbo tudi vi! AMU Foto: AMU, DU Poznate restavratorstvo Skrb za nego in ohranjanje starih predmetov društvo lipa – univerza za tretje življenjsko obdobje domžale Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale si prav vsak začetek šolskega leta prizadeva, da bi že precejšnje število različnih študijskih krožkov še obogatilo ter pri tem upoštevalo tudi želje in interese slušateljev. Tako so se v lanskem šolskem letu slušatelji prvič lahko odločili tudi za restavratorstvo, ki se zaradi velikega interesa in odličnega sprejetja pri študentih v začetku leta 2022 nadaljuje pod mentorstvom Žige Reharja, ki je svoje ustvarjalno delo že predstavljal na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Ker verjamem, da morda kateri od zainteresiranih slušateljev o obisku restavratorstva še razmišlja, sem mentorja Žiga Reharja, ki je diplomiral na visoki šoli za risanje in slikanje, zaključil pa tudi specialistični študij pri profesorju Darku Slavcu, postavila nekaj vprašanj. Prepričana sem, da bodo njegovi konkretni odgovori marsikoga zainteresirali za vpis v omenjeni študijski krožek. Zakaj bi se nekdo v jeseni življenja odločil za restavratorstvo, je bilo moje prvo vprašanje, na katerega mentor Žiga Rehar odgovarja: Restavratorstvo ni samo poklic, je tudi poslanstvo, ki kroji naš odnos do predmetov iz preteklosti. Vsi ljudje smo navezani na predmete, ki nas obdajajo in nemo spremljajo skozi življenje. Nekateri nas spominjajo na prednike, drugi na dogodke – skratka vsem je skupno eno, so nemi govorci zgodb, ki se jih radi spominjamo. Zato tisti ljudje, ki jih restavratorstvo zanima, ta odnos do starin že imajo. Na restavratorskem tečaju se udeleženci spoznajo s tehnikami in materiali za ohranjanje in nego predmetov. Je restavratorstvo postopek, ko se nekaj starega poškodovanega obnovi ali preuredi? Je to namen študijskega krožka ali pod restavratorstvo uvrščamo še kaj drugega? Na tečaju se ukvarjamo predvsem z restavriranjem predmetov, ki jih udeleženci prinesejo s seboj, podučimo pa se tudi o pogojih hranjenja ter o negi in rokovanju s starinami. Pogosto ob restavratorstvu govorimo tudi o konservatorstvu? Čeprav konservatorstvo in restavratorstvo hodita dostikrat z roko v roki, se sami postopki razlikujejo. Pri konserviranju se ukvarjamo predvsem z ohranjanjem materiala ter z dejavniki, ki so vplivali na pospešeno propadanje. Pri restavratorskih posegih pa se ukvarjamo tudi z videzom in samo uporabnostjo predmeta. Se bodo študentje ukvarjali s praktičnim delom – lesenimi starimi izdelki? Ali novo znanje, ki ga bodo dobili, govori tudi o drugih materialih, kot je les. Bodo za praktično delo stare lesene izdelke prinesli od doma? Kaj če jih nimajo? Praktično delo poteka na predmetih, ki jih udeleženci prinesejo s seboj, če jih nimajo, jim jih pomagamo poiskati. V osnovi se ukvarjamo z lesenimi izdelki, ob katerih pa se srečujemo tudi z drugimi materiali, kot so kovine, usnje, keramika ... So leseni izdelki vsi enaki ali različni – se razlikujejo tudi postopki restavriranja? Vsak predmet je zgodba zase, zato se postopki restavriranja prilagajajo predmetu, kjer skrbimo za minimalnost posega z materiali, ki so reverzibilni. Kaj bi svetovali bodočim restavratorjem? Skrb za ohranjanje predmetov ni samo ključ do preteklosti, je hkrati velik doprinos k zmanjšanju potrošnje in tako čistejši prihodnosti. Vabljeni! Študijski krožek restavratorstva odpira svoja vrata 5. januarja 2022, dobrodošli! Oglasite se v prostorih društva na Ljubljanski c. 58, ali pokličite 01 722 66 70 oziroma 031 379 276. Vabimo pa vas tudi v druge oblike dela Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale. Slušatelji namreč, ob upoštevanju ukrepov, povezanih s covidom-19, že pridno pridobivajo nova znanja ali z različnimi drugimi aktivnostmi poskrbijo za svoje zdravje in prijetno druženje. Verjemite, da bo vaša jesen življenja lepša tudi v letu 2022, v katerem vam želimo veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov z vsemi, ki jih imate radi in ne pozabite: »Učenje ima svoj začetek in nikoli konca.« e: dragan.gostimirovic@re-max.si t: +386 64 285 535 EDINI PRAVI NAČIN ZA PRODAJO VAŠE NEPREMIČNINE. Vera Vojska Foto: osebni arhiv 19.00 | ZGODBA Z ZAHODNE STRANI Muzikal / West Side Story / režija: Steven Spielberg / po dramskem besedilu Arthurja Laurentsa / igrajo: Ansel Elgort, Rachel Zegler, Rita Moreno, Corey Stoll, Bryan D'Arcy James / 2020, ZDA / distribucija: Blitz / 156' / filmska adaptacija znanega broadwayskega muzikala Zgodba iz zahodne strani v režiji oskarjevca Stevena Spielberga. 16.45 | ZAPOJ 2 Glej opis pod 1. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Družinski animirani film / Peterchens Mondfahrt / režija: Ali Samadi Ahadi / slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kunšič, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Primož Pirnat, Asja Kahrimanovič Babnik, Iztok Lužar / 2021, Nemčija, Avstrija / distribucija: Fivia / 85' / sinhronizirano, 6+ / čarobno potovanje na Luno je posneto po eni najbolj priljubljenih nemških knjig za otroke, pripoveduje pa zgodbo o malemu Petru, ki se odpravi na Luno, da bi rešil svojo sestrico. 2. januar, nedelja 20.00 | THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijski film / The King's Man / režija: Matthew Vaughn / po stripu Marka Millarja in Davea Gibbonsa / 2020, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 131' / odkrijte izvor prve neodvisne obveščevalne agencije v filmu The King's Man: Začetek! 18.00 | VOLK IN LEV Družinski film / Le loup et le lion / režija: Gilles de Maistre / idejna zasnova Gilles de Maistre in Prune de Maistre / 2021, Francija, Kanada / distribucija: Karantanija / 99' / podnapisi, 9+ / v kanadski divjini s podporo mladenke Alme skupaj odraščata volk in lev. Njihovo zavezništvo zahteva pogum in upor družbenim zahtevam. Mestni kino Domžale 15.30 | ZAPOJ 2 Animirana družinska komedija / režiser: Garth Jennings / dolžina: 112' / sinhronizirano, 6+ / koala Buster Moon je gledališče New Moon spremenil v pravi hit v mestu, a njegovi cilji so mnogo višji – želi si prvi nastop v gledališču Crystal Tower v glamuroznem Redshore Cityju. 1. januar, sobota Fotografska razstava: Pogled 2021 Center za mlade Domžale, 6. januarja 12. januar, sreda Mestni kino Domžale 18.00 | DESET V POL 20.00 | FRANCOSKA DEPEŠA Abonma filmski PETEK in za IZVEN 18.00 | DANICA VIDMAR: Deklice brez gnezda – V iskanju poti do odraslih otrok Srečanja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalokar / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: denis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka. E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 4. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | IGRARIJE Glej opis pod 4. januar. Mestni kino Domžale 20.00 | VSE JE BILO V REDU Drama / Tout s'est bien passé / režija: François Ozon / François Ozon v ospredje filma postavi najtežjo prošnjo, ki jo lahko oče naslovi na svoji hčerki: naj mu pomaga umreti. 11. januar, torek 19.00 | ANJA ZAG GOLOB Pomenkovanja s Pižamo / v živo – FB Knjižnice Domžale / gostja: Anja Zag Golob / org.: Boštjan Gorenc - Pižama, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran Knjižnice Domžale. 20.00 | FRANCOSKA DEPEŠA Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN Glej opis pod 7. januar. Mestni kino Domžale 17.30 | DESET V POL Glej opis pod 6. januar. 10. januar, ponedeljek Predstava: Picko in Packo Kulturni dom na Močilniku, Dob, 9. januarja Mestni kino Domžale 18.00 | BERTOV DNEVNIK Družinski film / Berts dagbok / režija: Michael Lindgren / 2020, Švedska / distribucija: Fivia / 89' / podnapisi, 10+ / Bert je običajen trinajstletnik: obožuje superjunake, ne mara koriandra in rad sanjari. 7. januar, petek Center za mlade Domžale 10.00 | RAZSTAVA MLADINSKEGA FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA POGLED 2021 Odprto in na spletu Fotografska razstava / mladi / spletna galerija in v živo / na ogled do 30. januarja 2022 / predstavljene fotografije v kategorijah vijuge, povozil jih je čas in prosti kategoriji 17.00 | ZDOLGOČASENI BOBEN Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | E-PRAVLJICA Pravljična urica / zabavne in iskrene prigode pravljičnih junakov / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / spletna stran Knjižnice Domžale. 20.00 | SLADIČEVA PICA Komedija / Licorice Pizza / režija: Paul Thomas Anderson / igrajo: Alana Haim, Cooper Hoffman, Bradley Cooper, Sean Penn, Skyler Gisondo / 2021, ZDA / distribucija: Karantanija / 133' / zgodba o odraščanju Alane Kane in Garyja Valentina, njuni skupni poti in prvi ljubezni v dolini San Fernando v Kaliforniji na začetku sedemdesetih let. Mestni kino Domžale 18.00 | DESET V POL Komedija / Deset u pola / režija: Danis Tanović / igrajo: Branko Đurić - Đuro, Izudin Bajrović, Helena Vuković, Kerim Čutuna, Almir Palata Prle, Anja Matković, Goran Navojec, Faketa Salihbegović-Avdagić, Mirvad Kurić, Nermin Tulić / 2021, Bosna in Hercegovina / distribucija: Con film / 90' / prihod kulinarične blogerke nenadejano sproži spor o tem, kdo v Sarajevu dela najboljše čevape. 6. januar, četrtek Lutkovana predstava: Dinozavri KD Franca Bernika, 8. januarja Dogaja se ... slamnik 17.00 | IRENA PRESTOR: DEMENCA IN COVID-19 Alzheimer caffe / gostja: Irena Prestor, glavna me- E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 4. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | IGRARIJE Glej opis pod 4. januar. 18. januar, torek 20.00 | PRAVI MOŠKI Glej opis pod 8. januar. Mestni kino Domžale 17.30 | VSE JE BILO V REDU Glej opis pod 11. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 3. januar. 17. januar, ponedeljek 20.00 | JAGNJE Drama / Dýrið / režija: Valdimar Jóhannsson / 2021, Islandija, Švedska, Poljska / distribucija: Demiurg / 106' / par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, nekega dne v svojem 17.15 | SLADIČEVA PICA Glej opis pod 6. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | ZAPOJ 2 Glej opis pod 1. januar. 16. januar, nedelja 20.00 | HIŠA GUCCI Glej opis pod 5. januar. 18.00 | VSE JE BILO V REDU Glej opis pod 11. januar. Mestni kino Domžale 10.00 | PRVIČ V KINO 16.00 | BERTOV DNEVNIK Glej opis pod 7. januar. Koncert: Med vzhodom in zahodom KD Franca Bernika, 18. januarja 24. januar, ponedeljek 19.30 | FRANCOSKA DEPEŠA Glej opis pod 7. januar. 17.15 | CYRANO Glej opis pod 14. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | CLIFFORD, VELIKI RDEČI PES Glej opis pod 22. januar. 23. januar, nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | VELIKI RDEČI PES CLIFFORD Družinska pustolovščina / Clifford the Big Red Dog / režija: Walt Becker / scenarij: David Ronn, Jay Scherick, Annie Mumolo, Stan Chervin / 2020, ZDA, Kanada / distribucija: Karantanija / 96' / sinhronizirano, 6+ / ko si srednješolka Emily Elizabeth zaželi, da bi njen majhen, rdeč kužek zrasel v velikega in mogočnega psa, ne pričakuje, da bo v svojem majhnem stanovanju v New Yorku našla dvanajst metrov visokega psa. KD Franca Bernika 10.00 | ZAJCEBANČICE Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovno-glasbena predstava / besedilo songov: Petra Kavaš / glasba in zvočni efekti: Valter Klemenčič / likovna podoba: Sabina Šinko / igrata: Petra Kavaš in Vitomir Vratarič / 40' / primerno za starost 4+ 22. januar, sobota Mestni kino Domžale 20.00 | PRAVI MOŠKI Glej opis pod 8. januar. E-vsebina – ob 19.00 | MATJAŽ COREL: ALBANIJA IN ČRNA GORA Potopisno predavanje / posnetek / spletna stran Knjižnice Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 7. januar. 21. januar, petek Predstava: Zajcebančice KD Franca Bernika, 22. januarja Mestni kino Domžale 18.00 | ZASTOJ Glej opis pod 19. januar. 31. januar, ponedeljek 19.15 | VSE JE BILO V REDU Glej opis pod 11. januar. 17.00 | PRAVI MOŠKI Glej opis pod 8. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | CLIFFORD, VELIKI RDEČI PES Glej opis pod 22. januar. 30. januar, nedelja KD Franca Bernika 20.00 | 1NA1: ŠTRAS IN BOJAN CVJETIĆANIN Za IZVEN Akustični koncert / Gregor Strasbergar Štras in Bojan Cvjetićanin, frontmana skupin MRFY in Joker Out sta ena najbolj prepoznavnih glasov nove generacije slovenskega rocka / na odru v nepozabnem akustičnem dialogu / ena na ena o glasbi, prek glasbe. Mestni kino Domžale 10.00 | CLIFFORD, VELIKI RDEČI PES Glej opis pod 22. januar. 29. januar, sobota 20.15 | PARALELNI MATERI Drama / Madres paralelas / režija: Pedro Almodóvar / scenarij: Pedro Almodóvar / igrajo: Penélope Cruz, Milena Smit, Israel Elejalde, Aitana Sánchez-Gijón, Julieta Serrano, Rossy De Palma / 2021, Španija / distribucija: Cinemania / 123' / zgodba o dveh zelo različnih ženskah, ki se srečata v bolnišnici, kamor prideta rodit, ter nepričakovanih zapletih, ki sledijo / najnovejši film Pedra Almodóvarja je odprl letošnji Beneški filmski festival in Penélope Cruz prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo igralko. Mestni kino Domžale 18.00 | PRAVI MOŠKI Glej opis pod 8. januar. Koncert: 1na1 Štras in Bojan Cvjetićanin KD Franca Bernika: 29. januarja Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ januar številka 12 | december 2021 | letnik lxi koledar dogodkov Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale. 19.00 | MATRICA OBUDITEV ZF akcijski film / The Matrix Resurrections / režija: Lana Wachowski / scenarij: Lana Wachowski, po likih Davida Mitchella in Aleksandra Hemona / igrajo: Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Yahya Abdul-Mateen II, Jessica Henwick, Jonathan Groff / 2021, ZDA / distribucija: Con Film / 148' / dobrodošli nazaj v Matrico – minilo je že skoraj 18 let, odkar smo se nazadnje priključili v simulirano resničnost. 17.30 | DESET V POL Glej opis pod 6. januar. Mestni kino Domžale 15.00 | VOLK IN LEV Glej opis pod 1. januar. Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | PICKO IN PACKO Picko in Packo sta prijatelja, dva navihana junaka, ki jima ne uide niti ena sama potegavščina in prav zaradi tega pogosto zaideta v težave, vendar ju to pri nagajanju drugim ne ustavi / gostuje: Gledališče Makarenko / informacije in rezervacije: 041 420 610. 9. januar, nedelja 20.00 | PRAVI MOŠKI Romantična komedija / Ich bin dein Mensch / režija: Maria Schrader / 2021, Nemčija / distribucija: Cinemania / 105' / da bi si Alma zagotovila sredstva za svoje znanstvene raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu: tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v njenega idealnega partnerja – le kaj bi lahko šlo narobe? Mestni kino Domžale 17.00 | SPIDER-MAN: NI POTI DOMOV Akcijski film / Spider-Man: No Way Home / režija: Jon Watts / po likih Stana Leeja in Steva Ditkoja / 2021, ZDA / distribucija: Con Film / zdaj, ko je Spider-Manova identiteta razkrita, naš prijazni sosedski junak Peter Parker ne more več ločevati vsakdanjega zasebnega življenja od nevarnega življenja superjunaka. KD Franca Bernika 10.00 | LILA PRAP: DINOZAVRI? Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovna predstava / Gledališče Labirint / režija: Saša Jovanović / igrata: Saša Jovanović, Tina Oman / 40' / primerno za starost: 3+ / mladi raziskovalki Vesna in Živa odkrijeta resnično dinozavrsko jajce in razvije se smešna, napeta in hkrati poučna zgodba o Dinozavrih, na koncu katere se gledalci soočijo s pravim pravcatim, ogromnim Dinozavrom. 8. januar, sobota Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati / spletna stran Knjižnice Domžale. GALERIJA NA POTEPU 10.00 | CUKRARNA Cukrarna, Ljubljana, zbor pred vhodom v Cukrarno / po hiši nas bodo popeljali domači kustosi, po razstavah pa strokovni sodelavec Galerije Domžale Jurij Smole / vstopnina je 6 oziroma 4 evre / zaželene prijave do 13. 1. 2022 v KDFB (01 722 50 50). MENAČENKOVA DOMAČIJA 10.00 | DRUŽINSKA USTVARJALNICA: KOPITLJAČEK – IZDELAVA GIBALNE IGRAČE Danes se izdelave kopitljačka loti le še malokdo, zato ga bomo obudili v sodobni čas, mu oblikovali unikatno podobo, pobarvali in okrasili / vodi Lučka Berlot / 2 uri / kotizacija: 14 evrov / obvezne prijave do 10. 1. na menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50. 15. januar, sobota Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 7. januar. 20.15 | SPIDERMAN: NI POTI DOMOV Glej opis pod 8. januar. Mestni kino Domžale 17.30 | CYRANO Glasbena drama / Cyrano / režija: Joe Wright / 2021, Velika Britanija, ZDA, Kanada, Italija / distribucija: Karantanija / 124' / pisec Cyrano de Bergerac je preveč nesiguren, da bi sam osvojil Roxanne, zato s pisanjem pisem njeno srce pomaga osvojiti mlademu Christianu. 14. januar, petek Društvo za študije kontemplativnih tradicij 20.00 | BRALNI VEČER Branje in pogovor ob izbranih odlomkih iz knjige Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba / videokonferenčno / prijava na dskt.inof@gmail.com KD Franca Bernika 20.00 | FERI LAINŠČEK: GAJAŠ, BREZ MASKE Za IZVEN Monokomedija / Mestno gledališče Ptuj / režija: Samo M. Strelec / igra: Vlado Novak / 55' / po veliki uspešnici Gajaš, arestant izpod peresa letošnjega Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka, slovenski filmski, televizijski in gledališki igralec Vlado Novak, tokrat brez maske na obrazu in brez pretirane distance, spregovori o svojem življenju ter naredi zaključni obračun. Galerija Domžale 19.00 | MOJCA SENEGAČNIK: ŠKONTO NA JUTRI odprtje razstave / vstop prost / pogovor z umetnico bo vodil Jurij Smole / razstava bo odprta do 8. 2. 2022 17.00 | ABRAKAZEBRA Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | E-PRAVLJICA Glej opis pod 6. januar. 13. januar, četrtek Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 5. januar. 20.00 | SLADIČEVA PICA Glej opis pod 6. januar. Glej opis pod 6. januar. 20.15 | TELESCE Drama / Piccolo corpo / režija: Laura Samani / scenarij: Laura Samani, Marco Borromei, Elisa Dondi / igrajo: Celeste Cescutti, Ondina Quadri, Marco Geromin, Giacomina Dereani, Anna Pia Bernardis, Angelo Mattiussi, Luca Sera, Teresa Cappellari, Marzia Corinna Mainardis, Marisa Rupil, Ivo Ban / 2021, Italija, Slovenija, Francija / distribucija: Vertigo / 89' / prvenec Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom in postavljen na kruto furlansko podeželje z začetka 20. stoletja, je svetovno premiero doživel v prestižni sekciji Teden kritike v Cannesu, pozneje pa s Festivala slovenskega filma odnesel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo. Mestni kino Domžale 18.00 | JAGNJE Glej opis pod 16. januar. 19.00 | MATJAŽ COREL: ALBANIJA IN ČRNA GORA Potopisno predavanje / org.: Matjaž Corel, Knjižnica Domžale. 17.00 | NAJPRISRČNEJŠI VELIKAN Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | E-PRAVLJICA Glej opis pod 6. januar. 20. januar, četrtek 20.00 | ZASTOJ + POGOVOR VINKO MÖDERNDORFER Drama / režija: Vinko Möderndorfer / scenarij: Vinko Möderndorfer / igrajo: Mirjam Korbar Žlajpah, Peter Musevski, Barbara Cerar, Uroš Fürst, Branko Završan, Ivo Ban, Klemen Kovačič, Mila Fürst / 2021, Slovenija / distribucija: Fivia / 87' / srečanje dveh zakonskih parov z različnih polov družbene lestvice, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega – nesreča in tragični dogodek ju v eni sami noči usodno združita in najbrž povežeta za vse življenje. Mestni kino Domžale 17.30 | VSE JE BILO V REDU Glej opis pod 11. januar. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: BERNIK IN NJEGOVE DOMŽALE Razprave / predstavitev 4. knjige v sklopu ponatisov knjig Franca Bernika / pogovor s sourednikoma knjige mag. Blažem Otrinom in Katarino Rus Krušelj bo vodila Cveta Zalokar, predsednica uredniškega odbora in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale / vstop prost. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 5. januar. 19. januar, sreda KD Franca Bernika 20.00 | MED VZHODOM IN ZAHODOM Za IZVEN Koncert / program: Mozart, Say, Khachaturian, Milhaud, Schoenfield / izvajalci: Mairead Hickey (violina), Mate Bekavac (klarinet), Per Rundberg (klavir). dicinska sestra v Domu upokojencev Domžale / pogovor vodi: Cveta Zalokar / org.: Dom upokojencev Domžale, Spominčica – Alzheimer Slovenija, Knjižnica Domžale. KNJIŽNICA DOMŽALE POVODNI MOŽ Razstava ilustracij iz slikanice Franceta Prešerna je na ogled do 8. januarja. Avtor ilustracij: Peter Škerl Mestni kino Domžale 18.00 | DESET V POL Glej opis pod 6. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 7. januar. 28. januar, petek 20.15 | CYRANO Glej opis pod 14. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | JAGNJE Glej opis pod 16. januar. 19.00 | IZ ZAKLADNICE ZGODB Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pripovedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. 17.00 | PRIJATELJ KOT SI TI Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | E-PRAVLJICA Glej opis pod 6. januar. 27. januar, četrtek 20.15 | FRANCOSKA DEPEŠA Glej opis pod 7. januar. Mestni kino Domžale 17.30 | SLADIČEVA PICA Glej opis pod 6. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 5. januar. 26. januar, sreda iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v februarju 2022 pošljite do 18. januarja na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: Marko Alpner, iz arhiva B. Križ (reprodukcijo hrani Slamnikarski muzej Domžale), promocijsko gradivo. Koledar dogodkov RAD PIŠEM Z ROKO Izdelki članov Rad pišem z roko, Dom upokojencev Domžale bo na ogled od 17. do 21. januarja. V okviru projekta Rad pišem z roko, mentorica Breda Podbevšek MOJE ROKE – TVOJE ROKE (PRIJATELJSTVO) Razstava izdelkov otrok bo na ogled od 24. januarja do 5. februarja. Razstavlja: Vrtec Urša ZLATE HRUŠKE 2021 Razstava odličnih mladinskih knjig, ki so izšle v letu 2020, bo na ogled od 4. do 22. januarja. Razstavlja: Knjižnica Domžale ONE IN ON Razstava keramičnih izdelkov je na ogled do 3. januarja. Razstavljajo: članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa Domžale (keramični krožek) mentorica: Breda Podbevšek LIKOVNO USTVARJANJE NA SREDNJI ŠOLI DOMŽALE: slike, risbe in fotografije Razstava likovnih izdelkov bo na ogled od 10. do 29. januarja. Avtorji: učenci Srednje šole Domžale z mentorji (Miranda Kabaj Vončina, Miran Kreš in Gregor Cedilnik) SLAMNIKARSKI MUZEJ 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Glej opis pod 11. januar. 20.00 | ZASTOJ Glej opis pod 19. januar. LESENE IGRAČE SKOZI ČAS Razstava starih lesenih igrač iz zbirke dr. Mohorja Demšarja je zaradi velikega zanimanja podaljšana, in bo sicer na ogled do 15. februarja. Na razstavi tudi igralni kotiček za najmlajše. Vstop prost. MENAČENKOVA DOMAČIJA Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franceta Ahčina GALERIJA DOMŽALE MOJCA SENEGAČNIK: ŠKONTO NA JUTRI Razstava bo odprta od 13. januarja do 8. februarja 2022. Vstop prost Razstave Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 3. januar. 20.00 | PARALELNI MATERI Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN Glej opis pod 28. januar. 8.45–12.30 | FINANČNA PISMENOST Finančno izobraževanje / finančno načrtovanje in osebni proračun / finančni sistemi / krediti in posojila / zavarovanja / varstvo potrošnikov in njihove pravice / poteka prek spletne platforme zoom / nadaljevanje 1. in 3. februarja 2022 / informacije in prijave: kristina.galun@dom.sik.si E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 4. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | IGRARIJE Glej opis pod 4. januar. 25. januar, torek 20.00 | JAGNJE Glej opis pod 16. januar. Mestni kino Domžale 18.00 | TELESCE Glej opis pod 20. januar. Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Glej opis pod 10. januar. slamnik@kd- dom zale. si 20.00 | HIŠA GUCCI Kriminalna drama / House of Gucci / režija: Ridley Scott / po knjigi Sare Gay Forden / igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jeremy Irons, Jared Leto, Al Pacino / 2021, ZDA / distribucija: Karantanija / 157' / tri desetletja ljubezni, prevar, dekadence, maščevanja in na koncu umora bodo pokazala, kaj zares pomeni njihovo ime in kako daleč bo šla družina Gucci, da bi obdržala nadzor. Mestni kino Domžale 17.30 | BENEDETTA Zgodovinska drama / Benedetta / režija: Paul Verhoeven / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 131' / film, navdihnjen z resničnim življenjem lezbične opatinje Benedette Carlini, je razburljiva pripoved o veri, oblasti in seksu v renesančni Italiji. 5. januar, sreda E-vsebina | ZVEN BESED Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | IGRARIJE Otroška igra je izjemno pomemben del odraščanja in je stara toliko kot človeštvo samo. Igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / spletna stran Knjižnice Domžale. Mestni kino Domžale 20.00 | NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU Romantična komedija / Verdens verste menneske / režija: Joachim Trier / 2021, Norveška, Švedska, Danska, Francija / distribucija: Fivia / 127' / portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom – film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v našem času ter o tem, kako lahko imaš v življenju vse, pa se še vedno počutiš kot največja zguba na svetu / nagrada za najboljšo igralko v Cannesu. 4. januar, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale. Mestni kino Domžale 20.00 | DRIVE MY CAR Drama / Doraibu mai kâ / režija: Ryusuke Hamaguchi / po kratki zgodbi Harukija Murakamija / 2021, Japonska / 179' / kratka zgodba Hurakija Murakamija je na velikem platnu zaživela kot refleksija o preseganju osebne travme s pomočjo umetnosti / nagrada za najboljši scenarij na filmskem festivalu v Cannesu. 3. januar, ponedeljek Komična drama / The French Dispatch / režija: Wes Anderson / 2021, Nemčija, ZDA / distribucija: Blitz / 108' / francoska depeša je ljubezensko pismo novinarjem, postavljeno v predal ameriškega časopisa v izmišljenem francoskem mestu 20. stoletja in oživi zbirko treh zgodb, objavljenih v Francoski depeši. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 21 22 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Narava + krožno gospodarstvo Obiskal nas je = nagrada sveti Miklavž Skoraj ni poročil, v katerih ne bi poročali o odpadkih, odpadnem blatu ter vplivu na okolje in ljudi. Kaj je odpadek? Kdaj ga zavržemo? Kdaj ga lahko ponovno uporabimo? Skupaj v praznični december Kulturni dom Franca Bernika Dožale z Vrtcem Domžale Vsako leto nas v vrtcu Dominik Savio Karitas Domžale obišče sveti Miklavž. srednja šola domžale V naravi ni nič takega, kot so odpadki, saj se v naravnih krogih razgradi vse, kar je del naravnih ekosistemov, in se ponovno uporabi v obliki hrane ali neposredno v obliki energije. Ker se odpadki proizvajajo z materiali, ki so jih razvili ljudje in v naravnih sistemih nimajo vrednosti, jih narava tež- je. Ogledali smo si nekaj zanimivih vrtec dominik savio karitas filmov, katerih namen je ozavešča- domžale Tudi letos smo se priti o ponovni uporabi izdelka. Razi- pravljali na njegov prihod. Otroci skali smo, kakšna je življenjska pot se vsako leto zelo veselijo njegoveplastenke, in prišli do zaključka, da ga obiska. Napisali smo mu pismo, za izdelavo ene potrebujemo preveč predstavili smo, kaj delamo v vrtcu surovin in energije, sploh če pomi- in ga povabili, naj nas obišče. Iz papirja smo si izdelali Mislimo, da v minuti ali dveh popijemo vsebino in plastenko zavržemo. klavževe kape. Naučili smo se peDijaki so analizirali različne vhodne in izhodne tokove, primerjali vplive različnih izdelkov na okolje in predlagali načine za zmanjšanje vpliva izdelka na okolje. Z dijaki smo tudi naredili korak naprej in iz ponošene srajce izdelali nakupovalno vrečko. Aktivno sodelovanje dijakov v projektu krožnega gospodarjenja nam je poleg novih znanj prineslo tudi priznanje in denarno nagrado. To nas spodbuja, da projekt nadaljujemo in dijake ozaveščamo o potrebi po razmisleku pred nakupom novega izdelka. Vsako leto se z dijaki peš odpravimo na Dob do Centra za ravnanje z odpadki . Na odlagališču lahko opazujemo, kaj vse konča v odpadkih, ker ljudje ne znamo ali nočemo razmisliti o nujnosti nakupa izdelka. ko obdela sama. To pomeni, da je naS projektom krožnega gospodarravno ravnovesje moteno, ker za pro- stva smo spodbujali dijake k razmi- smice in se pogovarjali o njegovem izvodnjo izdelkov pridobivamo na- šljanju o možnostih ponovne upo- življenju in dobroti. Sveti Miklavž ravne vire in odvržemo odpadke, ki rabe odsluženih izdelkov kot vho- nas je obiskal v petek pred svojim nastanejo pri tem. Koncept krožnega dne surovine za nov izdelek. Upora- godom. Otroke je pozdravil, jih povgospodarstva je izpeljan iz naravnih ba odsluženih izdelkov lahko omili prašal, kaj radi delajo in kaj vse so krogov, da bi proizvodnji vseh mate- omejenost primarnih surovin. In kar se že naučili. Skupaj smo mu zaperialov omogočil krožni pristop. je še bolj pomembno: pripomore k li pesmico o svetem Miklavžu. Vsako Na temo smisla krožnega gospo- ohranjanju naravnega okolja. skupino je obiskal posebej in vsaki Karmen Koprivec darjenja z izdelki smo se z dijaki skupini je prinesel darilo. Otroci so in Marta Hrovatin, se z njim fotografirali, da bodo imevključili v projekt ESPACE in z uvomentorici projekta Krožno dnimi anketami začeli raziskovali spomin na ta dogodek. gospodarstvo ti, kaj krožno gospodarstvo sploh Sveti Miklavž se je otrokom zahvalil za pismo, ki so ga napisali in za povabilo v vrtec. Obljubil jim je, da jih obišče tudi pri njih doma. Vzpodbudil jih je k dobroti in prijaznosti drug do drugega. Z veseljem in velikim pričakovaNa Osnovni šoli Rodica smo uvod v praznični december njem smo skupaj odvijali darila. Dopoldne smo se igrali z novimi igranaredili kar v okviru tehniškega dne. čami in igrami ter se posladkali s sladkimi dobrotami in sadjem. oš rodica Tradicionalno izdelova- cer je bilo večini učencev bolj všeč Naj nam bo njegova dobrota tudi nje izdelkov za božični sejem je le- ustvarjanje voščilnic, a so se tudi pri vsem nam vzpodbuda za vse dni v tos zamenjalo izdelovanje voščilnic drugem delu potrudili. letu. Jana Jezeršek za starejše občane ter izdelovanje V prav vsakem razredu pa se je ladjic za projekt, v katerega je vklju- praznično vzdušje zares začelo začena naša šola. Za konec smo učen- dnjo šolsko uro, pri kateri smo v ci okrasili še svoje učilnice. Vzdušje učilnicah pričarali prav čarobno je iz ure v uro postajalo vedno bolj praznično. Prvi del dneva je bil namenjen Otroke razveseljujemo 23 let projektu Malo pozornosti za veliko veselje: 21 tisoč pisem za 21 tisoč stašd želva radomlje Naše šport­ne rostnikov. Odločili smo se, da bomo urice potekajo v Osnovni šoli Presertudi letos s kreativnimi voščilnicami je pri Radomljah ob četrtkih od 17.00 v domovih za ostarele privabili mardo 18.00. Mladi nadobudneži uživajo sikateri nasmeh. v gibanju in se teh uric vedno veselijo. Pri izdelovanju smo bili učenci zelo natančni, polni idej, saj vsem veliko pomeni, da lahko osrečijo vzdušje z raznimi dekoracijskimi starejše občane, nekateri pa so od dodatki in okraski, delo pa je spresvojih sorodnikov, ki so med varo- mljala glasba. vanci v domu za ostarele, v prejTehniški dan je mnogim na plano šnjem letu dobili tudi odzive. Vsi privabil tudi misel na darila in praupamo, da bomo tudi letos dosegli znovanje novoletnih počitnic, za svoj cilj ter jim polepšali ta praznič- katere upamo, da jih bomo preživeni mesec. Izdelki so bili narejeni iz li varno in zdravo. mnogih materialov in na koncu so Čeprav je bil ta dan nekaj ponastale izredno lepe voščilnice. sebnega, kjer se je večina zabavaDrugi del dneva je bil v zname- la, sprostila, pa smo nekaj le vsi ponju izdelovanja ladjic iz papirja, ki grešali … vonj po praznikih … vonj smo jih izdelovali v okviru projek- marmelade, piškotov, ki se je prejta Šest milijonov ladjic: spomin na šnja leta omamno širil po vsej šoli. Brina Umek, preteklost in rešitev za prihodnost, učenka ŠNO na OŠ Rodica v katerem sodeluje naša šola. Si- Ustvarjali za nasmehe in boljši jutri vrtec domžale Ukrepi v zvezi z nikvar je poskrbela za sceno s pleepidemijo koronavirusa so otrokom teninami, za lutke pa sta poskrbeli v zadnjem obdobju močno oteži- Mateja Šušteršič in Ksenija Ponikvar. li stik z gledališčem, lutkami in na- V lutkovni predstavi igrajo Ksenija sploh otroškimi predstavami v živo. Ponikvar, Mateja Šušteršič in Andrej Žal zato letos v Kulturnem domu Adamek. Predstava traja 35 minut, Franca Bernika Domžale niso uspe- primerna pa je za vse od 3. leta dali razpisati otroškega abonmaja, v lje. Producenti so Lutkovno gledaliokviru katerega si je v preteklih le- šče Tri, Lutkovna skupina Bobek in tih več kot 1200 otrok na njihovem Zveza ustvarjalnih društev Kranj. Lutkovna predstava po literarni odru lahko redno ogledalo po več predstav. Da pa ne bi otroci poza- predlogi pravljice o grdem račku je bili na čare gledaliških predstav za- zgodba o labodu, ki ga zaradi telenje v živo, so se v Kulturnem domu sne drugačnost nihče ne ceni, dokler Franca Bernika z Vrtcem Domža- je mladič, čeprav s svojo življenjsko le dogovorili za program, s katerim držo ves čas dokazuje, da je vreden bi v teh pandemičnih časih predsta- ljubezni in pozornosti, celo bolj kot tive in igralci prišli k najmlajšim v vr- sti, ki se mu posmehujejo in se iz njetec. Tako bodo otrokom ponovno ga norčujejo. Grdi raček je kot mladič približali gledališče in jih spomni- majhen in šibak, prepuščen na mili na čare umetnosti. Na 10 ponovi- lost in nemilost življenjskim okoliščitvah v prazničnem decembru bodo nam. Usoda ga potiska iz nevarnosti tako otroci lahko spremljali predsta- v nevarnost. Nima podpore sorodnivo Grdi raček Lutkovnega gledališča kov in prijateljev, a se s svojim neoTri, za katero bodo del sredstev pri- majnim upanjem in voljo do sprejetospevali tudi iz programa Kulturnega sti vedno znova rešuje iz težav. V ospredje zgodbe je postavljen doma Franca Bernika Domžale. Tako so v petek, 10. decembra, v motiv drugačnosti, ki predstavlja enoti Krtek v Ihanu pripravili dve velik problem neenakosti v odnopredstavi, ki si jih je ogledalo pet su med ljudmi tudi dandanes, saj skupin s 111 otroki in vzgojiteljicami. se vsakodnevno srečujemo z njo v Lutkovno predstavo so predstavili vseh mogočih oblikah. Prepogosto še v enoti Ostržek na Rodici in v eno- jo še vedno obravnavamo z nelagodti Racman v Dragomlju, v enoti Gaj jem in odporom. Vsak otrok se v svov Preserjah pri Radomljah in v enoti jem življenju prav tako kot raček zaCicidom na Viru, v enoti Kekec v Ra- gotovo velikokrat znajde v položaju, domljah in v enoti Mlinček v enoti ko mu gre vse narobe. Vsak se je že Kekec v Radomljah. V osmih decem- kdaj počutil zasmehovan, zapostabrskih predstavah si je Grdega račka vljen in nesprejet, žalosten in neogledalo več kot tristo otrok, ki bi si- močen. In to so tudi vrata za idencer bili prikrajšani za to lepo Ander- tifikacijo z glavnim protagonistom. senovo pravljico, ki so jo priredili v Pravljica nam optimistično sporoča, Lutkovnem gledališču Tri iz Kranja. da se bo na koncu vse uredilo in da Pravljico H. Ch. Andersena je prire- vsakdo lahko najde svoje mesto pod dil Andrej Adamek, ki je tudi režiser, soncem, le obupati ne smemo. Besedilo in foto: Miro Pivar scenarist in avtor glasbe. Ksenija Po- Telovadne urice za otroke treh do petih let s telovadnimi uricami. Komaj čakajo, da bo četrtek. Za njih vedno pripravimo odličen program, ki razvija otrokov pravilni telesni in duševni razvoj. Gibanje je nujni del otrokovega življenja, zlasti je zelo po- memben do šestega leta starosti. Skupaj z njimi se smejimo, spreminjamo se v razne živali ter posnemamo njihovo gibanje, se žogamo, premagujemo ovire in se igramo zanimive elementarne igre. Seveda tudi tekamo, da razvijamo nožne mišice, srčke in pljuča. Na vadbo je vpisanih 24 otrok in z njimi telovadimo štiri vaditeljice. Vsem otrokom in staršem se zahvaljujemo za udeležbo in jim želimo lepe praznike z veliko gibanja na snegu. Olga Šraj Kristan Predsednica ŠD Želva letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 23 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Jane Goodall Knjiga upanja: priročnik za preživetje v časih preizkušnje Učila International, 2021 Živimo v časih, ko se nam utrujenim od pandemije zdi, da gre vse narobe. Minula stremljenja nas niso nagradila z zadovoljstvom in veseljem, zdaj naveličani in izgoreli, z upehano demokracijo in naravo, kot da le bolščimo predse in čakamo. Kaj pričakujemo, kaj čakamo. Morda nas lahko navdahnejo in premaknejo ljudje, kot je priznana primatologinja in naravovarstvenica Jane Goodall, ki je svoje življenje zapisala prizadevanju za ohranjanje narave in ozaveščanju ljudi. Njen poziv je zelo preprost, ko pravi, da naj vendarle uporabimo dar življenja, ki nam je bil dan, da vsak zase in skupaj napravimo svet boljši. (G. J.) Primož Šterbenc Zahod in muslimanski svet FDV, 2011 Vseskozi mora razmislek o svetu in dogajanja v njem potekati v različnih metodoloških smereh, ki nam šele kot bodoče sinteze ponazarjajo, od kod problemi izhajajo, kateri so njihovi glavni zaviralci pri reševanju in kako bi lahko prišli do rezultatov, ki bi pomenili neko strpno, v prihodnost usmerjeno skupno bivanje. Metodološki prijemi so tako nujno historični, sociološki, ekonomski, religijski in politološki. Skozi ta orodja lahko primemo problemski sklop, ki se mu reče muslimanski svet. Z vso taktnostjo in senzibilnostjo raziskovalca. Reakcije so vedno že odgovor na določene akcije, ki so se v tem delu sveta dogodile ter ga s tem izoblikovale in uredile. Navkljub konstantnemu nerazumevanju, ki ga zahod kaže do tega koščka sveta. Zlo nikoli ne prihaja oblečeno v črno in s sekiro v roki. Prihaja kot pomoč, ki naj bi oplemenitila (tj. zanetila ali ustvarila) tâko razmerje moči, ki odgovarja tistim odločevalcem, ki so se postavili na mesta gospostva, premoči in vladanja. Tako oblikovan svet drvi v resnično pogubo, kjer je dialog samo fraza oblastih odnosov. (L. H.) Carl Zimmer Planet virusov Primus, 2021 Avtorja zanima, kaj so virusi, kako delujejo in kako se umeščajo v veliko sliko življenja na zemlji. Virusi, ki so le fragmenti genetskega zapisa, obloženega s proteinom oziroma s proteinsko ovojnico, a sposobni vdreti v gostiteljevo celico in jo uporabiti za lastno reprodukcijo, niso odgovorni le za nezaželene bolezni, ampak igrajo pomembno vlogo pri življenju in razvoju organizmov in procesov v naravi. Avtor nam v posameznih poglavjih predstavi lastnosti nekaterih virusov, kot so gripa, HIV, črne koze in seveda tudi covid-19, njihovo pojavitev in načine, kako smo se kot družba odzvali nanje. (G. J.) Simon Becket Vonj smrti Učila, 2020 Še en v nizu čudnih in bizarnih primerov forenzičnega strokovnjaka Davida Hunterja. V severnem Londonu v zapuščeni bolnišnici St. Jude na podstrešju najdejo mumificirano žensko truplo. Zapuščeno bolnišnico so zasedli odvisniki, razpečevalci mamil in ljudje, ki živijo na robu družbe. Stavba je predvidena za rušenje, vendar rušenje spremljajo protesti in aktivnosti proti njemu. Ko se Hunter s policisti odpravi na kraj zločina, mrliški oglednik nehote pade skozi trhel strop in pristane v zazidani sobi, kjer najdejo še dve trupli. Ko razrešujejo skrivnost, kako sta trupli prišli v zazidano sobo, zgodba začne dobivati nove razsežnosti. Kmalu postane jasno, da bolnišnični zidovi skrivajo še Izbral in uredil: Janez Dolinšek več skrivnosti. Za Hunterja se primer sprevrže v nočno moro, ki močno ogroža življenja vseh znanih in neznanih vpletenih. (B. A. O.) knjige za otroke in mladino Vinko Möderndorfer Jaz sem Andrej Mladinska knjiga, 2018 Jaz sem Andrej je prvoosebna pripoved 15-letnega Andreja, ki se zaradi ločitve staršev s podeželja preseli v mesto in tako v devetem razredu pristane med novimi sošolci. V svoji koži se ne počuti dobro, sumi, da je zelo povprečen in neroden fant z zelo povprečnim in nerodnim imenom. Njegova sošolka je tudi Sonja, ki se oblači v črno, je drugačna in se mu sprva zdi čudaška, sčasoma pa iz sošolcev postaneta nerazdružljiva prijatelja, ki si zgolj zaradi mladosti, najstniške nerodnosti in sramežljivosti celo šolsko leto tajita, da je to, kar čutita drug do drugega, precej več kot zgolj prijateljstvo. Šele ko sošolka Petra, ki je (tudi) zaljubljena v Andreja, agresivno in brez občutka poseže v njun simpatičen odnos, to naposled razjasni njuna čustva in povzroči, da prijateljstvo začneta nadgrajevati tudi z intimnostjo, ki ju kmalu pripelje tudi do prvega spolnega odnosa. Roman izvrstno prikaže, kaj se plete po glavi 15-letnemu fantu, iskreno spregovori o posledicah ločitve in težavnosti odnosa med starši in najstniki. Ter seveda postreže tudi s tem, kar se ne glede na morebitne želje staršev (tudi) v teh časih neizogibno dogaja in okupira misli odraščajočih najstnikov – s prvim spolnim odnosom med dvema zaljubljenima 15-letnikoma. Najstniškim bralcem bo zgodba pomagala pri razumevanju sebe, svojih občutkov, staršev in življenja nasploh. Andrejev odnos s posrečeno babico pa le še zaokroži ta s pravimi vrednotami naphan roman, ki je letos izbran tudi kot knjiga, ki jo sedmošolci prejmejo v okviru projekta Rastem s knjigo. Za še boljše okvire prebranega in pomembne nasvete mladim bralcem pa poskrbi odlična spremna beseda Gabrijele Simetinger, ginekologinje, porodničarke, socialne delavke, specialistke spolne medicine in medicinske seksologinje. (J. D.) Suzana Tratnik Ava Mladinska knjiga, 2021 V zbirki Odisej, kjer izhajajo dela, ki se dotikajo problemskih tem, s katerimi se srečujejo mladi, je izšel roman Ava, znane slovenske pisateljice Suzane Tratnik. Ava je dekle z mnogimi problemi. Ni pridna punčka, v šoli ima ogromno težav, tako z učitelji kot z vrstniki. A za neustrašno in predrzno Avo se skriva marsikaj. Njena mama je pijanka, živita v revščini, Avo pogosto zanemarja … Njena edina zaupnica je sošolka Vesna in ta je zanjo ves svet. A tudi med njima pride do konflikta. Ji bo Vesna oprostila in se zavzela zanjo? Nekega dne se težave še zaostrijo, saj se mama ne vrne domov. Bo Avi uspelo zreti v lepšo prihodnost? Roman Ava je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020. (S. Z.) Tom Jackson Hekerji Učila, 2021 Pri založbi Učila je izšla serija knjig Za kaj gre? Poučne knjige za mladino pa bi z lahkoto bile povsem primerne tudi za starejše in seniorje, kajti svet se spreminja tako hitro, da je zelo težko slediti vsem novostim, izrazom in pastem, ki vsakodnevno prežijo na nas v medijih, na spletu in vsakdanjem življenju. Ena izmed knjig v seriji se loteva hekerjev, hekerskih tehnik in hekerske kulture. Hekanje in spletni svet vdirata v vsa področja našega življenja: v umetnost, denarne zadeve, politiko in kriminal, pa tudi v način našega sporazumevanja. Hekerji so ustvarjalni in pametni, kršijo pravila in iščejo nove načine različnega početja. Hekerji niso samo negativci. Številni vrhunski tehnološki strokovnjaki so začeli kot hekerji. Vsekakor pa je naša pozornost in tudi pozornost v knjigi namenjena škodljivim hekerjem. Da se zaščitimo pred njimi, jih moramo bolje spoznati. (K. G.) 24 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi kultura slamnik@kd- dom zale. si V VLOGI POETA BÉLA SZOMI, PEDAGOG, GLASBENIK, PESNIK IN PREVAJALEC Béla Szomi v življenju počne toliko različnih stvari, da je to komaj verjetno za enega samega človeka. Tokrat se nam predstavi v vlogi poeta. Cveta Zalokar Foto: arhiv Béle Szomija P oleg vsega naštetega bi lahko dodali še da je skladatelj, pevec, organizator, pisec učbenikov in priročnikov, tudi astronom … Pred kratkim je izdal že svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Češnja, zato bo tokrat predstavljen predvsem kot poet. Béla, sem kaj pozabila? K temu bi dodal, da sem tudi dober prijatelj, zvest v ljubezni in upam, da sem tudi navdih izbranke. Reciva še, da si tudi zeliščar, gobar, povej pa kaj več o svoji filmski vlogi v Vampirju z Gorjancev). Zelišča: nabirati sem jih začel, da sem se tudi takrat, ko ni bilo gob v gozdu, vrnil domov s polno košaro. Vlogo sem dobil zaradi nenavadne frizure, pa zato, ker igram harmoniko, kot jo igra moj lik Koporca, največ zasluge pa ima pri tem Hieronim Vilar, vnuk Mare Vilar, moj prijatelj, glasbeni kolega, s katerim sva veliko sodelovala, predvsem pri izidu plošče z ljudskimi pesmimi skupine, ki jo vodi njegova babica. On je nekakšen moj glasbeni sin. Pri snemanju filma sem užival, a jaz v ta filmski svet niti zdaj, niti tedaj zares nisem spadal, ker ne kadim džojntov, ne zapijem pameti, ampak sem samo veseljak. Ni minilo prav veliko časa od prejšnje pesniške zbirke Babjeverni pisani pes. Tu je že nova – Češnja. Kaj si želel sporočiti z naslovom in prvo pesmijo? O čem govoriš skozi usodo drevesa, češnje … Medtem je izšla že moja tretja pesniška zbirka, v madžarščini, z naslovom Szerelemmosoly, kar v prevodu pomeni Ljubezenski nasmešek, Ba- Težko mi je, ker je družba razvrednotila otroke, jim ukradla mladost, znanje, materialno slabo ali povprečno stoječe pa pahnila v obup. Tudi meni je militantna situacija pri ločitvi le še dodala. A jaz sem bil sposoben prežvečiti težke čase, okolica in moji ljubljeni pa ne. MOJCA SENEGAČNIK ŠKONTO NA JUTRI 13. 1. 2022–8. 2. 2022 ▶ Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 13. januarja 2022, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. Glede na trenutne ukrepe v zvezi s pandemijo veljajo za otvoritev in ogled razstave PCT pogoji. kd-domzale.si / 01 722 50 50 bjevernega psa so tudi letos ponatisnili in ji pridodali eno ključnih pesmi Requiem za Blaža. Ker je že dve leti ljubezen žene do mene samo še tlela, sem začel pisati tudi vse več pesmi o minljivosti. Češnjo sem zares napisal o češnji z našega dvorišča, ki sem ji neusmiljeno vzel življenje, ker je ogrožala življenje mojih ljubljenih. Hkrati sem star 61 let in pri teh letih se začneš spogledovati z minljivostjo in koncem. V zadnjih dveh mesecih sem prevedel tudi prozo Bence Lajosa, madžarskega poeta in pisatelja iz Prekmurja, in tako postavil letošnjemu ustvarjalnemu letu piko na i. A prava češnja na torti je tudi izid novega CD-ja ansambla Kontrabant z naslovom Vidno je nevidno. V začetek julija sem prebolel tudi to, da me je predraga dala na čevelj. Po nekaj mesecih je moje srce spet postavljeno na pravo mesto, predvsem po zaslugi brhke 55-letnice, ki mi je podarila svojo ljubezen. Glede na mojo izkušnjo grenke mladosti zaradi nasilja s strani staršev je dobra le ena stvar: poberem se zelo hitro, kot maček, ki ga vržejo ob tla. Sam ali pa kot soavtor si uglasbil več kot 220 pesmi. Zdaj pišeš bolj intimno poezijo … Bo katera oziroma je že katera od pesmi iz zbirke pripravljena za uglasbitev? Ja, iz zbirke Češnja je uglasbenih devet pesmi, iz prve zbirke pa še sedem. No, potem ko mi je srce zadrhtelo in sem se odločil živeti v ljubezni, sem dekletu, ki me zaljubljeno gleda in obožuje že več kot štiri mesece, že napisal okoli 80 ljubezenskih pesmi, od strastnih, do nežnih in humornih. Pa eno podelimo skupaj: Ljubi me takšnega kot sem Zares ne vem, koliko časa bodo besede vrele iz mene, ali bodo le zate, ali za vse zaljubljence, ali pa z njimi bijem boj za pravico, s celim svetom. Ne morem ti prerokovati niti tega, a boš zaljubljena vame še dolgo potem, ko se poročiva, a boš ljubila tudi moje napake, ki jih je več kot stotero. Lahko pa ti prišepnem, da si mi usojena, da tako, kot ti živiš za danes, jaz živim za jutri in včeraj s tabo, zato iz zasanjanosti vznikne kakšna beseda. Prišla si k meni, da osvojiš moje srce, sedaj me neizprosno k sebi prikleni, da te začutim, da začutiš, kako neznosno v meni vre, kipi, kako v tvoj objem vsakič drvim. Mi ni mar za vse črke, s katerimi sem popisal papir, razgalil svoja čustva do tebe, mi ni mar za vse pesmi, ki sem jih napisal. Lahko jih do zadnje črke zradiraš, samo ljubi me brez mojih stavkov in besed, takšnega, kot v resnici sem. Kakšna pa je bila reakcija? S to pesmijo sem jo ganil do solz, z naslednjo pa do solz nasmejal. Oba občutka sta torej lepa, saj točiš sladke solze. Včasih se mi zdi, da tudi sam pretočim kakšno solzo radosti za življenje mojih preminulih prijateljev. Takšen sem, ne jočite nekoč za menoj, ampak se veselite, ker sem bil. Ker v Slamniku ni ravno preobilja poezije, pa še druga pesem, ki sem jo napisal, ko so mi zaukazali, naj ne pišem o ljubezni: Pasje življenje Sem si velel, da danes ne napišem niti vrstice, a kaj ko me pero kar samo od sebe kliče, volja se vdaja, prsti srbijo kot dojenčka dlesni, jaz pa nocoj naj ne bi pisal o ljubezni. Pa naj bo tale pesem za mojega psa, pridobljenega z bližnjo poroko. Tvoja gospodarica, dragi moj pes, je prava seks bomba. Ti pa imaš to srečo, da si lahko celo noč z njo, počivaš ob njeni nogi, ji ližeš roke, se ji globoko zagledaš v njene bajne rjave oči in se delaš, da si zaljubljen. Jaz bi to naredil bolj iskreno, ne pa zaradi tiste klobase, ki ti jo vedno, kadar gresta na sprehod, podtakne v gobec. In ti, trma, se vlečeš, kot da ne zmoreš hoditi vštric, ob njej. Verjemi, tebe bo počakala, ti si to lahko privoščiš, mene pa bi poslala nekam. Jaz bi se takoj dal privezati na vrvico, če bi iz nje vejala skrb zame, kot zate pes, pravico šel bi zahtevat pred parlament, ker rad bi živel po pasje, obdan z ljubeznijo, potrpljenjem in bliščem. Še tedaj, ko spustiš prdec, te vsi ljubeče gledajo, kot da si ravnokar izumil teorijo relativnosti, tako se ti godi dragi moj pes, da ti kar zavidam. Še poljublja te na gobec in na nos, ta tvoja gospodarica, večjega potrpljenja ženske še nisem srečal, kot tale, pes, do tebe. No, zdaj, ko sem se izpovedal, dragi moj pes, a ti sploh razumeš moje trpljenje? In ti bi rad debatiral o tem, da si želim pasje življenje! Koliko pa je v tebi ciganske duše, vagabunda, kontrabanta? Ravnokar sem izračunal, da sem se v življenju do zdaj selil 21-krat, zato kljub ločitvi nočem iz hiše. Če bom prisiljen, ker ne bom mogel odplačati kreditov, pa se odselim v Prekmurje, na 12 kvadratnih metrov v kontejner. Zato mirno lahko rečemo, da sem beli Rom. Če pa je kdo nestrpen do kogar koli, sem lahko tudi črn, bel, rumen, kitajec, eskim, žid, bosanc, šiptar, lezbijka, peder, tudi čefur. Najbolj nestrpen sem pri omalovaževanju nežnejšega spola in svetu sporočam: osmi marec bi moral biti vsak dan, ker so ženske enakovredne moškim. Žal družba dinozavrov tega ne prizna. Nekako se mi zdi, da si velikokrat tudi razočaran, v pesmi Takšen sem praviš, da te ljudje ne slišijo več. A vendarle vztrajaš in iščeš naprej, zlasti v naravi. Kje se torej počutiš najbolje, kje je tvoje zavetje? Zavetje iščem v ustvarjanju. Obeta se namreč novi, najlepši album Kontrabanta, v času covida sem napisal tri knjige. Na pretkano vprašanje pa je odgovor: da, bivša mi je strla srce, a sem se pobral po treh mesecih. Težka mladost, polna nasilja, me je ojeklenila, le prežvečiti je bilo treba, preživeti in odrasti, sposoben sem se pobrati v zelo kratkem času, tudi po zaslugi Prekmurja, v čigar nedra sem se zatekel ob koncih žalostnih tednov, dni. Tam sem se sredi julija tudi preganil in se zaljubil. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si Ena od pesmi je namenjena tudi sklop v zbirki tvorijo ljubezenske črnogledim v času kovida. Takole pesmi, večinoma o slovesu, pravi: Iščem košček porednega, razhodu, ločitvi … o času, ko, kot nezaslišano drznega, od gladine praviš, ti je dobro le še vreme voda do dna neba, nevsiljivega, … Kako človeka zaznamuje ker človek človeku, ljubezen ljubezensko razočaranje, za življenju smisel da. Kako si pesnika je to, malo ironično preživljal te pandemične čase? rečeno, dobro, ga spodbuja. Kako sam gledaš na ta globalni Meniš, da srečni ljudje lahko fenomen? ustvarjajo dobro poezijo? Sem predsednik sveta OŠ Domžale, Jaz sem jo pisal in jo še bom, ne zato sem veliko razmišljal o otroglede na nesrečno ali srečno stanje. cih. Težko mi je, ker je družba razOboje je nekakšna evforija, k tem vrednotila otroke, jim ukradla mlaevforijam pripomorejo tudi druždost, znanje, materialno slabo ali bene krivice, stiske drugih ljudi, lepovprečno stoječe pa pahnila v pota, ki jo vidi človeško oko … Neobup. Tudi meni je militantna situkoč sem dobil vprašanje, kako bo, acija pri ločitvi le še dodala. A jaz ko ne bom več zmogel pisati pesmi, sem bil sposoben prežvečiti težke pa sem odgovoril: ampak za vračase, okolica in moji ljubljeni pa ne. ga, kakor koli poskušam potlačiti Ob tem je družba razvrednotila tudi svoje občutke, mi vsakič izbruhneučitelje, ki velikokrat v današnjem jo kot vreli vulkan, in ker sem bil s primanjkljaju časa nadomeščamo tem vprašanjem izzvan, sem napiizostanek vzgoje staršev. sal eno krajšo pesem: V pesmi Ena Madžarska praviš: »Oče moj, daj eno samo samcato pesem, vodi mojo dlan, moje pero; posmehuj se, a sprejmi, da sem Slovenec, ki bi rad znova bil Madžar.« Slovenec, ki bi rad bil Madžar? Kako te zaznamujejo madžarske korenine, dediščina očeta, tudi pisatelja … Sem nekje vmes, občasno občudovan od obeh narodov, velikokrat pa tudi zaničevan, tako kot pravi ena mojih pesmi, ker za Slovence ne bom nikoli Slovenec, ker pišem v ‘ukradenem jeziku’, ki ni moj, za Madžare pa sem velikokrat samorog, tvar, izdajalec, saj nikoli ne dajem prednosti svoji narodnostni identiteti, temveč empatiji in razumevanju posameznika. Dušan Šarotar v zapisu, ki je izšel v tvoji pesniški zbirki, pravi, da je »poezija dialog z mrtvimi«, pot med živimi in mrtvimi, preteklostjo in prihodnostjo. Se strinjaš s to trditvijo? Mrtvih se spominjamo, jaz se še vedno zalotim, da se s pokojniki, dedkom, nečakom, sestro in očetom pogovarjam, jih sanjam, kot tudi prijatelje, ki so odšli brez slovesa. Če navdih mine ljubezen bo ostala, kot tudi vse rime, ki se jim bova smejala. I-a, I-a, je pesem, v kateri razmišljaš o narodu, nekako tudi politiki, aktualnem dogajanju, razdeljenosti … Sprašuješ se, ali smo res tako neumen narod – ali pa nam preprosto ni več mar? Kako vidiš aktualni trenutek? Iskreno: prosil bi, da se celotna garnitura politikov zamenja, da damo mesto mladim, da se lahko oni izkažejo. Grdo rečeno, moj dvonadstropni angleški avtobus bi v mojih sanjah pripeljal mlade ljudi in odpeljal celotni sedanji parlament. Z militantno represijo pač ne moreš premakniti Slovenije, kjer so ljudje visoko ozaveščeni in razmišljajo s svojo glavo. To pesem sem tudi uglasbil, za protiutež pa je na albumu Kontrabanta še ena rock poskočnica: Domoljubna. V tretjem delu zbirke si objavil pesmi, ki si jih namenil svojim ljubljenim, očetu, otrokom, babici, svoji bivši … Rad pišeš Si tudi astronom, rad se oziraš v vesolje, razmišljaš o tem, kaj je človek … Ti je vesolje dalo kakšnega od odgovorov na večna vprašanja? To je sreča, ki mi je podarjena, razumem bistveno več sveta, kot večina ljudi, a hkrati s tem vedenjem je prišlo tudi spoznanje, da sem ob vsakem novem znanju še večji nevednež, zato nikoli ne bom mogel potešiti svoje radovednosti. Poenostavljeno, rečeno s kmečko logiko, naš svet je neznatni drobec – mali prdec v megli vesolja. V razmisleku o pesniškem poslanstvu praviš, da je »pesnik vsak, ki z besedo razvname ljudi, jih razneži, slepcu nariše pokrajino, gluhemu poje pesmi.« … Kaj je tvoje pesniško poslanstvo? Včasih preprost človek, ki ne piše pesmi, izpiše s svojimi besedami prelepi verz. Življenje vsakega človeka je edinstvena poezija. Jaz sem le tisti, ki mu prebliske, utrinke tega življenja uspe ovekovečiti na papir, saj mi je bil podarjen dar iskrive miselnosti in upam, da dovolj visoke osveščenosti. Velikokrat je tudi res, da imajo gluhi več posluha in da slepi vidijo več od tistih, ki imajo preveč pod palcem in premalo pod klobukom. Družbeni status in veliko denarja še vedno ne zagotavljata, da si dober človek. Nekoč me je napadel oče nagajivca, ki sem ga učil pred časom, z besedami: »Glejte, Szomi, moj sin je naredil srednjo šolo in zdaj imava tri milijone vredno firmo, kam ste pa vi prišli s svojo ubogo učiteljsko plačo?« Odgovoril sem mu, da se kljub milijonom ne da kupiti pameti, nakar ga je še nakurila gospa, ki je bila v bližini, katere sin pa je imel po zaslugi trdega dela pri mojih dodatnih urah za nadarjene Zoisovo štipendijo. Prav delo v prosveti, vsakdanje reševanje težkih nalog, ukvarjanje z glasbo, pisanje skladb, nalog za tekmovanja, strokovne literature, prevajanje zahtevnih madžarskih avtorjev, vse to samo dokazuje, da sem v dobri miselni kondiciji, moje pesmi pa so nekakšni vrhovi in doli mojega doživljanja sveta in sebe. ❒ SOBOTA, 15. 1. 2022 V CENTRU ZA MLADE JANUARJA DOGAJA VADBA ZA MLADE PILATES Po novem letu začnem migati! Uresniči novoletno zaobljubo in se pridruži naši spletni vadbi pilatesa. Pilates bo potekal ob torkih, 17:30-18:30 in četrtkih, 10:00-11:00. Prvo srečanje v januarju bo v torek 4. 1. 2022. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Prijavite se lahko 1x ali 2x tedensko. Vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb USTVARJALNE DELAVNICE Za mlade, ki radi ustvarjate, preizkušate nove tehnike in poleg tega še radi poklepetate v dobri družbi, vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice. Cena: 1,50 € / srečanje. SKUPINA 7-12 LET CETRTKI, 16:00-17:00 Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka FOTO DELAVNICE ZA OTROKE S foto delavnicami za otroke nadaljujemo tudi v novem letu! Delavnice potekajo ob torkih, 17:00-18:00. Namenjene so mladim med 10. in 16. letom. Cena: 1,5 €/delavnico. Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. POGLED 2021 RAZSTAVA NAGRAJENIH DEL Center za mlade Domžale v četrtek, 6. januarja 2022 odpira fotografsko razstavo vseslovenskega mladinskega fotografskega natečaja POGLED 2021. Dela so na voljo v spletni galeriji, ki jo najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si. V živo pa si jih lahko ogledate v prostorih CZMja v skladu z ukrepi vlade in NIJZ. UCNE URICE KEMIJE Na, Fe, Be ... Mogoče Ne? Ti kemija povzroča preglavice? V Centru za mlade Domžale ob ponedeljkih potekajo tudi učne urice kemije: za osnovnošolce ob 15:00 in za srednješolce ob 16:00. Obvezne so predhodne prijave. UCNA POMOC V CZM poteka tudi učna pomoč za osnovnošolce in srednješolce. Sooči se z izzivi, še preden ti postanejo težava. Obvezne so predhodne prijave. Zbiramo jih preko telefona na 040 255 568 ali 01 722 66 00. Slavna hiše naše pesniške moderne, po novem hram umetnosti in kreativnosti. Izjemno inovativno obnovljena stavba ponuja tudi zelo zanimive vsebine: od likovnih do uprizoritvenih umetnosti, zanimivo umetniško opremo in ambiente ob reki, ki generira prijazno kulturno in umetniško središče. Poleg hiše si bomo ogledali tudi razstavo sodobnih umetnin in se družili v prijetni kavarni ... V eni od pesmi si tudi izpovedal razočaranje do boga, ga povabil, da naj pride na zemljo, stopi v člove­ ške čevlje in prepusti, da o njem, vsaj za en dan, odloča človek … Boga smo si izmislili zato, da potešimo svoje neznanje. Prav zato sem taistega boga mojih vernih prijateljev povabil, naj stopi v čevlje navadnega smrtnika, saj vse vojne, krivice, nasilja, zlorabe velikokrat pripisujejo kristjani temu, da je to bilo hotenje boga. Pa naj potem ta Bog zares občuti, kako je nam, ki smo ‘božanska bitja’. Ali kot bi rekel moj kolega, madžarski pesnik Bence Lajos, »smo štorasti hodci z nepopolnim božanstvom«. V eno od duhovitih pesmi razmišljaš, kaj vse lahko razveseli človeka po šestdesetem, ga naredi srečnega … Drugi pesmi, ki jih komu nameniš … Zakaj? Kako pa živi sprejemajo tvoja sporočila iz pesmi? Ljudi imam rad, ne glede na to, a so mladi in imajo še veliko pred seboj ali zelo malo, ali pa jih ni več med nami. Poskusil sem vzeti od njih dobro, pozabiti slabo in njihovo miselnost, vrednote, prenesti na meni ljube. Morda je to tudi spomin na izjemne, vrle ljudi. Dobimo se v soboto, 15. 1. 2022, ob 10. uri pred vhodom v Cukrarno. Po hiši nas bodo popeljali domači kustosi, po razstavah pa strokovni sodelavec Galerije Domžale Jurij Smole. Vstopnina je 6 oziroma 4 eur. Zaželene prijave do 13. 1. 2022 v KDFB (722 50 50), da najavimo število obiskovalcev. Sporočite, če potrebujete prevoz, ker se lahko medsebojno povežemo. In ja: obvezne maske in PCT. MEDNARODNE PRILOŽNOSTI ZA MLADE Te zanimajo mednarodne priložnosti za mlade, mladinske izmenjave ali prostovoljstvo v tujini? Klikni na našo spletno stran, kjer najdeš več inforamcij o našh projektih v programu Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu z ukrepi vlade in NIJZ. ŽELIMO VAM MLADOSTNO 2022! EKIPA CZM V NOVEM LETU SVOJA VRATA PONOVNO ODPIRA PLAC ZA MLADE! VABLJENI! PRIJAZNO VABLJENI! Organizacija: KD Franca Bernika Domžale Informacije: www.kd-domzale.si, 01/722 50 50 Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale 26 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi kultura slamnik@kd- dom zale. si kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC JASNOVIDCI O 21 Čarobno, nebeško, božično … s komornim zborom Dekor, Acom Biščevićem in (komornim godalnim) ansamblom KDFB ter klarinetistom in dirigentom Matejem Bekavcem Mislim, da je bilo leta 2005, ko sem si v čakalnici pri svoji zobozdravnici krajšal čas z branjem rumenega tiska, ki je v takšnih prostorih običajno na voljo. N iti za ceno življenja se ne spomnim revije, v kateri sem prebral članek, kot včeraj pa se spomnim vsebine. Šlo je za tri slovenske jasnovidce, napovedovalce prihodnosti, vidce, čarodeje, astrologe ali kakorkoli se jim že reče. Od vseh treh sem si zapomnil le Maručo, ker je pač znanka moje svakinje, kdo sta bila druga dva se ne spomnim več … niti za ceno lastnega življenja. Nikoli namreč nisem spremljal horoskopov, tarota, razlagalcev sanj, ničesar od temu podobnega. No, takrat pa mi je tisti članek ostal v spominu, ker so vsi trije jasnovidci z vsem prepričanjem, ki izhaja iz popolne samozavesti, zagotavljali, da se nam leta 2007 obeta globalna, svetovna kriza, ki bo dodobra zamajala sodobno civilizacijo. Rekli so, da bo najhujši del trajal nekje do leta 2015, ampak zares pa bomo zlezli iz nje šele po koncu leta 2021, čeprav človeštvu nikoli ne bo šlo več tako dobro, kot mu je šlo do leta 2007. A še enkrat poudarim: bilo je leto 2005, ko je bila gospodarska rast na višku, ko so ljudje vlagali v različne sklade, da so si lahko privoščili potovanja v eksotične kraje. Leta 2005 je bila nam nepoučenim gospodarska rast in blaginja videti kot nekaj, kar bo le raslo iz dobrega v še boljše, dokler ne bomo posegli po zvezdah. Vsem trem jasnovidcem sem se posmehnil, odložil tisto revijo, prebrani članek pospravil nekam v podzavest in leta so tekla. Pa je prišlo leto 2007, je prišlo leto 2015 in zdaj se izteka še 2021. Jasno mi je že konec leta 2007 zvabil prebrani članek iz podzavesti in takrat mi je bilo resnično žal, da si nisem zapomnil kje in kdaj je bil objavljen, ali še bolje, da bi ga lepo fotografiral, kot to počnem danes z objavami, ki priteg­nejo mojo pozornost in bi utegnile biti kdaj v prihodnosti ‘hecne’. Sicer daleč od tega, da bi napoved treh jasnovidcev, ki se je vsaj deloma uresničila, pomenila, da sem zamenjal svoje stališče do videnja prihodnosti vseh vrst, ali da bi si želel obiskati kakega zvezdogleda, priznam pa, da z nestrpnostjo pričakujem prihodnje leto, pa da vidimo! Že s stališča, da gre za tako imenovano super volilno leto, ko bomo volili kar štirikrat, gre za leto določenih prelomnic in sprememb. Po izkušnji volitev v prejšnjem desetletju smo Slovenci politično precej nezaupljivi in zadržani. Na volitve se je običajno odpravila le slaba polovica volilnih upravičencev. Običajno stališče, ki ga poslušam s strani tistih, ki se volitev ne udeležujejo, je ‘Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane’ in podobno. No, novica za vse tiste, ki tako razmišljajo, je, da volitve so bile dolga stoletja prepovedane, potem omejevane le na določene razrede, po spolu, barvi kože in podobno, in še dandanašnji bi jih nekateri z veseljem omejevali le na takšne, ki razmišljajo ‘pravilno’. ‘Pravilno’ pomeni seveda le tisto razmišljanje, ki je identično razmišljanju Za izven (abonmaja) v KDFB v decembru 2021 … tistega, ki bi želel omejene volitve. Pa vendar, Slovenci smo dokazali, da se prebujamo iz politične otopelosti, ko je šlo zares, ko je šlo za pitno vodo, smo se trumoma odpravili na volišča, upam, da bo ta zagnanost ostala tudi v letu 2022, saj je izražanje naše volilne volje naša temeljna demokratična pravica. No, da me ne odnese predaleč: volilno leto je leto, ki bo vsaj do določene Držim pesti, da zaplujemo v mirnejše vode in za spremembo ponovno v stabilnejše gospodarsko politične razmere, pa čeprav je to v tem trenutku videti skoraj tako neverjetno, kot je bilo leta 2005 videti neverjetno, da se bo v kratkem sesula svetovna ekonomija. mere prineslo spremembe, koliko in na kakšen način jih bomo pa občutili, bomo pa še videli. Držim pesti, da zaplujemo v mirnejše vode in za spremembo ponovno v stabilnejše gospodarsko politične razmere, pa čeprav je to v tem trenutku videti skoraj tako neverjetno, kot je bilo leta 2005 videti neverjetno, da se bo v kratkem sesula svetovna ekonomija. Ampak po drugi plati, če le pomislimo, koliko lažje bi bilo, ko bi drug drugemu dali pravico do drugačnega mnenja in prepričanja, kar ne pomeni, da bi se morali prepričevati, kdo ima prav in kdo ne, da bi le živeli vsak s svojimi prepričanji, ne da bi jih vsiljevali drugim, kako enostavneje bi bilo vse skupaj! Kako enostavneje bi bilo, če bi se vsak držal tistega, za kar je usposobljen, obenem pa stroki, pa naj gre za pravno, zgodovinsko, zdravstveno, ali farmacevtsko, dovolil delovanje brez laičnih sodb! Verjetno je res čas, ko bi moral prav vsak med nami zajeti sapo in prešteti do tri, kajti toliko je treba, da človekova samocenzura presodi, ali je tisto, kar ima na koncu jezika, umestno, ali pa gre le za nekaj, kar bi rad izjavil v hipnem afektu. Zanimivo je, kako neka mala politična skupnost, kot so Domžale, lahko najde minimalen skupni jezik, potreben za sobivanje, medtem ko nam gre to tako težko na le nekoliko večjem nivoju, kot je Slovenija. Vsem Domžalčankam in Domžalčanom želim, da bomo ohranili ta visok nivo medsebojne strpnosti in kulture sobivanja, hkrati pa, da bo ta prevladala tudi med vsemi Slovenci! Želim vam vesele božične praznike in novo leto, polno dobrih sprememb! ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Letošnji tradicionalni (božični) koncert v KDFB je (za izven) izzvenel inštrumentalno in vokalno inštrumentalno. Za predstavitev zanimivega spleta prazničnega venčka so se na odru Tomčeve dvorane zbrali pod umet­ niško taktirko klarinetista in dirigenta Mateja Bekavca, čembalista, pevca in zborovodje Aca Biščevića, (19-članski mešani pevski) Zbor Dekor in (20-članski, pretežno godalni sestav rigiral, v naslednji skladbi tega para komornega abonmajskega) orkestra pa obenem igral klarinet (z ork.) in KDFB. Koncertni mojster le-tega je bil dirigiral. Bil pa je tale krajši Rutter le (prvi) violinist Matjaž Bogataj. Ravno uvod v dvoje tehtnih, sicer prirejenih pravšnje in odlično ravnovesje ter del za klarinet in orkester: 6-stavvčakustična in prostorska sprejemljivost ni splet od uverture do plesov iz badomžalskega odra pa sta že sama po leta Hrestač P. I. Čajkovskega in Finsebi klicala po še enem non-stop kon- zijevih Pet bagatel; seveda tukaj pocertu in prezentaciji izbrane in pred- novno Bekavac v vlogi solista in distavljene glasbe. Temu primerno – ča- rigenta-vodje hkrati. Četudi je nekajsovno in prostorsko – pa je bila obar- krat zanihala občutljiva (godalna) invana tudi glasba. Podpisali so jo manj tonacija in sta se godalom pridružiin bolj znanj skladatelji Unico Wil- la še dva tolkalca, je ponovno šlo za helm van Wssenaer, najbolj ‘oblega- še eno novo in tehtno tovrstno odkrini’ Anglež John Rutter, Peter Iljič Čaj- tje: tako (prirejene) glasbene literatukovski, Gerald Finzi, Giuseppe Mar- re kot za ponovne in vrhunske Bekavtucci, Giulio Caccini, Cesar Franck in čeve interpretacije. V nadaljevanju se kot edini dodatek še predstavnik eli- je orkestru pogosto pridružil še zbor, v zabetinskega časa in prostora, Tho- dveh primerih pa še pevec-tenorist A. mas Tallis. Bil je vse tole samo še en Biščević; zdaj že v tretji vlogi tega večera: poleg zborovodje in čembalista. aktualni splet tega časa in prostora. V inštrumentalnem 4-stavčnem V dveh najbolj popularnih pesmih spletu Wassenaerjevega Concerta ar- tega časa – v Caccinijevi Ave Maria in monico v B-duru se je A. Biščević kar Franckovi Panis angelicum – sta torej izza čembala najprej predstavil s čem- spet enkrat v paru z dirigentom, zbobalskim godalnim oktetom, sledili pa rom in orkestrom nastopila v tandesta mu že prvi dve deli J. Rutterja z mu M. Bekavac in A. Biščević. Ta nezborom, klarinetom in orkestrom: v nadkriljivi domžalski tandem pa nam prvem (zbor in ork.) je M. Bekavac di- je itak na istem odru pripravil že toli- ko in toliko ‘na novo’ odkrite glasbe, da je bila morda tole le še ‘pika na i’. Finale in kot edini dodatek pa je bil tokrat spet nekaj novega v dramaturškem in scenskem pogledu: dvorano so zatemnili, pogasili luči – razen osvetljenega božičnega drevca v ozadju odra, – zbor se je pomaknil v zaodrje in od tam se je zaslišala ena sama in samcata (a cappella) Tallisova pesem: ta njegova predvsem (glasbena) pobožnost je dodobra okronala večer, poln notranjega (vsebinskega) in zunanjega (izvedbenega) naboja; muzika, ki je bila lahko spet enkrat ena sama, taka, ki je najprej navdahnila načrtovalce tega koncerta-njihovega umetniškega vodjo in izvajalce in se potem kot neke vrste neviden, pa vendarle čuteči fluid prebil, zanihal do občinstva; zaradi teh in takih razmer spet enkrat kar precej prerešetanega, zdesetkanega. Časi so pač tudi za tole (enkratno) lepoto več kot kruti. Čarobno, nebeško, božično … se je tako spet enkrat izteklo slišano in videno kot balzam za dušo; organizatorji pa pogumni in se ne dajo. Dr. Franc Križnar Šesti domžalski citrarski koncert Priznajte, da ste tudi bralci našega Slamnika v letošnjem letu pogrešali citre, ta priljubljeni slovenski instrument, ki je v zadnjih letih našel svoj dom v Domžalah. citrarska skupina notice Z namenom, da prijetnih koncertov s citrami ne bi pozabili, je Citrarska skupina Notice, ki deluje v okviru Kulturnega društva Domžale, konec novembra 2021 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravila prijeten citrarski večer, v katerem ob citrah ni manjkalo niti orglic niti petja, predvsem pa je bilo to očarljivo srečanje, ki je marsikateremu obiskovalcu pomenilo čudovit začetek prazničnega decembra. Citrarska skupina Notice počasi, a zanesljivo igra proti desetemu rojstnemu dnevu. Njeno uspešno delo je na koncertu v imenu Kulturnega društva Domžale pohvalil Pavel Pevec, ki je našel tudi besede zahvale Društvu Lipa – Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki je dalj časa gostilo Notice. Pohvalil je tudi dolgoletna prizadevanja Bože Bauer in izrazil hvaležnost za njeno delo tako v otroški folklorni skupini kot pri Noticah. Vsem je zaželel prijeten večer ter se zahvalil prof. Petru Napretu – tako za vodenje koncerta kot prizadevno delo pri citrarskih skupinah. Za začetek smo prisluhnili vedno rado slišani melodiji iz filma Tretji človek, sledil je valček Čez zelene trate, nato pa so nas Notice z valčkom Na lepi modri Donavi spomnile na tradicionalni dunajski novoletni koncert. Posebnega občudovanja je bil deležen nastop prof. Petra Napreta, ki se je tokrat predstavil kot pevec in smo v njegovi izvedbi slišali del Prešernove Od železne ceste. Pri skoraj pravi opereti mu je pomagala pevka Betka Kralj. Z orglicami je citrarkam pri izvedbi pesmi Pod to goro zeleno pomagal orgličar Silvo Girandon, tenorist Klemen Torkar pa je s citrarkami zapel znano Korbarjevo Domovina. Obe pesmi sta bili deležni gromkega aplavza, ki je skupaj s hvaležnostjo in veseljem zbranega občinstva spremljal prav vse točke – tako skupni nastop prof. Petra Napreta in orgličarja Silva Girandona v Slakovi Ne prižigaj luči in venčku ljudskih, kot nastop učencev Glasbene šole Domžale, ki je v lanskem letu začela z učenjem citer pod vodstvom mag Neli Zidar Kos. Mlade citrarke Elizabeta Pirnat, Katarina Pustotnik, Brigita Strehar, Manica Udovč in Manca Zrimšek so z mentorico in njeno sestro, tudi citrarko Karmen Zidar Kos zaigrale Jaz pa pojdem na zeleno travco in madžarsko Pridi, konjiček. Kot zanimivost: zelo pomembno vlogo je tako pri začetku poučevanja citer v Glasbeni šoli Domžale kot pri končnem oblikovanju Bande citrarske iz Kulturnega društva Ihan sodelovala Boža Bauer. Banda citarska se je predstavi- la s pesmimi: Ihanska himna, Jaz pa imam konča belega, Polka je ukazana – pri vseh je sodeloval odlični tenorist Klemen Torkar, nosilec vrste priznanj, ki je zapel tudi eno najbolj znanih uspešnic V Bohin’ ‘ma d’ž ta mvade … Profesorici citer, tudi organistki, Neli in Karmen (tudi predsednica Citrarskega društva Slovenije) Zidar Kos, obe sprva učenki prof. Petra Napreta, sta se predstavili s pravim krajšim koncertom, v katerem ni manjkalo niti njunega ubranega petja. Spomnili sta obiskovalce na pomembne obletnice, poslovili pa se s slovensko ljudsko o slovenskem dekletu, pri kateri so s trala trala trala trala tralala pomagali tudi navdušeni obiskovalci. Če kdaj, potem je 28. november 2021 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale čudovit citrarski koncert prinesel veselje in upanje, da se bomo na tovrstnih in drugih koncertih naših citrark in citrarjev ter pevcev še srečevali. Vera Vojska Foto: Miro Pivar letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Koncert OI JSKD Domžale v KDFB Prepoznate koga na fotografiji? Stota obletnica smrti Josipa Ipavca z večerom samospevov z vokaloma in saksofoni Pred domžalskim gasilskim domom Slovenski kulturno in še posebej glasbeno omikani svet ve, da je pri nas na državni ravni leto 2021 razglašeno za spominsko leto dr. Josipa Ipavca (1873–1921), zadnjega od štirih popularnih Ipavcev iz slikovitega Šentjurja pri Celju. Ob nekaterih drugih prireditvah se ga je spomnila tudi občina Domžale, ali kar njihova občinska izpostava JSKD (z vodjem Matejem Primožičem na čelu). Ni bil tole (23. nov. v veliki alias Tomčevi dvorani KDFB) običajni večer samospevov, četudi smo slišali tudi te, ali pa predvsem njih. Obenem je bil to poleg skladateljev J. Ipavca, B. Ipavca in J. Brahmsa še večer aranžerja ali prireditelja in obenem tudi člana ansambla Kvarteta saksofonov 4Saxess Andreja Omejca. Ta se pojavlja tudi kot skladatelj! Razen Brahmsove (prirejene) glasbe je prav A. Omejc priredil tako rekoč celoten pevsko-saksofonski večer. Poleg njega, ki igra sopranski saksofon, zdaj igrajo v omenjenem ansamblu (ta obstaja od 2000 dalje) še Oskar Laznik/altovski saksofon, Tadej Šepec/tenorski saksofon in Dejan Prešiček/baritonski saksofon. Ipavčeve samospeve pa sta izmenjaje pela mezzosopranistka Aleksandra Radovanović in koroški baritonist/tenorist Gabriel Lipuš. Seveda je bila največja nenavadnost v tem, da smo ves večer poslušali s spremljavo četverice saksofonistov, vmes pa so v priredbah odigrali še dvoje samostojnih inštrumentalnih del. V ospredju je bila seveda sa- mospevna glasba letošnjega slavljenca J. Ipavca. Med temi (nastalo in ostalo jih je nekaj čez 40, od teh večina v nemškem jeziku) smo slišali izvirna in prevedena dela Josipa I. z naslednjimi naslovi: Divja roža in bršljan, Če mogel vzdihe bi srca utopiti, Pred durmi, Pomladni počitek, V pomladi in Trije vojaki (G. Lipuš) in: Pesem v ljudskem tonu, Zingara in Naša zvezda (A. Radovanović), za konec pa smo slišali še edini pevski duet, dvospev Janko in Metka (v slovenskem prevodu). Petje obeh solistov je bilo ves čas tehtno, smiselno in prav poznavalsko prirejeno in spremljano s saksofoni. Zagotovo pa je bila prav omenje- na spremljava neke vrste unikatna, ki pa smo jo slišali tudi v obeh samostojnih točkah v izvedbi saksofonskega kvarteta 4Saxess. Med prvimi je bila to znamenita 4-stavčna Serenada (na lok) Josipovega strica Benjamina Ipavca (1821–1908) iz leta (1898) in Variacije na temo Josepha Haydna ali tudi Koral sv. Antona Nemca Johannesa Brahmsa (1833–1897) iz leta 1873 in tokrat v priredbi Danca Clausa Olesena. Sestavlja jo Téma, 8 Variacij in zaključni Finale. V obeh primerih sta to eni najbolj znanih in popularnih orkestrskih del, tako značilnih za romantiko: našega B. Ipavca in tujca J. Brahmsa. Če morda med pevskimi poustvaritvami obeh solistov le nismo slišali prvovrstnih interpretacij, pa je bila vsa tale zgodba tokrat namenjena prav saksofonom. Morda še tole: vsa inovativnost povezave barvitosti vokala in zvoka štirih saksofonov je bilo tisto odkritje, ki ga tako rekoč za interpretacije tovrstne slovenske muzike skoraj nismo poznali. Adekvatne spremljave in pa samostojne soigre kvarteta saksofonov so bili tokrat v ospredju. V tem nismo pogrešali niti spremljevalnega klavirja, še manj pristnih orkestrskih izvirnikov glasbe B. Ipavca in J. Brahmsa. V številnih soigrah vseh štirih saksofonistov smo bili tako rekoč prepričani. Šlo je za eksaktno igro v intonaciji in ritmičnih kontrastih, komaj štirje izvajalci pa so v teh vlogah nadomestili črno-bele tipke klavirja kot orkestra dveh njegovih zasedb: godalnega (B. Ipavec) in simfoničnega (Brahms). Pisalo se je obdobje okrog leta 1930, narodnih nošah. Voz je obilno okramorda kakšno leto pozneje. V Domža- šen, na posebne drogove so obesilah in okolici je bilo več društev kmeč- li množico pisanih slamnikov. Konje kih fantov in deklet. Ta društva so se sta za take priložnosti prispevala obipovezala celo v Zvezo društev. Člani čajno Vinko Habjan (Cenetov), Ivan in članice so se oblačili v gorenjske Kuralt (Tonhovec) ter Šimenk iz Stonarodne noše, se predstavljali na po- ba. Na fotografiji je domnevno konj vorkah, ob jubilejih in na procesijah. Ivana Kuralta, prepoznano je njegoDa pa so se lahko prevažali okrog, so vo sedlarsko okrasje s konjske glave. vedno najeli koga od kmečkih gospoZanimivost: na gasilskem domu darjev, da so jih vozili po prireditvah, (nekdanji domžalski občinski hiši) je ob tem pa izposojali svoje konje in na pročelju napis celo v tujem jeziku lojtrnike – kmečke vozove, ki so jih – v cirilici in seveda tudi v latinici: Truporabljali za kmečko delo na kmeti- ška občina Domžale – srez Kamniški. jah. Vozove so pred vsako prireditviGasilski dom je bil tudi prvo mejo okrasili s pisanimi trakovi ter goste sto za zdravniško ambulanto v Domžalah, kamor se je vselil prvi domžalposedli na okrašene vozove. Na tej fotografiji, ki je bila posne- ski zdravnik dr. Matija Hočevar. Pota pred domžalskim gasilskim do- zneje je stanoval v svoji hiši, ki so jo mom ob deseti obletnici Zveze dru- pozneje kupili Lenčkovi in v njej odštev kmečkih fantov in deklet, vidi- prli najboljšo domžalsko slaščičarno. mo skupino nekdanjih Domžalcev v M. Brojan Dr. Franc Križnar Foto: Janez Ravnik Koncert za izven z violončelistom Jako Stadlerjem Dva godalna kvarteta, Beethoven in Mendelssohn Bartholdy kdfb domžale Na še enem koncer- pletov in zahtev, se organizirati in pripetu za izven je v teh pandemičnih in ljati iz tujine, saj je še eden med številnitežkih časih sploh za vse javne prire- mi slovenskimi (glasbenimi) ‘gastarbajditve, torej tudi glasbene, v domžalski terji.’ Po napovedi abonmajskega konTomčevi dvorani KDFB (1. dec. 2021) certa v marcu 2020, ki ga je žal ustavinastopil naše gore list, v tujini delujo- la pandemija, nismo odnehali in pred či odlični violončelist Jaka Stadler. Ne nami je čudovit večer, za katerega je (J. sam, pač pa skupaj s kolegi, godalci- Stadler) sam izbral program, zaigral -solisti iz Simfoničnega orkestra Ba- pa ga bo s svojimi glasbenimi kolegi, ki varskega radia iz Münchna: Jehye Lee bodo zaigrali, kot bi rekel naš umetniin Korbinian Altenberger (oba violini) ški vodja Mate Bekavac, v ‘kraljevski in violist Ben Hames. Pisana druščina, komorni disciplini’, godalnem kvartečetverica odličnih godalcev, priha- tu s člani Simfoničnega orkestra Bavarja tako v nemški München kot k nam skega radia.« (iz napovednika KDFB). In res je bilo tako ali še več. Izjemna iz Slovenije, Koreje, Nemčije in Velike Britanije. Zato pa je bila predsta- druščina je v le dveh, zato pa monuvljena muzika skladateljev L. v. Bee­- mentalnih kvartetnih delih prikazala thovna in F. Mendelssohna Bartholdy- ‘svojo’ in zdaj tudi ‘našo’ muziko na pija skrajno univerzalna: duh in ‘last­ni- edestalu največjih možnih presežnina’ vseh dežel, od koder so prišli, pa še kov. Ne le, da vsa četverica razpolaga koga? Že Stadlerjeva pojava na dom- z odličnim inštrumentarijem, tehnižalskem glasbenem odru traja dese- ko in vsemi elementi tovrstne komortletje ali/in več? V KDFB so ga tako- ne (so)igre, pač pa so tako verzirani le najavili: »Pri Jaki Stadlerju lahko z med seboj, da sta se npr. oba (prva) lahkoto rečemo ‘naš Jaka,’ saj je bil pri violinista gladko lahko zamenjala v nas reden gost od samih začetkov kon- enem ali/in drugem odigranem Kvarcertnega abonmaja. Vedno pripravljen tetu. Med njimi je bil zagotovo na prigrati in sodelovati, brez posebnih za- vem mestu nesmrtni L. v. Beethoven Violončelist Jaka Stadler in še trije godalci – vsi štirje so solisti Simfoničnega orkestra Bavarskega radia (München) (1770–1827). Njegov 4-stavčni Kvartet op. 18, št. 1 v F-duru izhaja iz prve trojice od šestih t. i. Lobkowitzevih Kvartetov (1798–1800, izšlo v tisku 1801; posv. češkemu aristokratu princu Josephu Franzu Maksimiljanu Lobkowitzu (1772–1816), tudi ljubiteljskem violinistu, violončelistu in pevcu-basistu), samo enem od številnih skladateljevih mecenov na Dunaju. Delo iz bogatega bonnsko-dunajskega mojstra je sicer samo eno od tovrstnih 17. Vsa četverica je z najmanjšimi odtenki in niansiranji odigrala vse štiri Beethovnove stavke: Allegro con brio, Adagio affetuoso ed appassionato, Scherzo in Allegro. Marsikdaj je tole njihovo sinhrono muziciranje izzvenelo naravnost prav osuplo, zastajajoč dih; ta je trajal nekaj več kot pol ure; razvojno za pol stoletja naprej pa je po odmoru sledil Godalni kvartet v f-molu, op. 80 iz leta 1847 Felixa Mendelssohna Bartholdyja (1809–1847), od vsega le sedmih; torej izza zadnjega leta življenja in dela nemškega skladatelja, pianista in dirigenta. Tole, skoraj pol ure trajajoče delo v štirih stavkih (Allegro vivace assai – Presto, Allegro assai, Adagio in Finale: Allegro molto) se je sicer nadaljevalo s parado nemške glasbe. Morda pa je bil izvajalcem njegov 1. st. le toliko vehementen, da so edinkrat v tem večeru mogli poseči po uglasitvah (med stavki). Navzlic temu so bile vse omenjene interpretacije nadpovprečne, ekselentne, odlične. Trend KDFB očitno ostaja od koncerta do koncerta nespremenjen, na visoki ali kar najvišji možni ravni. Dr. Franc Križnar L eta 1985 so člani Turističnega društva Domžale pripravili vrsto novoletnih dogodkov in praznično povorko po centru mesta z dedkom Mrazom, v njej pa so sodelovale godbe iz Domžal, Mengša in Moravč. Predstavili so se pravljični junaki, skupine mažoretk ter skupina TD Domžale, ki je bila najmlajša. Praznovanje se je končalo v do zadnjega kotička zasedeni domžalski hali. Foto: Vido Repanšek 28 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi kultura slamnik@kd- dom zale. si Petek, 31. december 2021 ob 20. uri Dodatni koncert Dobrodošli v Centru kulture v Dobu center kulture v dobu Več kot sto bi jih lahko našteli in v zgodovini bi lahko našli vrsto posameznikov, kulturnih skupin in drugih oblik kulturnega življenja, ki ga v Dobu ni nikoli manjkalo. Skozi leta in desetletja je kultura bogatila življenje krajanov KS in vseh drugih, ki so radi obiskova- Epidemija je svoje posledice pustila tudi v delu kulturnega društva, pa vendar so ga kljub težavam in številnim ukrepom kulturno obarvali, in lahko se pohvalijo, da je v letu 2021 ta del naše občine obiskalo kar precej obiskovalcev vseh generacij in zaploskalo pridnim kultur- li prireditve v Dobu in se veselili uspehov različnih kulturnih skupin. Med njimi je bila posebej aktivna dramska sekcija, v zadnjih desetletjih pa smo še kako ponosni na mlade igralce, ki s svojimi otroškimi predstavami razveseljujejo domačine, po njihovi igrivosti in kvaliteti pa jih poznajo po vsej Sloveniji. V občini in tudi izven nje pa je Kulturno društvo Jožef Virk Dob posebej poznano tudi po otroškem gledališko-lutkovnem abonmaju Živ žav, ki jim polepša vsaj eno nedeljsko popoldne v dvorani na Močilniku, ob kateri je poleti obiskano poletno gledališče – oboje pa je v zadnjem času znano tudi kot Center kulture v Dobu. nikom. Začelo se je v juniju z osrednjo občinsko prireditvijo ob dnevu državnosti, in sicer s položitvijo venca ob pomnik v parku pod Močilnikom in proslavo v letnem gledališču, ki je bila ubrana na note domoljubja ter spominov na začetke samostojne in svobodne Slovenije. Tradicionalni Večeri pod zvezdami so nas razveselili že 23. Naslovi so se menjali, ne pa prijetne predstave, ki so večkrat prerasle kar v kulturni vikend ali celo kulturni teden v Dobu. Letos smo se nasmejali dvema komedijama: Govorice Gledališča Belansko z Bohinjske Bele in predstavi Komet prihaja v izved- JANEZ DOVČ SILVESTRSKI KONCERT Kultura je v Dobu in okolici prisotna že vrsto let. bi domačih gledališčnikov. Čeprav je komet že nekajkrat navdušil občinstvo v Dobu in drugod, tudi tokrat gledalcev ni manjkalo, kakor ni manjkalo navdušenja – smeha in glasnega aplavza ob spremljanju dogajanj na turistični kmetiji in odlični igri vseh igralcev. Kulturno društvo Jožef Virk Dob je s predstavo Komet prihaja navdušilo tudi na gostovanjih: tradicionalnih Dnevih komedije v Križah na Gorenjskem, v avgustu pa tudi v Kulturnem domu Belansko na Bohinjski Beli. Čestitamo! Društvo je posebno skrb tudi v letošnjem letu namenilo najmlajšim, ki pridno obiskujejo Živ žav 2021/2022 in uživajo v otroških predstavah. Tako so si že lahko ogledali predstave Zvezdana in Zvonko v cirkusu (Miškino gledališče), Gusar Berto (Studio Anima) in Cepetavček (Ku Kuc), leto 2021 pa je zaokrožila domača predstava s Kozlički in ne preveč hudim Volkom. S predstavo so mladi igralci navdušili tudi v Gledališču OTH Pirniče. Kulturno društvo Jožef Vir Dob upa, da bo virus letu 2022 bolj naklonjen in bodo lahko v celoti izpeljali svoj program. Njegov pomemben del je zelo znana slovenska ljudska pravljica Mojca Pokrajculja, ki jo režiser Miloš Starbek pripravlja z otroško gledališko skupino. Ustvarjalni pa so tudi odrasli, saj je odrasla dramska skupina že začela z vajami za uprizoritev nove komedije Vraževernež. Obetavno, zato tudi v letu 2022 prijazno vabljeni v Center kulture v Dobu. Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob Peli smo in peli bomo SOZVOČJA nastopajo: Janez Dovč (harmonika, elektronika, umetniško vodstvo), Sabina Cvilak (sopran), Gregor Volk (glas, akustična kitara), Pevska skupina Maroltovke, Goran Krmac (tuba, topotalnik), Godalni kvartet Rezervacije: 01 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si Drouz praznuje prvih 10 Bilo je decembra 2010, ko smo prvič zapeli na prvem božičnem sejmu v Radomljah. Pod tem geslom so prizadevne pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe priredile koncert, katerega namen ni bil samo petje, ampak izraz navdušenja in prepričanosti v moč in zdravilnost pete besede tudi v času, ko na vabilu piše: »Dogodek bo potekal v skladu in priporočilih Vlade RS in NIJZ«. ženski pevski zbor stane habe Zaradi teh ukrepov in zanimanja poslušalcev sta bila 18. novembra kar dva koncerta, ob 17. in 19.uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Na koncertu so se prve predstavile gostiteljice koncerta. Uglajena povezovalka Draga Jeretina nas je seznanila, da se zbor po nekaj gostovanjih izven Domžal in domovih za starejše občane prvič predstavlja z novo zborovodkinjo Andrejo Polanec. Ta je svojo vlogo umetniškega vodje začrtala v skladu s kriteriji zborovskega petja, zato so pevke veliko pozornosti namenile pevski tehniki, od oblikovanja vokalov, dihanja do dobre intonacije. Dokazale so, da zmorejo kljub letom oblikovati poln, včasih kar presenetljivo sočen zvok. Prve štiri pesmi so bile namenjene ljudskemu izročilu, v priredbah štirih priznanih skladateljev – prirejevalcev ljudskega blaga: Viktorja Mihelčiča (Roža na vrtu), Marjana Lipovška (So še rožce), Petra Liparja (Imel sem ptičico) in Stanka Preka (Mrzel veter). Vsi štirje skladatelji so bili sopotniki in prijatelji Staneta Habeta. V nekaterih pesmih so lepo odpele solistični del Marjetka Blejc, Jelka Dušek in Alma Bizjak. Da so nastopov željni tudi otroci, so dokazali pevci Pevskega zbora Glasbene šole Domžale z zborovodkinjo Ano Kalan, ob spremljavi klavirja z Jožetom Smrekarjem. Doživeto in zavzeto so zapeli Sitno žabico Tomaža Habeta. V spremljavi so se jim pridru- žila tolkalec Tom Milek in muzikal- rovodkinje Hervin Jakončič. V pesmi na violončelistka Julija Jamšek. Dru- Srce, ki ranjeno je so se mu v odpega pesem Abule babule je bila prired- vu pridružile še pevke, ki jih je counba ljudske v obdelavi Andreja Makor- try glasba povabila v sproščeno gibaja. Zborov prvi nastop v tem šolskem nje. Na koncu so se pevke predstaviletu je dober obet za prihodnje delo le še z izborom pesmi iz svetovne zain prepevanje. Dobro sodelovanje kladnice. Zapele so Beethovnovo Odo med glasbenimi pedagogi se vedno radosti, nizozemsko ljudsko s slovenobrestuje. Tako se je vabilu odzval skim besedilo in priredbo Tomaža Ha- komorni pevski zbor drouz tudi Primož Leskovec s svojo skupino beta v skladbi Adijo, kot renesančno Takrat še ne kot zbor, ampak skupiPrijatlji Ena A, sicer moškim kvarte- – sodobni madrigal in popularno Bar- na deklet, ki se je odločila, da bi obtom, ki si prepeva predvsem za svo- carolo J. Offenbacha. V vseh treh pe- časno skupaj prepevala, naslednje jo zabavo in vzdušje najbližjih. Zape- smih se je pevkam pridružil s klavir- leto pa smo že nastopili kot ženski li so tri pesmi, ki so v sozvočnem po- jem še Tomaž Habe, ki je prav ŽPZ Sta- zbor Drouz z Vipavskimi tamburagledu kar prezahtevne za tokratni na- ne Habe namenil priredbo in besedilo ši ob 50. obletnici slovenske popevstop, vendar so nas prepričali z zvoč- škotske ljudske kot zadnje skupne pe- ke na koncertu Ti in jaz. Deset let je nostjo zrelih glasov in odlično inter- smi: Jutra rojevajo dan. Tako je izzve- minilo, odkar smo začeli sprva delopretacijo treh sorodnih, pa vendarle nela zadnja pesem, v kateri so poleg vati pod okriljem KD Mlin Radomlje, slogovno zelo različnih pesmi: Vse pevk zapeli še otroci in katere besedi- pozneje pa smo zrasli v velik mešani najlepše rožice – narodne v priredbi lo se zaključuje: »Hvalim, uživam ju- zbor in odprli svoje društvo, KulturEmila Adamiča, Avsenikove Čez ze- tro in zarjo neba, je kje še lepše, kot je no prosvetno društvo Drouz. Pod tem lene trate v priredbi Primoža Leskov- doma«. In če je v srcih in domovih pri- imenom smo naš kraj predstavljali ceca in dalmatinsko Čija je ono divojka. sotna pesem, ki pravo vrednost dobi lotni Sloveniji na raznih revijah, tekŠkoda, da pevski kvartet ne deluje re- šele v skupnem prepevanju, je delo- movanjih, festivalih in sodelovali z dno, saj bi kot tak zapolnil marsika- vanje in prepevanje Ženskega pevske- raznimi sestavi, tako pevskimi kot intero programsko vrzel. Za popestritev ga zbora Stane Habe zelo pomemben strumentalnimi – tamburaši, trobilci, večera je s svojim glasom in kitaro pri- dejavnik za pevke in celotno družbo. godbo, celo s simfoničnim orkestrom itn. Sprva smo prejeli le priznanja za pomogel še en prijatelj zbora in zboPolton udeležbo, pozneje pa smo vsako leto napredovali in prišli do srebrnih in zlatih priznanj, pa tudi do posebnega priznanja za najboljšo izvedeno skladbo. Na začetku smo peli dvoglasno, pozneje tudi 12-glasno. Vsako leto smo izvedli tudi kulturno prireditev in samostojni tematski koncert – od slovenskih in tujih zimzelenih, gospla, do muzikala in glasbe iz popularne kulture, lani pa smo se začeli vračati k svojim, slovenskih koreninam. V tem času smo bili tudi del izvedenih muzikalov v našem kraju, kar je prineslo posebno izkušnjo. Izredno radi smo sodelovali tudi pri raznih povabilih drugih društev in organizatorjev, predvsem na irskem Amart večeru in festivalu gospel glasbe v Novem mestu v organizaciji pevskega zbora Pomlad, ki bodo na našem 10-letnem koncertu zapeli kot gostje. Na odru se nam bo pridružila tudi akademska operna pevka, sopranistka Zala Hodnik, na klaviaturah Meta Podbregar in na irski piščali Ana Resnik, pod taktirko zborovodje in akademske glasbenice Uršule Jašovec. Na našem jubilejnem koncertu, ki bo v decembru, bo ob podpori Občine Domžale, KS Radomlje in JSKD Domžale, Javni sklad za kulturne dejavnosti podelil Gallusove plakete – od bronaste do zlate. Veseli bomo, če naše delovanje in trud podprete in se pridružite našemu praznovanju ali pa nas spremljate in podpirate prek socialnih omrežij. Mirne in radosti polne praznike želimo! Drouz letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Glasba v Knjigi spominov Zaključek leta 2021 v KD FKVK Mavrica Radomlje Knjiga spominov? Nekoliko nostalgično, toda tak je bil naslov koncerta terceta Katrinas v Kulturnem domu Franca Bernika v soboto, 4. decembra, ob 19. uri. Kaže, da za ustvarjalce ni meja in ni ovir, če dovolimo biti dejavni in aktivni, kjer smo dobri, kjer smo močni, kar znamo in nas veseli. Koncert je bil res kot odprta knjiga spominov terceta Katrinas, ki je predstavil program treh različnih obdobij delovanja te odlične vokalne skupine. V prvem delu smo slišali skladbe, ki jih je prvotna zasedba Katrinas – Eva Hren, Katarina Habe in Marija Pirnat izvajala na plošči Slovo tisočletju z revijskim orkestrom, tokrat pa prazničnih skladb v besedilu aranžerja skladb Tomaža Habeta. Vse skladbe je spremljal godalni kvartet z Vero Magdevsko, KristinoFale, Evo Grmek in Moniko Tekavčič. Pomembno vlogo je v izvajanju imela harfistka Urška Križnik Zupan. Slišali smo Knjigo spominov, Ples snežink, Snežni možicelj Tomaža Ha- vokalno ob klavirski spremljavi Sanje beta, klasični Correlijev Pastorale in Mlinar Marin in tolkalista Davda Sla- Mozartov Nikogar ni (2. stavek kontineka. Skladbe Sto lun R. Rodgers, certa za klarinet) ter tradicionalne VeČarlstončki C. Conrada, Brez besed M. seli čas, Kraguljčki in Na saneh. Sepeta in E. Budau ter Ko boš prišla Kaj naj rečemo o izvedbi: odlična Bled B. Adamiča z besedilom F. no, usklajeno, občuteno, navdihuMilčinskega so oživele čas pred 21 leti. joče praznično, glasovno in barvVse je priredil Tomaž Habe. no izenačene tako v enoglasju kot v Drugi sklop so bile uspešnice zahtevnem večglasju pevk Katrinas festivala Slovenska popevka z za- – Sanje Mlinar Marin, Katarine Habe ščitnim znakom terceta Katrinas, in Pet­re Grkman. Za dolg aplavz so skladbo Letim in z Zelenim žafra- se zahvalile z Avsenikovo Zvezde na nom. Skladbi Dober dan, življenje nebu žare. Poslušalcem je blagoglasna in obna besedilo T. Pavčka in Žarke za srce pa smo slišali na državnih pro- čuteno izvedena glasba polepšala soslavah. Glasbeno podobo in prired- botni večer, marsikoga pa bo morda razveseljevala in navdihovala tudi bo jim je dal Rok Golob. V drugem delu koncerta smo pri- zgoščenka Katrinas Zimski večer. Koncert je bil posvečen lanskoletni sluhnili skladbam pravkar izdane zgoščenke z naslovom Zimski večer 100-letnici rojstva Staneta Habeta, duz deloma avtorsko glasb in deloma ši domžalskega kulturnega življenja. Polton preobleko klasičnih, tradicionalnih fkvk mavrica radomlje Zbrani na letni zaključni prireditvi 29. novembra ob odprtju pregledne klubske fotografske razstave Naše podeželje 2021 so člani FKVK Mavrica Radomlje postavili na ogled izbor fotografij v Kodrovi dvorani in avli KD Radomlje. Po poročilu predsednika žirije Tonija Igliča se je na natečaj odzvalo 23 članov, ki so se potegovali za priznanja v kategoriji razpisane teme podeželje in proste teme. Žirijo so navdušile izvirne ideje nekaterih avtoric in avtorjev, ter dobre fotografije, ki niso bile narejene v idealnih razmerah. Uvod v odprtje razstave je bila projekcija izbranih in nagrajenih fotografij, po njej pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad in priznanj, ki jih je podelil Karol Steiner, v. d. predsednika kluba in član žirije. Navzoč je bil tudi Matej Primožič z JSKD, izpostava Domžale, ki je prispeval praktične nagrade. Zmagovalna fotografija z naslovom Prava smer avtorja Petra Rojca, izkušenega ljubiteljskega fotografa in mentorja mladim, je pritegnila pozornost žirije in vabila na prireditev na klubski zloženki. Mlada in zavzeta fotografinja, letošnja maturantka Anja Kosmač, je bila s fotografijo Vojna prva v kategoriji Prosta tema. Med nagrajenci je bilo več mladih, kar je za klub še posebej razveseljivo. Na odprtju pregledne klubske razstave je bil podan tudi kratek opis vsebin in dela kluba v letu 2021. Delo se je v tem turbulentnem času v klubu odzivalo na epidemične razmere, ki pa nikakor niso preprečile delovanja. Vsebinsko je bil program s čvrstimi organizacijskimi spodbudami tajnika kluba Jožeta Kraglja v celoti uresničen, še več, preizkušene so bile nove oblike izobraževalnega dela prek zooma z začetkom v januarju. Štirinajst izobraževalnih Recenzija filma: Jezdeci pravice Danski igralski superzvezdnik Mads Mikkelsen se tokrat pojavi v nekoliko drugačnem žanru filma, ki je sicer označen za črno komedijo, dejansko pa gre za družbeno satiro. V njegovem primeru je hvalevredno tudi dejstvo, da ob vseh ameriških blockbusterjih, v katerih je nastopil v zadnjem času, ostaja zvest tudi skandinavskemu tipu kinematografije. Jezdece pravice preveva brezkompromisna akcija v slogu kakšnih starejših filmov Brucea Willisa in tarantinovski črni humor s pikrimi dialogi, vse skupaj pa je prežeto še s kančkom atmosfere popularne družinske kriminalne serije Ray Donovan. Mikkelsen igra ovdovelega očeta Markusa, profesionalno treniranega vojaka, najetega za specialne misije po svetu, ki se po tragični nesreči metroja, v kateri izgubi ženo, vrne domov, da bi skrbel za svojo najstniško hčer (ravno prav naivna Andrea Heick Gadeberg), kar mu nikakor ne gre od rok. V tem času spozna paranoidno naravnanega matematičnega analitika Otta (še en danski zvezdnik, Nikolaj Lie Kaas, ki pa se za razliko od Mikkelsena ni odločil za mednarodno kariero), ki trdi, da pri trčenju metrojev nikakor ni šlo za prometno nesrečo, pač pa za dobro načrtovan teroristični napad. Ker je bil takrat v metroju prisoten tudi sam in torej spada med preživele, je imel nega humorja. Dodana mu je namreč možnost opazovati nadvse ‘sumlji- močna socialna dimenzija, ki je sicer vo’ dogajanje. Ko se začne vrstiti če- spretno zakamuflirana pod plastmi dalje več dokazov, da ima Otto dejan- trpke komedije. V njej režiser Anders sko prav, se Markus po začetnem za- Thomas Jensen, ki je sicer tudi izjenikanju skupaj z njegovima čustveno mno plodovit scenarist, kar je očitno, močno oškodovanima prijateljema, razkriva celotno družbeno odtujeno Lennartom in Emmenthalerjem (rav- mrežo atomiziranih posameznikov, no tako odlična Lars Brygmann in Ni- ki pa dejansko kar kričijo po medsecolas Bro), poveže za namene mašče- bojnem stiku in pristni bližini. V tem valne akcije proti sila nevarni terori- kontekstu je intriganten tudi lik Marstični skupini agresivnih napadalcev. kusove hčere Mathilde, zaradi katere To pa ponudi ravno prav zanimiv kon- so vsi ostali protagonisti svoje obnatrast nadvse domišljeno kreiranih in šanje prisiljeni nekako prilagajati, saj zanimivih filmskih značajev, ki poleg je nikakor ne želijo še dodatno prizaobilice akcije in namenoma potenci- deti ali stigmatizirati. V tej težnji pa ranih prizorov skrajnega nasilja, po- se lucidno razkrije, da so novejše genudijo celo plejado hudomušnih eno- neracije zmožne prepoznati intence vrstičnic, za katerimi stoji dobro pre- svoje okolice že veliko preden se lemišljena scenaristična strategija, ki -te sploh manifestirajo, kar Mathilde razkriva današnjo družbo v vsej nje- počne s pomočjo svojega fanta Siriuni domnevno komplicirani, intelek- sa. Nekatere stvari pa ji, zaradi bolj tualistični, a po drugi strani skrajno učinkovitega dramaturškega učinka, puhli in čustveno izpraznjeni razse- seveda ostanejo skrite praktično vse žnosti. Našteto nas tako najbolj zada- do končnega razpleta. ne prav na mestih, ki naj bi bila najGlede na sam konec filma lahko bolj komična, vendar so takšna samo sklenemo, da so Jezdeci pravice dejanna videz. Za našim nasmihanjem je sko topel film, ki je mestoma celo gannamreč skrito organsko prepoznava- ljiv, saj na neki sublimni ravni močno nje strašljivega družbeno politične- spominja na današnje turbulentno žiga ustroja, ki iz ljudi ustvarja čustve- vljenje, za katerega se zdi, da nam je no ohromljene invalide, v lastni ne- nekako celo vsiljeno. Vsaj na trenutke. moči rušeč vse pred seboj. In prav v Film si lahko ogledate tudi v Metem se slednji film razlikuje od mno- stnem kinu Domžale. žice brezglavih trilerjev s pridihom črŽiga Čamernik Janez Kosmač ob sprejemu listine z nazivom Častni predsednik kluba Mavrica Radomlje, 29. novembra 2021 v Kodrovi dvorani večerov je po medmrežju vodil član kluba Marko Ocepek na temo digitalne fotografije in tehnike. Udeležilo se ga je tudi do dvajset članov na večer. Spomladi se je dvakrat ponovila fotografska razstava Po domžalski poti spominov družine Kragelj, enkrat v Radomljah, enkrat v Domžalah. Na občnem zboru kluba Mavrica Radomlje v maju je bil soglasno izvoljen dolgoletni član Igor Lipovšek za novega predsednika in je tako prevzel predsedovanje po petih desetletjih od ustanovitelja kluba Janeza Kosmača. Toda žalostna usoda je novoizvoljenega predsednika že po dveh mesecih nepričakovano iztrgala iz klubskih vrst. Od njega smo se poslovili na žalni seji v Radomljah. Junija je klub sodeloval v Češminovem parku v Domžalah na dogodkih ob Tehničnem dnevu. V maju izvoljena na mesto vodje foto-sekcije Binca Lomšek je v septembru z dolgoletnim članom Petrom Rojcem pripravila odmevno foto-delavnico za mlade Koruzo smo pekli. Samo srečanje je bilo tako delavno in ustvarjalno, da namerava klub odlični rezultat delavnice ‘razstavo fotografij’ ponoviti spomladi v Domžalah. Da so mladi dejavni, je potrdila tudi prva samostojna fotografska razstava zdaj že študentke Anje Kosmač Skriti kotički sveta v oktobru. Pospremila je odprtje razstave kar z dvema avtorskima filmoma. Tretji film pa je prispeval podmladek Video sekcije družine Koleša iz Mengša. Odmev na odprtju v Radomljah je bil tako velik, da se je zgodil kulturni dogodek tudi ob zaprtju Anjine razstave novembra, kar je v klubu redka posebnost. Pod predsedstvom Igorja Lipovška je Zbor članov v maju sprejel sklep, da se imenuje ustanovitelj in zaslužni predsednik FKVK Mavrica Janez Kos­mač za častnega predsednika kluba Mavrica. Slavnostno listino mu je po pozivu voditeljice večera Marjete Cerar z nagovorom hvaležno izročil dolgoletni sodelavec in vodja kluba Karola Steinerja. Kot zahvala Kosmača ob imenovanju v spoštljivi naziv dostojanstva je bila ob vstopu v 90. leto življenja predstavljena njegova avtorska foto-knjiga ob 50-letnici kluba. Knjiga predstavlja dogodke, razstave in video-projekcije v petdesetletnem obdobju 1969–2019. Tako je klub in kraj dobil zbrano v knjigi dragoceno gradivo dokumentov iz arhiva kluba iz rok in izpod peresa ustanovitelja ter častnega predsednika. Za sklep večera pa je Video-sekcija Mengeš s filmom in zavzetim nagovorom v ubeseditvi Tonija Müllerja o pokojnem prijatelju in sodelavcu Igorju Lipovšku Lipetu za piko na i večeru poskrbela, da se bomo z veseljem in spoštovanjem spominjali sodelavca in prijatelja, ki je s svojim delom zapustil bogate in globoke sledove v klubu. Ob pisanju letnega preglednega članka v tem viharnem času negotovosti in nepredvidljivosti, omejitev in samoomejitev, velikih sprememb, tudi organizacijskih struktur se kar sama ponuja misel, da smo vsi del celote. Na območju, kjer živimo, bo tako kot doslej mogoče uspešno sodelovati in ustvarjati ob naklonjenosti tudi poslej s podporo drug drugemu. Posebej se veselijo v klubu še naprej mladih, ki so redni obiskovalci na izobraževalnih večerih in foto-delavnicah kluba na terenu, na dogodkih, v okolju, ki kar kliče k povabilu: če te veseli, pridi v filmski in foto klub Mavrica Radomlje, v vseh letnih časih je zanimivo, poglej, ujemi v objektiv, shrani in deli. Marjeta Cerar Foto: arhiv FKVK Mavrica Radomlje Darilni bon Knjižnice Domžale je lahko lepo darilo! Kaj, ko bi letos svojim najdražjim poklonili nekaj, kar nikdar ne izgubi svoje vrednosti? Kaj, ko bi jim tokrat podarili ključ do največje zakladnice znanja? V Knjižnici Domžale lahko kupite darilni kupon, s katerim podarite 12-mesečno članstvo v naši knjižnici. Z bonom je mogoče v knjižnici poravnati članarino ob vpisu na novo ali pri podaljšanju članstva. 30 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi kultura slamnik@kd- dom zale. si Razstava v Galeriji Domžale 2021 Franc Solina se vrača v kamen. Avtor gradi svojo likovno govorico na načelih izraznosti oblike in materiala, ki ostaja med figurativnim in abstraktnim. Svoje kipe omejuje na najbolj osnovne, izčiščene oblike brez podrobnosti. Prepričljiva je njegova igra likovnih elementov in nasprotij, npr. polno proti prazne- mu, gostota proti prosojnosti, groba površina nasproti gladki itd., vse v prid raziskovanju različnih struktur kiparske oblike in materiala. Avtorjeva afiniteta do kamna ni nova, posebnost pa je avtorjevo odkrivanje srčike obdelanega materiala z direktnim vrtanjem vanj. Poseg razkriva raziskovanje in razumevanje umetniške obdelave kamna na več nivojih – Jurij Smole ga v spre- mnem besedilu označuje kot neposredno avtorjevo vrnitev v kamen –, in predstavlja umetnika, ki v svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme ter z njimi problematizira proces stvaritve umetniškega dela od ideje do realizacije končnega umetniškega izdel- ka. Nadgradnjo kreativnega procesa predstavlja razstavljena serija Svetlobni vodnjak, večdelna instalacija, v katero sta vključena kipa Sonce in Galaksija ter računalniška projekcija, ki s projicirano svetlobo na kip simulira gibanje tekoče vode. Interaktivna instalacija kot metafora vode na kamnu tehnično in vsebinsko poveže avtorjevo strokovno delo na področju računalništva z novomedijskimi umetniškimi praksami. Ob odprtju, ki je bila 16. decembra, nam je pogovor med obema kiparjema – med gostujočim umetnikom Francem Solino in programskim vodjem galerije Jurijem Smoletom – razkril marsikaj nerazkritega v kiparskem delu, ki zaradi zahtevnih fizičnih naporov zagotovo ni lahko opravilo. A pristen stik z naravnim materialom, preučevanje fizikalnih značilnosti kamna, vizualizacija trodimenzionalnosti, sodobne tehnološke rešitve obdelave in še marsikaj drugega so lastnosti dela s kamnom, ki kiparjem nudi mnogotere kiparske izzive. Da, slovenskih kiparjev, ki klešejo v kamen, ni veliko; toliko bolj je njihov kiparski ustvarjalni proces specifičen in unikaten (lahko bi rekli tudi ekstremno prašen). Priporočamo ogled, razstava bo odprta do 6. januarja 2022. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Ljudske pesmi in plesi iz preteklosti za prihodnost 2022 KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB vabi na ZABAVNO PREDSTAVO ZA OTROKE PICKO in PACKO ZA ABONMA IN IZVEN Razstavljeni kipi avtorja Franca Soline v Galeriji Domžale se ne nagibajo le k naravnim oblikam, temveč tudi izvirajo neposredno iz narave. Umetnik na bregovih Savinje nabira prodnike ter iz njihovih že obstoječih naravno danih form oblikuje nove stvaritve. In spet smo na začetku, ko se umetnost vedno znova vrača k primarnemu – k naravi, ki je že stoletja neizčrpan vir za ustvarjanje. Picko in Packo sta prijatelja, dva navihana junaka, ki jima ne uide niti ena sama potegavščina. Prav zaradi tega pogosto zaideta v težave, vendar ju to pri nagajanju drugim ne ustavi. Tokrat sta se odločila, da jo zagodeta kokoškam… Raznolikost za prijateljstvo nedelja, 9. januar ’22 ob 16. uri Velika čast in zadovoljstvo nam je, le, ki se jima je KUD Sevdah iskre- Trsek zaplesala in zapela splet međida vas lahko povabimo, da s svojo no zahvalilo za pomoč in gostoljubje. murskih pesmi in plesov. V prijetnem ljudskem večeru so se To je bil prijeten ljudski večer, poln prisotnostjo počastite naše srečanje, so v povabilo na letošnje že 14. sre- predstavili pevci vokalnih skupin raz- nostalgije in spominov, pa tudi urečanje najboljših vokalnih in folklor- ličnih etničnih skupnosti v Sloveniji. sničenje želje organizatorjev. Ta večer nih skupin narodov in narodnosti Ob gostiteljih KUD Sevdah, ki je bilo je bila v Grobljah prisot­na naša skup­ nekdanje skupne domovine zapisa- ustanovljeno leta 2007 in v njegovem na preteklost, z njeno predstavitvijo li člani KUD Sevdah, ki smo jih lah- okviru delujejo pevska, dramska, re- pa so pevci in plesalci dokazali, da ko spoznali na 13. gala večeru Gro- citatorska in pevska skupina in je za- ima njeno ohranjanje v prihodnosti Gostuje Gledališče Makarenko. blje kot nekoč v Domžalah. Tedaj pela njihova mlada generacija v na- svoje mesto, kot ima svoje mesto pri.................................................. so jih v goste povabili organizator- rodnih nošah, smo zaploskali Međi- jateljstvo, ki se rojeva iz ljudskih peji – Folklorno društvo Groblje Dom- murskemu kulturnemu društvo Međi- smi in folklore. Vera Vojska Informacije in rezervacije: 041 420 610. žale, predstavili pa so se s sevdalin- murje Ivan Car iz Ljubljane, ki ohraFoto: Miro Pivar kami, bosanskimi ljudskimi pesmi- nja tradicijo hrvaškega naroda. Med mi, ki predstavljajo edinstven glas- nastopajočimi so zapele tudi pevke beni izraz v Bosni in Hercegovini, ljudskih pesmi iz Folklornega druSTROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI kjer se ponašajo z bogato tradicijo. štva Groblje Domžale, ki jih vodi Elihitro, kvalitetno in ugodno Prav prijateljstvo med Folklornim zabeta Kralj. Skupina pevk je ena od društvom Groblje Domžale in KUD treh skupin, ki delujejo v Folklornem Sevdah je bilo krivo, da smo lahko društvu Domžale Groblje. Pevke Betdejavnost na področju ohranjanja ka, Meta in Pavlina so slovensko ljudTLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik ljudskih pesmi in plesov z različnih sko izročilo predstavile s pesmimi: območij nekdanje domovine spre- Vsi so prihajali, Tam na vrtu in Bom mljali 11. decembra 2021 v Kultur- šel na planince. Vokalno-instrumennem domu Groblje. Med obiskoval- talna skupina Kulturnega društva Al29,20 EUR ci sta bila ob predsednikh oziroma bancev Migjeni iz Ljubljane je izvedla 24,90 EUR predstavnikih posameznih nastopa- tradicionalno albansko instrumen2kg gasilnik na jočih društev tudi predsednik sve- talno glasbo različnih regij. Hrvaško prah GLORIA ta KS Jarše - Rodica Anton Košenina kulturno društvo Međimurja ohranjaprimeren za avto in dr. Franci Hribovšek, predsednik jo tradicijo in izročilo Hrvaške, v njein kombi Folklornega društva Groblje Domža- govem imenu pa je Folklorna sekcija Z nakupom prispevate tudi k izboljšanju Srečno 2022! 031 689 832 - Boštjan Ideja za darilo ob prihajajočih praznikih 29,90 EUR 25,90 EUR Detektor ogljikovega monoksida KIDDE primeren za domačo uporabo 39,00 EUR 34,90 EUR 6kg gasilnik na prah GLORIA primeren za hišo in stanovanje Vse cene vsebujejo 22% DDV požarne varnosti v lokalnem okolju. Center za zaščito in reševanje Domžale Količevo 2a, 1230 Domžale 01 729 22 28 info@czrdomzale.si letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Družinske jaslice vedno ostanejo doma Rezbar, arhitekt in jasličar Marijan Vodnik iz Domžal je v prazničnem decembru pripravil svojo avtorsko razstavo jaslic, ki je bila od 1. do 21. decembra na ogled v Grošljevi galeriji na Prevaljah. Razstavil je 20 jaslic, ki jih je v minulih letih izklesal iz lesa, in dva adventna venčka, ki ju je prav tako ustvaril s klesanjem dlet. Upokojeni arhitekt je svoje korenine pognal v Kamniku. Tu je že v otroštvu usvojil osnovna znanja klesanja v les pri stricu Maksu Po navadi je bil že od začetka decembra zaposlen predvsem s prevažanjem svojih rezbarij na razstave jaslic po vsej Sloveniji. Vabijo ga na vse konce Slovenije, od Svete Gore do Jurkloštra in Veržeja, kjer so vsako leto večje razstave jaslic. Rad se odzove tudi povabilu Kul- Lesene igrače skozi čas Potujoči muzej lesenih igrač na obisku v Domžalah Katarina Rus Krušelj D ecembrski praznični dnevi nam prinašajo razmislek o pomembnosti igrač in njihovem vplivu na otroke dandanes. Zanimiv vpogled v igrače in igre nekoč nudi razstava v Menačenkovi domačiji, ki je odprla vrata vse do 15. februarja 2022. Kratek pregled skozi zgodovino igrač in iger nam prinaša misel, da se njihov princip ni dosti spremenil, razen v materialu in načinu izdelave. Spremenil pa se je prosti čas za igranje, saj ga je bilo na voljo manj kot danes, in spremenila se je tudi količina igrač, ki je bila nekdaj bolj izjema kot pravilo; sploh pa so bile očitne razlike v igri in igračah kmečkih ali mestnih otrok. Potujoči muzej lesenih igrač dr. Mohorja Demšarja Rezbar Marijan Vodnik iz Domžal pri delu Bergantu, kamniškem rezbarju, ki- turnega društva Groblje, ki je v zaparju in restavratorju. Od leta 1965 dnjih letih razstave jaslic prirejalo z družino živi v Domžalah. Z rez- po božiču. Odprtje letošnje razstabarstvom se intenzivno ukvarja od ve bo v nedeljo, 26. decembra 2021. upokojitve v letu 2000. V tem času Vse jaslice, ki jih je izdelal rezbar je svoja dela predstavil na več kot Vodnik, so iz enega kosa drevesnetristo samostojnih in skupinskih ga debla. Uporablja različne vrste razstavah v Sloveniji in izven meja. lesa, kjer ob klesanju odkriva moOd ustanovitve je član Združenja tiviko, ki jo je ustvarila narava brez rezbarjev in modelarjev lesa Slo- človekovega posega vanjo. venije ter Rezbarsko, intarzijskeMarijan Vodnik ima med jasliga in restavratorskega društva Sol- cami tudi take, ki vedno ostanekan, več let pa je bil mentor v rez- jo doma, saj gre za družinsko trabarski skupini Turističnega društva dicijo. »To so tudi prve jaslice, ki Kanja Trzin. sem jih oblikoval z dleti v lesu hruMarijan Vodnik je izvrsten rez- ške,« pove rezbar Vodnik. »Nastabar in odličen poznavalec lesa, po- le so leta 1965, ko sva se z ženo poleg tega pa je tudi učitelj številnih ročila in sva imela zelo malo prostomlajših in starejših, ki jih navdušu- ra. Ugotovila sva, da bi bile za najije ustvarjanje v lesu in delo z njim. no sobo, ki sva jo imela na voljo, priNekaj posebnega je njegovo razmi- merne le bolj majhne jaslice. Hruška šljanje o delu in klesanju v les. »Be- je dala enobarvno temno osnovo, resede delati se pri kakršnemkoli sti- patica pa je nastala nekoliko pozneku z lesom zelo rad izogibam,« pri- je iz svetlejšega lipovega lesa. To so poveduje Vodnik. »Pri srečanju z zagotovo najmanjše jaslice, kar sem lesom preprosto uživam. Drevo in iz jih doslej izklesal iz lesa.« njega izvirajoč les je zame ena najŠe ena posebnost Vodnikovega večjih življenjskih energij, ki pa delu- ustvarjanja. »Vsako leto se ob praje na okolje in človeka povsem nepri- znikih srečujem z bolniki na onkolosiljeno in samo takrat, ko smo spo- škem institutu. Tako jim v avlo nosobni to dojeti in sprejeti. V dreve- vega oddelka postavim motiv, ki jih snih deblih se glede na možnost nji- lahko popelje nekam drugam, rekel hove starosti skriva mnogo več za- bi daleč stran od okolja, kjer se zdrapisov naše preteklosti in sedanjosti vijo. V vseh letih, ko pri njih razstakot v vseh drugih živih bitjih in seve- vljam svoje jaslice, ugotavljam, da da tudi v človeku. Ravno zaradi po- je odziv teh ljudi neverjeten, čeprav vedanega sem proti sekanju dreves, misliš, da zaradi svojih težav nič ne pomnikov naše preteklosti in simbo- vidijo. Tako je že prišlo kar v navala naših korenin. Ko se v svojem oko- do, da vsako leto izklešem novo delo. lju odločamo o rušenju raznih objek- So ljudje, ki jim je dano, da opazitov, uničujemo le delo človeških rok. jo in vidijo, kaj jim želim sporočiti z Stara drevesa pa so naša naravna mojimi jaslicami,« je sklenil Maridediščina, ki vedno presega kratko jan Vodnik. dobo našega življenja. Nič drugega Besedilo in foto: nam ni treba storiti, kot da jih pustimo živeti.« Primož Hieng Veseli smo, da je zbiratelja Mohorja Demšarja, ki v igračah kot dolgoletni valdorfski učitelj ni našel le svojega poklica, temveč tudi poslanstvo za kratek čas v Domžale prispel potujoči muzej lesenih igrač. Kot odličen poznavalec njihovega zgodovinskega razvoja je tudi glasnik t. i. dobrih igrač, ki podpirajo zdrav razvoj otrok. Tako je v njegovi zbirki okvirno dvesto kosov igrač iz vsega sveta v časovnem razponu od nekaj desetletij do dvesto let. Na razstavi v Menačenkovi domačiji, ki smo jo postavili v skupnem sodelovanju z zbirateljem in našim sodelavcem Romanom Kosom, je razstavljenih okrog sto kosov različnih lesenih igrač, ki so predstavljene v več sklopih. Največ je lesenih konjičkov – različnih vrst, oblik in velikosti. Med njimi je najbolj zanimiv tisti, na katerem se je lahko otrok zibal, nato pa so se dodala kolesca za vleko konjička. Drugi sklop so punčke, med njimi najstarejše iz časa Franceta Prešerna. V zbirki so tudi punčke iz Japonske. Krasne so lutke v kombinaciji s tekstilom – naprsne ali samostojne za pravo gledališko igro. Tretji sklop predstavljajo gibalne igrače: vrtavke, možički kopitljački in druge igrače, ki so na poseben način animirale otroke. Razstavo Lesene igrače skozi čas v Menačenkovi domačiji smo odprli 7. decembra. (Foto: Miro Pivar) za najmlajše in pripravili igralni kotiček, kjer se lahko poigrajo z različnimi lesenimi igračami. O dobrih in slabih igračah smo se pogovarjali v bližnjem Slamnikarskem muzeju Zbiratelja lesenih igrač dr. Mohorja Demšarja smo povabili na pogovor v okviru Srečanj pod slamniki, ki je potekal 13. decembra v Slamnikarskem muzeju. Pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je razkril zanimive poglede na pomen igrač in iger za zdrav razvoj otroka ter o pomembni vlogi staršev pri igri. Podrobneje smo spoznali življenjsko pot sogovornika, ki je sprva študiral elektrotehniko, potem pa je usoda poskrbela, da se je posvetil poučevanju otrok in se lotil še študija filozofije, opravil magisterij in zatem še doktorat, v katerem se je posve- Ilustracija možičkov kopitljačkov iz zbirke Mohorja Demšarja ‘Domžalski’ prispevek k razstavi Razstavi smo pridali tudi ‘domžalsko noto’ in razstavili izbrane fotografije iz našega arhiva, ki prikazujejo domžalske otroke z igračami. Takšni portreti otrok z igračami so bili pogosti motivi fotografij preteklega časa, bodisi v fotografskem ateljeju bodisi v naravi, npr. pred domačo hišo. Ob obisku razstave smo poskrbeli tudi V razstavo so vključenefotografije iz arhiva Menačenkove domačije. Na eni izmed njih je domžalski zbiratelj, raziskovalec in kulturnik Tone Ravnikar (1920–1991) s sestrico Pavelco leta 1925 na dvorišču domače hiše v Domžalah. Pogovor med dr. Mohorjem Demšarjem in Cveto Zalokar o dobrih in slabih igračah 13. decembra v Slamnikarskem muzej Domžale. (Foto: Miro Pivar) til tudi igračam. V pogovoru nam je podal različne vidike na pedagoško vlogo posameznih igrač ter koristne nasvete o vzgoji otrok. Predvsem je bilo izpostavljen pomen ‘prave’ igrače in igre, pri kateri je pomembno, da vzbudi otrokovo radovednost ter spodbuja domišljijo in ustvarjalni navdih. Igra z naravnimi materiali, v naravi, snegu, vodi in pesku; gibanje, ustvarjanje, umetnost, petje, gledališče itd. je prava pot k zdravemu razvoju otroka. Vabimo vas, da si celoten posnetek pogovora pogledate na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in na spletnem portalu Domžalec.si. Tudi ustvarjalno V spremljevalni program ob razstavi smo umestili tudi družinsko ustvarjalnico, ko bomo skupaj z oblikovalko Lučko Berlot izdelali Kopitljačka. Se še spomnite prikupnega možička iz svojega otroštva? S potegom na vrvico je oživel in nam polepšal marsikatero igro. Danes se izdelave lastnega kopitljačka loti le še malokdo, zato ga bomo obudili v sodobni čas, mu oblikovali unikatno podobo ter ga pobarvali in okrasili. H kreativnemu ustvarjanju te posebne didaktične igrače vabljeni otroci v spremstvu staršev, babic in dedkov ter posamezniki, ki radi ustvarjate; za material, pripomočke in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Delavnica s kotizacijo bo v soboto, 15. januarja 2022, ob 10. uri v Menačenkovi domačiji, obvezne prijave pa sprejemamo do 10. januarja na e-naslov: menacenk@ kd-domzale.si ali 01 722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale). Razstava, ki je ne smemo zamuditi Razstavljeni stari leseni konjički, vrtavke, možički kopitljački, lutke, hiške in živali prinašajo veliko več kot le nostalgičen pogled na igrače in igro naših babic in dedkov. Razstava Lesene igrače skozi čas nam predstavlja tudi pomemben del kulturne dediščine preteklosti ter zavedanje o njenem ohranjanju kot tudi dragocen pedagoški vidik na razvoj igrač in igralne kulture otrok skozi čas. Hkrati se v teh prazničnih dneh radi spominjamo preprostih stvari iz otroštva in želimo obuditi ter predstaviti preteklo preprostost igrač in iger našim najmlajšim obiskovalcem. Zaradi velikega zanimanja smo razstavo podaljšali vse do vključno 15. februarja 2022. Na ogled je od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, ob praznikih zaprto. Na predpraznična dneva, 24. in 31. decembra, je izjemoma odprta le v dopoldanskem času. Vstop je prost. ❒ 32 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi zgodovina kina v domžalah slamnik@kd- dom zale. si KINO V ČASU PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO V minulih nadaljevanjih o zgodovini kina v Domžalah smo spoznavali predvsem zaplete in težave pri vzpostavljanju redne dejavnosti kina in rednega predvajanja filmov. Matjaž Brojan Foto: osebni arhiv Matjaža Brojana S prva je šlo le za prikazovanje t. i. skioptičnih slik, ko so menili, da gre za kino, pozneje se jim je približala gibljivost filmskih slik brez zvoka, sredi tridesetih let pa je neme filme zamenjala ponudba zvočnih filmov, rekli so jim, da gre za ‘tonske’ filme. Razvoj je potekal naprej, prinašal je nove tehnologije predvajanja, barve in vse ostalo, kar nam zaljša gledanje filmov še danes v naših dneh. Aprila 1930: 14 filmov na sporedu Tudi v tem letu je bilo na glavnem odboru sokolskega društva skoraj vedno namenjeno precej besed delovanju kino odseka. Drugega aprila so na seji glavnega odbora člani ugotavljali, da je bilo plačano 4000 din dolga Mestni hranilnici in posojilnici, tako da so se dolgovi že občutno zmanjšali, saj skoraj – tako so z veseljem ugotovili –, ni ostalo skoraj nič dolgov. Dohodkov je kino odsek izkazoval 12.786 din, izdatkov pa je bilo za 11.727,48 din. Gotovine je imel kino v blagajni še 1058,52 din. Pojavile so se ‘besede’, da telovadbo v sokolskem domu ovira kino. Da bi se to nekako pokazalo kot neutemeljena govorica, je bilo sklenjeno, da bodo poslej na predlog prednjaškega zbora (to je bila sestava telovadnih funkcionarjev) opustili kino ob sobotah in pred prazniki. Vsako oddajanje prostorov sokolskega doma (razen telovadcem) mora biti v prihodnje odobreno le v soglasju z načelnikom društva. Tako so zahtevali. V pozni pomladi in poletnem času je bilo ugotovljeno (prepis): »Prejemki 17.302 din, izdatki 16.624,88. Gotovine je le 677 din. Ves maj in junij se kino ne rentira. Denarja je le za dva filma. Potem sta le dve opciji: ali delati dolg ali pa z obratovanjem kina prenehati. Plačati je še treba 1 film ter električni pogon aparature za maj in junij.« Septembra je bilo sokolsko društ­ vo predmet izsiljevanja glede kina. Tole je glede tega ostalo zapisano: »Glede Autor Centrale (izpo­soje­valni­ca filmov) in igranja v sokol­skem domu je treba povedati, da gre za izsiljevanje. Autor Centrale hoče preveč: za vsak film po 100 din izposojevalnine. Mi smo jim sporočili: Ali vzamete 75 din ali pa nič! Če hočejo, naj naše pogoje sprejmejo, ali pa posla z njimi ne bo!« Sokolsko društvo v Domžalah je imelo kmalu po ustanovitvi svoj logotip. predsednika brata Seršena sam načelnik finančne straže v Domžalah. Ob nedeljah popoldne se kuri telovadnico za svrho kino predstav, telovadba pa se vrši do treh popoldne.« Poleti je bil obisk kina vedno slab Na žigu društva je bil ob napisu v slovenščini tudi napis v cirilskem črkopisu. no na račun dolga din 9.000. Stanje dolga pri Mestni hranilnici ljubljanski znaša še okroglih 8.000 din. Film je dal povprečno 930 din kosmatih dohodkov. Še naprej ostaja vprašanje rentabilnosti kina.« Zanimiv dogovor se je tudi zgodil pred koncem leta. Glavni odbor je sklenil, da se do 1. decembra kuri v dvorani vsak tisti večer, ko je v njej telovadba, sejno sobo pa v dneh, ko je v njej seja. Kurjava je postala pomemben del upravljanja z domom, saj so tudi kino predstave pomenile obveznost kurjenja peči. Tole je še ostalo zapisano ob eni drugačni nevarnosti – zastonjkarskem ogledu filmov (prepis): »Ob sobotah v urah kino igranja naj radijski zbor ne prireja sej, ker obstaja huda nevarnost, da društvo plača znatno kazen radi tega, ker bi se moglo izrabljati take seje zato, da se zastonj glede kino predstave z galerije. Na to je že dvakrat opozoril kino Bilo je nekoč, tako je tudi zdaj: obisk kinopredstav, posebno če gre za projekcije v zaprtih prostorih, je bil v poletnem času vedno slab. Da bi vzpodbudili obisk kina tudi v poletnih mesecih, so si v mnogih krajih domislili predstave na prostem. V tistem času, ko so se trideseta leta šele začenjala, pa v Domžalah na omenjeno zamisel še niso prišli. Na sestankih, ko so se pogovarjali o delovanju kina in finančnem izplenu, ki so ga prinašale slabo obiskane predstave, so ugotovili, da je v poletnem času treba kino predstave pač odpovedati: junija 1931 je blagajnik Telovadnega društva Sokol Domžale ugotovil, da je nastalih dohodkov za 24.658,53 din, izdatkov pa za 24.282,13. V blagajni je bilo (kar je zadevalo delo kina), le še 376,40 din, zato so kino predstave do jesenskega časa ukinili. Dogovor: ne le gledali, filme bomo tudi poslušali Ob koncu leta 1932 si se okrepili pogovori, da bodo tudi Domžale dobile ‘tonski kino’. Četrtega novembra 1932 so zapisali v zapisnik seje upravnega (glavnega) odbora društva. O kinu je poročal brat Pohar: Stari zapisniki so verodostojen dokument, ki nam pripoveduje o vsebini pogovorov glede kina v Sokolskem domu v Domžalah. naročilu filmov zaupali njemu. Posebna okoliščina so bili nemi filmi. Domžalci so predlagali (prepis): »Radi pogodbe z nemimi filmi se sklene, da se izzove pri tistih družbah, kjer je še obveznost, to je Monosinger 7 in Bosna 8 filmov – zvočnih filmov za vsoto, ki odgovarja vsoti nemih filmov. Pri izbiranju filmov morajo biti navzoči vsi kino - odborniki.« Kateri so bili ti problemi, je težko reči, tako je le ostalo zapisano. Pravico dela pri kino projekciji je treba zaupati bratu Ivanu Poharju Poslovodja v kino delovanju je postal po sklepu glavnega odbora z dne 28. oktobra 1930 – Josip Ladstätter. Ob koncu leta 1930 je poročilo za omenjeno leto prinašalo te ugotovitve: »Odigralo se je 44 filmov. Skupni prejemki znašajo nekaj nad 41.000 din. Plačane so bile vse pristojbine, davki, zavarovalnine, električni pogon, dolgov ni, razne tistega pri Mestni hranilnici ljubljanski. Temu zavodu je bilo v preteklem letu plača- »Nam se že nekaj časa ponuja tonfilmska družba iz Ljubljane, ki predlaga, da postavi v našem sokolskem domu v Domžalah zvočni film za poskušnjo. Če bo odboru aparatura všeč in seveda cena tudi, bomo lahko obdržali aparat, ki bo kot omenjeno postavljen na poskušnjo. Če ne, ga bo družba zopet vzela nazaj brez vsakih stroškov društva ali kake odškodnine.« Odbor je na omenjeni seji po tej Poharjevi predstavitvi sklenil, naj omenjeni ponudnik zvočno aparaturo postavi že do božiča v istem letu. V začetku decembra 1932 je ustrezna pogodba o nakupu naprav za predvajanje zvočnih filmov podpisana in je takoj pričela veljati. Kot pri vseh stvareh tudi pri tej novi pridobitvi ni šlo brez novega govorjenja, kompliciranja in razreševanja relativno nepomembnih vprašanj. V kino - odbor so vključili brata Bizjaka, ki je uvodoma povedal tole: »Delo v odbor sprejemam in soglašam z njim, a le v primeru, če bo v slogi mogoče delovati. Dela naj se le, kar sklene odbor, saj nihče ne sme narediti ničesar brez vednosti odbora. Pri trganju kart je tudi treba zagotoviti več reda. Radi tega se sklene, da mora biti z dvema telovadcem tudi en ali dva člana kinoodbora navzoč.« Jože Seršen je glede trganja kart predlagal, da naj se tistega člana, ki ne bi pravilno opravljal svoje službe, preprosto črta iz članstva. Predlog so člani odbora sprejeli. Pogovor je stekel tudi o nabavi filmov. Izraženo je bilo mnenje, da bi naročali le take filme, ki bi ustrezali društvu, seveda naj bi bili to dobri filmi. Vsem družbam, ki so ponujale filme, naj se pošljejo dopisi, naj pošljejo sezname filmov, ki so na voljo. Ker je bil brat Bizjak menda dober ‘poznavalec’ filmov, so omenjeno nalogo pri Brez nesoglasij ni šlo! Leto 1932: skrbno so zabeleženi vsi dohodki in izdatki. V Telovadnem društvu Sokol v Domžalah so bili zelo občutljivi na stroške, ki jih je povzročalo delovanje kina. Finančnim vprašanjem kina so namenjali veliko pozornosti. V letu 1933 je bila prvič izkazana znatna izguba v obratovanju kina. Zato so tudi v tej sezoni ukinili projekcije filmov v poletnem času. Vsaka projekcija konkretnega filma je prinašala od 50–150 din izgube, zato so predvajanje spet kot že nekaj let poprej prekinili do jeseni, od- povedali pa so tudi dostavo filmov. Predvajanje se je za omenjeno poletno obdobje res prekinilo, ni se pa končalo nenehno prepiranje vseh, ki so delovali v kino - odseku. Dogajalo se je, da se posamezni člani med seboj niso razumeli, napake so se dogajale tudi zaradi nepravočasnega prihajanja kinooperaterja Pohorja na delo. Temu so očitali tudi, da ne zna ali noče upravljati kinoaparature tako, da bi bili ljudje ‘s slikami’ in zvokom zadovoljni. Sklep se je glasil, da je treba poiskati zmožnega in vestnega kinooperaterja, tega, torej Poharja, pa se odslovi. Še v tem letu 1933 so za potrebe kina nabavili 50 novih stolov. Do leta 1934 so ob nabavljeni novi zvočni kinoaparaturi predvajali 57 filmov. Do tega leta kritiziranega operaterja Pohorja vendarle niso zamenjali, dodelili so mu le delo pomočnika za delo v kabini. Blagajniško poročilo je tudi v tem letu izkazovalo le skromno pokritje izdatkov s prejemki. Ker se je v Marseilleu jeseni odigrala tragedija, ko je bil ubit kralj Aleksander Karađorđević, so tudi v Domžalah poskrbeli, da so prišli do igranega filma, ki je omenjeno jugoslovansko tragedijo opisoval. Za najem filma Marseillska tragedija so namesto 518 din plačali le 200 din. Ko so januarja 1935 pogledovali v minula ‘kino leta’, so zapisali tole (prepis): »Odbor kino odseka mora posvečati vso pozornost vsem značilnim zunanjim dogodkom, da bo mogel zadostiti potrebam ter s prikazovanjem pravilno usmerjati narod in ga odvračati od iluzij in napačnega razumevanja kino predstav. Treba je vedeti, da je kino danes velesila, ki vlada milijonom. Je lahko kulturna ustanova, je pa lahko tudi kulturno zlo, če ni pravilno izrabljeno. Resnica je, da je ves film pretežno slika tuje kulture in za nas v nacionalnem pogledu dostikrat neprimeren. Toda slovenski filmski kapital stopa vedno jačje na plan in je upati, da bo v doglednem času mogel uspešno konkurirati tujemu. Bolje je predvajati dobro snov, nego ničesar, zlasti če je predstava dobra. Da smo predvajali dobro snov, nam je dokaz denarni promet in razna odplačila denarnih dolgov kino odseka. Da se še bolj odpomoremo, predlagam čim več zanimanja za film.« Grozeči časi pred vojno Dom je bil zgrajen in namenjen mladim ljudem, da bi se s telovadbo razvijali telesno, hkrati pa tudi narodnostno rasli. Vse bolj pa so žal na plan prihajale druge dejavnosti, telovadba se je nekako z vse manjšim zanimanjem mladih sama odmikala v ozadje. V ospredje so vse bolj prihajale druge stvari: politična predavanja o bližajočih vojnih časih, začelo se je celo usposabljanje v streljanju, saj so bile v domu in ob njem pripravljane celo strelske vaje. Grozeči čas je bil v zraku, vsi so čutili, da prihaja obdobje velikih sprememb. Te so kmalu prišle, zasedba Domžal se je tudi zgodila. Kultura in kulturno življenje sta začela potekati v nemškem jeziku. ❒ (se nadaljuje) letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 33 okolje slamnik@kd- dom zale. si Tudi med prazniki poskrbite za svoje odpadke Praznični čas je tradicionalno čas nakupov, druženj in obdarovanj, zato v tem času običajno nastaja tudi več odpadkov. Z brali smo nekaj nasvetov, kako praznovati odgovorno in okolju prijazno. Poskusite ustvariti čim manj odpadkov Ves čas imejte v mislih, če se povzročanju odpadkov lahko izognete. Hrano in darila nakupujte premišljeno in se izogibajte uporabi izdelkov za enkratno uporabo. Za okraševanje lahko uporabite odpadni in naravni material, na spletu je veliko čudovitih in enostavnih idej. Odpadke dosledno ločujte Tudi v zabojnike na ekoloških otokih odlagajte le odpadke, ki spadajo vanje. Navodila za ločevanje so dostopna na spletni strani prodnik.si/ravnanje-z-odpadki/locevanje-odpadkov. hrane in pijače kot tudi kartonaste embalaže. Da boste prihranili prostor v zabojnikih, embalažo stisnite, preden jo odvržete v zabojnik z rumenim pokrovom, kartonske škatle pa zložite, preden jih odložite v zabojnike na ekoloških otokih. Odpadke poskusite spraviti v čim manjšo možno prostornino Česar ne morete odložiti v zabojnike, pripeljite v center za ravnanje z odpadki dob V prazničnem času nastaja več odpadne embalaže, tako embalaže Prevzem ločeno zbranih odpadkov (embalaže, papirja, stekla, kosov- nih in nevarnih odpadkov, tekstila, odpadne električne in elektronske opreme) je za gospodinjske uporabnike brezplačen. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje. komunalno podjetje Prodnik Izogibajte se uporabi pirotehničnih sredstev Pirotehnična sredstva obremenjujejo okolje, poleg tega pa strašijo živali. Če se kljub temu odločite za njihovo uporabo, pa poskrbite, da jih po uporabi odvržete v črne zabojnike. Pri tem poskrbite, da so resnično do konca porabljena in dobra ohlajena, da ne povzročijo topljenja zabojnika. kolumna • kam greš, človek? anton komat PRISPEVEK K SONARAVNI LOKALNI PRIDELAVI Globalni eksperiment industrijskega kmetijstva je pred zlomom, zato je v imenu preživetja naroda nujna vzpostavitev sonaravne lokalne pridelave hrane. O b tej neizogibni tranziciji povedal svoje izkušnje, ki so bile stre- bi dodal za motivacijo kmetov, da od- ne varnosti vsake sodobne države. ve bolj serviserji kapitala kot podpora je treba ljudem omogoči- sne, vendar poučne. Takoj ko sem se dajo del zemlje ljudem brez zemlje, ki Mnogo pričakovanj je bilo upr- državljanom, nam ne preostane druti načine pridelave, ki so preselil v Domžale, sem našel vrt na bi želeli vrtnariti. Kratek prikaz izvi- tih v Glasgow, kjer je potekala sve- gega, kot da se sami na občinski ravpo tradicionalnih dano- območju Štude in z lastnikom sklenil ra iz mojih praks pri EPK Maribor, pri tovna podnebna konferenca. Na njej ni lotimo odločnih korakov pri reorstih in znanjih že bili na razpolago. pogodbo. Toda po petih letih je obmo- organizaciji samooskrbe šestih ob- je bil vsak dan namenjen določeni ganizaciji prehranske verige na sonaTo ne pomeni, da se vrnemo na sta- čje ‘postalo zazidljivo’ in lastniku ni čin gornjesavske doline in sedanjega temi: financam, energiji, transportu ravni lokalni osnovi. Glede pokrivanje pred industrijsko revolucijo, am- bilo treba razlagati, kolikšna je cena projekta v občini Medvode za oskrbo ... Le kmetijstvu oziroma prehranske- nja dnevnih potreb po kalorijah je pri pak moramo uporabiti tradicionalna zazidljive parcele v primerjavi z letno VVZ in OŠ z lokalno pridelano sezonnas še možna stoodstotna samozadostnost, ob pogoju nujnega premika iz znanja prednikov in jih nadgraditi z najemnino travnika. Zdaj na širšem sko zdravo hrano. Na enem hektarju Na enem hektarju travnika živinoreje v poljedelstvo, vrtnarstvo najnovejšimi spoznanji poštene zna- območju nekdanjega vrta stoji nase- travnika se lahko organizira koloninosti. Vprašanja prehranske varno- lje tipskih hiš, nov prispevek k noro- ja 85 vrtov s površino malo nad 100 se lahko organizira kolonija in sadjarstvo. Bistveno v kriznih časti so ta čas temeljna vprašanja na- sti pozidave prvovrstnih kmetijskih m2, kar ob letni renti en evro / m2 pri- 85 vrtov s površino malo sih je nahraniti ljudi. cionalne varnosti. Pred lakoto nas ne zemljišč. Na srečo sem čez nekaj dni nese kmetu letno rento 8500 evrov. Ni nad 100 m2, kar ob letni ZDA in Anglija sta v obeh svetovnih vojnah zagnali t. i. Victory Garbodo rešili oklepniki ne transportna našel drugo lokacijo, tja z avtodviga- kulture, ki bi nosila tak dohodek brez dens (vrtove zmage), ki so predstaletala niti vodni topovi in obilje ploče- lom ‘preselil’ vrtno hiško in začel zno- dela, s tem, da se rodovitnost zemlje renti 1 € / m2 prinese kmetu vink solzivca, razen, če mislijo z okle- va, od začetka, z oranjem travnika. s skrbnim delom vrtičkarjev nenehno letno rento 8500 evrov. vljali ogromen prispevek prebivalpniki orati, z letali škropiti pesticide, Trajalo je pet let, da je zemlja zacvete- povečuje. Ta denar lahko lastnik vloži Ni kulture, ki bi nosila tak stva k pomanjkanju hrane. Med drugo svetovno vojno so v ZDA obdelali njive zalivati z vodnimi topovi in s la v rodovitnosti in v istem petem letu v nadaljnji razvoj kmetije. Upam, da dohodek brez dela, s tem, več kot 20 milijonov vrtov in pridelasolzivcem vplivati na klimatske spre- se je nesrečna zgodba mojega ‘izgo- bodo to prebrali tisti, ki jih zanimajo da se rodovitnost zemlje s membe. Malce sarkazma v tej resni si- na’ ponovila. Po hitri hudi bolezni je možnosti takega sodelovanja. li skoraj 10 milijonov ton hrane, tudi tuaciji nikakor ne škodi! umrl lastnik, s katerim sva bila odličza lačno evropsko prebivalstvo. Z izOsnovna celica prenove prehran- skrbnim delom vrtičkarjev bruhom globalne krize leta 2008 se je Zimski čas je najbolj primeren za na prijatelja, vendar dediči ne gledajo skega sistema v tem razdejanem ka- nenehno povečuje. v ZDA obudila zamisel Vrtov zmage, načrtovanja pridelave hrane na nji- na take malenkosti in nekega lepega otičnem svetu mora postati lokalna vah in vrtovih, kajti spomladi se mora dne sem prejel pisni poziv za ‘izgon’. skupnost, pri nas je to občina ali ne- mu sistemu ne, čeprav na pridelavo pod imenom Gardens of Survival (Vrzačeti delo po predvidenem planu. Po desetih letih sem bil ponovno ‘na kaj občin skupaj. Temu konceptu pra- močno vplivajo podnebne spremem- tovi preživetja). Tudi drugje po svetu Nekateri povečujete obdelovalne po- cesti’ z vrtno hiško ter z vso opremo vijo Traditional Ecological Knowled- be, prehranski sistem pa je odgovo- so resno začeli s samooskrbo (primer vršine, drugi boste trato spremeni- in orodjem. Tudi tokrat sem hitro na- ge (TEK). V Domžalah obstoji velik in- ren za dobro tretjino emisij. Mednaro- Anglija: Program Food 2030), njiholi v družinski vrt, morda zasadili ne- šel rešitev, to je bila kolonija vrtičkar- teres ljudi brez zemlje, da bi imeli svoj dna organizacija Slow Food, ki zasto- ve izkušnje so nam dragocene, hkrakaj sadnih dreves in jagodičja, ali pa jev južno od pokopališča v Domžalah vrt, vendar to ne zanima ne občine pa interese malih kmetov, je opozo- ti pa posebnosti slovenskega prostoste enostavno začeli razmišljati, da (sosednja je na vzhodni strani). Kra- niti kmetov. Prav tako se nihče ne zga- rila, da so ‘rešitve’ povsem zgrešene, ra omogočajo uporabo naših izvirnih bi bilo dobro imeti lasten vrt. Možno- sna druščina prijetnih ljudi, ki vrtna- ne, da bi otrokom v VVZ in OŠ zago- ker vsiljujejo zgolj nedorečene tehno- rešitev. Vse pa se začne s spodbujasti sta dve, najem ali nakup zemlje. rijo tu že več kot 15 let, mi daje upa- tovil lokalno svežo sezonsko in zdra- loške ukrepe in govoričenje o ‘bolj- njem prebivalstva za večjo prehranPriporočam najem, kajti okrog urba- nje, da tretjega ‘izgona’ ne bom do- vo hrano. Ali smo poleg Hipokrato- šem upravljanju tal’, nič pa o zmanj- sko samozadostnost v celotnem nizu nih površin, kot so Domžale, je na- živel. Nič kaj krasen pa ni pogled na ve prisege pozabili tudi njegov nauk: šanju obsega živinoreje in rabe pesti- ‘od vil kmeta do vilic meščana’. To je kup praktično nemogoč, ker vsi špe- nekdanji vrt in poprej vzorno urejeno »Naj bo hrana tvoje zdravilo«. Kaj pa, cidov, količin zavržene hrane in zgre- izjemna priložnost za opolnomočenje kulirajo z zazidljivostjo. Dobro pa je, kmetijsko zemljišče, ki je opuščeno v če cene hrane poletijo v nebo in se po- šenem sistemu kmetijskih subvencij. lokalne skupnosti po mobilizacijskih da je razdalja do lokacije primerna zaraščanju. Pri svojih vrtnarskih do- lice v marketih prek noči izpraznijo? Kar 90 odstotkov vseh subvencij EU načelih ‘od spodaj z ljudmi’. Na ta naza dostop s kolesom. Tudi glede na- godivščinah sem v živo spoznal dva Takrat se začne ropanje njiv, skladišč, gre namreč za prakse, ki močno ško- čin bomo obnovili kulturo sobivanja, jema potrebnih površin je najbolj va- načina uničevanja kmetijske zemlje, transportov in trgovin, kar po bolečih dijo okolju in zdravju ljudi. V času ko- ki postaja imperativ preživetja človeren pristop k obstoječi koloniji vrtič- pozidavo rodovitne zemlje in njeno izkušnjah iz sveta hitro povzroči iz- rona krize pa smo priče upadu pride- štva. Brez sodelovanja in pletenja sokarjev ali pa se povezati v skupino, ki zaraščanje po prenehanju obdelave. bruh nasilja in zlom imunskega siste- lave in trganju prehranskih verig, kar cialne mreže ne bo šlo, zato bom v naželi ustanoviti novo kolonijo. Najbolj Na koncu pa so me navdušile predno- ma države. Pomnimo, da je prehran- le še stopnjuje krizne scenarije, ki so daljevanju opisal prednosti skupintvegane so individualne rešitve. Bom sti skupinskega vrtnarjenja. Še nekaj ska varnost ena od temeljev nacional- pred nami. Ker so vse evropske drža- skih vrtov za ljudi brez zemlje. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 34 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi politične stranke slamnik@kd- dom zale. si zeleni slovenije / gregor horvatič, občinski svetnik ltd / mag. renata kosec Prihajata volilno leto in zelena prihodnost! Obdarovanje napolni dušo dvakrat Lokalni mediji pošiljajo javnosti nejasno sliko o tem, kaj sploh počne Občinski svet Občine Domžale ter 31 občinskih svetnikov in svetnic, ki smo bili izvoljeni na lokalnih volitvah leta 2018. Najvišji organ bi moral biti najpomembnejši, a to ni opazno, saj se o njegov delu poroča površno. Najbolj je to opazno po vsaki seji občinskega sveta, ko se le poroča »da se je razpravljajo in da smo svetniki glasovali«, prav nikjer pa ni moč prebrati, kaj smo občinski svetniki povedali ter kako smo posamezni občinski svetniki in svetnice glasovali, kot npr. pri dvigu cen komunale, vrtcev in oskrbe na domu, ki je vsako leto vse dražja, pokojnine pa vse bolj stagnirajo. Še večja polomija pa je popolna ignoranca občinske uprave do mnenja občinskih svetnikov in svetnic ter do uveljavljanja evropskih sredstev, zato o koriščenju kakršnihkoli evropskih sredstev kljub Občinski službi za evropske projekte lahko le sanjamo, saj je v proračunih 2022 in 2023 ta postavka ponovno čista ničla! Krajevne skupnosti so na območju celotne domžalske občine podale številne predloge, tudi prek projekta Moje pobude, ki ga predstavljajo širši javnosti kot participativni proračun, kar je vse prej kot to, saj o izvedbi njihovih predlogov ter pre- Načrte razvojnih programov že leta oblikuje ista ekipa občinske uprave, ki je zavoljo dolge sive brade pozabila na trajnostni razvoj in ohranitev centralnih naselij na podeželju. dlogov občanov in občank, ne odločajo le-ti sami, pač pa občinski svet, kar pa je popoln nesmisel. Zaradi zapostavljenosti v KS izumirajo centralna naselja na podeželju, ki so zaradi bivalne, upravne, oskrbne in zaposlitvene funkcije ter ohranitve naravne in kulturne dediščine izrednega pomena. Podeželski prostor je dragocen, ker je, v primerjavi z mestnim, okoljsko in socialno bolj zdrav. Na podeželju prihaja do številnih zaposlitvenih in socialnografskih sprememb, zato se iz periferije spreminja v enakovredno enoto za bivanje in delo, saj ponuja zdrav in varen bivalni prostor kakor tudi možnost oskrbe prebivalstva ter ohranjanje lokalnega družabnega življenja. Ohranitev centralnih naselij na podeželju mora biti prioriteta, saj bomo obratno le še eno predmestje bele Ljubljane. V času božično-novoletnih praznikov bosta v Športni dvorani Domžale potekali dve tradicionalni decembrski prireditvi, praznični koncert Godbe Domžale in novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Tradicionalne decembrske prireditve v Češminovem in Slamnikarskem parku ter na tržnem prostoru Domžale pa so zaradi covida-19 odpovedane. Za praznično, decembrsko vzdušje smo v centru Domžal, na ploščadi pred veleblagovnico, pripravili sejem Mesto želja, kjer ste lahko občanke in občani zapisali in izobesili svoje želje na smrečico želja. Za bolj vesel in optimističen prehod v novo leto pa smo na občini pripravili tudi digitalno voščilnico Naj zažari, v kateri nam z doživeto pesmijo voščijo najmlajši. Zakaj smo se odločili za Mesto želja in spletno voščilo Naj žari? Predvsem, ker želimo, da vam, vsem občankam in občankam, pričaramo praznično vzdušje s toplino in veseljem ter optimistično energijo ob vstopu v novo leto. Prav toplina in veselje nas bosta povezali v skupnost, ki ne izključuje, in ki ponudi roko tudi tistim, ki bi se lahko v teh dneh počutili osamljene. Ponudimo jim nasmeh, poz- Vesele božične in novoletne praznike, uživajte in ujemite čudovite trenutke v družbi vaših najbližjih, leto 2022 pa naj bo postlano z optimizmom ter predvsem zdravo nepozabno in nadvse srečno. drav ali pa kratek pogovor, in prepričana sem, da bo majhna pozornost zanje najlepše darilo. Nam, ki jim bomo namenili nekaj trenutkov, pa bo občutek topline napolnil dušo in ponudil čaroben vstop v novo leto. Drage občanke in občani, vaši praznični dnevi naj bodo sestavljeni iz pozitivnih, optimističnih trenutkov, pozabimo na razlike, ki nam jih vsiljujejo družba in epidemija ter se veselimo izzivov, ki nam jih prinaša prihodnje leto. Verjamem, da jih bomo uspešno rešili in upam, da se naslednji december srečamo na vseh tradicionalnih decembrskih prireditvah. Vesele božične in novoletne praznike, uživajte in ujemite čudovite trenutke v družbi vaših najbližjih, leto 2022 pa naj bo postlano z optimizmom ter predvsem zdravo nepozabno in nadvse srečno. lmm / metod marčun socialni demokrati Saj po novem letu boljše bo! 2022 – leto, ko si bomo vrnili državo blagostanja! Zaključuje se leto, čaka nas naporno ‘super’ volilno leto in verjetno spremembe v vodenju občine. Iskreno …, kakšnih vidnih sprememb tudi v tem mandatu nismo bili deležni. Najprej bi potrebovali sodobno, celostno prostorsko zasnovo Domžal! Naš predstavljeni predlog ureditve mesta je nakazoval pravo smer, žal pa županova ekipa ni prepoznala potenciala …, vse to nakazuje očitno odsotnost razvojne vizije. Zato jih je pobuda Ministrstva za infrastrukturo za projekt nadgradnje železniške proge dejansko presenetila. Lahko se zgodi, da zaradi tega dobimo vsiljeno rešitev ali pa se celoten projekt celo ustavi. Tudi proračun za naslednji leti ni dovolj strateško naravnan. V letu 2022 ni načrtovanih neposredno prejetih sredstev iz EU. Nekaj sredstev je sicer predvideno iz državnega kohezijskega proračuna EU v okviru izgradnje kolesarske steze. Za izgradnjo sušilnice blata ob CČN Domžale - Kamnik je iz proračuna umaknjeno 2,6 milijona evrov, ki bi jih (prek amortizacije) verjetno plačali uporabniki komunalnih storitev – pametno! Bodo pa kljub temu porabili 120 tisočakov za elaborate o smotrnosti. Novo krožišče v centru mesta ne bo na najprimernejši lokaciji, bo pa vsaj Naj nas povezujejo lepe misli in iskrene želje, skupaj obogatimo življenjski vsakdan. Želim vam mirne, naklonjene in izpolnjene božične praznike ter vse dobro v letu 2022! pomik v pravo smer. Dobili bomo MTB kolesarski poligon na Šumberku, za športni park in bazen pa ni planiranih sredstev za obnovo. Kdo ve, zakaj je trasa kolesarske proga Kamnik–Ljubljana speljana mimo Domžal? Pogrešam tudi participativni proračun – inovativni mehanizem, ki vključuje občanke in občane, da lahko sami opredelijo probleme in predlagajo projekte, o katerih nato tudi odločijo na glasovanju, ter tako porabijo del proračunskih sredstev. Preveč takih in drugačnih cvetk se je nakopičilo v vseh letih, zato bi bile čimprejšnje spremembe nujne in dobrodošle. Včasih se preprosto moraš ustaviti, umiriti in zajeti zrak. Pozabimo na zamere in razprtije, bodimo pozitivni, dobri drug do drugega in se spoštujmo. Leta, ki jih je v svetu zaznamoval covid-19, pomenijo za Slovenijo še posebej hudo preizkušnjo, saj se nismo soočali le z boleznijo, pač pa tudi s kontradiktornimi zdravstvenimi ukrepi, razdvojevalno in izključevalno politiko ter s prekomernim zadolževanjem in zapravljanjem državnega denarja. Znašli smo se pred gluho steno, ki je zavračala vsako kritiko ali demokratičen dialog, ki bi vodil k spremembam. S politiko brutalnega utišanja nasprotnikov in ukinjanja tistega dela civilne družbe nad delovanjem katerega država nima nadzora. Pa vendar nas loči le še nekaj dni, ko bomo lahko rekli: »Dobrodošli v letu 2022, dobrodošli v spremembah!« V letu 2022 bomo volili kar trikrat in Socialni demokrati smo se na to leto, še bolj pa na čas, ki mu bo sledil, posebej pripravili! Za razliko od trenutne prakse hočemo aktivno politiko čim bolj povezati s civilno družbo, k soodločanju želimo pritegniti aktivne državljanke in državljane, ki jim ni vseeno za našo državo. Seveda se zavedamo, da leta, ki bodo sledila ne bodo lahka, covid-19 ne bo izginil, ohranjanje državne blaginje za vse državljane bo ob izpraznjeni in prezadolženi blagajni še poseben, vendar nujen izziv. Pa Za razliko od trenutne prakse hočemo aktivno politiko čim bolj povezati s civilno družbo, k soodločanju želimo pritegniti aktivne državljanke in državljane, ki jim ni vseeno za našo državo! vendar Socialni demokrati vemo, da ga zmoremo premostiti, še posebej ob sodelovanju in participiranju idej in znanja sodržavljanov. Javno razpravo o programu lahko že zdaj aktivno spremljate na http://socialnidemokrati.si/vsebina. Spoštovane občanke, spoštovani občani, zavedati se moramo, da bo prihodnje leto 2022 usodno leto, saj si bomo lahko vrnili demokratično, vključujočo državo blaginje za vse ali pa poniknili v močvirju samovolje, korupcije in razdvajanja. Odločitev je izključno naša in zato je visoka volilna udeležba na volitvah zelo pomembna. Naj bo 2022 nov začetek. Drage Domžalčanke in dragi Domžalčani, želimo vam vesele praznike in samo dobro v letu 2022. nsi / fani rožič novak, predsednica oo nsi domžale “Kar bomo sejali, to bomo želi.” (ljudska modrost) Naj bo leto 2022 posejano z lepimi dejanji, dobrimi mislimi in modrimi odlocitvami za lepo, mirno in zeleno prihodnost. V skrbi za čisto okolje z vami čisto vsak dan. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale Je voščiti blagoslovljen božič ‘izključujoče’? Ob koncu leta se radi ozremo nazaj in naredimo pregled rezultatov. Še vedno nas spremlja koronavirus, ki nas je postavil na razne preizkušnje in negotovosti v smislu zaščite našega zdravja ter delovanja v družbenih in družabnih aktivnostih. Kljub tem preizkušnjam je Občinski odbor NSi Domžale nemoteno deloval in lahko bi rekli iz dneva v dan napredoval. Na 15. kongresu stranke je prejel naziv najboljšega občinskega odbora NSi, kar nam daje še dodatno spodbudo. Veseli nas, da naši viziji sledi vedno več občanov in občank. V teh dneh se nas je posebej dotaknila informacija o eksperimentih skrajne levice. Iz nedavno objavljenih smernic za vključujočo komunikacijo, ki jih je predstavila evropska komisarka za enakost, bi kdo pomislil, da se to ne more dogajati v Evropski komisiji. Naši pomisleki pri tem so: Je voščiti blagoslovljen božič ‘izključujoče’? Ali zamenjava besed, kot so ‘mati’, ‘oče’, ‘mož’ in ‘žena’ s spolno nev­tralnimi izrazi pomeni ‘vključujočo’ komunikacijo? Večini od nas se to zdi nepredstavljivo. Po ostrem protestu Evropske ljudske stranke so bile smernice začasno uma- Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v novem letu 2022. Verjamemo v boljše čase, zato ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti! knjene. Trdno smo prepričani, da se ‘vključevalnosti’ ne doseže z nasilnim brisanjem lastne tradicije, načina življenja in krščanskih korenin. Volitve v letu 2022 bodo tudi v tem smislu zgodovinske. Zato si tudi letos ponosno in radostno voščimo ob božiču in božičnih praznikih. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si V prvenstvu so hoteli več Nogometaši Domžal so potegnili črto pod jesenski del sezone 2021/22. Uvrstitev v polfinale pokala jim lahko nariše nasmeh na obraz, pogled na prvenstveno letvico zagotovo manj. Niz nepremagljivosti končan, vtis še vedno več kot pozitiven Košarkarji Helios Suns še naprej nizajo odlične rezultate. Serijo zmag, ki se je ustavila pri številki enajst, je v regionalnem tekmovanju v Ligi ABA 2 prekinil MZT Skopje. V domačem prvenstvu so domžalski košarkarji z dvema prepričljivima zmagama skočili na sam vrh lestvice. nk domžale Z (nesrečnim) pora- magala Bravo (1:0). V teh slabih dveh zom proti jesenskemu prvaku Maribo- mesecih je rumena družina nanizala ru so Domžalčani sklenili prvi del le- še dve zmagi (Radomlje z 2:0 in Celje kk helios suns V Ligi Nova KBM tošnje sezone in se odpravili na krajši z 1:0) ter dva neodločena rezultata (z so košarkarji Heliosa odigrali zgolj oddih, ki bo trajal vse do 3. januarja, Aluminijem in Muro, obakrat 1:1). Ob- dve srečanji in obe sta se iztekli v ramba je v tem obdobju vendarle str- njihovo korist. Najprej so 4. decemko se snidejo na prvem treningu. In znova najdejo zmagoviti ritem, nila vrste in delovala, kot je potrebno, bra z rekordno razliko 91:55 odpravili ki ga je presekal prav Maribor z zma- dobro popotnico pred zimskim pre- Triglav. Trener je ob visoki prednosti go z 1:0. V 91. minuti je edini zadetek morom je skazil poraz proti Mariboru. minutažo lepo razdelil med vse igralna tekmi dosegel nekdanji nogome- Tekma 19. kroga z Olimpijo je odpad- ce, saj nihče ni bil na parketu več kot taš Domžal Jan Repas. Tudi varovanci la in bo odigrana spomladi. 23 minut, prav vsi pa so se vpisali Domžalčani so tako na 19 tekmah med strelce – s 13 točkami in osmiosvojili (le) 23 točk in zasedajo šesto mi skoki ter 12 točkami in šestimi pomesto na prvenstveni lestvici. Šti- dajami sta izstopala Leon Šantelj in ri točke od dna in šest od pete Mure. Blaž Mahkovic. Slednji je nato za»V prvenstvu smo seveda hoteli več, blestel z 31 točkami in šestimi zadesaj imamo moštvo, ki želi biti v zgor- timi trojkami na naslednjem srečannjem delu lestvice,« pogled na lestvi- ju 10. kroga proti Hopsom iz Polzeco razkrije Djuranović, ki po izpadu iz le, ki so jih Sonca premagala s 85:73. Evrope tako kot njegovi predhodniki Po izenačenem polčasu so varovanna domžalski klopi ni znal preprečiti ci Dejana Jakare sredi tretje četrtirezultatske krize v septembru. A zato ne pobegnili na več kot deset točk in je prepričan, da bodo rumeni spomla- prednost mirno zadržali vse do konDomžalčani proti Mariboru po 70 dneh di znova nizali predstave, kakršne so ca. To je bila še deveta zmaga Heliosa znova niso zatresli mreže tekmeca. prikazali v zadnjem obdobju. na desetem srečanju, s čimer zasedaDejana Djuranovića so imeli svoje priSo pa pri vrhu znova mladi nogo- jo vrh slovenskega prvenstva skupaj ložnosti, a so bili v zaključku tokrat metaši Domžal. Mladinci pod vodst- s Krko. Pohvalijo se lahko z najbolj premalo natančni. »Boleč poraz, a ko vom Darka Birjukova so zimski pre- granitno obrambo, saj v povprečju gol dobiš v izdihljajih tekme, je vselej mor pričakali na prvem mestu, kadeti prejemajo manj kot 73 točk na tekmo. tako. Fantom nimam kaj očitati in sem pa na premor– tudi zaradi poškodb Na tretji postaji Lige ABA 2 med 14. jim za prikazano tudi čestital. Tekma dveh ključnih igralcev – odhajajo in 18. decembrom so domžalski kobi se lahko obrnila tudi v našo korist, a na petem mestu. Na skupni lestvi- šarkarji zabeležili dva poraza in zmato je nogomet,« je svoj pogled na sre- ci, kjer v zadnjih letih kraljujejo prav go, kar jih trenutno uvršča na šesto čanje strnil domžalski strateg. Domžalčani, so ti trenutno na drugem S tem se je končala tudi serija ne- mestu za ljubljansko Ilirijo. poraženosti domžalske ekipe, ki je Domen Jarc Foto: Facebook/NK Domžale trajala vse od 23. oktobra, ko je pre- Bežali od njega, a mu niso ubežali Nogometaši Radomelj so jesenski del sezone zaključili s serijo treh porazov ter zmage in bodo tako prezimili na ne(za)želenem zadnjem mestu na prvenstveni lestvici. nk radomlje Ves jesenski del so se otepali zadnjega mesta, pa po 20 odigranih krogih na zimski premor odhajajo prav s tega. A to je daleč od kakršnekoli tragedije, saj so 19 točk, kot Mlinarji, zbrali tudi nogometaši Sežane in Aluminija. Mladi, a s finančnim vložkom napolnjeni Celjani, pa so kot prvo razočaranje sezone na sedmem mestu le s tremi točkami več. Škoda je zadnje jesenske tekme, na kateri so Radomljani pred glasnimi domačimi navijači izgubili proti Olimpiji z 0:1. Znova je bila, kot že nekajkrat v letošnji sezoni, usojena enajstmetrovka, ki so jo Mlinarji zagrešili nad prvim strelcem Ljubljančanov Mustafo Nukićem, ki je sam prevzel odgovornost in Olimpijo popeljal do zmage. Svoje priložnosti so na drugi strani varovanci Roka Hanžića zapravili in možnost skoka na osmo mesto je splavala po vodu. Najbližje zadetku je bil Mateo Mužek v 66. minuti, ko je njegov strel z glavo s konicami prstov odbil Nejc Vidmar. Radomljani so krog pred tem, v 19. prvenstveni tekmi sezone, premagali Bravo v Ljubljani s 3:0. Po prvem polčasu brez zadetkov se je vse končalo v sedmih minutah, ko so Mlinarji zadeli trikrat. Najprej z bele točke v 68. minuti Sandi Nuhanović, nato je po protinapadu svoj peti zadetek v sezoni dosegel Gedeon Guzina, piko na i je po še enem hitrem napadu Radomelj postavil Luka Cerar. To je bila peta zmaga za varovance Roka Hanžiča to sezono. Veliko prahu je v decembru dvignilo tudi novo sodelovanje splitskega Hajduka z Radomljami. Hrvaški nogometni velikan je v Radomljah našel partnerja, s katerim bo vsaj tri, lahko pa tudi šest let, razvijal svoje nogometaše. Na papirju bodo tako Radomljani že v spomladanski del sezono krenili okrepljeni z najmanj petimi nogometaši Hajduka, poraja pa se vprašanje, kdo bo zato izgubil mesto v ekipi. Spet slovenski fantje, ki so ekipo pri- Mlinarji, glasna podpora Radomljanov na domačih tekmah v jesenskem delu peljali do prve državne lige? Vodilni na obeh straneh obljubljajo zmagovito kombinacijo za oba kluba, a na odgovor bo treba počakati. Ob tem bo novi športni direktor kluba postal Andro Fistonić, ki deluje v Hajdukovi akademiji, in naj v prvi polovici prihodnjega leta ne bi vlekel velikih potez. Radomljam glede na njihove predstave ni manjkalo veliko, da bi bila bera točk ob premoru občutno višja in s tem tudi skok proti sredini lestvice. Sodelovanje s Hajdukom se kaže kot rešitev te težave, zagotovo pa pri kom odpira tudi kopico vprašanj. Domen Jarc Foto: Facebook/NK Radomlje Blaž Mahkovic je tudi v letošnji sezoni eden ključnih mož ekipe. mesto med 14 ekipami. V Sarajevu so najprej morali priznati premoč MZTju, ki je slavil s 94:88. Domžalčani so proti makedonski ekipi začeli prepričljivo in ob polčasu vodili za 10 točk, a nato niso zmogli ustaviti naleta tekmeca v zadnji četrtini (33:24). Kar šest domžalskih košarkarjev je vknjižilo dvomestno število točk – največ 20 Tadej Ferme –, kar pa vseeno ni bilo dovolj za zmago. Sledila je drama s srečnim koncem proti Vojvodini. Dobre tri minute pred koncem je še kazalo na mirno zmago Domžalčanov, ki so po dveh točkah Urbana Omana vodili s 73:64, a sledil je nor zaključek tekmecev, ki so se približali na 77:76 ter v zadnjem napadu na tekmi zgrešili met za zmago. In tudi na tretji tekmi je bilo napeto, saj so Domžalčani proti Širokemu po trojki Mahkovica izenačili rezultat na 88 manj kot 14 sekund do konca. A kaj ko je v naslednjem napadu novo trojko, drugo v dobri minuti, sekundo pred zaključkom za končnih 88:91 dosegel Ivo Ivanov. »Lahko čestitam tekmecu, ki je zasluženo slavil. Mi smo jih skozi celotno srečanje lovili, na koncu pa nam je zmanjkalo nekaj sreče. Ne morem reči, da sem po prikazanem nezadovoljen, saj sta nam manjkala dva ključna igralca, Ferme in Pašajlić. Nimamo kaj, gremo dalje,« je po porazu, tretjem na sedmih tekmah v ABA 2, dejal Jakara. Tudi omenjena poraza pa nista skazila pozitivne slike Heliosa v letošnji sezoni, ki na domačem parketu sploh ne pozna poraza (5-0) in ob tem tekmecem nasuje več kot 90 točk. In s takšno popotnico bodo prihajajoči prazniki za domžalske košarkarje, ki jih naslednja tekma čaka že 26. decembra, zasluženo mirnejši. Domen Jarc Foto: Facebook/Helios Suns Tudi ob koncu leta odlični namiznoteniški tekmovalni rezultati Namiznoteniška tekmovanja se vrstijo kar po tekočem trak, naši uspehi (NTS Mengeš) pa tudi. namizni tenis Naj omenim dosež- 3. skupini. Pri mladinkah je Brina ke z nekaterih tekmovanj. V Pucon- Markič osvojila tretje, njena sestra cih v Prekmurju je potekal letošnji dvojčica Živa šesto ter Urša Rozman 1. TOP turnir RS za kadete in kade- sedmo mesto v 2. skupini. Potekajo tudi tekmovanja v slotinje. Nastopilo je 24 najboljših slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, venski namiznoteniški ligi. Decemrazdeljenih v tri jakostne skupine, v brski krogi tekmovanj so se zakljuposamezni skupini pa so tekmova- čili 11. decembra. Naša prva moška li vsak z vsakim. Luka Jokić je po- članska ekipa NTS Mengeš I (Anstal zmagovalec v 1. jakostni sku- draž Avbelj, Klemen Jazbič, Rok Trpini pri kadetih; premagal je prav tnik, Aljaž Frelih; trener Gregor Govse tekmovalce v skupini in doka- stiša), ki igra v elitni, 1. slovenski zal, da ni kar tako trenutno najbolj- namiznoteniški ligi, trenutno zaseši kadet v Sloveniji. Pri kadetinjah je da šesto mesto. Naša druga moška v tretji skupini z zmagami nad vse- članska ekipa (Aljaž Goltnik, Luka mi tekmovalkami prvo mesto osvo- Jokić, David Grad, Timotej Jeretina, jila Tina Križnič, druga je bila Pika Jan Šobar, Nel Savšek Pintarič; treGorenc, četrta Maruša Vrhovnik in ner David Orešnik), ki igra v 2. ligi, trenutno zaseda sedmo mesto. Letos sedma Mihaela Stoikovski. V Lučah je potekal 1. TOP turnir imamo svojo ekipo tudi v drugi ženza mladince in mladinke. Tudi tu ski članski namiznoteniški ligi (Živa je nastopilo 24 najboljših igralk in in Brina Markič, Urša Rozman, Pika igralcev, razdeljenih v tri jakostne Gorenc, Tina Križnič, Mihaela Stoiskupine. Aljaž Goltnik je osvojil dru- kovski, Maruša Vrhovnik, Eva Šobar; go mesto v 2. skupini, Luka Jokić pa trenerka Natalija Lužar). Naša mlada četrto. Timotej Jeretina je bil tretji v ekipa je trenutno na drugem mestu. Del ženske ligaške ekipe NTS Mengeš, ki je zelo uspešno začela nastope v 2. ženski članski SNTL. V januarju bo naša 1. moška članska ekipa najprej gostovala v Novem mestu (tekma proti trenutno vodilni ekipi ŠD SU I bo 22. januarja), 29. januarja ob 17. uri pa bo v naši domači dvorani v Mengšu še tekma proti ekipi NTK Inter Diskont. Naša 2. moška ekipa bo dvakrat gostovala (Velenje, Ptuj), naša ženska članska ekipa pa bo imela 29. januarja dve tekmi v naši domači dvorani; prva bo ob 10. uri proti PPK Rakek in druga (predvidoma ob 13. uri) proti NTK Preserje. Decembrske ligaške tekme so se namesto v naši klubski dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Flere) odvijale v novi mengeški športni dvorani, saj smo v naši klubski dvorani menjavali parket. Po novem ima tako sedaj ta dvorana specialno talno podlago, prilagojeno tudi za namizni tenis (Gerflor). Projekt je financirala Občina Mengeš, za kar smo jim zelo hvaležni, saj je bil dosedanji parket star že precej desetletij. Naj vam ob zaključku leta v imenu vodstva NTS Mengeš, naših igralk in igralcev, trenerjev, sodnikov ter funkcionarjev želim prijetne božične praznike in veliko zdravja ter športnih aktivnosti v letu, ki prihaja. In če smo v vas zbudili željo po igranju namiznega tenisa – pridružite se nam. Za namizni tenis ni nikoli (pre)pozno. Za dodatne informacije glede treningov se lahko obrnete na trenerja Davida (031 502 157), informacije glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa so na voljo pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). Besedilo in foto: Janez 36 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi šport slamnik@kd- dom zale. si Ne ena, dve češnji na torti odlične sezone Izjemno uspešni sezono je Jan Emberšič, član Atletskega kluba Domžale, kronal z novima dvema odličnima dosežkoma. ak domžale Na mitingu na Ptuju je 4. decembra še enkrat več izboljšal državni rekord v metu kladiva v kategoriji starejših mladincev, nekaj dni pred tem je bil izglasovan na tretje mesto za Naj atleta leta v svoji starostni kategoriji. Za mladim Kamničanom je najuspešnejša sezona do zdaj. Zablestel je junija z državnim rekordom v metu šest kilogramov težkega kladiva (71,24 metra), osmim mestom na evropskem in 14. na svetovnem prvenstvu. Domačih zmag niti ne šteje več. In potem je, v izdihljajih stare sezone oziroma že kar v pripravah na novo, tisto z letnico 2022, še enkrat več potrdil, da ostaja odlično pripravljen. Na mitingu na Ptuju je kar trikrat izboljšal rekordno osebno in državno znamko (71,68 metra, 71,77 metra in 72,40 metra) in postavil piko na i tekmovalnemu letu 2021. »Res lep zaključek dolge sezone. Rekord sem po tiho pričakoval, saj sem se že na treningih približal takšnim metom, a po drugi strani je bila to tekma ‘za dušo’ ob koncu sezone, in nisi prepričan, kako bo izpadlo. Vrhunec sezone je bil seveda planiran za najpomembnejši tekmi poleti, svetovno in evropsko, a tudi v decembru sem dokazal, da sem še vedno vrhunsko pripravljen,« se je uspeha razveselil Jan, ki se po treningih tudi v zimskih me- Naj atleti leta 2021 v kategoriji starejših mladincev – Jan Emberšič (desno) v družbi Matica Iana Gučka ter najboljšega letos Vida Botolina (na sredini). Ob uspešnih mladincih še trener Botolina Romeo Živko secih regenerira v mrzli Kamniški Bistrici. Odlični rezultati so ga tudi letos popeljali med najboljše mladince, tako kot lani je na glasovanju za Naj atleta leta 2021 osvojil tretje mesto. Lani še v kategoriji mlajših mladincev, letos že starejših. Pred njim sta bila tokrat celjska tekača Vid Botolin (1500 in 3000 metrov) in Matic Ian Guček (400 metrov z ovirami). »Vesel sem takšne nagrade, saj je to lep dosežek, potrditev tvojih uspehov,« se izbora najboljših atletov in atletinj leta dotakne 18-letni atlet, ki bo v kategoriji mladincev nastopal še eno leto. In letvico bo seveda postavil še višje kot do zdaj. »Ti zadnji dosežki so dobra popotnica za pri- hajajočo sezono, ko bo za nas znova na sporedu svetovno prvenstvo. Ob pričakovanem razvoju se nadejam novega koraka naprej, tiha želja je, če bo šlo vse po planu, uvrstitev med najboljših pet na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji prihodnje leto.« Na mitingu na Ptuju sta sicer nastopila še dva domžalska atleta. Z novim osebnim rekordom 46,95 metra v metu pet kilogramov težkega kladiva se je izkazal Nik Meden Štrumbelj, Tia Emberšič je z dosežkom 41,95 metra krepko zaostala za svojimi najboljšimi meti – njen osebni rekord v metu tri kilograme težkega kladiva znaša 53,15 metra. Domen Jarc Foto: Peter Kastelic/AZS Osrednja slovenska liga pod streho Šahovski klub Komenda je tudi letos organiziral osrednjo slovensko ligo, ki je potekala v septembru in oktobru, v začetku novembra pa je bil zaključni turnir. šah Zaradi korona razmer se je tokrat odzvalo le osem ekip, pa vendarle so ligo uspešno končali, saj so morali dve podobni ligi pred tem predčasno zaključiti. Zmagal je Mengeš Trzin pred Komendo Popotnik, ki sta nastopali v najboljših zasedbah, Domžale pa so tudi tokrat dale priložnost mladih igralcem, da se kalijo v dvobojih z močnimi šahisti. To velja za Sofijo Timagin, Miha Žmaucarja, Jernejo Grošelj in Kajo Faganel. Na posamičnih deskah je Jure Plaskan (kapetan ekipe) na prvi prejel srebrno medaljo, zbral je 3,5 točke, prav tako Jože Skok kot rezerva, 4,5 točke, oba sta odigrala pet partij. Vrstni red: Mengeš - Trzin 20,5, Komenda Popotnik 19,5, Domžale 17,5, Ljubljana 14,5, Trzin Buscotrade 12,5, Komenda Pogi 12, KPŠRD Karel Jeraj 9,5 in Črni graben 8. Ekipa Domžal (z leve): Jože Skok, Jure Plaskan, Lan Timotej Turek in Miha Žmaucar (Foto: Franc Poglajen) Na zaključnem turnirju v pospešenem šahu v Gasilskem domu v Komendi so slavili domačini – Komenda Popotnik pred Domžalami in Trzin Buscotradeom; nastopilo je osem ekip. Jože Skok Uspešen zaključek leta 2021 Klub borilnih veščin Domžale uspešno zaključuje še eno leto svojega dela. Organizacijsko in tekmovalno uspešni Balinarski športni klub Budničar Količevo, ki se bliža svojemu zlatemu jubileju, je tudi v letošnjem letu, v okviru možnosti zaradi epidemije covida-19, na balinišču na Količevem skušal narediti vse, da bi na njem potekali treningi, rekreacija, predvsem pa so se potrudili pri organizaciji in izpeljavi tradicionalnih turnirjev, po katerih so znani tudi izven naše države. balinarski športni klub budničar količevo Pri tem so dosledno upoštevali vse ukrepe, nadaljevali pa tudi s svojo gostoljubnostjo, zaradi katere tako balinarji tekmovalci kot rekreativci vselej radi pridejo na Količevo. Pohvaliti pa jih je treba tudi po tekmovalni plati, saj uspešno balinajo v drugi državni balinarski ligi. Drugi del letošnjega leta so v juliju začeli z organizacijo balinarskega turnirja veteranov in veterank, po katerem so znani širom Slovenije. Zato ni bilo prav nič nepričakovano, ko se je na njihovem pokritem balinišču hrabro borilo 16 ekip iz vse Slovenije in prikazalo borbene igre, predvsem pa veliko ljubezni in veselja starejših do balinanja, ki je sicer pri nas zelo popularen šport. Zmagala je ekipa veteranov iz Radovljice. čestitk pa so bili deležni prav vsi balinarji in balinarke, ki so bili navdušeni nad gostoljubnostjo organizatorjev. Prva sobota v avgustu je že leta rezervirana za tradicionalni mednarodni balinarski turnir za prehodni pokal Občine Domžale. Tudi tokrat se je med seboj pomerilo 16 ekip, med njimi dve iz sosednje Hrvaške. Prijazni domačini so se tudi tokrat potrudili, posebej pa je treba pohvaliti Staneta Žavbija mlajšega, ki je najbolj zaslužen, da so bila tako tekmovanja kot sicer delovanje kluba uspešna. Zmagovalec 13. mednarodnega turnirja za Pokal Občine Domžale je bila ekipa Rakoll Mengeš, pred domačini BŠK Budničar, za katerega so balinali Domen Grašič, Cveto Lanišek, Bra- ne Magerl in Vojko Hacler. Tretje mesto so osvojili balinarji z Jesenic, četrto mesto pa je pripadlo ekipi Tabor Ihana. Čestitamo! Organizatorji se za pomoč iskreno zahvaljujejo Občini Domžale, Restavraciji Park Domžale, Gostinskemu podjetju Trojane in Hiši daril. 25. avgust 2021 je pomenil začetek tradicionalne lige veteranov, v kateri sodelujejo ekipe iz sedmih občin. Liga se v jesenskem delu zaključuje, spomladi pa nadaljuje do poletja, ko bodo znani najboljši balinarji veterani. Začetek septembra 2021 je pomenil tudi začetek balinanja v 2. državni balinarski ligi, kjer uspešno nastopa tudi ekipa BŠK Budničar Količevo, katere kapetan je Branko Magerl, selektor in trener pa Stane Žavbi ml. Zasedajo namreč odlično tretje mesto in tako nadaljujejo izvrstno tradicijo balinarjev s Količevega. Tudi v prihodnje jim želimo veliko uspeha ter se pridružujemo njihovi želji, da bi klub, ki je odigral in še igra pomembno vlogo na tem področju v naši občini, imel čim manj problemov na poti proti zlatemu jubileju. Vera Vojska Foto: BŠK Budničar Količevo klub borilnih veščin domža- trener Gorana Dragića Anže Maček. Mladim in starejšim športnikom le Kljub vsem ukrepom, povezanih s covida-19, ki so jih vse leto dosledno in rekreativcem Kluba borilnih vespoštovali, se lahko pohvalijo, da so ščin Domžale ter vodstvu kluba, pobili uspešni tako na področju delova- sebej vsestranskemu predsedninja kluba in strokovnega treniranja ter ku Marjanu Bolharju, želimo tudi v vključevanja mladih v njihovo delo, letu 2022 veliko uspešnih treningov kot na tekmovalnem področju, kjer so in hrabrih nastopov ter jim še enkrat zbirko medalj in priznanj obogatili s čestitamo za vse uspehe v letu 2021. Pa še ena dobra novica: V decemkar številnimi uspehi v letu 2021. Leto so v Klubu borilnih veščin bru je Klub borilnih večin Domžale Domžale zaključili s testiranjem špor- prejel certifikat zanesljive organizacitnikov, starejših od 13 let, pri tem pa je, v katerem so zapisali, da je organiposebno skrb namenili analizi tele- zacija s svojim delovanjem med najsnih zmogljivosti. Testiranje je opra- bolj zaupanja vrednimi v Sloveniji. vljala profesionalna ekipa 2A Sports Vera Vojska Foto: KBV Domžale Lab, v kateri med drugim sodeluje tudi Drsanje na drsališču Domžale Razvoj koordinacije in ravnotežja sta za razvoj človeka izjemnega pomena. Športno atletsko društvo Mavrica na domžalskem drsališču izvaja tečaje drsanja za otroke in tudi odrasle. Termini drsanja bodo v času od 8.30 do 9.45. NOVOLETNE POČITNICE 27. –31. 12. 2021 ZIMSKE POČITNICE 21. –25. 2. 2022 SOBOTE JANUAR, FEBRUAR 2022 Možno je koristiti BON21. Več informacij najdete na: sadmavrica.si/tecaj-drsanja/ ali 031 314 870. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si A bil je čas nedelj in praznikov, ko vabil razigran je klic zvonov, v zvoniku sem sedel, svoj zvon imel, kot pesem glas njegov je zazvenel. zahval a 31. oktobra je končal svojo zemeljsko pot in se je preselil k stvarniku naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Peter Vidmar Kraševčev Peter s Prevoj pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili, ga pospremili na pogrebni slovesnosti, izrazili sočutje, darovali za svete maše in sveče. Zahvaljujemo se duhovniku g. Gregorju Luštreku za lepo pogrebno bogoslužje in župnijskim pevcem za čutno zapete pesmi. Posebno zahvalo namenjamo pritrkovalcem v bližnjih in oddaljenih zvonikih, ki so ga z njegovo najljubšo pesmijo pritrkavanja cerkvenih zvonov pospremili k počitku. Prav tako posebno zahvalo namenjamo g. Tonetu Lebarju, ki je pri pogrebni sveti maši z govorno besedo opisal prehojeno življenjsko pot ata Petra in njegovo predano delo na področju cerkvenega zvonjenja, pritrkavanja in ohranjanja kulturne dediščine. Hvala vsem, ki to cenite in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. zahval a zahval a Svojo življenjsko pot je v 72. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Slavko Lebeničnik Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Njegovi najbližji Med žitnim klasjem sem pustil stopinje, sem vonjal veter in videl makov nasmeh. Je dozorelo žito, je odcvetel mak, ni več mojih stopinj. (Sonja Votolen) zahval a Boris Kenda iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Zahvala dr. Milanu Banku za dolgotrajno zdravljenje ter MGC Bistrica za nego in pomoč zadnjih osem mesecev. Hvala pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, Pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste se poslovili ob njegovem slovesu. Iskrena hvala. iz Podrečja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen obred. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsem hvala lepa. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. iz Zg. Jarš zahval a Od nje smo se poslovili 23. novembra 2021 na domžalskem pokopališču. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja in Pogrebni službi Vrbančič, še posebno pa Domu upokojencev Domžale za vso skrb in prijaznost. Žalujoči: vsi njeni zahval a V 87. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, pradedek in brat Jožef Sobočan V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra Milena Mrvar Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Svojo življenjsko pot je v 86. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a Svojo življenjsko pot je v 87. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Jurij Lužar V 100. letu starosti se je poslovila naša draga mami, babica in prababica Cecilija Majdič rojena Pirnat iz Doba Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen poslovilni obred, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale, ki so zadnjih pet let neizmerno skrbeli za našo mamo. Vsi njeni iz Preserij Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, trobentaču, pevcem, praporščakoma in Pogrebni službi Vrbančič. Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi  zahval a Utrgala bom cvet, ga na grob položila in tiho potožila, da joka srce. Na božični večer si tiho odšla, kot lepa misel, ki mine, in pusti nam le spomine. v spomin 1. decembra je minilo 10 let, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi Vinko Pecelj Zelo te pogrešamo. Veliko mislimo nate in se spominjamo na lepa, skupaj preživeta leta. Hvaležni smo, da smo lahko bili tvoji življenjski sopotniki. Počivaj v miru. Preserje, december 2021 v spomin Te dni mineva 10. leto, odkar si za vedno odšla, draga žena, mami in babica Zalka Grubič Med nami ljubljena si bila iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer si zdaj doma. Za vedno boš ostala v naših srcih! Vsi tvoji Mož Rajko, hčeri Brigita in Breda z družino Nepričakovano si odšel, v srcih naših si ostal. Si tam nekje za mavrico, kjer nas boš počakal. Mirno in spokojno si zaspala v večni sen od nas odpotovala, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. v spomin zahval a 13. decembra je minilo 20 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati in ata Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mami, sestra in teta Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenila draga mami, babica, prababica, sestra in teta Ana Barlič rojena Lavrič z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Količevo Karton za izrečena sožalja, cvetje, sveče in pomoč. Hvala ga. Savnik, dr. Banku, dr. Borutu Poharju CM in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Vsi njeni Utihnil je glas, zven tišine, ubija čas, bolečine naše – rane ne zaceli. zahval a Mnogo prezgodaj smo na zadnjo pot, posuto s cvetjem in svečami pospremili našega Uroša Prašnikarja Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v njen spomin. Zahvala Pogrebni službi Vrbančič, službi prve pomoči, gasilcem, g. Roku Mehletu za duhovno pomoč, gospodu župniku Aleksandru Ureku za poslovilni obred ter za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste delili žalost in bolečino z nami, sorodnikom, znancem, prijateljem, hvala za maše. Stanovalcem Žnidaršičeve ulice hvala, enako tudi ostalim. Njegovi Vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi domači Franc Prislan iz Domžal Marija Kordež iz Ihana 38 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi objave slamnik@kd- dom zale. si S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a zahval a Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Gregor Breznik z Vira Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom s Šubičeve ulice, sodelavkam vrtca Kekec in sodelavcem iz Žita za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala gospodu župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Svojo življenjsko pot je v 90. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric, svak in tast Marcel - Lino Novak Zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti in ki ga ohranjate v lepem spominu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala osebni zdravnici gospe Mojci Zajc Kraševec in kolektivu ZD Domžale za nesebično skrb in pomoč. Hvala gospodu župniku Marku Jeromlu za lepo opravljen obred slovesa. Zahvala gasilcem PGD Pšata - Dragomelj in vsem neimenovanim, ki boste imeli našega dragega v lepem spominu. Vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. zahval a zahval a Nekaj dni pred 80. rojstnim dnem je nehalo biti tvoje srce, dragi naš mož, ati, dedek, pradedek, brat in stric V 89. letu starosti nas je zapustil Ivan Balažic z Vira Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso ponujeno pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter druge darove. Zahvala g. župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen obred. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala podjetju Količevo Karton za podarjeno cvetje. Posebna zahvala intenzivnemu oddelku nevrološke klinike ter dr. Branki Obrez za ves trud in skrb ter tolažilne besede. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Slavko Korošec z Rodice Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta Slavka Korošca z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za vso pomoč v času njegove bolezni pa se posebej zahvaljujemo medicinski sestri Marti Kravos, zdravnici dr. Mirjam Pogačar Zajc ter reševalcem in patronažni službi iz ZD Domžale. Zahvala tudi PGD Jarše - Rodica ter Pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravo pogrebne slovesnosti. Žalujoči: žena Cirila, hči Dušica, sin Slavo in hči Blanka z družinami OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O RAZPISU ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2022 Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« Razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale v letu 2022. Predloge posredujte do vključno 31. januarja 2022. Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE V LETU 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil Občine Domžale v letu 2022. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 14. januarja 2022. Številka: 4300-36/2021 Datum: 23. 12. 2021 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DNEVNEGA CENTRA ZA OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V LETU 2022 Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale, www.domzale.si v zavihku »Objave/Uradni vestnik« in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju v letu 2022. Rok za prijavo je možen do 17. januarja 2022. Datum: 23. 12. 2021 Številka: 122-16/2021 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ ZAHVALA Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. v spomin Ivanu Krašovcu z Vira 20. decembra je minilo 20 žalostnih let, odkar te ni več med nami. Pogrešamo te, in hvala vsem, ki ga z nami ohranjate v svojih srcih. Vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Ti ne veš, kako pogrešamo te. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. zahval a Svojo življenjsko pot je v 81. letu sklenil naš dragi Stanko Žužek iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen obred. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 12. decembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi z Vira pri Domžalah Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Vsi njegovi Rado, Tilka, Tomaž in Nataša MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si v spomin Bernard Jurjevec V situaciji v kateri se je letos znašla naša družina bi se radi zahvalili vsem, ki so nam v teh težkih časih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se Petri in Alešu Rode, Marjani in Mihu Urbanija, Alenki in Lojzetu Kočevar, Branetu z družino in vsem ostalim, ki so nam v teh težkih časih priskočili na pomoč. Zahvala gre tudi patronažni sestri Marjeti, ki nam je ved­no na voljo in z veseljem priskoči na pomoč. Zahvaljujemo se tudi Dori in Marjanu Virant in Andži, za vso njihovo podporo in pomoč. Vsem skupaj želimo blagoslovljen Božič in Srečno 2022. SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. letnik lxi | december 2021 | številka 12slamnik | 39 pisma bralcev | objave slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Naj nam Božiček prinese ulične koše za odpadke Zdi se, da je vzdrževanje čistoče našega kraja ubralo varčevalne ukrepe, vsaj kar se tiče košev za odpadke. Mišljeno je območje Miklošičeve ulice, kjer ni niti enega koša, kamor bi mimoidoči odvrgli papir, robce ali odvečno embalažo, navsezadnje tudi uporabljene maske. Vidim dijake in srednješolce, ki prečkajo Miklošičevo ulico in se ozirajo za košem, kam bi odvrgli papir od pojedene malice. Še sreča, da imamo nekaj košev v parku, ki jih stanovalci sami vzdržujemo, beri – plačujemo, če jih ne bi, bi ležala nesnaga na vsakem koraku. Naredili smo veliko na vzgoji mladih, kar se tiče odnosa do javnega prostora in uporabe košev, a kako naj to udejanijo, če košev ni? Seveda niso le mladi zadolženi za kulturen odnos do okolja, da ne bo pomote, enake težave imamo tudi odrasli. Mastnih ovojnih papirjev, smrkavih robcev in podobnega pa res ni prijetno tlačiti v žepe in jih nositi domov. Če primerjamo pešpot ob Bistrici z Miklošičevo ulico, vidimo, da so ob Bistrici koši za smeti in za pasje iztrebke lepo razvrščeni in vzdrževani, torej naj bo tako tudi na obljudeni Miklošičevi ulici. Mimi Šegina, 9. 12. 2021 Odziv na javni odgovor na javno pismo Fontane ne bomo pozabili: Fontana je še vedno javna in odlično skrita ali: zadovoljni občani so zelo razburjeni Zahvaljujeva se g. županu za odgovor na najino javno pismo v zvezi s Fontano, ki pa na žalost ne daje prav nobenega odgovora na postavljena vprašanja. Pojasnjevanje in vpletanje urejanja Kolodvorske ulice in ploščadi pri Vele ne spada v kontekst konkretnega primera, ker se Fontane v ničemer ne tiče. Naj spomniva, da sva z avtorjem poleg zahteve, da si ogledava stanje in mesto hrambe Fontane, ponudila konkretno sodelovanje pri strokovnem restavriranju in iskanju nove primerne lokacije, tako da bi avtor imel še vedno nekaj vpliva pri tem, a o tem v odgovoru ni niti besede. Ponavljava: Fontana je javno delo, plačana z javnim denarjem, zato javno zahtevava spodaj navedene podatke o njenem stanju in nahajališču, ker sva obveščena, da se je tokrat večja skupina občanov močno razburila zaradi njenega skrivnostnega izginotja. Komentirava: Nismo opazili, da bi se namembnost Slamnikarskega parka v času po odstranitvi v čem spremenila: park je namenjen druženju ljudi, tudi živali, v njem je paviljon, ki je vsak dan telovadnica s prezračevanjem (vse pohvale, to je super!), drugič je koncertni prostor domžalske godbe (kar je odlično!), nekajkrat letno pa so tam tudi prireditve takega in drugačnega značaja. Torej ni sprememb in Fontana (obnovljena!) ne bi prav nikogar fizično motila, niti ni stala sredi poti, da bi bila ovira. Zaradi sprenevedanja in zamegljevanja, ki smo mu priče, tokrat nedvoumno v skladu z Zakonom o informacijah javnega značaja zahtevava naslednje odgovore: - kje, konkretno na katerem naslovu, se nahaja odstranjena Fontana (nenazadnje je vrednost marmorja več kot 30.000 evrov) in kdaj je mogoč ogled? Kot avtor zahtevam natančne podatke, ker si želim ogledati stanje svojega avtorskega dela! - kdo je podpisal naročilnico oziroma dal odredbo, nalog za odstranitev skulpture Fontana? - kdo je bil izvajalec omenjene odstranitve in koliko je stala davkoplačevalce? - kdo je izvedel restavracijo skulpture? - kot avtor imam pravico vpogleda v restavratorsko poročilo! - kakšne je strokovno mnenje pravne službe Občine Domžale glede moralnih avtorskih pravic avtorja – kiparja v konkretnem primeru skulpture Fontana? Vse to so podatki javnega značaja in ste jih zato dolžni posredovati avtorju in javnosti. Temu rečemo: čisti računi, dobri prijatelji, še zlasti v kraju zadovoljnih ljudi, ki so plačali pred leti izdelavo in postavitev Fontane. Pa še to: v razmislek ponujate predlog, da bi se ‘ta kos umetnosti’ postavilo v Arboretum Volčji Potok. Ali res ni nobenega drugega primernega javnega prostora v centru mesta, kjer bi ‘lahko opravljal svojo funkcijo’? Po najinem vedenju v mestu ni opaznega izobilja javnih skulptur, da bi bil to tako velik problem … P.S.: Če v zakonsko predpisanem roku ne bomo prejeli jasnih in nedvoumnih odgovorov, se bova obrnila na informacijsko pooblaščenko. ak ademski kipar Dr ago Vit Rozm an doc. m ag. Jurij Smole, ak ademski kipar Participativni proračun, ki ga ni Med brskanjem po spletni strani občine sem naletela na objavo o participativnem proračunu občine Domžale iz leta 2019 z naslovom Moja pobuda – participativni proračun v občini Domžale (https://www.domzale.si/objava/205198). Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi so- delujejo prebivalke in prebivalci občine. Povedano drugače, je mehanizem vključevanja občanov v odločanje o porabi proračunskih sredstev, in način, kako lahko člani skupnosti vplivajo na porabo javnih sredstev v svojem življenjskem okolju. V Sloveniji 25 občin že izvaja tak način soodločanja občanov o porabi javnih sredstev v svojem domačem okolju. Domžalam najbližji občini, ki že uspešno izvajata tak projekt, sta Dol pri Ljubljani in Medvode. V Medvodah so tako v letu 2021 izbrali kar 32 predlogov občanov v vrednosti več kot 250.000 evrov, v občini Dol pri Ljubljani je trenutno v pripravi sedem projektov, v okviru participativnega proračuna pa je za leto 2021 namenjenih 120.000 evrov. Po hitrem, laičnem pregledu javno objavljenih podatkov (bilanc in predloga proračuna za leto 2022), ugotavljam, da občina zastavljenega projekta participativnega proračuna ne izvaja, kljub javni objavi v letu 2019. Občani in občanke bi morali imeti možnost, da se vsaj del sredstev iz blagajne občine nameni projektom, ki si jih želimo. Proračun občine Domžale ne stoji na trhlih nogah, imamo celo čisti presežek. Zato vložimo nekaj truda v to, da bo občina vsaj v naslednji sestavi izvajala to, kar je zapisala. K atarina Kr alj M arinček Voščila Hvala za obisk naših prireditev, za lepe misli, pohvale, za veselje in srečo, ki ste jih delili z nami v letu 2021 – tudi Pri belem konjičku … Obiščite nas tudi v letu 2022, v katerem vam želimo veliko dobrih kulturnih dogodkov, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, hkrati pa voščimo prijetne božične praznike. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Naj se vse želje, upanja in pričakovanja uresničijo v letu, ki prihaja. Lepe božične praznike in srečno v letu 2022 želi vsem krajankam in krajanom Rdeči križ Vir Fantje se zbirajo … Naš jubilej – šest desetletij prepevanja – smo praznovali skupaj z ljudskimi pevci in vami, spoštovani ljubitelji slovenske pesmi. Hvala za čestitke, pomoč in veselje, ki ste ga delili z nami. V letu 2022 vam želimo veliko zdravja, sreče in srčno zapetih slovenskih pesmi – skupaj z nami. Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale V letu 2021 smo praznovali 30. rojstni dan. Bili ste z nami, Hvala za številne čestitke, dobre želje in skupno veselje ob naših nastopih. Naj bo leto 2022 srečno in zdravo, uspešno za vse ter polno prijetnih prazničnih dni. Kulturno društvo Domžalski rogisti Vsem občanom in občankam želimo prijeten božič ter zdravo in uspešno leto 2022. Prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in veselo leto 2022 – tudi z našo doma pridelano zdravo hrano. Policijsko veteransko združenje Sever Ljubljana, Odbor Domžale Društvo podeželskih žena Domžale Končuje se že drugo leto, ki nam ni prineslo veliko lepih trenutkov, a še vedno upamo, da tudi to mine in bomo v naslednjem letu nadoknadili vse naše dejavnosti. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2022 želimo vsem članicam in članom Društva upokojencev Vir ter vsem občankam in občanom. Društvo upokojencev Vir Velika družina srčnih ljudi … Iskrena hvala za vsa plemenita dejanja, prostovoljno delo, pomoč in darovanje krvi v letu 2021. Ostanite srčni in z nami tudi v vseh dneh leta 2022, v katerih naj vas spremljajo sreča, zdravje, osebno zadovoljstvo in toplina prazničnih dni ter doma. Območno združenje Rdečega križa Domžale Kdor poje rad, ostane mlad Naj medi! Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto z veliko petja in prijetnimi prazniki vam želi Medeno leto 2022 ter vesel božič in naj vam tudi naš med prinese veliko zdravja in veselih trenutkov. Vsem krajanom in krajankam ter občanom in občankam želimo vesel božič, v letu 2022 pa zdravja, sreče in uspehov. Čebelarsko društvo Krtina, Dob Športno društvo Zlato Polje Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2022 z veliko prijetnimi prazniki in prijateljskimi srečanji vam želi V letu 2022 vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in prijetnih trenutkov. Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale Srečno in zdravo 2022, v katerem vam privoščimo veliko prijetnih doživetij. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, Domžale Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje za vas se začne. Leto 2022 naj zdravja vam da, uspeha, ljubezni pa v čaši brez dna! Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Učenje ima svoj začetek in nikoli konca Pele smo in pele bomo … Obogatite svoje življenje z novimi znanji in prijetnimi druženji tudi v letu 2022, v katerem vsem želimo veliko zdravja, sreče, veselja in prijetnih trenutkov – tudi z nami. Dobrodošli. Iskrena hvala naši zvesti publiki, ki jo bomo tudi v letu 2022 razveseljevale s svojimi pesmimi, vsem pa srečno, zdravo in zadovoljno novo leto z veliko petja in prijetnimi prazniki. Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo. – J. K. Rowling Srečno 2022! Srečno, zdravo in zadovoljno 2022 ter prijetne praznike vam želi in vas vabi na balinišče na Količevem Knjižnica Domžale Balinarski športni klub Budničar Količevo Hvala vam, da sodelujete z nami ter podpirate skupna prizadevanja za varen in lepši vsakdan! 40 | slamnik številka 12 | december 2021 | letnik lxi nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si nagradna križanka 12 Metal profil, d. o. o. Gorenjska cesta 18 1234 Mengeš Nagrajuje Metal profil, d. o. o. 1. nagrada: rokavice in blok 2. nagrada: strgalo in blok 3. nagrada: majica in blok Pravilne odgovore pošljite do ponedeljka, 17. 1. 2022 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale nagradna križanka 11 Rešitev križanke je: MUZIKOFILIJA Nagrade za pravilno rešiltev nagrade podarja Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Prejmejo jih: 1. Vivi Šarec iz Kamnika prejme knjigo Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. Alenka Mijović iz Škofje Loke in 3. Henrik Razpotnik iz Kresnic prejmeta vsak po 2 vstopnici za ogled predstave/koncerta v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2021/2022