Številka 13
Trst v soboto 13. januvarija 1906.
Tečaj XXXI.
Mm* ta Drmznikih ob S. on. oo ponedelikib ot>
?. on cm trm i.
P*MBifM ;tevllke m prodajajo po S »ovi. f6 stottnk; t mnorth toaararnab ▼ Trstu in okotio. ^Ljubljani. Gorici. Celji. a.ramo. Mariboru. (Morco. Idriji. M. Petru. Hiifm.
__Vabretini. Sokomko it<i
• hTlaV ia ■ aro<W at>rejema oprava Data ,Edinost", aitsa «;i«rris Oftiatti it. IS. — rratoc are ss sd 3. np. 4« 7. zvečer. — One ociaaosa 20 st na smo petit; poslanice, of ireiKt »vnp tanvaie m domaći ofian oo pogodbi.
.....- ^ — TELEPOF ttev. 1U7.
Sdinost
Glasili političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč i
SaroAnina snafla
vse leto 34 K. poi leta 13 K. 3 meBece * K. — Najdbe ore* aopoaiane naročnine se oprava na osira Val dopisi na) se poSiljajo na uredništvo listaj NeCrankevan a
pisma se le sprejemajo in rokoolct se ae vrela)o-naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li« a
UREDNIŠTVO: al. Olonrlo Galattl 18. <Naroda'. 4oa. ladajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L*»tn k kanaorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiskam* konsorc j a 'ista ^Edinost** v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti Vi. iS. Psitas-kraailalčai raiua It. 841.662.
TlirA-lforauanlfa in Arfrii^	skalovitih otokih prei omenjeno dalmatinsko otočje — ki ga dela neprimer-
I ure-ivaravanue in MOriJd. lluko H ^ utrdbm iD gbeniiki preliv, t. aim draguljem.
Dr. I. Lam-UdeiMi.	j j., med kopnim in otoki vodeče morska pot Gotovo je na Lošiaju ia aa dalmatin-
bo pristanišče boleči bojni Inki. Će se Av- afeih otckih de mnogo dela. Tudi francoska Poi tem zagavjem prinašajo celovške »trija is polaiti Albanije, potem bi si lahko Rivijera je imela pred 50 leti še drugačno »Free Stimmen«, glasilo aemškh nacijonel- ! ustanovila ša eno oporišče ob vbodu v Ja- lios. Će je torej doma lepše, nego v tujini, <?ev, last dri. poslanca Doberniga, Sls- j dranako morje, namreč v otrantski morski cs- as kaj bi še potem plačevali davek nadim so-aek. ki se sam vreden, da ga ponatis-i ati. 8o ljudje, ki prsvijo : Potemtakem ae vratni kom t! Tu pokaži Nemec
mora prsvzaprav redi o Adriji, da je »avstrij- svoje NemŠtvo, nihče te ne ovira ! sko morje«... Gotovo: ako ne o »gcspcdatvu', Ako si kupiš vodnikn sa Lošinj, namesti da pač pa se more govoriti o »pretcžju Avstrije potuješ na Francosko, v Italijo ali Egipt, in ob Adriji«.	j tudi potujsi tja -doli, si več storil sa Nem-
Tako trezno misleči strokovnjsk brez štvo, nego pa da si bogvedi kolikokrat pri-predsodkov ! Ia Adrijs, avstrijsko Primorje, segal v lepih frasah ia govoril bogvsdi kc-ksko malo jo upoštevajo notrsnji Nemci ! — liko lepih govorov ! Praktičao mora
nemo v celct . <'lasek jasno kaže, kaj nameravajo Nemci glede neše s'ovenake Adrije in Sesa pr ča* ujejo od nove državne železnice. Ćlaaek se glasi:
»Jtsen*sa megla, mračna in turobna, pada po nemšsem svetu, napovedovalka prihajajoče tirne. Ljudje, ki potrebujejo zdravja, bolniki ia potovanja željni turisti, ki imajo dovolj <*aaa n denarja, hitijo proti solnČnemu juga. Kam ? Kam gredo vai ti *ienar deleči nemški romarji? Tisoč let stara usoda vleče Nem i v iašKo deželo. Ta odhaja na tranco-ako Revi ero, drugi v [talijo. Posebno ras vajeni postopači pa hodijo še dalje proti jugu,
Bresumno smo puščali dosedaj ta bogati in postati naše Nemštvo, doktrinarnega
ogromni kapital ležati bres obresti. Kakšni Nsmštva imamo dovolj U
smo
Tako članek.
Bolj jasno, nsgo ta možakar, še ni ni-
nepolitični in neprsktični uespametniki vendsr mi Nemci !
Ne bo več dolgo in trdna in nepretrg- kdar nobeden Nemec izpovedal naklepov ljiva želesna vez skosi turske in karavanske j vsenemeev glede naše Adrije. Toliko nesra-predore bo trsjno vesela srce Nsmčije s Tr imnosti sdružene z gorostasno neumnostjo še
v Al/ r ah Egipt. Nihče ismed toliko Nem-j »tom in Adrijo. Niso vsi sovražniki Nemcev ni kmnlu pokrmil kak nemški list svojim r»av, ki zahajajo tako daisč, ps ae pomisli, j tsko besno zastonj bujskali in rogoborili proti j seazacj lačnim čitateljem. Nekaj dobrega pa ds je »dobro« tako blicu - lepa svstr isks, turski ialeaeici. Kajti s tursko železnico je je le v vsem tem, namreč o d k r i t o s r č-
brec skrbi >je sme reei, nem s k s (!) Adrija.
bila nadvlada Nemcsv ob Adriji zago tovljena ' n o s t, s katero razkriva ta »praktični« B:s-
Da, Trst in Adrijs sta nemšks, in čs zaste- «a nedogledne čase ia alpski Nsmci, s kate- j markovec svoje srčne želje.
vimo vs« svoje sile, da zagotovimo Trst, Primorje in Dalmacijo za neouško posest, ugotovimo sebi in svojim otrokom «a]lepši dobi« ček ! Da s: zagotovimo Adrijo, ni treba mnogo truda: izrabiti moramo le energično t3, kar nam je v pr log. Strokovnjak prve vrste, kakor je major K a r o 1 pl. Brucb h a u s e a, pravi v upoštevanja vrednem člaaku odličaepa tednika »Ser lVeut«ehe« o etal šču Avstrije ob Adriji tako* le : »Da, Avstr ja ima ob Adriji boljše stališče nego pa Italija ! Avstrijska obal v dol
rimi sa je toliko časa vavnalo po mačshinako
O vssbini člsnka bo trsba še govoriti,
in se jih gospodarsko hudo pritiskalo, eo do- ker je avktor tega članka tip is vrste gradi-bili krepko dejansko ia materijalno podporo.; teljev bodoče Velike Nemčije — od Belta Vsakemu dalje zročsmu politiko mora biti j do Adrije! Kaj pravijo tisti naši rojaki, ki jasno, da isletnice privabi od Trsta sem v' s» uam radi rogajo, ko jih poaivljemo, naj nemike alpske dežele reko zlata, ki se eedaj kako, po zapovedi rodoljubja urede svoje še ne more csniti. Avatrijske velike banke, j bajno razmerje, in ko ae mi o tem ki slede teke možnosti vedno pravočasno, že; sklicujemo posebao na nemško nsvar-ssčenjajo ob Levanti ustanavljati svoje pc- j nost ? ! ! druinice. Ne bo dolgo in iz Tur, iz
Dogodki na Ogrskem.
Zopet včeraj je bil Fejervary
av-
da je
! cesar odobril vas odredbe vlade v ta namen da se uduši pasivni odpor komitatov, ter da se uduši pasivni odpor komitatov, ter da hoče zapričeti zopet s pogajanji še-le potem, ko bost« v spostavijena mir in red.
katerih
se je vse rudninsko zlato ia zdavnaj izkopalo, pride copat zlato v deželo, ali sedaj kovane, zini 1680 kilometrov je zelo čienovita in i«- | Vse osemlje okrog Sredozemskega morja nima | dijeaci pred cesarjem. Avdijenca je trajala kacuje veliko število dobrih luk, v katerih dobrsga surovega masla in mleka. Tu « od 2 uri. Cesar da je naložil Fejervary-ju, naj se lahko zasidra ee'o močno brodovje; pred- P'1* avstrijskemu planinskemu gospodarstvu; u krsne odredbe, potrebne, da se vspostavi ležeči otoki in deloma prav strmo, razoreno, imeaitm trg, na katerem se mu ni treba bati! mir ia red v deželi. Islasti se zatrja, --kalnato cbrežje olajšuje obrambo. V sever- tekmeca.
csm delu Adr je pa potem močno zavavo- Vse bi imelo pri tem svojo korist, svoj vana, modsrao opremljena bojna luka Pula : dobiček : prebivalstvo alpskih dežel, državna trdo ob južni meji avstrijske posesti pa drugo »alein cs, avstrijski Llovd. | oporišče, boka kotorska, s svojimi prostoraimi Ali Adrija ima sa nas še drugo vred-zajedsmi. ki se dsjsjo prav lshko braniti in nost. Primorje in Dslmscija sta krajevno in so v zadnjem desetletju is labko umljivih zgodovinsko zslo zanimivi pokrajini, trebs je vzrokov /adobiie povišan pomen. Pred par le s aešs strani nekoliko, čisto malo inieija-meseci je bilo citati v »Oesterreichisebss tive in energije, in v doglednem času bomo Armseblatt€-u, da ae ja začelo c izvršitvijo imeli rivijero, katari je oi enake na veem sklepa, da se ob boki kotorski zgradi aasu- svetu. Zakaj bi metali svoje grošs Lahom v hem -n na morski strani veče število utrdb žrelo, ko imajo Mali Lošinj. Veliki Lošinj j država 8 čeških in 6 nemšzih gimnazij ; ena za težko topništvo. Seveda je naredilo to v itd. ne samo vse prednosti f.-ancoske in i£a- • nemška gimnazija prihaja na 5800, ena češka Italiji slab utis in neprijeten čut se je še po- j lijsnske rivijere, temveč še nekaj več histo-j pa na 56 000 učencev. Povprečno je v češki slabini, ko se je obenem zaznalo, da Avstrija rične, pristno pomor sko-helenske romantike ? gimnaziji 335, v nemški pa le 186 namerava približno med obema oporiščema To je tip grškega otočja, ono kresno pokra- , dijakov.
ob Adriji zgraditi še tretje in ejcer pri 6ibe- jinstvo, s katerim ae odlikuje nsie istrsko in \ Ta statistika ki ifii o tsm, kako država pov>
Ćeške in nemške srednje šole v Pragi-
Pristransko postopanje vlade.
V Pragi in njenih predmestjih (okolo 450.000 Ćehov in 35 000 Nemcev) vzdržuje
sodi povspešuje Nemce. Kolika razlika je med postopanjem vlade z nemško manjšino v Pragi, in med postopanjem iste se slovanskimi manjšinami po raznih mestih ! Nu, to vidimo najeklantneje tu v našem Trato. Nsm-cem si pije — in tako zopet tudi pri nas v Trstu — iz polnega, nasproti slovanskim manjšinam pa skopuhari in stišče. Nemcem so vsa Bredstva države, ki jih znašajo skupaj tudi slovsnski narodi, kar odprto na razpolago. Tako treba ravnateljstvom državnih ljudskih šol le isreči kako žsljo in državna uprava že odpira svoje blagajne! Da bi se pa oddolžila tržaškemu slovenskemu elem«ntu vsaj z eno borno krvavo potrebno šolo : v ta namen ni prišla do sredstev v celih 20 letih in še par po vrhu !
Postopanje vlade naBproti privilegova-nim Nemcem na eni, in proti bagateli-zovanim Slovanom na drugi strani je naravnost kričeče pristransko.
Konferenca v Algesirasu.
Kakor javlja »Times« bo na prvi seji ts konferenca izvoljen predsednik ter se določi dnevni red na temelju sporazumijenja med Francosko in Nemčijo, sklenjenega meseca septembra m. 1. Konferenca bo tajala kakih šest tednov. Ob nedeljah in petkih ne bo sej, ker smatrajo Maročanei te dneve za nesrečne.
Včeraj je presenetila svet vest iz Bsro-lina, da je nemški kancelar knez Biilo>v nenadoma odpotoval v — Rim. Ni dvomiti,, da je to potovanje v prestolnico Italije v zvezi z maročanskim vprašanjem. Te dni je namreč krožila po listih vest. da vaprejme Italija vlogo posredovalke na konferenci v Algesirasu, ker da Nemčija odločno želi, da bi prišlo do mirnega sporazumljenja. V tem smislu je baje govoril knez B(ilow tudi dopisniku »New-Jork Heralda«. Ta trdi namreč, da je govoril s knezom neposredno pred njega odpotovanjem v Rim. Ni ceear, ni nikdo drugi v Nemčiji ne misli — da je rekel Bulow — na to, da bi izvrševala ni najmanji prit'sk na zastopnike Francije v Algesirasu. Na tej konferenci da ne sme biti ne zmagovalcev, ne premagancev. Nemčija da zahteva svoboden pristop v Maroko za vseh in odprta vrata za vbs narode. Biilo\r se nadeja, da pride do sporazumljenja na podlagi tega principa. Tudi odposlanec Italije, marki Visconti-Venosta, je baje izrazil svoje popolno uverjenje, da se ta Bpor poravna.
PODLISTEK.
Prokletstvo.
*«o4ovteafci roman Affaato laaoa. — Nada(jev> 1 im dovrtil X. K. Toaai6.
Prave! SS. O—A.
—	Jamometovič ! Jamomstovic! je vskriknd Ivama strahovitim glasom ter ss prijel za glavo z obema rokasas. Jezik naj se ti zaustavi do groba, ko smen iarsči tako :>esedo, ki ti žali, da si krokar, ki svojim grdim glasom napoveduje aašemu rodu pogubo (inmače svobode.
—	Aj ban, raje bi bil sokol, ki bi javljal svetu o Tvrdkovem zdravju in slavju. Ali prosim te, ne dotikaj ae s kletvijo mojega srca. ki je mej potoma po točila dovolj grenkih solsa.
—	Oprost', gospod Jure, je rekel Iva-a'š odposlancu, pristopivši k njemu in ponudiva* mu roko, varuj, v ta kip ni govoril Ivaa Horvat, ampak njegova globoka žalost. Ras je lahkim korakom stopil k stoiiei, ia
se spustil nanjo. Glava mu je klonila na prsa: Nič ni rskel, gledal je simo v tla. A motrili so ga skrbnim očesom bsnica, An-gelija in odposlsaee. Ivan je nadaljeval
i polglasno:
—	Tvrdko je umrl ! Najslavneji K otro-manovič žrtev groba. O Jamometovič, reci, da si lagal, a jas bom stokrat blagoslovi j ali tvojo laž.
—	Oh, gospod moj, je odvrnil Vlastelu žalostno, kolika sreča bi bila to, da jaa rss iažem, ali jeaik moj je govoril prokleto resnico.
—	Tvrdko je umri, je začel ivaaiš icnova! lCore-li tsk človek poginiti ? In ne greši-li narava, ko ga spravlja s sveta ? ! Veste-li, da je žnjim poginil nsšemu rodu ves svet ? Veste li, da nas je stisnil mrss, potolkla toča, poplavila povodenj, izjela kuga ? ! To je bilo tisto solne a, ki se je dvigalo na iztoku, da nam aasveti z nebesno lučjo, da naa greje ia ogreje, a narod naš da dozori do srečs in svobode. A sedsj leži ta gurostas nepremična, strt, sedaj bodo ieje-dali grdi črvi v grobu vsa naše nade, vso aaio srečo. Oj. ve žsae jokajte, jo kaj tsaj se m morete dojokati do prava mara ! Oj v« matere, slabo bo sa vaie sinova ! Oj . va aaročaioe bodo bo aa vaie zaročence! Iz-
gubili smo glavo in slavo, izgubili amo vlado in nado.
—	Ivaniš ! Ivaniš ! se mu je zaletela Vladislava v besedo, izgubil ai nado, praviš? Ne sagrešaj si duše. Ali si ti Ivan Horvat, namestnik Tvrdkov ? Ne. Ivaniševa duša je izletela iz tebe, kakor ptiea iz gnesda ter ostavila sa seboj le prazea kip. Je-li vredno živeli, ko junaki tožijo kskor najeti jadiko-valei ? Kaj na Btorim' jaz, Ženska glava? Naj-li vržem jeiinca niz zidin svojega gradu a za njim da se vržem tudi sama ?
—	Nehaj žena ! je cagrmel Ivaniš ter udaril z nogo ob tla. Jesik ti obupuje in blsbeče, ali dnša ne ve nič o tem obupu. Ali mojn duša se zvija pod krnto žalostjo, kakor da jo izjeda strupsna. kače, a mojsmu Brcu je postala vsaka kaplja krvava solsa, ne tista slana kaplja, ki jo imajo jesikave babe vedno na prodaj, ampak težka solza, ki raabiva kamea v makovo seme, ako je padla nanj. Oh ne boj se Vladislava, juaaška žena moja, da bi ti radi Ivanišn kadaj skočila sramota na lica ! Trd sem kakor železo, pa da diAasaa najme celo vojsko vragov, da me polože aa nakovalo, nikdar na prekujejo mojega srca. Btt as bcm ia razbijal, dokler mi v roki ne saumjka ročaja meča mojegs,
Japonsko-kitajska pogodba.
Londonaki »Daily Telegrapb« poroda iz Pekinga od 11. t. m. : Včeraj je bil razgla-
dokler ne pedem v grob z srečo domovine
svoje. Dosti tega ! Idi i d razobesi na vrhu trdnjave moje črno zastavo, naj ae vije nad morjem, teman zrak velike neireče nas*, a ti Jamometovi<5 rte", mi imeš-li ša kaj spG-ročiti. A če nimae, pripoveduj, kako je kralj poginil, kaj se je zgodilo in kaj Be godi po njegovi smrti.
— Ko me vprašuješ, ti povem po pravici je odgovoril črni vlastelin. V Sutjesko, v kraljevski dvor bo prihajali vojvode, vlastelini in vsa goapoia bosanske, a pred vsemi Hrvoja Vukid, čegar glas je bilo čuti najbolj.
In zaprosili so te bosanska gospoda, da zapustiš vojsko, kakor stoji in da greš z mano na kralje veki dvor, ker si junak ter gospod prsd ostalo gospodo, a tvoja beseda velja zlata v avetu. Kako da je poginil kralj, me vprašuješ ! Tako le. Na večer se je silno veaelil in nisi drozega čul, nego slavne pripovedi iz minolih dni, in kako da akoro skoči vojska na noge da si osvetlimo lice, da ne bomo slabši od dedov svojih.
Veselo je odšel kralj, da leže k počitku, A ko je zasvetil dan, ni se vzbudil Tvrdko, sin ga je aaiel mrtvega v postelji. Tako je pogiai! slavni ne i kralj. Srce ga je zadužilo.	(Prideše).
j»c d te k -1 japoLFkc-kitmjeke pogodbe. Ra;un že zde Dih u ček, m nahaja v pogodbi tajna klavzula, k. zabranjuje Kitajski, da na sme a ikai vlasti dovoliti, da s« bavi z vpraša-njem giede gradnje železnice Kirin-C.angčun in -S nminting-Mukden. Omeajeni list pravi <la ja jas20, da vet >čno-azijsko vprašanja ci dennitvnj rešeno, marveč da se puš$a, naj to vprašanja počiva, doklar na po tečejo zakupi tkienjeni c Ras-jo. Kitajska je odloSila, da se prej reši vnaojega vpliva.
iz
Ženitev belgijskega kralja Leopolda II.
»Miinchener Allg. Zeitung« poroča Bruselj* na^topn) : Ni več dvoma, da aa je kralj Leopold pred eo aa letom oženil s nek t damo, ki pripada priprostemu meščan skernu stanu. Sedaj pa se govori v vseh belgi asih krogih o tem, da se kralj tudi eiviinD pjroči, ali pa ae zadovolji samo a cerkveao poroko. Csckvesa poroka v Belgiji ■ima veljave. Ker ja tam uveden civilni z a kor, ne bi cerkvena poroka imela nikake važnosti za javnost. Kralj Leopold pa ae aamore viaki čas poročiti tud: civilno ter na ta način stojo cerkvsno poroko legitimirati pred državo, kar bi v tsm slučaju imelo velike politične posledice. Belgijska ustava ae pr /nava a s m reč morganatičnega zakona. Členi kraljevske hiše morajo proaiti kralja aa dovoljenje, ko se hočejo poročit«. Ako aa kralj na protivi ter dovoljuje, da ae kak princ kraljeve hiš« poroči a oeebo, ki ni primerna staar tedaj je zakon veljaven in dotična neveeta zadobi tudi kakor zakonita žena knežjo doetojsnrtvo, naslov in predpra-▼ice.
Za /eni te v kralja samega pa ni nikake
omejitve. Oa zamore vzeti ženako, katero b«>če. n njegova soproga poataja valed ženeve kraljica Bslgijcev. naj ai ja b:la prsj katerega koli ataau. Ni torej dvoma, da zamore dama, a katero a* je kralj Leopold porcč;'. v a'ufaju postati kraljica Belgijcev, ako ni že postala to. Stvar poaUne pa valed tega se bolj zamotana, ker je haroneea Vaaehan — tako ae imenuje sedaj dama — d*e 17. novembra H*Or>. rodila kralju sina, ki bi bit. ako rojen v legitimnem zakonu, pokK*nn na belgijsko prestolje. Iz tega se vd., kake posledice da bi imel kraljev zakon, ako bi bil veljaven. Možco je sicer, da je kralj Lee p->1 d ravno radi tega opusti), dat svojemu drugemu zakonu zakonito podlogo. S tsm je zsgotovil predstolonasledetvo svojemu nečaku, princu Albertu. Is vsega tega je torej jasno, zakaj se širji krogi zanimajo, za to. v kaki obliki da je kralj aklenil zakon. — Že pred nekoliko časa je list »Re-veil de Brugee« zagotovlja), da je morgana-tičen sakon dovršen čin. Poroka ae je izvr-s la pred letom dni v gradu Lacken in aicer v navzočnosti dveh adjutantov ; dvorni ka-pe'as. ki je tzvršil cerkveni čin, je to atoril na ukaz kardinela-nadškofa v Mehliuu. Krt lj da se je poročil z madamo Vaughan, bivšo gospico Lv*roi\ iz Lovanije, nečakinjo a o -cijalističnega člena belgijske poslan-ake zbornice, Vam Lamgsndolcka. lata živi seda' na kraljevem posestvu na rtu Varat pn N ci.
Drobne politične vesti.
Svoboda tiska na Hrvate-k e m. Zagrebški »Pokret« javlja, da mu j« od 82 številk, ki jih je izdal kakor dnevnik, bilo zaplenjenih 22 številk, torej vaaka četrtn številka.
Domače vesti.
Od pošiljanje priporočilnih tiskovin po poŠti. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja :
I>a bi vatreglo želji prizadetih krogov alaati tiskarske obrti, je c. kr. trgovinsko ministarstvo že meseca maja pr. I. izdatno znižalo pristojbino aa izredne časn šze priloge, t. j. za priporočilne ali razglaailne notice, ki ne izhajajo od časopisov, marveč ss prilagajo na račun trgovcev in podjetij pesamičnim iz-tisom časopisov.
Pristojbina za raapošiljanje izrednih čas-niških prilog je znašala, kakor je znano, 1 st. zrn vsacih 25 gramov do najviše teže 250 g., ter se je ta prietojbina terjala vedno za cele serije, obeeaajoča po eto komadov. Z omenjeno naredbo ee je opustila (ker nepotrebna) razvretitev po stopinjah teže nad 30 gramov ter ee je določilo pristojbino lf, st. za vsaki iztie do 10 gramov, st. za vsaki irtis od 10 do 20 gramov in 1 at. za veaki iztis od 20 do 30 gramov.
Ob tako izdatnem anižanju omenjene pri-stoj bine ee je moralo pričakovati, da se promet z navedenimi tiekovinami naravnost velikansko povzdigne. Tako ae je na Nemškem, kjer eo uveli avstrijski akoraj jednako tarifo, promet z izrednimi časniškimi prilogami takoj naravnoet velikansko povadignil. Leta 1902 je bilo odpoelanih 176 milijonov piilog, tako, da je v tem letu prišla na vaaki peti čaaniški i a ti s po jedna priloga.
V	A vatri ji ee je ta promet eieer izdatno povzdigail, vendar ne etoji (da-si je bila evo jedobno nova tarifi priobčena v raznih časo pisih) v aikaki razmeri z vspehom, ki so ga na Nemškem doaegli ▼ tem pogledu.
Zdi ae radi tega potrebno posebno opozoriti trgovce na to i sred no ceno reklamnegn sredstva.
»Slovenska ftntlen« bo imela v Ljubljani, v četrtek, dne 18. proeinea 1.1. ob petih popoludne v društveni pisarni svojo CXLI.a sejo s sledečim vsporedom :
1. Naznanila pred?edništva. 2. Potrditev zapianika o 140. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Eventualia.
V	Ljubljani, dne prosinca 1906.
Predsednik: FR. LEVEČ.
Razpisano je meeto poštnega odpravi-telja pri c. kr. poitnem uradu v V o 1 5 a h na Goriškem.
Štrajk pokov T Pttli je končan. V četrtek je odbor pekovekih pomočnikov a lepaki razglasil po mestu, da je oeem gospodarjev-pekov vsprejelo njihove zahteve, valed čeear je štrajk prenehal ter eo ea zopet povrnili na delo.
Predvčerajšnji krvari pretep. Kakor smo včeraj javili, je bil predeinočnjim sproveden v mestno bolnišnico jako težko ranjen 17-letni Elija Puvavo (včeraj amo pomotoma
pisali Puvarie). Včeraj smo zvedeli, da se je bil Puvavo spri se 17-letnim Andrejem Pe-trovcem, doma iz Griianj blizu Cirkvenic«, na Hrvatakem. Ker ae Puvavu ni mogel drugače ubraniti, je Petrovič pograbil poleno ter ga z istim udaril po glavi. Sicer je pa tudi Petrovič ranjen na desni roki.
Oba t ta delala kakor podajača pri gradnji nove železniške proge, in sicer nad Vrdelo.
Petrovi« je bil takoj aretovan in odveden v zapore.
Po kaj ? Sinoči ob 6. uri 35 minut so odšli na Dunaj s brcovlakom tržaški župan dr. Sandrinelli, odv. dr. Venezian in drž. po*l. dr. Pit8C00.
Velika Insolvenca t Ljubljani. — Tvrdka z železnino Madile & Wutscher (naslednika g. Hammerscbmida) sta se prijavila za insolventna za 400.000 bron. Glavna upnika sta bivši lastnik trgovine in neka graška banka, poleg tega dunajski, graški in tržaški trg in več avstrijskih cementnih tovarn, poslednje z 30 000 K. Vzrok insolvence je baje menjični kredit, ki ga je tvrdka imela pri neki ljubljanaki banki, ki je pa kredit popolnoma rdpovedala. Upnikom poauja tvrdka po dr.u Ambroeitachu 70 °/0 poravnavo, ki jo izplača tekom enega leta.
Mej Ogljarji. 27-letni Ivan Z. in 28-1. Alojzij C., oba ogljarja, ata bila aretovana ainoči ob 7. uri, in aicer oba na zahtevo Dominika Šfiulae, ki je tudi ogljar in ki trdi, da sta mu ona dva ukradla 8 kron deaarja.
Tatvina o bolem dnevn. Predvčerajšnjem o poludne so neznani tatovi ulomili v zalogo ielezninske tvrdke Kram mer & Schwarz, ki se nahaja v ulici Fabio Severo, ter ukradli velik bakrea kotel s podstavo iz litega že-lesa, v vrednosti 200 kron.
Cirkus Zavatta. V kratkem bo ta jako dobro znani cirkus postavil svoje šotore nekje v Rojanu in tam dajal svoje predstave. Znano je, da ima ta cirkus jako dobro \z-vežbaus konje, dobre akrobate in fine gim-naate obojega apola ter lastno godbo. Svoje-čaaao objavimo kraj, kjer bodo postavljeni ti šotori in dan prve predstave.
Kinematograf »Ideal«. Priporočamo našim čitateljem, da ai ogledajo ta kinematograf v Ediaonovem salonu, ki se nahaja v palači Vianello na vogalu ulic della Caserma in dei Torrente. Ta kinematograf deluje brez tresljajev. Vaaki teden ee epremene vse slike, j ki so najlepše in najbolj dovršene, kar jih predstavljajo razni kinematografi. Za bodoči teden je dole cen razpored : »Moderna kava* lerija«, »Kako ae ženske češejo«, »Senzaci-jonelna novost« in smešni prizor »Nova iz-' najdba«.
(Za cene glej oglas v IV. strani).
In vreme. Danes : Veronika, devica ; Boga sin ; Zoriš lava. — Jutri: Feliks, avečenik ; Tvrdislav; Neda. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 10° Celsius. — Vreme včeraj : oblačno.
Društvene vesti in zabave.
DrnStvo »Narodni dom v Trstu« naznanja, da ima odalej odprto svojo pisarno vaaki dan od 11. do 12. ure predpo1. Pisarna se nahaja v prostorih »Dramatičnega
društvac, v polunadstropju hotela »Balkanc (uhod ul. Geppa 21).
Ob tej priliki se opozarja, da je veča dvorana »Narodnega domač do sedaj oddana za sledeče dneve: 14. t. m., potem 1., 4., 17., 25. in 27. sveSana da je torej ob drugih dnevih do sedaj Še na razpolago. Oglasiti sa je v zgorajomenjeni pisarni.
Podpisani odsek, naznanja vsem prijateljem plesa, da se bodo vršile redne plesne vaje, kakor navadno, danes in vsako soboto točno ob 9. uri zvečer.
Ker bs bo začelo poduCevati različne nova plese, vabi se tem potom vse začetnike, da se gotovo udeleže teh plesnih vaj.	Nazdar !
Zabaven odsek. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo v soboto dne 13. t. m. izredni občni zbor.
Čudna statistika. Za veliki tradiejo-nalni ples, ki ga prirede tržaške gospe v korist družbe sv. Ciril« in Metodija, prijavilo se je do sedaj učitelju plesa, gospodu Umeku, 514 parov za prvo, 716 parov za drugo čatvorko. Za »Češko Besedo« se je oglasilo 72 karreov (velike poroije pleaalskega karrč-ja), a za Lanciere 75 karrć jev. Plesalci in plesalke so nakupili doalej — kolikor je nam znano — 3 kvintale slaščic v slaščičarni Serravalla; 1600 parov plesnih čevljev pri trgovcih Milonigu in Peganu ; modkib oblek je za ta ples naročenih 1130, ženskih pri g. dru. Štularju 4527 ! ! !
Čujemo, da prirede naše dame pred »Narodnim domom« šotor iz desak, ki bu služil za garderobo, in da je voditelj re stavracije »Balkan« naroSil 67 vagonov plzenBkega piva, 10 hektolitrov dalmatinskega in vipavskega vina. V kavarni »Balkan« bo limonade, marene, sladoleda in kave za 5000 oseb. Streglo bo nad 50 natakarjtv. Ne jamčimo za resničnost teh podatkov, toda sodeči po pripravah, bo dne 1. februvarija živo in veselo, da bodo tudi naše gospe zadovoljne. A vtak izmed vas zna, da imajo one vedno premalo kron na razpolago.
Gospodarsko.
Prevažanje živečih rib in ribjega zaroda na železnicah.
S 1. januvarjem so bili uvedeni novi enotni predpisi za prevažanje in tarifiranje živečih rib in ribjega zaroda na avstrijskih, ogrekih in bosansko hercegovskih železnicah. Ti predpisi vsebujejo razne olajšave v pogledu posed za prevažanje in zaračunavanje vozni ne. Prevažanje se ima navadno vršiti e brzejimi vlaki za prevažanje blaga. Za prevažanje na osebnih ali tovornih vlakih treba prejšnjega di govora z železnico ter je libe oddati kakor brzovozno blago. Ako se plaća voznine za najmanje 1500 kg, je možno zali cevati svoj poseben voz. K vsemu vozu ee bo dopušSal po en spremljevalec proti plačilu vozne cene. O oddaji kakor brzovozno blago se bodo uporabljali vedno vozni po stavki I. razreda, v kolikor niso znižane vozne cene za brzo-vozno blago ugodnejše. O oddaji kakor tovorno blago se bodo uporab Ijale vozne postavke II. razrede. O oddaji
PODlilSTKK.
„Marijana".
Slika ix narodnega življenja v b dejanjih. Francoski *pt*ala D*m»ery in Bul11** — Poslovenil D.
T prix<>ri „Dramatično druitvn" t nedeljo, dne 14. t. m. uh 4. uri popol. r ..Sarodnem domu" t Trntn
Prvo dejanje.
Katarina, oaemdeeetletna mati je vesela,
ker ae je njena dobra hči Marijana vendar omožila. Dolgo je čakala, nobenega ni hotela porcčiti, boječa ae, da ae jej mm bi elabo godile. In vendar je surka dočakala ta veaali dogodek. Srečno ee čuti, ker vidi avojo hčer preskrbljeno za prihodnjest. Marijanin mož, B e r t r a n d, je bil sicer veeeljak, a iaaa dobro srce in bo getovo dober zakonski aeež, saj ljubi Manjano in ona njega tudi.
Zdaj pride Bertrand in njegov prijatalj B * m j, ki mu ni vieč Bertraadova ženitev. Pregovarja ga torej, naj tudi kakor aoprog zahaja vedno v družbo veeeljakov in omahljiv: B*rtraad mu obljublja, kakor obljublja
malo kaaneje evoji ženi, da bo ostajal vedno doma.
Tisti dan in v tisti cerkvi, kjer je bila potoka Marijane in Bartranda, ae poroči tudi Z o t i j a z g. prof. Buasičras-jem. Zofijo tako preauao ta dogodek, da hoče so-neveeti Marijani izpolniti željo, ki jo bo imela. H m-a jej podariti denarja, a Marijana ga ne rabi ; aaj ja arečaa in aiaaa poeebnih ' akrbi za pribodnjoet. Njen mož jo ljubi in ona njega — kaj hoče Se več ? Zofija postaja ie boij žalostna, nego je bila poprej, ia adaj izvemo, da ea kraana gos p: ca ni mo-žila iz ljubaaai, ampak da je bila ia prej saljubljann ▼ pl. Teobalda. Toda oaa aa hoče pokoriti in nemo prenašati budi udarec ueode.
Pred pogovorom med Zofijo in Marijaao so odeli evatje ▼ goetilno, kjer ja Bertrund veliko pil. Groena elutnja ea polasti Marijana, slutnja, da aa Bertrand ne poboljša. Poataja žalostna, n vaadar mm pogumno pripravi aa ples ter gre k svatom. Mad plesom pada aaetor.
Drago dejanje.
V drugam dejaaja vidimo borao Mari-jnnino sobo. Ža ee sačaaja evitati, ona pa
! vedno ni domov. Nekdo trka, ali mesto Ber-; trenda prihaja njena znanka Marjeta. Ta jo pomiluje, ali Marijana jo zavrača, češ, da ne
eedi ie pri
itai
čaka moža, ki ga še
1 potrebuje milovanja, kajti oaa je arečaa in aadovoljaa. A ko je zopet sama, ae spominja
'svoja aeereče; sačenja britko jokati ia vzdihovati ialaati radi deteta, kateio je ukazal zdravnik isročiti dojki. Šele pozno v jutro prids Bertrand domov. Marijanina solze mu oaaečijo srce — obljublja jej kreniti zopet na pot poitenoeti, in ona takoj hiti k njegovemu prejšnjemu gospodarju proeit, naj ga vzame v službo. V tem času pride Bertran-dov prijatalj Rčmy in po kratkem nagovar-janju pozablja Bertrand svoja dobra eklepe in odhaja žeji m, poprej pa ae vaame denar, ki ga ja Marijana skrbno hranila, hoteča je isročiti dojilki sa dete. So Maiijana vidi, da jo ja Bertrand zopet zspuetil in ds jej je vssl oelo densr, sklsne vsa obupana, da ponese dete v aajdenišaico. Pred najdeniinico sta se istočaaao prikazala Bertrand in Rfcmv. Bertrand, pijan, ee zlekns na klop ia aaapi, Rfcmv pa as skrbno ozira po nekam gospodu, ki mu i ms tu dsti vsžas naročila. Ni dolgo raemiiljsval ia is stoji aeananec pred njim. A p p i s n i ja to, ki mu obljublja 400 frankov, sko mu prineee dete, katero bi kaka mati odložila v najdeniinic:. V tem pride
Marijana, položi dete po hudem notranjem boju v omarico, zakriči in bo zgrudi nezavestna na tla. Vsled krika se zbudi Bertrand • in ko mu Marijana pove, kaj je Btorila v •obupu, jej on obljublja, da hoče zopet delati io da ae povrne k njej šele tedaj, kadar reši dete. Ko mu Marijani navaja znake, po katerih bo mogel spoznati svojega sinu, se jima približa Appiani, si zapomni znamenja in hiti takoj v najdenišnico ter zahteva dete.
Tretje dejanje.
Tretje dejanje nam kaže eleganten salon gospe Zofije Bues čres. Gospa Z fija, ki je 1 pred kratkim postala vdova, je vsa obupana, ' ker že 2 dni ni dobila nikakega sporočila o svojem bolnem detetu. Strežaj jej naznanja, da želi žajo govoriti Theobald pl. Buseiferes. Ta jej priznava brez ovin-' kov, da jo ljubi še ravno tako vroče kakor 'nskdsj in jo zasnubi, a ona mu pove, da je evojo roko obljubila zdravniku Appianiju, I ako jej ozdravi ljubljeno dete. Appiani, ki je v sosednji sobi prisluškoval, vstopi in naznani Zofiji, da je dete rešeno. Theobald, ki 1 spozna v Appianiju neeramnega sleparja, ka-terega je videl za časa svojega potovanja v Ferrari, opominja iatega, da ga je že nekje videl, a Appiani taji to odlofino. Theobald
naj m ft nje nOOO kg aa 1 voan list in voa pa v zne postavke raareda A. Pr. cementiranih jK-idah fe bo ta vsaki liter dokasan« vse-n:ne o izračunavanju voznine jemalo v podlago 1 kg. Pri aecementiranih . poeodah -a tk> teža dobivala e tehtanjem. O prevažs-n u c brzovlaki ae vozniaa. prorečunjena za brsovcaao Hago, zv ša ra fiO#/0.
Vprašanje izseljevanja
Prejeli «no : »Vprašanje izseljevanja ] i*aja pri nae dan na dan akutneje. Ame* M« i« vedno privlačuje k eebi delavske - le, ki ne morejc, osi roma ne znajo v stari Kvropi razvijati svoje delavnosti v korist -ebi is domovini. Pri nas pravijo trgovci, da eo kr ne tako redke ia tudi drage, zsto bitć pa I u ije za idealom — dolarjem, ki bolje plačuje doine ia telesne sposobnost . Ako je aa->za kmeta preverila letina, kar se večkrat dogaja, tedaj tudi on vzdihuje po Ameriki, kjer ee ruje remi jo, toda za gotovo in ooljo plačo. Ame-r ka! Zastonj bomo odvračali svet od selitve, ko n* doma življenja. Potrebno je le, da ee saetievanje spravi na pravo pot, da ima do-movaa od tega korist, in ne le izodo.
To je naloge, ki bi jo morali tskoj reševati, ker čas se <'aka«.
Teb (< r vrstic priobčujemo iz liste, ki aia ga je poelal naš prijatelj. Mi se strinjamo ž ajiis, is mu moremo javiti, d a a e nekaj vrši ca hrbtom. Le malo pc-trpljeeja! Z» danee priobčujemo nastopno •tstist-ko o izseljencih. V sredo zvečer je odplnl iz ssše luke v New Jcrk veliki par nik »Georgis« A vatro A mer
nolem .'etu iznašal deficit dunajske dvorne	stane s priscasinjo Evo Battembsrg v prvih
opere 1,200 000 K. Z Dunaja dementirajo to	dneh meseca februvarija v Cap Martinu na
vsst ter pravijo, da je deficit znašal samo	posestvu cesarice Evgeaije. 2H0 000 K Poroka španske infantinje.
Dota španske infantinje Marijo Torozijo. MADRID 12. Sinoči se je vršila civ.laa
Sestra špaaskegs kralja, infantinja Marija Te	poroka infant:nje Marije Terszije s princem
režija prinese svojemu možu, princu Ferdi-	Ferdinsndom Bsvarskim. Ceremonija je imela
nandu Bavarskemu, v ima dote 6 milijonov	bolj familijaran značaj. Mmisterski predsednik
frankov razun pohištva in dragocenosti, ki eo	ia vojni minister sta bila pri poroki kakor
vredne tudi 3 milijone.
Brzojavna vesti.
Ograkn krlaa.
BTDIMPESTA 12. Ogrski biro poroča s Dunaja: Na daaašnji avdijsnci je ministerski predsednik bnron Fejervarv podrobno poročal o stremljenjih sa vspostnvlje-nje miru, o katerih je svedel. Poročilo je bilo milostno vsprejeto, istočasno je bila izrečena želja, nnj se pred veem gleda na ; in koplje pod črno j to, da se v dsželi vzdržuje zakoniti red in spoštovanje pred zakonom.
BUDIMPFŠTA 12. »Ogr. biro« po-
ba-
svedoka.
MADRID 12. Danes predpoludne se je ob velikem sijsju vršila v kapeli krsljeve palače poroka infantinje Marije Terszije a princsm Ferdinandom Bavarskim. Poroki, ki jo je isvršil kardinal Sanchs, so priscstvo-vali vsi členi kraljeve rodbine, knežji gostje, Členi diplomstičaega zbora, visoki državni in dvorni doetojanstvcniki ter mnogo odposlanstev.
Grof Bfilow na potn v Rim.
PARIZ 12. »Ncw York Herald« poroča is Bero lina, da je knez Bulow odpotoval iz Berolina ia da se pods v R m.
Marodanska konferenca.
PARIZ 12. Minsterski predsednik Rouvier je sinoči obiskal Viacoati-Venostr, s katerim ee je kratsk čas razgovarjal. Nato
roča z Dunaja: Miniaterski prsdsednik
ron Fejervarv je bil daaee ob 10. uri kakor doelej),' pradpoludne vsprejet od cesarja v avdi-
'LUNAJ 12. (Ogr. biro.) Avdijoncn g* je pcaetil nemški poilanik kaec Radolia, ministerskegs predsednika barona Fejerv- • ^rim se je Visoonti-Venosta posvetoval
rv-ja ja trajals do 12. ure opoludaa. Mini- •*> ur0-	, ,
.tenki predsednik sa pod. dane. ob 3. uri. Volitev francoskega predsednika popoludne v Budimpešto. Jutri se bo v' PARIZ 12. > A gene. H.vase demen-Budimpešti vrittl miniateraki svet. K.kor smo tuje govorico, d. k.ndid.r. Rouvier za zvedeli, jo baroa Fejervarv aa .voji d.n.- predaednštvo republike.
ftnji nvdijenei dovrš.l poročilo o predlogih	PARIZ 12. Na današnjem ministsrskem
vl.de glede aotraajeg. političaaga položaja [	* m ja vri 1 v palači Elyaee, je
----- —M Ogrskem. Caaar se je cdločil v smialu^bila volite/ predsednika
.zao-Kega društva	6
V hiši Tedigajon v predmestju Diduga, kjer ss je, kakor se je konstatoralo, nahajala zaloga bomb, ee je imela vršiti bišca preiskava. Ko so se čete približale, se je nanje iz omenjene in iz neke sosedne hiša neprestano streljalo in metalo bombe. Konečno ee je mirne prebivalce odstran.lo, nakar je pričelo vojaštvo bombardirati hišo, vsled česar je bilo ubitih 8 ustašev. Ko so preiskali hišo, v kateri ae je baje nahajala jefa armenskega revolucionarnega odbore, so našli mnogo orožja in bomb.
NOVOROSSfJSK 12. (Petrcgr. brr. agent) Dne 10. januvarja so proti jutru čete, dcš»e iz Varšave, zasedle mesto. Veliko štavilo revolucionarjev in privatnikov je bilo aretovsnih.
Trpofi^^
Krstov Kosul ć«. .jen^v, med
teh predlogov. " i BALAS8A
določena
dan
bil« Poljakov <203>,
ssjmrtaje pa Sence* t. j. eden. Hrvatov je mIo "»3, 8 oveacev 7, Srbov 13, Bolgarov Slovakov 27. Rusov 10; oetsli so bili Neslovsni. ** coraj polovica omenjenih izse-eeeev je mela odpotovati ie v začetku t. m. ali pi peti ss je slučs;, da ae je nn zamiku »Gartv«, ki js imel odpeljati iaee-enee. nekaj pokvarilo. Očividec nam pripoveduje. da je bilo zelo ginljivo gledati veselje C rnogorcev povodom slavljeaja njihovega svetega večera. »Vala, sve kao donaa, po .aftem efarom običaju, aar»o što ae možemo,
badnjake«. Tako ao se hvalili poročajo z upravo društva, ki jih odpravlja bnila kuga. v Ameriko, ia ki je 7 resnici storile vse, ds -e potniki vozijo za malo ceno ugodno.
bila voli te 7 17. t. m.
GVARMAT 12. (Ogrski j Nov« japonska vojna ladija.
biro.) Veliki župaa Berchtold je bil j LONDON 12. »Daily Telegraph« po-nes v navsočncsti člena odboru Oroezla-, roč. is Tokij., da je Japonakn pričela v
graditi bojno ladijo od 20.000 to
Na njem je bilo 712 78 ženskih. Največ je potem Črnogorcev 135, ^
nvi ja in' honorarnega višega aotarja Giu- j Kura Ussv-ja ter nekoliko novinarjev saprisožen. nelat. Mir se ai kalil.
V stvari kaaavskega Škofa.
f Starokatoliški škof.
BONN 12. » Bonner Generalan ze i gerc
BUDIMPEŠTA 12. Danes je policija J poroča, da je danes tukaj po dolgi boleeni dlje čass zselišala Josipa H.inoczi-j.. Isti je umrl starokatoliški škof prof. dr. Teodor izjavil, da je spravil po nalogu šfccfa Bo- j \Veb«r.
i« Iržisao rnogorei
bicsa več umetaiških predmetov v hotelu »Bristol«. diuge da je pa na ukaz škofa prodal. Nato je bil Haincczi odpuščen. Kaga.
ASABAD 12. (Petr. brz. agent.) Kakor is Teberaaa, je v Se i sta d u i.bru-
Baron Caliee pri snltann.
CARIGRAD 12. Sultan je danee po eelamliku vsprejel v daljši avdijenci av.tro-ograkega poslanika barona Caliee.
Darovi.
Za dijaške podporno drnštto v Trata, /oepe Kažem je aabrala na »Silvestrovem
večeru«, pevskega društva »Zvos« K 7.12. I>ruštvo »Zvon« dodalo K 10.8*. G. Prašel e daroval 1 K.
G. Ki lip Iran:ševic trgovec v Trstu je ;>rictop«l društvu kskor ustanovitelj, polo-vš; zneeek 100 K, veleč, goepod Andrej Karlaa je pristopil kakor reda: člen, pln-*\ a: 5 K.
Razne vesti.
Deficit
'emaa? aoviae
dvorne opore Neke »no-pn obči le vest, da je v m
Japonski poslanik v Berollnu.
BEROLCN 12. »Norddeut. Allg. Zei-tusg« poroča : Japonski zaatopnik aa tukajšnjem dvoru Inuje je včeraj poeetil državnega kancelar;a kneaa Bulowa , da mu priobči svoje imenovnnje poslsnikom.
Bolgarske-srfceka carinska »veza.
BELIGRAD 12. Od avtoritativne strani se isjavlja, da se carinski zvezi ilo le lokalne naravi. Določba eariaske unije ss omejuje tako rekoč izključno aa lokalno izmeno blaga, n to samo na carine prosto izmeno onih trgovskih predmetov, ki jih prodaeira ena teh dveh držav in se iste koasumira v drugi državi.
Zaroka španskega kralja.
MADRID 12. Glasom poročil iz svto-ritstivnega vira se kralj Alfonz najbri as-
Dogodki na Ruskem.
VARŠAVA 12. (Petr. brz. agent.) Okrožno masto Novominsk je vfersj po noči en polk obkolil, zasedel, preiskal vss hiše ter sapleail mnogo orožja. Več oseb je bilo sretovsnib.
PETROGRAD 12. (Petr. brz. agent ) Guverner Sologub brsojavlja, da je revolucionarno gibanje v Eitlan.iiji udušeno vsled je pri bolgnrako srbski i energičnegs postopanja čst vojne mornarice, m goipodnrsko pogodbo Is Livlandije poroča general Orlov, d. vlada
Valku, Felinu in Pernavi po polen mir.
Baraaa »or»** » 12 januvarja Tviač'"* h
Napoleoni K 10.14 — 1® 16 aepc*«"~ re M--
,in	Lami«- Vra^k " rm> * 240 20- 40.50
Francija C 95 65---95.80 talij« K 96 55—7S—
ita«lKanski banVovoi K - - N*mv • ^
117 60--117 80 aem«k» HnnH-	—
avstrijska em..w * 09. Si 100.15 o^ikf kronska renta K 96 20 50	• ' '
__—kreditu' a«»it ' 678 — — b80.—
državne ftelmnic- 670.— «72 — l-om K 120.— 122—, Lloydove akcije K 760— 76o — Srećke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 4%.— do 483.—, Bodenkredit 18S0 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turžke K 146.— do 148.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državi.i doig v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„ v kronah
Avstr. investicijska renta 31/,0', Ogrska renta v zlatu 4°/0
100.90 100.90 117.90 100.15 91.55 114.55
100.90 100.90 117.90 100.20 91.65 114.60
(Dalje na četrti strani)
Poslano*)
Ponujam 200 kron onemu, kateri mi dokaže, da sem jaz škofu Naglu kaj priobčil o Ricmanjih in da sem ž njim bodisi v katerikoli zvezi in v obče, da sem zakrivil kako nedelikatnost o stvari.
RICMANJE, jan. 190».
Jožef Žuljan.
* Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
dali to, kar poprej Marijani. Bertrand izpove
dhajs, ali • eklepom v sr -u, da bo opeso
.al Appian jevo početje. Na to pride Mari-	to pred zdravnikom ia ta je adaj popol
saa m proei Z rt jo. naj jo veprejme v službo,	uveijen, da Marijnnn ni blnaaa, ampak
Marjaniao nesrečo, jej Zofija da	jej je v reenici dete ukradeno. Obljubi
da
eeelo v da jo Čim prej izpusti. Ia Bertrand odhaja
resarja, da reži dete. Marijana biti aajd-ntžn « , ali tu ne nsjde več svojega od nje z zngotovilom, da reii otroka.
>troka, u m več izve le to, da ga je odneeel ,. J	.■ ' . „	Peto dejanje.
aeai gospod. V ea obupana preopiha k Z»o-
ter sfKjzaa svoje dete ; ksjti Zofijino je	V petem dejaaju vidimo bogato oprem-
a»rlo in Appiam js podtaknil Marijanino Ijen aalon v neki vili blizu meeta. Tja je odlete ter tako oslepil Zofijo, češ, da je to vedel Appiaai Zofijo, ker aa mu v meatu ai njen pravi otrok, ki je osdravel. Ko Meri ! zdelo dovolj varno. Tu ja hotel na tihom ans Is trdi, da je to njeno dete, jo Appiaai, (obhajati evojo poroko. Ukazal ja streisjem, :s ti ss je izneb 1, spravi v seriiaico.	j da ae smejo nikogar pustiti v vilo. Ls ie
uro ia Zofija bo njegova soproga ! —
< etrto dejanje.	iStnžsj, ki mu aaanaaja prihod notarjs, mu
C strto dejanje nas vodi v norišnico. Tu; tudi pripoveduje, da jo videl bliau vile Ma-vid mo Appisnijs, ki skuša prepričati zdrav - j rijaao. Appiaai mu ukaie strogo pasiti, da aiks, ds je Msr jans res blszns. Tja prida aa prida notri. A Marijsna se kljub temu tu li R-®y, ki grozi Appiaaiju, da pove gc- j priplazi v a^bo, kjer je epalo ajeao dete ia ;.ej Zcfiji, da ima ona res Marijanino dete, jo hoče odneeti. Tu jo dobi Appiaai ia joj mu ne da 1500 fraakov. Ta res obljubi, obljublja bogatstvo, ako pusti doto. A ker Ia mu aahtevsno svoto izroči na daa svoje noče Marijana aič si i is ti o tem, jo aačae »roke, toda le pod tem pogojem, da bo daviti. Ravno v tem treootku pa prideta Tbeo
molčal o vsem. Mar jano obieČe mož. ki je pa postal popolno
tudi njen beld in Bertrand v sobo. Oba sta že izvedla a drugačen Appiaaijeve slepsrije. Marijaaa dobi nazaj ovek. Veled svoje pr dnosti je v psr dnevih svojo ljubljeno doto, Theobald aa naroČi a i,-»I vso meeečao plsčo, in sel ukoj v aaj-' blago Zofijo, Appiaaija pa aadeae raslo ž. »n.
ša;jo, da res dete. A tu so mu pove- karan.
v
EIGA 12. (Petr. brz. agentura.) Gu-verner Livlaadski je dovolil prirejevanje shodov vsake vrste.
PETROGRAD 12. (Petr. brz. agent.) Redni promet je ssdnj vzpostavljen na vseh želeaaiftkih pregab. Pištni in brzojsvni promet je po vsej deželi zopet v redu. Sedaj je mežno smatrati, d. se je ustaško gibanja revolucijonarjsv po vsej evropski Rusiji poročilo tsr da je uduieno. PETROGRAD 12, »Petrograjsk. bre. agentura« poroča r »Novoje Vremja« je pri občilu članek glede i.:av ministerskegs pred-eednikn grota W.tt<-ja o odnošajth, ki ob^tc-jnjo med man.festom od 31. oktobra in ss-movlado csrja. Ta člansk eo priobčile tudi inozemske novins. Mi smo pooblaščeni iz javiti, da ai gref Witte nikdar kaj tteaga izusti.
TIFLIS 12. Po več nego mesečnem prestanku vsled štrajk, postnih in brzojavnih uradnikov je vspoetavljen. brzojavna alužba med mesti Transkavkazje, izvzeseši guber nije Kntnis, kakor tudi v delih Transkavkn-zije, ki fo bili od T.fl sa popolnoma ločeni. Večiaa ved teljev trga štrajka ja bila aratc-vana. S rajkovci ao bili aretovali več orožnikih častnikov, in knkor ee govori tadi generala Gramotina. Knkor se uradno fo-ročf, »ti bili s poslopju armenskega semenišča vrieai preti patruljam dva bombi, veled fieear sta bila dva koraka raajeaa ia neki -liko (t rok ubitih. Nato so čsts hišo obkolila in obstreljevale s topovi. Konečno je pričala hiia f oren ; l ombe ia patrone, shranjene v hiši so eksplodirale, tako da ai bilo motno pogasiti ognjs. 37 oseb je izgubilo življenje, 30 jih je bilo ranjenih.
Zaloga to- in inozemsBi Tin, špirita in Me?
In razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
v i a d e i r a c q u e 6tv. 6. (jaSjroti Kaffe Ceitral«), Velik iz5or francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz, Bur-gunder. renskih vin. Moaella in Chianti. — Rum. konjak, razna žganja ter posebni priatni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franke. — Razprodaja odpol litra naprej.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
cd porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slite na porcelanastin plošćan za spomenik
Nnjniijo konkurenčno cene.
Sprejemajo ae vaakovrataa dela la po — posebnih načrtih.	—
sr jinstroT« ceiil bmuliiio li fraato *
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLm =
S Velikanoko okladiftde in razstava
pohištva in tapetari)
TRST
ulica Malcanton štev. l
po melo nizkih cenab.
- lOiiOMOiiOnOliOnOiiOliOllOl'OI
mw Tovarna pohištva
Aleksander £evi Jdinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna Hiia), <
ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje).
Oena, da aa ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, orocccccccc:
Ilmatrovan oaalk bratplsiao lm franko
i o • IO MOIlOliOilO"OiiOliQiiOiiO»
„	„	k P'TISU! 4"
_ 3« s Akcije nacijoualne banke Kreditne akcije London. 10 lj*tr. lOO državnih mark -jO mark
frankov l*jo i tal. lir (Vsarvki cekini
95.15
• .7»>.7r» •J4o i:, 117.O0 %:>~t
19.16 «5.75 11.32
37.30 1«>31.— «79.25 '240.15 117.55 Hi 52 lil.15 tHi.rto 11.32
Novo zalogo
91 35,
Parižka In londonska borza. Pariz. **klep > — Francoska renta italijanska tenta 104.20 ~pan«ki ezterieur
at cije otomen*ke banke — . Meniice na Lončen
251.25.
F at I a.	Avrtiijiae	-<-
----ur'r%ta t urila vesta 91 67.
avatriiftka a!it» »r- 99	ognik 4*. "»
re-f !-5 62, llsdeil-b 482 — tn:*kc «ref> f
14«j>» parska bari« 14'J4, ita-are-k' m< rd'-oui' • akcij« 7_'2.— akciie R" Tfn^c 16.77. Vzdržana.
Loidoi. frtkiep; loc oLVti»» coU 89.*/» Lraati . i. , «eb»o	tf»B«k* TMtt 90.7 , n. -
lijar»» • t ta H4* ( irt^	uT V',, nrn-'ci
Durt l —Trdna.
rine »cr nila 12, januvarja • tdlapcu. a - : april K 17 22 dr K 17.24. rt za april K 14 08 do 14.12, « ves za april Cd K 14 4»; do 14 4*; korux> a maj K 13.64 dr K 13 6*.
^trk-a: pomirbe in povpraAfvhdi" srednje, tendenca mirna. Prodai* 12000 meterskih stolov. neapr*-menjeno. I »roga žita ne^piemcnjeno. V rt me : lepa.
Havre. ~-!**p) Kava >anto« good average za tekoči mepec	za mare< 4t3 Mlačno.
> —	AJfc m • k»*»	M • « ćf
t>r> -»talno, nmpremenjeno za 5 vi*je. Prodaja
UMj*J rreč.
sm r» t -V*	*	good ttcn». tr BO'or 3>— ca maj d* 1 4 za september v dec. Stalno n-- t v*. • ■> _-«» ,r» nO—42na»»«' * <r ,-»3—45.
Ham b u r z i Sklep ► Sladkor za januvar
16 4"j. za leOr !»>«i J, za marec l'i.75. za april «6.90, za ma 17*, za in. 17 20l Mirno Vreme: blago.
Sladko r tiueiu fci Cenuifugal r> vroiun. ded K 70 — do 72.—. za n »v.-avgust K 65*50 do 66 5C Conca*" in \iel «(J pninpmo K 7230, za nov ifp,«t K 67 50 do 6S —-
I ? 1 . "U „ "f -trt - 8® ,, r . — ""talno.
Pariš. iL. tekoči u.t»-»' 15.65 ii r'-febtbvur	za u.»rec.-april 16.— rnaifc-junij
16,— < irnot. —	ta tt»iu tet
f3~o. za tebe.var 23 70. ra marec-april ja marec-juDij 24.15 (*<alco Moaa is' t*fco< i meaec JO ra februvar	marec-april 31 5*0
za marec-junij 31.40 »talno i — H- pki. nl;,e za tcfcof mtree 51» n *ebru var *»3..t4> ii marec-april 65— .a maj a viru* t 6-">.50 napeto) — t\in' z* tafcc< fm«	za febr. 3- , za inar*»c-april 3^ 25
zm »a^vfust Mi »0 »talnoi. — f adkui buiu» !<8' «»• DPI 20.— — 20.':, mirno,	ttkoii
24 1 za f*-br. 24.' , ta marec-junij 25. - . za
maj-avgust 25.' ,, i«talnDi r».	56.---5b.5<|.
Vreme det.
POHIŠTVA
solidnega, elegantnega in po ceni ima
Viktor Voailla
ki je bil 2i> let pri tvrdki Itulia Rafael. Piazza Lipsia.
Nova prodajalnica . klobukov
David Osmo
v ulici B&rriera vecchia šiv. 5.
Velik izbor klobukov, lastno delavnico, raznovrstnih kap za motko in ženske.	=
konkurenčne cene
M dan sveže iai
Aotborlssd Stlool if Laioits
uči moderne živeče jezike od profesorjev dotirnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odrasčene in otroke v Trstu, ulica Nuova št 11, II. Dadstr.
Pozor!
Važno za vsakega brez izjeme.
kakor tudi prve vrste štajerske perutnine in divjačine
X>H 3(nmar Trst, »L MU ftq«e 20 Oostilna „Socossion"
ulica Rossetti št. 6.
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko /.;i moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani
prodajalnici izgotovljenih oblek v ul. Arcata I.
VIKTOR PIŠKUR.
^—-j- Velik izbor In popolnoma konkureneiie cene.
Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga, barvanega in črnega ln zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija!
Novi tanHi zbor „Slovenija"
(v sokolski aoftt)
proizvaja vsaki < etrtek, soboto in nedeljo od 5. ure popol naprej
koncert
Z igre in ubranim petjem. Vstopnina prosta.
Izvrstna pijača in dobra kuhinja po nespremenjenih cenah.
Za obilen obisk se priporočata udana
Manja Bntković.	Hinko Lipusik.
gostilničarka.	vodja koncerta.
Čudo v ceno!
Hujosip ZiflODtm komadov samo za gold. 1"85.
• •••	■	••••) p tr««nn Miamčano dobro idoča precizijska ura
Izbor drog, barv, čopiče v, pok o a ti parfamov, fla. mile — Zaloga nainoralne vode, voska za parket«, na mrzlo pripravlja 1 i rop a tamarlmdo. m ali »ovca Itd. Itd.
Mala M. posestvo t Smjeh,
hi^e v Aj'iovi< ini, pripravne za gostilno, trgovino ali drugi- obrt ; velike kamnite vežne
duri, lepo kamnito okno z železnim zapi ralom, proda pod ugodnimi pogoji A.
v Ajdovščini.
Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 rrni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila s ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitur* gumbov iz	double zlata za manšete. ovratnik in
prsa. 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v skatljici z glavnikom. 1 lepo diSeče toaletno milo. 1 vez. be-
EDISONOV SALON
vogal nlice Zorrente in ulice Caserma (poslopje Vianello)
Ob delavnikih od 5. do 9 ure pop
Ob praznikih od 3. do 10. pop.
ZAPOREDOMA PREDSTAVLJANJA
imenitnega

Kinematografa „Ideal
ki je najpopolnejši Urez tresljajev in ki se še ni videl. Tsskili s dnij prihajajo i/. Pariza Londona, Berolina in New-Yorka najsenzaeijonelne novosti po resničnih virih.
RAZPORED: Kavalerija moderna (po istini.) — Kako se ženske češejo (v barvali). — Senzacijon&lna novost „Pariški lopovi44 (Pariški izvrški). — Nova iznajdba (smešen prizor).
Cene: X
— 1 >ruj;:i mesta po 30 stot. — < >tro» i
spremstvu 20 StOt.
ki je sama toliko vredna, stane le gold.	l'S6. PoSilja na povzetje ali predplačilu.
H. SFINOAKN, Krakov it.	43.
Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni
nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se	priloži
vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se	denar takoj povrne.
5 kron in več zaslužka na dan !
Iščejo se osebe ol»eh epolov. ki bi pletle na na§ih strojih priprosto m h tro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar. — Oddaljenost ne č-kodi nič in blajro prodamo mi. ^^hmhh
— Družba pletilnih strojev za domače
Tkomas H.
delavce —
hittick & Co.

maaačsti 7-150
, ulica Campanile 13-166
grand hotel „Union" v £jubljanl.
ftad f— Nk. — m m m mm Km4wI prve
Ta vojaško pripravljalni zavod za aspirante enoletnega prosto-voljstva in za aspirante kadetnih šol je vsled naredbe vis. kralj, hrv.-slav. dalm. deželne vlade, oddelek za bogočastje in nauk od j3. junija leta iXqo, štev. 8330, pod državnim nadzorstvom.
:Tr

PO POLEN IS BOGAT IZBOR
oblek, sukenj, ulstrov, površnikov ranglan, kostumov in kožuhov
po izredno ugodnih ' cenah
v velikem skladišču
ALL' UNIVERSO
Vojaško pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislaviceva ulica I n.
Ta preizkušeni vzgojevalni zavod s sijajnimi vspehi za
aspirante enoletnega prostovoljstva
otvori dne I- marča t. I-
svoj 7. mesečni glavni letni tečaj
Izvrstne in preizkušene učiteljske moči, stroga disciplina v odličnem, a poleg tega eenem internatu jamčijo za povoljni vspeh. — \ pisuje se vsak dan, program pa pošilja na zahtevo ravnateljstvo v Zagreba, Berislaviceva ulica štev. 12 po pošti brezplačno.
V min«»lem šolskem letu so dosegli usposobljenost za enoletno prosto-
voljstvo pred za to postavljeno izpraševalno komisijo : Klor Vilim iz Beča: Pauletić Ivan — Pula: Pavlovie Ante — Križ-polje : Murecker Ivan - Ljutomer : Stephan Friedrich — Volkendorf, Barkovič Nikola — Irig : Dobrila Marijan — Draga, liroz Mijo — Kadoboj : Nitseh Vilim — Beč : Krkljuš Rudolf — Zagreb : Holzmann Theodor — Bes: Schick Makso — Zagreb : Sentinella Antun — lrogir; Banac Ivan — Dubrovnik : Haag Adolf in Wobl Anton — Bec : Ilajman Vilko — Ruma ; Maver Avgust — Friesaeh : Gorjup Vjekoslav — Prosek : Kvaternik Ljubomir — Zagreb : Dorler Otto — Olomuc ; Lajer Stjepan - Lipik ; Zajmovič ]\IuratWeg - Dolnja l uzla : Schlen-"•er Levin — Varaždin; »Jasal Karlek — Bec; Pscherhof Karlek — Križevae; Baron Aichelburg Ahilej —' Sv. Peter v Ziljski dolin..

.SLAVUA" Ppr*»jema zavarovanja človeškega fivlietija po najraznovriuit-j^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko n»»bena druga zavarovalnica, /-lafti ie jgo-lno zavar->vanje na »iuživetje ta MHrt z zmau)~uk*«*iini »e vplačili.

Y»ak član m.a po prei^ku petih pravic i do dividende.
let
„Slavij a"
fzajemna zmmalia bunta t Pragi. — Rezeinu foni 3L865.38680 K. izplačane odškodnine: 82,737.15957 K.
Po velikosti drugm t zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo.
▼aa y«JUBll« • :
Generalni 71tttp V Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja io premičnine j.rmi	E
požarnim Škodam po nujiii/. ih eeiuiU.	B
Žkode cenjuje takoj in najakiitneif.	đ Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne <n občnok >ri^in«J ^__irz-^cc namene.