slovensko ljudstvo na'
,i& vgro dom ggsS'
XIII. Ibtnik.
6. številka.
Izhaja vsakičetrtek ut) 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo, Nelrankovana oisma se ne spre-;t*majo.
Cena istu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 "50 t Za Nemčijo je cena j listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
'—’
Naročnlno in naznanila sprejema upravništvo v dorici, SemeniSka ulica 5. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-> stnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) 5t. 14 po 8 viti'. ,
. Oglasi in poslanice * se računijo- po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., 4y«IKrat 12*,vin., trikrat 10, vin.- .Večkratno pogodbi.
t F
Izdujatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna1* (odgor. J. Marušič) t Gorici.
Splošna in enaka volilna pravica.
IV.
Kako nam je soditi o enaki volilni pravici? Tu gmo apel pri važni točki. Socijalisti pravijo, da hodimo katoličani za njimi. Prej da so bili samo I nni demokratje, a kmalu da so se začeli I tudi katoličani imenovati krščanske demokrate, prej da so samo oni zahtevali splošno in enako volilno pravico, zdaj pa da jo zahtevajo tudi katoličani itd.
Počasi! Kar se tiče izraza „kr-ščanska demokracija1* je znano, da so se mn upirali najodličnejši krščanski socijologi, ker ima izraz „dernokra-eija“ lahko tudi napačen pomen. Papež Leon XIII. je konečno poravnal prepire opredelivši pomen tega izraza tako-Ie: Krščanska demokracija je družabni red, v katerem vživa sleherni pravice, ki mu tičejo po meri hierarhičnega stališča, katero zavzema do celote, s pomočjo stanovske uredbe človeške družbe in s pomočjo 'stanovskih zastopov. V tem pomenu se izraz „krščahska demokracija" popolnoma krije z izrazom ndražah ni organizem", ki so ga rabili školastiki in katoliški socijologi. Izraz „družabni organizem" pa je mnogo boiji ko izraz „demokracija“, ker pojasni na prvi pogled celo vprašanje. Človeška dražba je organizem. Vsak ud ima v tem organizmu odkazano mesto. Kakor ho na človeškem telesu vsi udje potrebni — dasi niso enaki — prav tako je tadi v človeški dražbi. Vsak ud ima svoj poseben delokrog, Bvoje pravice in dolžnosti do dragih in do celote, vsak ud svoje meje. Celota mora skrbeti za vse ude, da se ohranijo v polnem i pravu na svojem ^hierarhičnem stališču11. ' Celoti je zdravje posameznih udov v korist, bolezen v škodo. Posamezni udje nimajo za celoto enake važnosti, oko je bolj važno ko nohet, vendar imajo vsi udje svoje opravičenje. Med posameznimi udi vlada največja raznoličnost, a nobeno nasprotstvo. Zdravje enega uda je zdravje drugim, bolezen enega uda je bolezen drugim. Vsak ud je tedaj popolnoma opravičen na svojem hierarhičnem stališču tu
Nespameten je torej klic socijalnih demokratov : Vsi smo enaki! O enakosti ne more biti niti govorjenja. Pač pa smo vsi enako opravičeni. Med udi vlada
enaka opravičenost ali enako-tnžje. Vsi so enako opravičeni razvijati svoje zmožnosti, izpolnovati svoje dolžnosti in vživati sadove poštenega dela. Školastiki so govorili tako-Ie: Vsi imamo enake vrojene pravice. V tem obstoja prava enakost. Prava enakost ne zahteva, da hi vsi udje bili enaki, da bi vsi imeli enak stan, enako službo, ennko oblast,, enak vpliv, enake zmožnosti, enake moči itd., ampak zahteva le, da naj se vsem udom — čeprav mej seboj neenakim —- na enak način zavaruje popolna prostost v izpolnovanju dolžnosti in v razvijanju dušnih in telesnih zmožnosti, Izraz: enakost moramo torej zamenjati z izrazom: enaka opravičenost ali enakotežje.
Krščanska demokracija je torej bistveno različna od socijalne demokracije. Beseda je nova, a pomen Tje bil davno znan pod imenom: družabni organizem.
Iz tega razmotrivanja bode vsakemu jasno, kako je soditi o enaki in celo splošni in enaki volilni pravici.' Če sprejmemo nauk socijalnih demokratov, da smo vsi enaki, potem je splošna in enaka volilna pravica neizogibna posledica. Tega nanka pa ni mogoče sprejeti, ker ne odgovarja resnici. Izraz . enakost je treba zamenjati z izrazom: enaka opravičenost ali enakotežje, zato pa je treba tadi izraz: enaka volilna pravica zamenjati z izrazom : enakotežja volilna pravica, t. j. taka, ki vzdržuje med posameznimi adi in stanovi enako opravičenost in enakotežje. Naš cilj in ideal je: splošna in e n[a'k o t;e'ž j a volilna pravica. Ta izraz je tudi mnogo bolj , demokratski11 ko izraz:	Splošna in
enaka volilna pravica.
Socijalisti se potegujejo le v besedah za splošno in enako volilno pravico, v dejanja pa kažejo nekaj drugega. V dejanju hočejo nadražiti sebi poslušno delavstvo proti drugim stanovom, ter jih premagati pri volitvah po veči ni. Prav s tem pa dokazujejo, da je splošna in enaka volilna pravica nekaj nenaravnega v družabnem organizma. Da, če hočemo, da bode volilna pravica splošna, ne sme bili enaka, kajti enaka volilna pravica podere splošnostl
V	tem pogleda je zelo podačljiva Statistika. Na 20 volilcev pride na Francoskem 10 kmetov, 4 delavci, 3 mali obrtniki in le 3 iz vseh dragih stanov.
Kakor se na prvi pogled vidi, bi na deželi odločevali izključno le kmetje, v mestih izključno le delavci in mali obrtniki. Vsi drogi stanovi v naroda bi ne bili zastopani.
Ta dokaz je očividen I Nič ne velja ugovor: Saj kmetje in delavci se dajo podučiti! Dobro! Ali podučijo jih po svoje lahko tudi naši nasprotniki. In vprašamo: Ali naj odločuje in naj nas vodi oni, katerega treba šele podučiti ?
V	R a s i j i je Bedaj kmetov nad sto milijonov. Proti temu števila ne opravijo vsi drugi stanovi nič ! Kmetje, bodisi nadraženi po agitatorjih, bodisi organizirani, bi odločevali v vsakem slučaju. Vsi drugi stanovi bi ne bili zastopani. To bi državi ne bilo v korist. Prava demokracija mora vsem udom in vsem stanovom zagotoviti enako opravičenje ali enakotežje. Vsak stan naj vživa pravice, ki mn tičejo po meri hierarhičnega stališča, katero zavzema do celote.
Naš cilj in ideal je torej splošna in enakotežja volilna pravica. Da se ideala približamo, potrebna je zakonito zavarovana stanovska uredba človeške družbe, potrebna bo zastopstva po stanovih. Vsak stan naj bo zastopan, vsak naj sam odločuje po svojih zastopnikih o stanovskih zadevah. Skapne zadeve pa naj zastopniki vseh stanov skupno obravnavajo. Dokler se ne izvede stanovska organizacija, je vse drugo prizadevanje več ali manj negotovo. Razna prostovoljna društva in zlasti strokovna društva lahko 1 mnogo pomagajo, a se bodo mogla dolgo vzdrževati. Le dvoje je mogoče : Ali naravna in po zakonih zavarovana stanovska organizacija, ali pa socijalistična država po potu splošne in enake volilne pravice.4')
Frav to o stanovski organizaciji jo izrazil papež Leon XIII. v okrožnicah: Quod apostolici muneris z dne 28. dec. 1878, Rernm novarum z dne 15. maja 1891 in Graves de commani z dne 18. jan. 1901.
Če delajejo torej dandanes krščanske stranke za splošno in enako volilno pravico, ni s tem še rečeno, da jim je splošna in enaka volilna pravica cilj in ideal, ampak le nekaj prehodnjega, kakor se izraža IV. avstrijski delavski Bhod : .Zahtevamo za vse moške državljane, ki vživajo v polnem obsega državljanske
*) Weis: Soz. Frage II. 665.
pravice, splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico dokler se ne o redi človeška dražba pb stanovskih zadrugah in dokler ne začne izvrševati svojih političnih pravic po zadružnih zastopnikih." Splošna in enaka volilna pravica bi pomela liberalizem, ki pije srčno kri narodom — in bi utegnila postati most, po katerem bi prišli do naravne ureditve človeške dražbe.
___	Dr.	P.
3e-li opravita visokost zemljarine na Gorišhem?
Uže neštetokrat se je naglašalo, da je zemljarina na Goriškem previsoka, osobito sta gradiščanski okraj in goriška okolica v tem ozirn hudo prizadeta. Če primerjamo našo zemljarino z ono dragih kronovin, prepričamo se lahko, da je prva skoro dvakrat višja nego ona v drugih kronovinah. Zemljarina se odmerja po čistem donosa zemljišč; a ta donos je pri nas Jalta visoko odmerjen, da je — neverjetno. To smo uže dokazali po listih, po interpelacijah, po resolucijah v deželnem zboru itd.
V	izgovor na zahtevo, naj bi se ta krivica poravnala, smo vedno slišali, da tega ni mogoče, dokler se se snide zopet komisija za cenitev in uravnavo zemljiškega donosa. Dodajalo se je tudi, da je odmera višjega donoBa od naših zemljišč vsaj deloma opravičena, češ, da je naša zemlja bolj rodovitna nego drugod in da so naši pridelki boljši nego dragi.
Da bi ovrgli tadi te ogovore, navajamo tu nekoliko podatkov iz poročila c. kr. poljedelskega ministerstva o žitni letini v posameznih avstrijskih kronovinah za 1. 1904. Ti podatki bodo dobro služili onim, ki bodo imeli nalogo zastopati deželne koristi povodom revizije čistih zemljiških donosov v posameznih kronovinah, ki se bode morala vendar dnkrat vršiti.
Iz navedenega poročila poljedelskega ministerstva je posneti, da je pridelala lansko leto poknežena grofovina
}oriško-gradisčanska 100.011 hi ali 68.010 vintalov pšenice, in sicer je bilo nase-janih za to vrsto žita 11.744 hektarjev Sveta'
Povprek se je pridelalo torej 85 hektolitrov na vsakem hektarju sveta.
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
'i Človeku — kot Slovanu — dobro de, če vidi v Gonevi na prodajalnici ruski napis: „Tu se govori rus'..i“; če vidi pri Robertu na obrežju toliko ruskih knjig in časnikov izloženih ; ali polog teh je tudi časopis „Iskra“, in to le opomni mahoma, da so tu prekucuhi, ki nahajajo zavetje v Švici. (In taki so nekaj dni pozneje po umoru Pleveja rajali pred uredništvom Tribune). Razen imenovanih cerkvi je tu tudi Intrski, judovski, staro-katoliški, angleški in amerikanski tempel. Poleg in okrog planišča „Plain Palaise* so razna javna poslopja in palače, muzeji, pa tudi krasni botanični vrt, ki ga
je napravil znameniti De Candalle. Krasne so blizo obrežja izlagalnice in prodajal-nice, zlasti še razno krzno, kože levje in tigrove itd. Tlak je asfaltiran. Na desnem bregu je šola za urarstvo itd.
Popolndne sva se poslovila od prijaznega hotelirja, ki nama je priporočal neki hotel v Curihu (kar pa nisva porabila) in odpeljala sva se proti severu.
8. V t urih.
Genovsko jezero je dolgo 72 km, 13 km široko in 334 m globoko. Njegovo lepoto poveličujejo razni pisatelji; voda je modra. V njem živi 21 vrst rib in ob njem razni tiči. Vredno je voziti se po njem. Ali tudi po železnici je vožnja jako mična. Vse obrežje je posejano z lepimi bivališči in okrožuje ga rodoviten okraj ; tam v daljavi pa se dvigajo kol
veličastno ozadnje vališki in savojski hribi, med njimi posebno Mont-Blank in Matterhorn, ki je zelo podoben našemu Mangarta, pa drugi snežniki in ledeniki, katerih šteje Švica okoli 400.
Anglež je baje obračal ves čas hrbet jezera, midva pa sva ga obrnila Fer-ney ju, vasi zloglasnega Voltairja in drdrali smo urno ob jezerskem obrežju. Za nami je Coppet, Nyon, Rolle in Mor-ges in bližamo se Lanvannu. To je mesto z 48 000 prebivalci in hrani poleg drugega tudi spominke stavb na kolih. Pa tudi od tu se vozimo še ob jezeru, potem po vijaduktu z 11 obloki nad reko Pandeze ; pred očmi so nam Lutry, Cully, prekrasni Vevey in Moutreax. Tam za dej za Montrey-jem 1054 m visoko je Caax (KO), zadnje letovišče nesrečne cesarice Elizabete. Kako naglo pač utegne
doleteti smrt človeka. V mladosti me je bil pokrepčal neki gospod. Ko je hotel ta domov iz toplic, je amrl, ko si je — obuval čevelj. — Še dalje ob jezeru nam plava pogled tje proti Villeneuve, kjer se odpira Rodanova dolina, in tam doli med hribi leži Sv. Mavrice, starodavni Agaanam. Tam je umrl 1. 286 za sv. vero sv. Mavricij.
Pri Chezbresn se skrije jezero, ali tadi po sredini dežele je pot dosti mikavna, da bi le ne bilo teh onih desk za razne reklame, ki tako kazijo to gorsko prirodo. Kaj si pač ljudje vsega ne izmislijo za denar ! Mimo Romonta, mično ob gorskem stožcu ležečega, pridemo do Cottensa in do Friburga.
(Dalje pride.)
Koliko pa v dragih kronovinah ?
Na Nižjeavstrijskera ho pridelali na vsakem hektarju povprek 212 hi, v Bukovini 22 hi, na Gorenjeavstrijskem 17 4 hi, na Solnograškem 15 5 hi, na Štajerskem 18 5 hi, na Tirolskem 14 7 hi, na Češkem 183 hi, na Moravskem 19 9 hi itd.
Iz tega se razvidi, da je torej Cisti donos glede pšenice v dragih kronovinah dvakrat in todi dva in polkrat večji nego pri nas.
Ista razlika se kaže todi glede na težo dobljenega pridelka na vsakem hektarja sveta. Z ozirom na to tehta pše-nica, pridelana na jednem hektarja, oa Goriškem 68 kvintala (q), na Nižjeav-strijskem 164 q, v Bukovini 17-5 q, na Gornjeavstrijskem 126 q, oa Solnograškem 116 q, na Štajerskem 104 q„ na Tirolskem 10 4 q, na Čeikem 14 6 q, na Moravskem 16*8 q itd.
Glede na dobroto 2ita navaja označeno poročilo povprečno te2o jednega hektolitra v kilogramih, in ima pšenica na GoriSkem 68, na Nifjeavstrgskem 77 3, v Bukovini 79 4, na Gorenjeavstrijskem 724, na SolnograSkem 74*1, na Štajerskem 76 6, na Tirolskem 71, na Češkem 79 4 in na Moravskem 793 kilograma. Skratka, po teh poročilih je čisti donos naSih zemljišč po meri, vngi in dobroti
—	razen onih v Istri in Dalmaciji — najslabši in najniiji.
Jednaka razlika glede čistega donosa se kaže v posameznih kronovinah tadi glede pridelka rži in ječmena z izjemo, da ne zaostaja naša r2 in ječmen glede dobrote malo ali nifi za Žitom v dragih kronovinah.
Ovsa se seje in pridela pri nas malo, namreč le 8.894 hektolitrov, a razlika med našim pridelkom in onim dragih kronovin je še večja nego pri dragem 2ita. Tako pridela n. pr. Bukovina 288, Gorenjeavstrijsko 26*6 hektolitrov na hektarja oranja, pri nas pa T3 hi.
Nekoliko boljše razmerje dobimo za naše kraie pri koruzi. Z ozirom na mero dobi Štajersko na hektarja oranja najvišji pridelek, t. j. 22 7 bi. za tem Koroško 198, Moravsko 186, Tirolsko 17‘S, Galicija povprek 13, Bukovina 122 hi, k pri nas se pridela povprek na hektarju oranja 8-j hi. Glede kakovosti je najboljša koruza v Galiciji, tam tehta jeden hektoliter 76.7, v Istri 76, na Tirolskem 747, v Bukovini 746, na Štajerskem 71 2 kg; a pri nas je teta naj-niija ter znala 64 kg od hektolitra.
Rea, da pri nas. je glavni pridelek vino in sadje; toda ako primerjamo cene našega vina z onimi drugih kronovin, n. pr. štajerskih itd., se prepričamo, da je tam cena vina vsaj dvakrat — če ne večkrat — večja od naše. Isto velja o sadju in dragih pridelkih.
Iz tega je razvidno tor«j, da pridela posestnik v dragih kronovinah na hektarja oranja dvakrat do štirikrat več Žita nego naš posestnik ter da je naše žito glede na t e 2 o i n d ob rot o dostislabeje od onega v dragih deželah, z a to je pa pri nas čisti donos zemljišč dvakrat večji nego drugod.
Politični pregled.
Državni zbor. — Vpondeijkovi seji se je vršila najprej razprava o nujnem predlogu poslanca Dasziiiukyja zaradi prepovedi nekega protestnega shoda zaradi dogodkov na Ruskem, in pa zaradi postopanja policije pri zadnjih izgredih v Krakovem. V razpravo posegel je tudi minister za notranje reči, ki je rekel, da je policija v Krakovem začela šele tedaj nastopati, ko je hotela množica javno sežgati carjeva sliko ter ko je množica napadla policijo. Nujnost predloga bila je odklonjena. PriSlo je potem na vrelo prvo branje zakonskega načrta glede kontigenta novincev.
Tekom prvega čitanja rekrutne predloge v torkovi seji se je posl. £cbnhmayer pritoževal o ogromnem naraščanju vojaškega bremena, ki ga mora največ nositi delavstvo. Avstro-Ogrska da ne potrebuje velike armade, ker nima kolooijalnega posestva Socijalni demo-kratje da ne dovolijo za vojsko niti krajcarja in nobenega vojaka. Govorili so še posl. Kittinger, WoIf, Zimmer, Heinricb in Wagner. Razprava je bila nato prekinjena.
Prihodnja seja gosposke zbornice Jbo jutri dne iO. t m. ob I. uri popoldne.
Razpravljali bodo o predlogu grofa SchfJn-borna, naj se spremeni cesarski patent
o	izdelovanja, prometu in o posesti orožja in streliva, nadalje bo drugo branje predloge o podporsh za ^o ujmah oškodovane in eventaelno o poročilu narodnogospodarskega odseka o ureditvi odpočuka ob nedeljah in praznikih v obrtnih de-lovršbab.
Posvetovanje deželnih odborov.
—	Dne 16. t. m. bo posvetovanje zastopnikov deželnih odborov na Danaju. Vlada je naprošena, da se udeleži posvetovanja po svojem zastopniku. Namen posvetovanju je skupno postopanje za ureditev deželnih financ. Vlada bo naprošena, da prepasti nekaj davkov deželam.
Kriza na Ogrskem. — Kakor poročajo listi, se je posrečilo grofu Andrassuyju, da sestavi novo ministerslvo, kateremu bo zbornica dovolila državne potrebe, delegaoije, rekrutni kontingent in spremembo volilnega reda. O vsem tein je Andrassy včeraj poročal cesarju.
V	Petrogradu vlada popolen mir, tako se glasi zadnje uradno poročilo. Tudi v Moskvi je vse mirno. Sploh pojenjajo šlrajk po vseh mestih. Tudi v Varšavi se povračajo delavci na delo. Vest, da bi bili izpustili ruskega pisatelja Maksima Gorkija, se ne potrjuje. Pač pa pravijo, da so vlovili popa Gapona, katerega je 18 vojakov spremilo v Vybor-govo trdnjavo pri Petrograda. Dolge lase so mu odrezali ter ga oblekli v obleko kaznjencev.
Rusko-japonska vojska.
General Kuropatkin je sporočil v nedeljo: Neki ruski oddelek je prodrl v Santaitse, 12 vrst južnovztočno od Sito-nitaja ter je pregnal japonsko pehoto iz Santaitse in Saodanenga. Naše izgabe so neznatne. Nadalje' je Karopatkin isti dan sporočil: Sovražnik je iz Keanhuntse-Tatajk potisnil naprej več baterij, kar pomenja, da prično Japonci ofenzivo. Naše topništvo je pričelo streljanje ter je odbilo Japonce.
* *
*
General Kuropatkin javlja dne 8. t. m.: Naše čete so popolnoma zasedle vas Šantanhenau. Danes ob 6. uri zjutraj smo izvedli rekognosoiranje proti po sovrašniku zasedenima vasema Fanšan in Pudzou, dve vrsti južno od Lindituag. Po nekoliko salvah so naši lovci vdrli v Fanšan in pomorili' mnogo sovražnikov. Japonci, ki so prihiteli na pomoč, so bili deloma ustreljeni, deloma prebodeni z bajoneti. Ostali so se umaknili. Približno dva japonska batalijona sta začela streljati is sosednjih utrdeb na naše lovoe, ki bo se umaknili, vzemši seboj svoje mrtve in ranjene. Japonci so ostavili na desnem boku .100 mrtvih, od katerih smo 87 jih pokopali.
* *
*
General Kuropatkin je v ponedeljek brzojavil: V noči od 2. t. m. se na levem boku lovci in kozaki pod poveljstvom kneza Magalova napadli vas, ki jo je bil zasedel sovražnik; 50 Japoncev je bilo z bajonetom pobitih. Zjutraj ob solnčem vzhodu je priSla na pomoč japonska pehota. Naš oddelek, se je, ko je izvršil 3vojo nalogo, umaknil, ne da bi imel izgube. Mraza je 20 stopinj.
* *
*
iz obširnejšega poročila maršala Ojama glede bitk od 25 do 29. jannvarja izhaja, da so se teh bitk udeležile mnogo številnejše čete, nego se je dosedaj sporočilo. Noči so bile jako mrzle. Položaj Japoncev je bii zelo nevaren. Trideset ruskih topov je neprenehoma streljalo na prodirajoče Japonce, ki so imeli posebno na levem krilu ogromne izgube. Bil b6 je slednjič mož z možem, na kar so se Rusi umaknili. Neki ruski oddslek, katerega so Japonci obkolili, je bil po polnoma poražen, 200 mož je bilo pa ujetih. Ker so bili Japonci po številu slabeji, je Ojama sklenil, da uprizori skupen nočni napad, kar je tadi večkrat poskusil, a bil je vedno odbit z velikimi izgubami. Dne 29. jan. so Japonci zasedli fteikontai.
*	*
*
Neko jfponsko poročilo z dne 2. t. m. javlja: Včeraj so nas napadli Rusi na desnem krilu, toda b*li so odbiti. — Danes od 6. ure naprej obstreljava rusko topništvo vasi Lintočingtun, ^augehau in Putsaovo. Ruska pehota je obkolila Fangčaa, morala se je vendar kmalo
umakniti. Danes rusko topništvo močno obstreljava Čengeinpu, naše topništvo odgovarja.
Moč K u s i j e. Vojaški solrudnik „Moskov. VjedomoBti" izvaja v nekem članku o moči Rusije nastopno: Čeprav iuia Rusija velike vire za snovanje armad ter da iste tudi izpolnuje, je vendar do sedaj glede uporabe teh virov za preskrbovanje vsakdanjih potrebščin silno varčevala. Od 27 vojnih zborov evropske Rusije, Kavkazije in Tarkestana udelo-Aujo se boja v Mandžuriji le sedem zbo rov. Za osnovanje sibirskih zborov bo je rabilo iz Rasije samo tri brigadne re-serve. Velika masa ruske kavalerije še ni skoraj taknjena. Dočim so Japonci postavili v prve vrste, kar so imeli, dočim že pričenjajo izposojevati si denar in tadi ljudi v inozemskih državah, da spopolnijo svoje armade, da nimajo doma na Japonskem skoraj več nobene za vojaštvo sposobne osebe in je kontingent vojaško izobraženih oseb že izcrpljen, bo Rusija poslužuje le vrhriih zakladov ne-izcrpljivega studenca, ki jej je na razpolago.
*	*
♦
Danes je priteklo ravno eno leto, odkar bo je pričela rusko-japonska vojska.
Dopis i.
Iz Srednjega. — (Nujna prošnja.)
—	Dno 27. januvarja prigodila se je lakaj velika nesreča: pogorela je hiSa Filipa Hvalice za Rogom. Kako da je ogenj nastal, se ni moglo natančno dognati. Ob 2. ari po noči zbudi gospodarja neko pokanje in prasketanje v kuhinji. Prestrašen hiti gledat. Ko odpre kuhinjska vrata, plane mu v obraz gost dim, in ker je ogenj dobil duška, je bila naenkrat vsa kuhinja v plamenu. Na ves glas kliče ženo in hčer, ki spila z malim otrokom v sosednji sobi. Bil je zadnji čas. Da bi bil gospodar le pol ure pozneje nesrečo zapazil, našli bi bili trije ljudje strašno smrt v plamenu. Od dima in strahu omamljeni vlekli ste ženski z otrokom iz hiše, ne da bi jima bilo mogoče oteti tudi samo najpotrebnejšo obleko.
Hiša stoji na samem, tako da nihče ni zapazil požara in tudi klicov na pomoč ni nihče čul. Ker je pihala močna barja, bila je >naonkrat vsa hiša v ognju. Rešiti ni bilo mogoče ničesar; gospodar sam je namreč že star in vrha tega ga je pred kratkim pri napravljanju .drv pomaotila bukev, tako da bo težko okreval. Vsled straha in napora pri požara se mu je stanje tako Bhujšalo, da so ga dan pozneje prevideli za smrt. Žena pa je dva dni po požaru porodila. Moža so prenesli k najbližnjemu sosedu v Malin, ženo z otroki pa so sprejeli na Srednjem.
Slabe letine in druge nesreče pripravile so imenovanega gospodarja v veliko revščino, zadnji požar pa mu je nničil popolnoma vse. Zavarovan ni bil. Tako je sedaj cela družina 7 oseb, navezana na milosrčnost sosedov. Ker so pa ti sami po večini reveži, ne morejo izdatno pomagati nesrečnim pogorelcem. Zato se podpisana obračava do vseh usmiljenih src z nujno prošnjo za pomoč. Vsak, tudi najmanjši dar, bodisi v denarju blagu ali obleki, se najhvalženejše sprejme.
Izkaz daril in dokrotnikov objaviva v naših listih.
Na Srednjem, dne 4. febr. 190f).
V	Ajbi, dne 6. januvarja 1905 Perše,	I	v	a	n	K	u	r	š	i	č,
župan.	vikar.
Dostavek — Daro/e sprejema tudi naše upravnišlvo.
Iz Devina. — Osemstodevet i n t r i d eset (839) je število prebivalcev devinske občine. In na to številco prebivale? je „enajsi patentiranih oštarij11. Popiva se od sobote do sobote. „Mačeku mijavka dan za dnevom ; zato mu treba tolažbe. — Po policijski uri ne prašaj I O nji ni ne duha ne slnba, čeravno je bil občinski zastop preteklo jesen zaradi nje v živo zadet. Zstegadel ne morejo biti razmere drugačne. In naši „Zavber-de-vinci“ rogovilijo cele noči ostudno preklinjevaje od krčme do krčme. Brezposelnega življa je v Devinu na kvintale. O tej resnici se lahko prepriča sleherni vsak čas po noči in po dneva. Devinski „Kafe“ ni nikdar prazen. Ni torej čudo, ako se porečejo, kakor se je zgodilo sept. m. leta celo zaradi zavitka tobaka.
Kar so jo zgodilo pa 6. t. m. je grozno. Janez Legiša p. d. Samplič, je pai pod nožem Podgornich-a, sina devinskega peka. Umorjeni, ki se je poročil sedaj lelo, ostavlja udovo z malo hčerko. Morilca Podgornicha so odpeljali v tr-žiške (Moafalcone) zaporo, njegovega pomagača Arzon-a pa v goriško bolnišnico.
—	Kot glavni vzrok umora se navaja pijanost in surovost. Tega pač no manjka. Dal Bog, da je ta slučaj zadnji. To pa je ležeče v prvi vrsti na stariših. Ako bodo ti še nadalje spali v svoji brezbrižnosti in ostali gluhi kot do sedaj za vse nauke in opomine, potem je pričakovati pri razposajenem devinskem naraščaju še enakih zločinov. — Ležeče je pa tudi na občinskih zastopnikih. Dokler se ne vpelje pol. ura, bode opravljala britev šd nadalje svoj posel (ako ne v nedeljo pa v pondeljek).
Na delo torej, odgovorno delo, sta-riši I Na noge pa tudi vi, obč. zastopniki, dokler imate še čas, saj bodo kmalu občinsko volitvo, da vam ne bodo očitali nasledniki — nemarnost, in da ofltanom jaz lažnjiv prerok I
Umor preteklega pondeljka bodi vam v svarilo I	en	—.
Miren, 8. febr. 1905. — Skoraj vsa županstva so 2e sklenila protest prot! novemu občinskemu redu, le naše županstvo molči. Pregovor pa pravi: Kdor molči, pritrdi. Torej naše županstvo odobruje, da bi se navalilo novo te2ko breme na ramo našega ljudstva. Danes moramo zopet zatrobiti na ušesa naših starešin: Ste izvoljeni za to, da skrbite za splošni blagor vaših volilcev in ne-volilcev, in ne za blagor tajniku v fraku. Torej kaj je vaša dol2nost?
Lahko nam je opominjali in stavili vprašanja, toda mora se prej vedeti, katerim in kakšnim ? Za danes se nočemo še spuščati v podroben opis naših občinskih zastopnikov. Rečemo le na splošno: Kar se tiče njih izobrazbe, zna-čajnosli in zmo2nosti, bi se mogoče našlo le par, kateri bi lahko bili zavedni in odločni, ako bi hoteli. — Vsi drugi pa, izvzemši par svečnikov, so le „fejst“ možaki, kadar so v paradi. Nikar pa ne mislite, da naši starešine ne vedo kaj delajo. Imajo namreč tajnika v osebi g. nadučitelja Urbančiča, kateri najbolje ve, kaj je za občino koristno in kaj Škodljivo. On je tista svetla „naprednau zvezda, katera kaže pot našim občinskim kitiaov-cem. On se drzne novi občinski red hvaliti in priporočati. Pa saj vemo zakfcj..
Mnogo nam še sili v pero, toda puhtimo za drugo „raj2o“. Izpred odi pa ne pustimo nobene grče.
Iz Vel. Dola. — Dne 6. t. m, je umrl tukajšnji večletni orgljavec in Cerkvenik g. Miroslav Vičič na intlubnei. Obe službi je z veseljem opravljal, ddkler ni pred leti opešal. Posebno ga je veselilo, da je bilo ob praznikih vse lepo napravljeno. Tudi cerkveno petje se je pod njim povzdignilo kakor malokje na Krasu. Ker je bil razven tega mirnega in krotkega značaja, bil je splošno priljubljen t«-r po pravici vsa občina žaluje po njem. Pogreba so se skoraj vsi udeležili. Pevci so mu iz hv8le2nosti zapeli nagrobnico ter pokrili pogrebne stroške. Lepo delo usmiljenja nasproti njegovim peterim sirotam, ki bo ostali brez očeta in matere, pa tudi brez sredstev. — Vsemogočni naj ranjkemu poplača, kar je delal Njemu v čast. —
Iz baSke doline. — Ko sera se nekoč vračal od g. Kosa proti domu, pride k meni neki nepoznan človek ter me vpraša: „Kaj si ti, liberalec ali klerikalec ?“ Ko mu odgovorim, da sem klerikalec, pograbi po debeli gorjači, ležeči poleg ceste, hoteč me udariti 2 njo po glavi. V tem hipu pa je pridrdral proti nama voz in neznanec je zbežal. Iz lega naj razvidi dragi čitatelj, kake sadove donaša pri nas liberalizem. Tako delajo torej pijančki, katerih evangelij sta »Soča* in „Primorec“, a zraven še „Slov. Narod“.
Novice.
Devetdesetletnico svojega rojstva je obhajal v soboto škof Josip Juraj Strossmayer. Mi se danes pridru2imo želji dragih Slovanov, naj ga Bog ohrani še do skrajne meje človeške starosti.
/a .Slovensko »lrcti$deu : P. n. gg. M. L. 48 v, Josip Hrovatin 2 K, Zmagoslav Pavlič v Visokem 6 K, Andrej Colja pri Birsavih 20 v, Andrej Miklav-
c^ič z IderBkega f»0 v, Ivana SuslerSič 1 K, Ivkii Košir, vikar, 2 K, Emilij Guli mann, c. kr. adm. tajnik, meslo venca uh kr«lo v Ljubljani umrlega gimn. profesorja v p. Janeza Vovrfi-a 10 K, »Slovenska Beseda* I K.
P. n. K. Lesko je nabrala v G o-I r i c i Se 90 K, v Grgarju še B4 K 132 v (skupaj v Grgarju 126 K MS v), v iKamnjah na Vipavskem ilo zdaj 6f> IK liO v. Vseru, ki podpirajo nabiranje, {izrekamo prav loplo zahvalo. Posebe si (Štejemo v dolžnost izreči zahvalo č. g. župniku Kosec-u.
Bog vsem stotero poplačaj!
J Za „AlojzijeviSfe“ : Preč. g. Ant. flibič U0 K, preč. g. BI. Grč« 10 K, preč. g. Jož. Skočir 10 K, g. Ciril Janežič z Ravnij 10 K.
Bog plati I
Darovi, katere je prejela oprava MPrim. lista": 8 K, ki so jih nabrali dne 8. m. m. pri ženitnini Barbe Lavrenčič
i	Lojzom Kogojčevim v Borjani. Tera je pridejai Anžigovčev Anže 2 K. Poročenim dal Bog izobilje Svojega blagoslova. Enaka svota se je nabrala tudi za društvo sv. Nikolaja v Trstu.
P. n. g. Anton Podgornik je nabral med tovariši v Brovklynu v Ameriki za .jčepovanBko pogorelce 65 K, katerim je 'sam dodal 46 K, torej skupaj 110 K.
Družba ,,Slovenska Beseda" daruje ca „Šolski Dom“ 1 K; Ivan Košir, vikar v Obtokih 6 K.
Bog vsem stotero poplačaj 1
Konec prvega šolskega polletji, .jr— V soboto dne 11. t. m. bode na tu-kajšnjera ženskem učiteljskem izobraže-vališču, kakor tudi na vadnici, na gimnaziji in na realki konec prvega šolskega polletja. Drago polletje prične v * -J- 15. t. m.
Deželne doklade na (Joriško-(iradiščanskem. — Vsled Najvišje sankcije sklepov deželnega zbora goriškega pobirajo, oziroma se bodo pobirale te-le deželne doklade: Za 1. 1904: a) k zemljiškemu davka doklada 20°/0; b) k hišno razrednemu in hišnonajemninskemu davku doklada 20%; o) k splošni pridobnini podjetij obvezanih dajati javen račun, k rentnemu davka in k davka od plač doklada 30%; d) k državni užitnini vina, mošta in mesa doklada 120%; konečno e) naklada na povžitek piva kron 170 od hektolitra. — Za 1. 1905: a) k zemljiškemu davka doklada 20%; b) k hiš-norazrednemu in hišnonajemninskemu davku doklada 20%; c) k splošni pridobnini, k pridobnini podjetij, obvezanih dajati javen račun, k rentnemu davku in k davku od plač doklada 30%; d) k državni užitnini vina, mošta in mesa doklada 100%; konečno «*) naklada na po-vžitek piva kron 170 od hektolitra.
Tedaj za krojače In čevljarje v Gorici. — V sredo je bil po incijativi ? društva za povspeševanje obrti otvorjen v Gorici tečaj »a krojače, ki bo trajal do 11. marca t. 1. Poučuje g. M. Kunc iz Ljubljane. V tečaj za čevljarje, ki se je otvoril v soboto po incijativi gori omenjenega društva, se je vpisalo 36 čevljarjev.
Prijeti goljuf. — Pred nekaj dnevi se je svarilo občinstvo pred nekim takrat še nepoznanim mladeničem, ki je pobiral denar za kip Matere Božje, ki naj bi se postavil v „Šolskem Domn“. Danes pa poročamo, da ima sodna oblast omenjenega tička že v pesteh ter da počiva v tukajšnjih zaporih. Ta tiček je neki A. P., ki je bil še pred par leti učenec na tukajšnji gimnaziji, a je obesil že v prvih razredih učenje na kol. Ta tiček napisal je okrožnico, v kateri se vabijo naši ljudje, da darujejo po svojih močeh v zgoraj omenjeni namen. Na okrožnici bila sta ponerejena podpisa dr. Gregorčiča in prof. Berbuča. S to okrožnico hodil je okolo naših ljudij ter jih slepil, a darove zapisaval v posebno knjižico. V ti knjižici napisal je, kadar se mu je zdelo, potrdilo s ponarejenim podpisom dr. Gregorčiča, češ, da je poprej nabrane darove dr. Gregorčiču v resnici tudi že izročil. Med dragim prišel je tudi v neko rodoljubno gostilno v najbližnji mestni okolici. Tu dobil je od gospodinje primeren dar, a poleg tega še kozarec vina, ker se je tožil, da je truden in potreben okrepčila. Neki gospod, ki bo je nahajal takrat v gostilni, hotel je podariti v svrho, za katero je hotel mladenič nabirati denar, kakor se nam pripoveduje, 2 kroni, a opustil je to, ker ma ni dopadla mladeničeva opazka, češ,
ali bi ne bilo bolje, ila bi človek te dve kroni zapil, nego pa da jih mora izročiti dr. Gregorčiču. Gospodinja, ki je mladeniča poznala, opozorila je druge Ijadi na mladega sleparja, in tako prišel je pod ključ in je svojo goljufijo tudi že priznal. Nabral je že precejšnjo svoto denara, katero jo pa vso zapravil. Opil se je nekega dne tako hudo, da ga je morala policija na ulici pobrati ter spraviti pod streho. Star je šele okolo 17 let. Bog daj, da bi bil to zadnji njegov vspeh na tem polju.
Dekla tatica in goljuiica. — V krčmi „Kriuli“ pri stari pošti služila ie neka Frančiška PolenC.č iz Kojskega, stara kakih 20 let. V pondeljek popo-ludne dala ji je krčmarica Marija fron-tanin 190 K, naj jih nese mesarju Kan-tuzziju ter ž njimi poravna račun pri mesarju. Polentič so vrne kmalu na to in pove gospodinji, da je pustila knjižico pri mesarju, katero bode žo sam prino-snl gospodinji. Objednera zaprosila je gospodinjo, naj bi jo pustila malo na prosto. Ker je bilo v krčmi mnogo dela, ji je gospodinja prošnjo odbila, nakar je Polentič pa na skrivnem izginila iz hiše. Kasneje pride v krčmo mesar Fantuzzi s knjižico ter pove krčmarici, da Polen-tiČ ni nele poravnala računa 190 K, marveč da si je izposodila pri njem na ime gospodinje še drugih 40 K. Nato so začeli deklo iskati, a zaman. Popihala jo je namreč s svojim ljubčkom, nekim Antonom Glešičem iz Pod Turna, v Trst. Predno je pa to storila, osrečila je še svojo prijateljico, neko Badau, ki je služila poprej v isti krčmi ž njo, a se nahaja sedaj v službi pri neki družini v Gledališki ulici št. 20. Polentič šla je namreč k nji ter jo prosila, naj ji posodi njene nove čevlje, njeno jopo in krilo in še nekaj dragega, češ, da se hoče pustiti fotografirati. Prijateljica je ti prošnji ustregla, in Polentič je odnesla tudi to v Trst s seboj, kakor tudi novo obleko, ki je bila last sestre krčmarice, pri kateri je služila. Ker so opazili nekateri ljudje, da je njen ljubček Glešič v neki kavarni, ko je bil tam opit, kazal bankovce po 50 K in se je izrazil, da pojde v Trst, zdelo se jim je to jako čudno od človeka, ki ničesar ne poseduje in nič ne dela. To je izvedela tudi policija, in od-
fioslana sta bila t Trst redarja Butignon n Tomažič, preoblečena v civilno obleko. Tema dvema redarjema posreftilo se je kmalu priti na sled goljuflci iu njenemu ljubčku. Našla sta ja namreč v ulici Riva Caroiotti v dražbi Glešičevega brata Štefana. Vsi trije so bili seveda aretirani ter odpeljani v zapor.
Razstava izdelkov rokodelskih učencev polit, okraja sežanskega v Sežani. — Prihodnje joseni namerava prirediti tukajšnje oskrbništvo zavoda za pospeševanje obrtuosti v Sežani razstavo izdelkov rokodelskih učencev in sicer za ves političen okraj sežanski.
Nesreča na železnici. — V soboto popoludne okolo 4.*/2 ure premikali bo z železniškim strojem na južnem kolodvoru železniške vozove. Železniški delavec 80 letni Matevž Budal, ki je imel nalogo pripenjati vozove drugega k dragemu, prišel je tako nesrečno med dva „puferja“, da sta ga skoro zmastila. Nesrečneža prenesli so v tuk. bolnišnico.
V	Aleksandriji se je ustanovilo poverjeništvo „Družbe sv. Rafaela" za varstvo izseljencev. Poverjeništvo je prevzel č. pater Benigen v Aleksandriji (Convento di s. Caterina, Egilto). Izseljenci, preden gredo na parnik v Trstu, si morajo preskrbeti priporočilni listek družbe sv. Rafaela pri č. g. Andreju Furlanu, zaupniku dražbe, pri novem bv. Antonu v Trstu. Novoustanovljeno zaup-ništvo v Aleksandriji bo posebno koristno dekletom, ki hodijo služit v Aleksandrijo. Prosimo čč. duhovnike, naj opozorijo izseljence na dražbo sv. Rafaela.
Prihod 20. c. in kr. lovskega batalijona v Trst. — V torek zjutraj ob 6. ari in 15 minat je prispel na tržaški kolodvor južne železnice iz Judenburga dvajseti lovski batalijon. Na peronu se je zbralo mnogo tržaških častnikov z generalom na čelu.
Po običajnih pozdravih so novodošli vojaki defiiirali na peronu ter izišli v ulico Miramar. Na alici in na perona ee je zbralo kakih tisoč meščanov, največ Slovencev. Po molitvi, ki jo je sviral batalijonski trobentač in za istim godba 97. pešpolka, je novodošlo vojaštvo, z godbo na čelu, zopet defiliralo pred
zbranim častniškim zborom in potem odkorakalo na grad, kjer se je nastanilo.
/Kradita novih avstrijskih torpedo v k. — Mornariška uprava je naročila „Stabilamenlu tecnicu" v Trstu zgradbo petih rušilcev torpedovk in 13 torpedov*. Ladije morajo biti izdelane v v 12 mesecih in bodo stale nekaj čez 15 milijonov kron. Bušilci torpedovk bodo dolgi 67 in široki 62 m, naložilo Be bo lahko 390 ton. Stroji bodo za 6000 konjskih sil, vsled česar bo znašala brzina 28 morskih milj. Rušilci torpedovk bodo oboroženi z enim 7 cm in s 7 brzostrelnimi topovi ter s 3 cevmi za spuščanje 45 um torpedov. Posadka bo močna 25 mož. Nove ladje bodo popolnoma iz jekla. Janija meseca dobi naša vojna mornarica dve novi torpedovki. Kakor smo že poročali svoj čas, je nameravala uprava naše vojne mornarice naročili 48 novih torpedovk, a kakor se čuje, bodo naročili rajši 38 torpedovk in pa eno vojno ladijo.
Gozdni požar. — V pondeljek po-poladne je zgorelo kakih 4000 štirjaških metrov gozda nad proseško cesto pri „rmeni hiši" v Barkovljah. Gasilci so imeli dobre dve ari trudapolnega dela, predno so pogasili požar.
V	zatiranje kuge med prašiči.
—	Za prašiče, ki bodo v mesecu febru-varju pobiti v Primorja v svrho zatiranja kage, je določena cena 1 K 10 st. za kilogram.
Obsojen irredentlst. — V pond. se je vršila na Danaju na deželnem kot kazenskem sodišča kazenska razprava proti 22-lelnemu pisarju pri tržaškem magistratu Vidusso zaradi pomnoževanja in razširjenja neke irredentovske himne. Viitusso bil je obsojen na jeden mesec strogega zapora.
Francoščina in angleščina na gimnazijah. — Te dni je na Dunaju pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika St. Kappa zborovalo več uglednih avstrijskih šolnikov, da se posvetujejo, da-li bi ne kazalo uvesti na gimnazijah francoščino ali angleščino kakor obligaten predmet? Po temeljni razpravi sot sklenili soglasno, da naj se deluje na to, da se eden teh jezikov uvede na gimnazijah kakor relativno obligaten predmet.
ljudska pesmarica. — Izšla je krasna knjiga: Spremljevanje k ljudski pesmarici za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Priredil: Fr. Sal. Špindler. Založilo „Katoliško tiskovno društvo" v Ljubljani. Cena 4 K. čist dobiček je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda Knjigo so priporočili: Kn. šk. lavantinski ordi* narijat v Maribora, kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, kn. šk. krški ordinarijat v Celovcu in kn. nadšk. ordinarijat v Gorici.
Družba sv. Cirila in Metoda je
sprejela od g. Uroša Kersnika kot zalagatelja družbenega šampanjca prispevek 192 K, torej v razmerja z dosedaj slabim prometom tega šampanjca znatno svoto. Rodoljubi, društva in oso-bito prirejevatelji slovenskih veselic se prosijo, da pri naročevanju šampanjca ne pozabijo naročati šampanjca dražbe sv. Cirila in Metoda, ki je priznano dober, in tudi ni predrag izdelek, in ki lahko poda družbi lepe dohodke, ako se promet razširi. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Kaj stori pijanstvo. — Orožništvo v Hralorezu na Češkem je naznanilo oblastvom, da je iz sumljivih vzrokov umrl 2 letni sinček godca Josipa Šmida. Vsled ovadbe je prišla sodnija v godčevo stanovanje. Prizor, ki se je nadil sodnim odposlancem, bil je naravnost grozen. Zrak bil je tako okužen, da bo morali odpreti okna in delj časa zračiti stanovanje, ker drugače bi ne moglo delovati sodno odposlanstvo. In v tej kužni sobi je živelo več otrok. Oče je hodil od mesta do mesta; a kar si je b svi-ranjem prislužil, vse je zapil. Za otroke se ni dosti brigal; prepustil jih je svoji UBodi. Otroci niso imeli več matere iu tu bo živeli kakor živali. Za ležišče so imeli kap slame, ki je bila polna nesnage, in trije stareji dečki hodili so po vasi krast in so se na ta način prehranili; najmlajši pa si ni mogel sam sebi pomoči in je amrl od gladu. Mrtvo truplo 2 letnega otročiča je bilo na pol snedeno od vsakovrstne golazni. Troje otročičev ao takoj odpeljali drugam, . a nečloveškega očeta čaka zaslužena kazen.
A kaj — ko je stara resnica : »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne."
Požar v knežji palači. — V lorek je v allenburški vojvodski palači nastal velik požar, ki je uničil popolnoma cerkveno dvorano, v kateri se je nahajalo mnogo cerkvenih slik.
Teilkanskl spomin ima Ameri-kanec Feliks, ki se kaže sedaj v Be-rolinu. Imenujejo ga „živi leksikon* ter bo njegovemu spominu čudijo največji učenjaki. V Berolinu so ga javno izkušali učenjaki, politiki in profesorji o vsem mogočem, a Kelix je izpit sijajno prestal. Nekaj časa je nervozno krilil z rokami po zraku, potem pa je vedno povedal pravo številko. Znani se mn vsi statistični podatki o prebivalstvu, obseg vseh dežel na svetu, število prebivalcev , vseh večjih mest, imena slovečih ljudi vseh časov od najBtarejŠe dobe do daues. Pri tem pa mož niti nima visokega čela, kar baje znači duhovitost, temuč mu je čelo nizko in nazaj potlačeno.
Listnica. — Dopisniku iz Ro čin ja : Dopis ste poslali brez podpisa. Sicer pa radi priporočamo fante, ki so nabirali po hišah klobase in zabelo, našim mesarjem.
Listnica upravništva. — G. Anton Podgornik v Ameriki: Naročnina za leto 1905 je poravnana. Da ste nam zdravi!
Loterijske številke.
4. fcbruvarja.
Trst.................. 16	78	7	82	14
Line.................. 82	36	19	23	87
mm
yip| •	\imMi
Ponos vsake gospodinje Je dobra kava
Kathrelnerjeva Kneippoua sladna kava
ne ne bi smela pogrešati več v nobenem gospo dinjatvu; kadar se na pravlja kavina pijača.
Zahtevajte le lsvlrne zavoje t Imenom • KATHRUINKR«.
• a
Delavnico cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban,
Gorico, Mogistrotno ulico štev. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Bjago se razpošilja franho.
And. Fajt,
peko vskl mojster. Gorica, | tekalliče Fr. Josipa it. 2 (lastna hlia), In ptdruialoa it. 20.
lavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejiega, kakor ma nove tnale in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila itvrinje točno in natančno po Selji naročnikov. Ime in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po »memi ceni. Za Veliko noč posebno gorilko pinco in potice Ud.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4Va% polumesečno; ne-vidignene obrostipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po U% In na vknjižbo po B1/,®/,,
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
k gliivnimi in opravilnimi doloži. Glavni deleži po 200K, opravilni po2 K. Otvarja članom tokočo račune, katero obrostujopo dogovoru.
Uradne ure
vsak dun od H. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.
odlikovana
svečarna na paro
Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica
Priporoča preč. diihovSfiinl, eerkvenlm »skrbništvom, p. u. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega vodka kg. & K 4*90. /a pristnost Jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe. za boi. drevesa, voščenez vltkelnmM najlinejše vrste po J« ko nizki ceni.
Karol Draščik,
pekovski mojster nn Komu v Uoriri
(iilllkov.nl i dasliio diplomo iiajvlšj«'(ja prl/nanja jublltijii« rarslav« na Ounaju I. III9II.
.n y (Surlui na ra/HtnvI I. 11100 s /lalii svetinjo
i/.vrAujt' naročilu vsakovrstnega peciva I ml i najllnejega, za nove m.iše in godove k(iin(’c za Itirino in poroko iti!.
Vsa naročila izvrSujo ločno in na t meno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njo svojim rojakom v mest u in na dežel i najuljudneje.
" „ EDehleua
ulica Municipio št. 1,
(iorlcn.
Vrlika liivarniik.i /al(i(;a Sivnhtih stri' jev kakur za Šivilj'-, krojaii'. črevljarji-, in Imli /a iiiiii*Iii<> viv i-njr (rokainiraiiji4) \ "■ (mli nalili jajn aiigl''ika tlvokii lr.ui ,,1/rlicttt J’ri• rnier" in slainorrani stroji, samokresi in razne paSke. lastna mrli. |io|iriivyalnirn. Illavmi zastopstvo /,:i Primorsko: Onlrlfug ,.Weatfalla“.
žt. 325 Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. čet rti e tj a t. j. mesecev
oktobra novembra in decembra 1903
začne v ponedeljek dne 6. marca 1906. ter ae b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravna; eljstva zastavljalnice iu ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 1. januvarja 1906
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro At. SO
(na stari poSti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr 32 CorfOl . .
„	fino .	„	36	Bari . .
„	finejSe	„	40	Lucca . ..
„	boljše	„	44	Nizza • .
dalmatinsko „ 48 Najfinejše islrijansko . „ 66
Priporočam i. duhovščini lu cerkvenim oskrbnl&tvom.
kr. 60 „ 60 „ 70 ,. 80 1
k!
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Ulroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celu loida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
D' Marij Pascoletto
\vmmi
c. kr. notar
se preseli
s I. februvarjem v
Gosposko ulico
hiš, št. 4
poleg „Monta“
(prej pisarna dr. Jos. Stanič-a oziroma dr. K. Troo-ta).
■"'MTV
I
m
r
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani” §a____________________
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
vsprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi In
3. za nižjeavstrijskodeželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica11 deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami iu ceniki.
Tacdinn slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje /tod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem  popolno varnost. i ■	■-■=
Postavno
Svoji k svojim!
i
Zastopnik za pokin ženo i;rotijo gorl&ko-gradiščansko Je vodja „Centralne posojilnice44 v Uoricl.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!