PoStnlna plačana v gotovtnL Leto XVm., št. 243 Ljubljana, nedelja 17» oktobra 1937 Cena 2 Din Up ravni št vo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wten št. 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40-—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Naše hranilnice Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva, smo se Slovenci s hvaležnostjo spominjali velikega dela tega moža, ki je položil temelje našega denarnega zadružništva in s tem naše gospodarske osamosvojitve. Žalostna igra usode je, da je ravno za to stoletnico naše kreditno zadružništvo zopet v hudi krizi in da se mora vnovič boriti za svoj obstoj in razvoj. Istočasno z borbo proti gospodarski krizi pa mora voditi borbo tudi proti novim pojavom centralističnih teženj, ki ovirajo ozdravljenje in nadaljnji razvoj slovenskega denarnega zadružništva. Izkušnje, ki smo jih doslej doživeli s centraliziranimi državnimi kreditnimi ustanovami, nam na žalost kažejo, da imajo te ustanove predvsem interes zbirati naše prihranke, ne kažejo pa primernega razumevanja za kreditne potrebe naših krajev. Mnogo slovenskega denarja gre v osrednje denarne zavode, ko pa prihajamo z našimi zahtevami po posojilih in kreditih, tedaj moramo navadno prosjačiti, kakor da to ne bi bil denar naših krajev, ki se vrača zopet v Slovenijo. V gospodarskem delu našega lista smo že ponovno razpravljali o teh vprašanjih in ugotovili, da se centralistične tendence v našem denarništvu nadaljujejo in celo poostrujejo. Hranilne in čekovne vloge pri obeh glavnih državnih zavodih, Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki so od leta 1931. narasle od 3.3 na 7 milijard dinarjev, medtem ko so istočasno hudo nazadovale vloge pri ostalih denarnih zavodih. Le majhen del onih denarnih sredstev, ki jih ima Državna hipotekama banka od hranilnih vlog, raznih fondov in ka-pitalov, je plasiran v naših krajih. Od denarnih sredstev, ki jih je Državna hipotekama banka pred svetovno gospodarsko krizo dobila s posojili v inozemstvu, pa v Slovenijo ni prišlo prav nič. Podobno je z drugimi osrednjimi denarnimi zavodi. V zadnjem času pa je nastopila nova nevarnost, zlasti za naše hranilnišk"> in zadružno poslovanje. Novi zadružni zakon predvideva možnost ustanovitve Centralne zadružne banke in Glavna zadružna zveza smatra za svojo prvo skrb, da izvrši priprave za ustanovitev te nove centralna banke, čeprav bi imela po uveljavljeniu novega zakona na drugih poljih pač mnogo potrebnejšega in koristnejšega dela. Da bi se nsše zadružne zveze pridobile za ta načrt, jim je bilo zagotovljeno, da po ustanovitvi Centralne zadružne banke posamezne kredite zadruge ne bodo smele svojih prebitkov nalagati nikjer drugje kakor pri svojih zvezah. Ta dolžnost nalaganja prebitkov izključno pri zadružnih zvezah bi pač olajšala pozicijo zvez v sedanjih stiskah, veliko vprašanje pa je, ali bi bila koristna za posamezne kreditne zadruge in za razvoj zadružništva sploh. Podobne tendence so prišle do izraba tudi pri najnovejšem načrtu uredbe o regulativnih hranilnicah. Do poslednjega časa je načrt vseboval določbo, po kateri bi se hranilnicam vrnila pravica, da sprejemajo pupilni denar. V poslednjem trenutku pa je ta določba odpadla. Na drugi strani pa bi ustvarila uredba po sedanjem načrtu v kreditnem poslovanju hranilnic take omejitve, da hranilnice ne bi mogle vršiti svojih nalog pri kreditiranju gospodarstva m bi bile končno primorane denar nalagati drugje, zlasti pri državnih denarnih zavodih. V vseh drugih državah so pupil-ne vloge hrbtenica hranilnic. Regula-tivna stalnost teh vlog omogoča hranilnicam dolgoročno hipotekarno kreditiranje. Če se našim hranilnicam ne povrne pravica sprejemanja Dupilnih vlog, bodo v nezdravi meri omejene možnosti dolgoročnega kreditirania ki je tako važno zlasti za gradbeno delavnost. Uredba pa bi imela še mnogo hujše posledice, ker zahteva, da se mora poslovanje hranilnic v zelo kratki dobi prilagoditi novim predpisom. To bi po ugotovitvah Zveze jugoslovenskih hranilnic pomenilo, da bi morale hranilnice odpovedati za skoro 700 milijonov dinarjev posojil, ki jih imajo dolgoročno naložene Dalje imajo slovenske hranilnice danes še okrog 60 milijonov dinarjev pupilnega denarja in okrog 20 milijonov dinarjev naložb od bratovskih skladnic. Ako bi se uredba uveliavila v nespremenjeni obliki, bi morale v kratkem vseh teh 80 milijonov izročiti Državni hipotekami banki, ki si je že doslej nabrala za 50 milijonov pupilnih vlog iz Slovenije Ne samo v interesu pomirjenja in sloge v našem narodnem in državnem življenju, temveč tudi zaradi tega. da se umetno ne ustvarja prepad med Beogradom in posameznimi pokrajinami naše države, je treba končno že nehati s centralizacijo na gospodarskem področju in pričeti z resničnim izvajanjem decentralizacije Kar se posebej slovenskih hranilnic tiče. je treba vedno na novo opozoriti na že splošno znano in preznano dejstvo, da one niso nikaki pridobitni zavodi, temveč v resnici prave ljudske ustanove. Zaradi tega uživajo splošno zaupanje prebivalstva, ki 1 ODLOČEN NASTOP FRANCIJE IN ANGLIJE V LONDONSKEM ODBORU Obe velesili zahtevata od odbora za nevmešavanje, naj se čimprej sklene odpoklic prostovoljcev iz Španije, ker si sicer pridržujeta popolno svobodo postopanja London, 16. okt. o. Spričo izredno intenzivnih pogajanj v poslednjih dneh med Francijo in Anglijo zaradi italijanske odklonitve konference treh je zavladalo v vsej londonski javnosti izredno zanimanje za današnjo sejo ožjega nevtralnostnega odbora, ki naj bi po soglasnem sklepu Pariza in Londona poslednjič poskusil likvidirati vprašanje tujih prostovoljcev v Španiji in s tem v glavnem ves španski problem, v kolikor se tiče mednarodnih političnih odnošajev. Kljub slabim izkušnjam v dosedanjem delu londonskega nevtralnostnega odbora se je njegovo najnovejše zasedanje pričelo vendarle z nekoliko optimizma, to pa zaradi tega, ker nista doslej Francija in Anglija še nikdar tako skladno in tako odločno na-stoDili v odboru, kakor kažejo današnje izjave angleškega in francoskega^ delegata. Francija je podala odločno izjavo, da se bo v primeru neuspeha sedanjega zasedanja nevtralnostnega odbora smatrala prosto vseh obveznosti, ki jih je prevzela z nevtralnostnim sporazumom, angleški delegat pa je francosko izjavo izpopolnil s poudarkom, da se Ang«iia z njo povsem strinja in da bo postopala enako kakor Francija. Ti dve izjavi presojajo v poučenih krogih kot resno svarilo vsem, ki bi hoteli delo odbora zavlačevati. Seja ožjega odbora se ie pričela v angleškem zunanjem ministrstvu ob 11. dopoldne. Na njei so se zbrali vsi glavni delegati v odboru zastopanih držav. Čim ie lord. Plvmoutb otvoril sejo, je francoski poslanik Corbin podal naslednjo iziavo: Corbiaaova izfava Francoska in britanska vlada str. zahtevali od predsedniki odbora za nsvmešava-nje, naj ponovno skliče pododbor, ker mislita, da se je ?adnja dva meseca položaj razvijal v okoliščinah, ki zahtevajo končno razčiščenje. V t~m času so se pripetili dogodki, ki nujno postavljajo na dnevni red resno proučitev izvajanja in ohranitve politike nevmešavanja. Za tc razčiščenje prihaja v poštev več različnih metod. Med njimi se nekatere zde hitrejše in zanesljivejše za dosego končnega cilja, francoska in britanska vlada pa sta se vendarle odločili obrniti se neposredno na odbor za nevmešavanje s predlogi, ki po njunem pojmovanju ustrezajo zahtevam sedanjega položaja. Storili sta to tudi zato, ker sta trdno "prepričani, da bodo vsi uvideli, da se sedanja negotovost ne da nadaljevati in da bo zato debata v odboru za nevmešavanje omogočila hitro ugotovitev potrebnih sklepov. Francoska vlada pušča na strani postranska vprašanja, da jasneje podčrta bistvene težkoče postopka, ki so privedle do tega, da se je odbor za nevmešavanje meseca avgusta razšel, ne da bi sprejel kakšne sklepe. Francoski vladi se zdi neobhodno potrebno zahtevati izrečen pristanek v odboru zastopanih vlad za nekaj velevažnih predlogov. Francoski predlogi Zadeva o odpoklicu prostovoljcev je že zaradi okoliščin samih dobila poseben pomen. Važno je zvedeti, ali se o tej stvari da doseči sporazum. Naslanjajoč se na predloge britanske vlade z dne 14. julija t. 1., zahteva francoska vlada od odbora za nevmešavanje, naj pride že sedaj v presojo naslednje: 1. Umik tujih prostovoljcev s Španskega; njihov odpoklic je priporočilo že poročilo, ki ga je odbor za nevmešavanje že prej dobil. Umik naj se izvede v čim krajšem roku. 2. Kakor hitro bodo mednarodna odposlanstva, ki imajo nalogo organizirati in nadzirati umik prostovoljcev, ugotovila, da je že zadosti napredoval, bosta mogli obe španski stranki v skladu z določili britanskega načrta uživati razne pravice, ki jih mednarodna praksa priznava vojskujočim se strankam. 3. Da se že sedaj manifestira končni značaj doseženega sporazuma na podlagi navedenih načel, so vlade, zastopane v odboru za nevmešavanje, soglasne v tem. da zastavijo bodisi v Valenciji bodisi v Sa-Iamanci ves svoj vpliv, da se v kratkem roku odpokliče določeno število prostovoljcev iz obeh armad, upoštevajoč nesorazmerje, obstoječe med tujimi efektivi, bojujoči mi se na tej ali oni strani. 4. Vlade, zastopane v odboru za nevmešavanje, se ponovno točno zavežejo, da ne bodo dovolile nobenih olajšav, še manj pa da bi dopustile kak nov dotok prostovoljcev in letalskega materiala v Španijo. 5. Sistem poostrenega nadzorstva na podlagi predlogov poročila Vandulma in ga niti kriza zadnjih let ni mogla omajati. Po svojem številu, po obsegu svojega delovanja in po zbranih denarnih sredstvih tvorijo večino med hranilnicami v naši državi. S polno upravičenostjo smemo zato pričakovati, da se bodo pri sestavljanju nove uredbe upoštevali njihovi interesi in njihove potrebe, kakor so se razvili na osnovi dolgoletne tradicije in bogatih izkušenj. Heminga se uveljavi, kakor hitro nastopijo potrebne okoliščine, glede katerih francoska vlada zahteva od odbora za nevmešavanje, da upošteva nujnost čimprejšnje ureditve, zar2di česar naj se že zdaj določi rok, v katerem se imajo vlade, zastopane v odboru, končno izreči c navedenih predlogih. Razen tega naj čim odločneje izjavijo, da se sedanji položaj ne more več nadaljevati in da bi se po poteku tega roka, če bi se sporazum o novih predlogih ne mogel doseči, smatralo za utemeljeno, da dobe popolno svobodo postopanja. Izjava angleške vlade irieasednik odbora lord Pijmouih je v imenu britanske vlade izjavil: V odboru za nevmešavanje je Velika Britanija že večkrat izjavila, da ni zadovoljna z načinom, kako se izvaja politika nevmešavanja, in da se ji zdi bistveno, da morajo dejanska prizauevanja stremeti za tem, da se zboljša položaj, žal, prizadevanja britanske vlade v tej smeri niso rodila željenega uspeha in je proučevanje britanskih predlogov z dne 14. julija zasio v zagato. Zato je nastali položaj tak, da morajo vse tu zastopane vlarle priznati njegovo izrecno resnost. Tuje vmešavanje v španski konflikt se nadaljuje in britanska vlada misli, da bo ta položaj tem nevarnejši, cim dalje bo trajal. Nyonski sporazum in italijanski pristanek na-.j ki se ga vsi veselimo, sta. ustvarila po naši sodbi ugodno ozračje za ponovno proučevanje vsega problema, nastalega zaradi položaja na španskem, da se z iskreno debato doseže sporazum, ki bo omogočil dejansko učinkovitost politike nevmešavanja. Britanska vlada meni, da tvori navzočnost tujcev v obeh taborih španskega spora največjo oviro za dosego tega cilja. Zato se je po več posvetovanjih odločila pozvati odbor, naj se z novim prizadevanjem uredi najprej to vprašanje, nato še vsa druga, ki 30 z njim v rve:-L Poudariti moram, da britanska vlada pri svojem delu v tej smeri ni voljna dopustiti, da bi se položaj razvijal tako kakor v preteklosti. Britanska vlada ne zahteva izrečno nobenega posebnega postopka, ne more pa dovoliti nadaljevanja sedanjega stanja, ki nI v nobenem pogledu zadovoljivo. Zato misli, da je življenskega pomena čim prejšnja dosega uspehov. Prepričana je, da ga ni boljšega dokaza, da si vse vlade zares živo žele konca tega problema, kakor neposreden sporaeum o prejšnjem in naglem odpoklicu prostovoljcev iz obeh taborov. Na drugi strani je jasno, da je za dosego popolnoma zadovoljivih uspehov bistvenega pomena da se nadzorni sistem obnovi in celo poostri na podlagi predlogov poročila admirala Vandulma in Heminga. Iz teh razlogov čestitam zastopniku francoske vlade k predlogom, ki jih je predložil odboru in ki jih britanska vlada v celoti sprejema, zaradi česar bo trdovratno zahtevala od vseh tu zastopanih vlad, naj jih takoj prouče v duhu dobre volje ln prisrčnega sodelovanja, da bi se čim prej dosegel popoln sporazum. Naposled mislim, da mi je dolžnost obvestiti odbor, da si britanska vlada za primer, če ne bi bilo mogoče doseči tak sporazum v zelo kratkem roku, pridržuje pravico do popolnoma svobodnega postopanja. Zatem sta izmed ostalih delegatov govorila še italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi ter izredni nemški poslanik Ribbentrop. Gfandijevi pridržki Grandi je pouaaril, da je bila fašistična vlada vedno pripravljena proučevati in tudi uporabiti vsa sredstva s katerimi bi bilo mogoče doseči popolno nevtralnost napram Španiji. Zaradi tega Italija tudi sedaj priznava da je nujno potrebno urediti španski problem, vsaj z njegove mednarodne strani. Italijanska vlada je pripravljena sprejeti angleški načrt, toda le kolikor se tiče mednarodne komisije, ki naj bi se poslala v Španijo, da na mestu prouči prostovoljski problem in ugotovi, ali ga je sploh mogoče rešiti v zadovoljstvo obeh španskih taborov, kakor tudi vseh sosednih in prizadetih držav; če pa bi se kaka država osvobodila obveznosti, ki jih je prevzela z nevtralnostnim sporazumom, si pridržuje tudi Italija pravico odreči se svojim obveznostim po tem sporazumu. Italijanski predlogi Predlog, ki ga je Grandi predložil odboru za nevmešavanje, vsebuje naslednje štiri zahteve: 1. Delen nmik določenega števila prostovoljcev in sicer v enakem številu pri obeh španskih strankah. To hi bil važen korak za izvedbo angleškega načrta. 2. Obe španski stranki naj se takoj povabita, da sporočita odboru za nevmešavanje svoje stališče glede prostovoljskega vprašanja in pogoje, pod katerimi bi pristali na izvedbo umika. 4. Italijanska vlada predlaga, naj Anglija in Francija skupno z Italijo proučita tof-ne in resne ukrepe, ki bi napravili konec zlorabi, da trgovske ladje prevažajo vojne potrebščine pod zastavo velesil, do katere nimajo nobene oravice. Ti italijanski protipredlogi so povzročili v angleški in francoski delegaciji največje nerazpoloženje. Glavno težkočo vidijo v italijanski zahtevi, da mora enako -število pro- stovoljcev obeh strank oditi iz Španije. Ta enakost bi praktično pomenila neenakost, ker razpolaca valencijska vlada samo še s približno 8000 prostovoljci, dočim je samo italijanskih vojakov pri generalu Francu okoli 100.000. Nemčija solidarna z Italijo Tudi nemški poslanik Ribbentrop je izjavil, da se Nemčija ne bo strašila naporov, da bi se uredilo špansko vprašanje, da pa bo v ostalem postopala povsem solidarno z Italijo. Angleško-franeoske predloge bo nemška vlada podrobno proučila, slej ko prej pa bo zavzemala enako stališče kakor Italija in bo zaradi tega tudi vztrajala pri njenih znanih predlogih. Tudi nemška vlada se bo smatrala prosto vseh obveznosti po nevtraInos'n?m sporazumu, če se bo teh obveznosti osvobodila ena ali druga država, ki sodeluje v nevtralnostnem odboru. Ruski poslanik Majski je Izjavil, da je pripravljen poroi-ati o francoskem načrtu v Moskvo, vendar pa je izra- zil mnenje, da nevmefiavanjd sedaj ne more biti kronano z uspehom. Rešitev bi obstojala le v tem, da se dovoli valencijskt vladi nakup orožja, kjer ga dot L Po kratkih izjavah zastopnikov Belgije in Švedske ja bila seja, ki je trajala poldrugo uro, odgodena do torka ob i6.30. V ponedeljek opoldne pa se bo sestal tehnični pododbor, da prouči poročilo Van Duhna in Hemminga. Važna vloga nemških delavcev v Španiji London, 16. okt. o. »News Chronicle« razpravlja v daljšem članku o španskem prostovoljskem problemu in meni, da se bo Franco težje odrekel 10.000 nemškim delavcem kakor 100.000 italijanskim vojakom. Nemški delavci in tehniki so zgradili v nacionalistični Španiji novo telefonsko omrežje, popravili več letališč, zgradili nekaj sto kilometrov novih cest in popravili vse glavne stare ceete, tako da so nacionalistične pokrajine z njihovo pomočjo v prometnem pogledu zelo napredovale. Angleži za obnovo španske monarhije? Pariz, 16. oktobra, o. »Oeuvre« poroča, da se Angleži v zadnjem času zavzemajo za to. da bi se »kralj Alfonz XXH. vrnil v Španijo. Poleg tega skušajo tudi z razni-m. gospodarskimi koncesijami pridobiti Franca na svojo stran. Po najnovejših informacijah so se delegati angleškega trgovinskega, urada, ki so bili od angleške vlade posebej pooblaščeni, že pričeli pogajati z zastopniki generala Fianca. Ostre Edenove besede „V teh dneh borna videli, a2i hošejo nekatere države rešiti španski problem • • LODON. 16 okt. AA. Na shodu v Walesu je o španskem problemu zunanji minister Eden izjavil, da bo angleška vlad? nadaljevala svojo politiko v duhu nevmešavanja. vendar pa Velika E itanija ne moie ostati brezbrižna v vprašanjih nedotakljivosti španskega ozemlja. Opozoril je. da se je piratstvo po nyonskern sporazumu ustavilo Angleška vlada tudi obžaluje, ker ;e Italija odgovorila negativno v svoji zadnji noti Kljub dosedanjim izkušnjam Anglije in Francije ne želita prekinitve razgovorov, kar pa ne pomeni, da mislimo pristati na taktiko zavlačevanja V teb dneh bomo videli, ali hočejo nekatere države rešiti španski problem v duhu mednarodnega sodelovanja. Samo tako bi prišli do ugodne rešitve te&a vprašanja. Ce odbor za nevmeševanie ne bo mogel naprej, tedaj ne bomo prikrivali, da ie po-ložat zelo resen Značilnost sedanjega po-Iožaia je ta. da se rušijo mednarodne pogodbe. V teh okolnostih ne more nihče pričakovati. da ne bi tisti, ki ščitijo mednarodne pogodbe, vztrajali na braniku svojih pravic. Eden je nato govoril o dogodkih na Daljnem vzhodu in opozoril na Rooseveltov govor v Chicagu. kjer je z več strani pojasnil ta problem. V teh dneh. ko se kršijo mednarodne pogodbe, je bilo prav, ker je predsednik najmočnejše republike opozoril, da se moramo ogibati sili. To je poziv narodom. da naj se vrnejo k veri v dano besedo in svetost mednarodnih pogodb Eden je tudi poudaril, da se bodo konference devetih udeležile vse povabljene države. Nato je Eden poveličeval zveze med Francijo in Anglijo Anglija in Francije. ne ščitita samo svojih interesov, ampak branita tudi slavne tradicije. Anglija se ne ozira na obliko vladavine, ki jo ima ta ali ona država, toda strpljivost mora biti splošna. Če Anglija nima namena spremeniti evropskih držav v demokratske, tedaj tudi drugi ne smejo stremeti za tem, da bi druge države spremenili v fašistične ali pa komunistične. Samo na tem temelju je mož no prisrčno sodelovanje med narodi ne glede na režime, ki vladajo v posameznih državah. Konferenca devetih držav Sestala se bo jo, oktobra v Bruslju — Udeležili se ]e bosta tudi Japonska in italijanska vlada Bruselj, 16. oktobra, b. Zunanje ministrstvo uradno sporoča: V odgovor na povabilo Anglije s pristankom Ze-dinjenih držav Severne Amerike je belgijska vlada sklenila predlagati signa-tarnim državam washingtonskega dogovora, da se koncem tega meseca se-stanejo v Bruslju na prvo zasedanje, da prouče položaj na Daljnem vzhodu. Verjetno je, da se bo konferenca začela 30. t. m. Japonski pristanek Bruselj. 16. oktobra, o. Diplomatska zastopnika Italije in Japonske sta davi obvestila belgijskega zunanjega ministra Spaa-ka, da bosta Japonska in italijanska vlada sodelovali na konferenci devetih držav. S tem je bilo doseženo, da bodo na pacifiški konferenci, ki bo pričela ob koncu meseca v Bruslju, sodelovalo vseh devet velesil. V Bruslju so h;li te dni že v skrbeh, da Italija in Japonske ne bo na konferenco, kar bi dalo konferenci enostranski značaj in bi se Belgija v tem primeru le težko odločila za sodelovanje na njej. Ameriško delegacijo na konferenci bo vodil Norman Daviš. Sedaj se bodo takoj pričele priprave za konfcrenco. Po diplomatski poti je bilo sklenjeno, da se na konferenco uradno povabi tudi Nemčija, ki se je zanjo pripravila. V Berlinu so sestavili predloge, po katerih naj bi se sklanilo premirje na Daljnem vzhodu in nato pričela podajanja za defem-tivno mirovno pogodbo. Mirovna pogajanja naj bi se vodila v Šanghaju. Belgijska vlada je med tem službeno obvestila vlade v Londonu, Parizu.. Rimu. Tokiju in Washing-tonu, da se bo konferenca pričela 30. oktobra. Roosevelt za pomoč napadenemu Washington, 16. oktobra b. Kakor se iz zanesl ivega vira dozmava, namerava prezident Roosevelt sipričo sedanjega položaja na Daljnem vzhodu podvzeti pobudo za spremembo ameriške navtralnostne zakonodaje. Prezident bo stavil kongTesu na njegovem izrednem zasedanju spreminje-valni predlog glede vseh onih določb nevtralnostnega zakona, ki predvidevajo em-bargo orož:a v primeru kakega mednarodnega konflikta za vse sporne stranke. Prezident smatra to določbo za enostransko in je mnenja, da ovira Zedinjene držav* severne Amerike, da bi aktivno posegle v svetovno politiko z namenom zavarovanja miru. "Kolikor se je moglo izvedeti, bo prezident Roosevelt stavil naslednje spremenje-valne predloge: 1. Razširjenje po ustavi določenih pravic prezidenta v primeru kake vojne. 2. Prizna naj se prezidentu pravica, da sme v primeru vojnega spopada izven Amerike označiti napadalca za napadalca. 3. Prizna naj se mu pravica, da uporabi določbo o prepovedi izvoza orožja in mu« nicije samo glede napadalca, ne pa tudi glede napadene stranke. Kaikor znano, so doslej določbe nevtralnostnega zakona prizadele v enaki meri napadalca kakor napadenega, kar se je dosledno obračalo na škodo napadenega. V sedanjem konkretnem primeru vojnega spopada na Daljnem vzhodu smatra Roosevelt za krivično, da bi prepoved orožja prav tako uporabljal napram Kitajski kot napadeni stranki kakor napram Japonski kot napadalki. Važna posvetovanja v Aleksandriji London. 16. oktobra, b. Prvi lord admira-litete Duff Cooper je prišel v Alaksandrijo. Napovedan je tudi že prihod vrhovnega poveljnika angleškega sredozemskega bro-dovja admirala Pounda, vrhovnega poveljnika angleških čat v Egiptu Weira in vrhovnega poveljnika angleških letalskih sil v Sredozemlju Macleaina. Sestanek teh vodilnih angleških vojaških veljakov je v zvezi s konferenco o angleških bojnih silah v Sra-dozemlju in Egiptu. V tukajšnjih političnih in vojaških krogih pripisujejo tem posveto vanjem velik pomen. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 406 malih oglasov. Enkratni poizkus z mali. oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov« »JUTRO« št 243 Neitafa. ti. X. 1937.' Dr. Stojadinovič zopet v Parizu Pariz, 16. oktobra. AA. Na povratku h I^ondona se je predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič pripeljal davi ob de>-vetih v Pariz. Na postaji eo ga sprejeli francoski trgovinski minister Chapsal, v imenu francoskega zunanjega ministra De, ki se je doslej razvila že z velikim uspehom. Desno krilo kitajske vojske je pro.lrlo preko Velikega zidu, zavzelo m^-ste Sanjuan in e sr ri ustavilo p«d Tajea-vom, vzhodno od jesenskih gora. Jemenski prelaz so Japonci, kakor znano zavzeli že ob pričetku svoje poslednje ofenzive. Glavne oddelke prodirajoče kitajske vojske, sestavljajo čete 8. kitajske armije, ki je bila prei komunistično orientirana. Zaradi te ofenzive se je japonsko prodiranje proti glavnemu mestu pokrajine Šansi že pred dnevi ustavilo. Iz japonskih virov zadnje dni ni bilo nikakih poročil o kakšnih uspehih japonske pekinške vojske. Mobilizacija Zunanje Tokio, 16. okt. o. List »Ničiniči« je objavil vest iz Cicikarija, da je bila mobilizirana vsa vojska Zunanje Mongolije, ki je bila ojačena še z ruskimi motoriziranimi oddelki. Vsa vojska se je zbrala na meji Zunanje Mongolije in je pripravljena vsak trenutek vdreti v Notranjo Mongrlijo. Za vpad v Notranjo Mongolijo je pripravljeni tudi veliko število ruskih letal. List meni, da je koncentracija vojske Zunanje Mongolije na meji povsem razumljiva, ker je po japonski zasedbi glavega notranje-mongolskega mesta Sujuana resno ogrožena zveza med Rusijo in Zunanjo Mongolijo na eni ter Kitajsko na drugi strani. Francoski obrambni ukrepi v Indokini Washingion, 16. okt. o brarcozi grade na vzhodni obali Indokine ogromno pomorsko in letalsko oporišče. Velik del trdnjav okrog Kamramba je že zgrajen. To oporišče bo zelo velikega, pomena, ker leži na ozemlju, preko katerega nameravajo Japonci zgraditi svoj kanal za trajno zvezo 9 Siamom. Kraj leži v neposredni bližini Mandarinske ceste, ki veže Saygon in Ha-noj in ie od tam speljana dalje v notranjost Kitajske, obenem pa blizu začetne postaje južno-kitajske železnice II ne veruje v vojno Sodelovanje Amerike z Anglijo lahko zaustavi vojno na Daljnem vzhodu, sodelovanje Londona in Pariza pa spopad v Sredozemlju London, 16. oktobra b. »Evening Standard« objavlja lanek angleškega konservativnega politika Churcniila o splošnem evropskem položaju. Churchill p.se med drugim: Navzlic tveganju slehernega prerokovanja, mislim, da za enkrat še ne grozi nobena vojna. Prepričan sem, da je možnost velike vojne v našem času zelo majhna. Nasprotno sem mnenja, da lahko Velika Britanija, posebno v sodelovanju z Ameriko, zelo mnogo stori za odstranitev vojnega strahu. Seveda pa bo odvisno predvsem od zadržanja Zedinjenih držav, ali se bo na primer vojna na Daljnjem vzhodu nadaljevala, ali pa bo Japonsl»i po gospodarskem pritisku anglosaških držav prisiljena k odložitvi orožja. Ako se Amerika odloči za resno sodelovanje, bo našla podpornike tudi v Angliji in drugih velesilah. Na Daljnjem vzhodu je potemtakem vse odvisno od odločitve Amerike. Ako se ona ne odloči za dejanja, potem bodo tudi druge države morale ostati pasivne in se bodo dogodki razvijali po japonski želji. Ako pa Amerika poseže v spor, je navzlic mnogim težkočam veliko upanje, da se bo našla mirna rešitev. Glede na položaj v Sredozemlju je Chur-chil mnenja: Lahko vzamemo za resno, da se Mussolini nikakor ne želi zaplesti v vojno z Veliko Britanijo in še manj z Veliko Britanijo in Francijo skupaj. Sleherna italijanska kontrola Balearov, pa naj se izvaja v tej ali oni obliki, mora neugodno vplivati v Parizu. Zato je gotovo, da zasledujejo vsi merodajni krogi v Franciji položaj na Balearih z največjo budnostjo in pozornostjo in bilo bi prav, ako bi si Mussolini v tem pogledu ne delal nikakih iluzij. Ako bi se v tem položaju samo za hip pripetilo, da bi Francija in Anglija v tem vprašanju ne korakali skupno, bi to utegnilo zapeljati Mussolini ja v prenagljene korake. Zaradi tega je po mojem mnenju tesno sodelovanje obeh zapadnih velesil odločilnega pomena, kajti nič bi ne moglo bolj povečati vojne nevarnosti kakor vtis, da sta obe demokratični velesili prisiljeni točko za točko popuščati ter brez moči in brez posega gledati na uničevanje njihovih interesov v Sredozemlju, ne da bi se proti takemu početju, če treba, tudi s silo branili. Ruinunija s Francijo Zagotovilo rumunskega vladarja generalu Gamelinu Bukarešta, 16. oktobra, b. Včeraj je bila v Sibiju velika parada rumunske vojske, ki se je udeležila rumunskih jesenskih manevrov. Parada se je vršila v navzočnosti generala Gamelina, šefa francoskega generalnega štaba. Po paradi je bil prirejen banket, katerega se je udeležil tudi rumunski kralj Karol, ki je v francoskem jeziku izjavil generalu Gamelinu: Gospod general! Zame in za mojo armado je bilo veliko veselje, da smo v svoji sredi videli tudi vas. Ne bom govoril o starem sodelovanju ln tesnih odnošajih, ld spajajo naši dve armadi. Srečen pa bom, ako se boste vrnili v svojo domovino z zavestjo, da niste videli pri nas armado, ki bi bila z vašo zvezana samo na papirju, temveč da ste videli armado, s katero lahko računate. Te značilne besede rumunskega vladarja so izzvale živahno in dolgo trajajoče odobravanje vseh navzočnih. Poroka egiptskega kralja ALEKSANDRU A, 16. okt. AA. Egiptski kralj Faruk se bo poročil prvi teden januarja v palači oMntagu v Aleksandriji Poročne svečanosti bodo brez posebnega pompa, ker bo 11. februarja proslavljen rojstni dan kralja Faruka in njegove zasedbe prestola Beležke Boj se nadaljuje Pod tem naslovom priob&uje krščansko socialna »Delavska pravica« na uvodnem mestu kratek zgodovinski oris boja med krščansko socialno Jugoslovensko strokovno zvezo (JSZ) in slovenskim delom delavske organizacije JRZ, Zvezo združenih delavcev (ZZD). List ugotavlja, da Se borba proti JSZ ni polegla, čeprav se ne odigrava več tako pred očimi vse javnosti. O sedanjem načinu borbe pravi med drugim; »šli so v temo in za kulise. Prenesli so boj v zaprte dvorane in predavalnice, kjer vršijo svoje delo po starih kolesnicsh obrekovanja in laži. že davno je naša JSZ proglašena od teh ljudi za nekrščansko in nekatoliško za komunistično in boljše-viško organizacijo, s katero krščansko misleči delavec sploh ne sme imeti nobene zveze... Več ko štiri let?, so skušsM zrušiti svobodno JSZ v javni borbi, vzdržali smo jo zmagovito. Tudi novega načina boja se ne strašimo, čeprav je bolj nevaren od prejšnjega«. Na drugem mestu poroča »Delavska pravica«, kakor smo že včeraj zabeležili, da je začela ZZD izdajati svoj list. V tej zvezi navaja kot dva med voditelji borbe proti JSZ jeseniškega kaplana g-Križmana ln grobeljskega misijonarja g. Godino. JRZ za pop&Žno narodno in državno edinstvo V šabcu je bil shod JRZ. Glavni govornik je bil bivši minister Djura Jankovič. Ostro jc napadel zagrebški sporazum. Po njegovem govoru je bila sprejeta resolucija, ki pravi: »Najodločneje obsojamo zagrebški sporazum, ker je naperjen prod obstoju naše, 8 toliko krvi dosežene države. Neod-stopno smo na stališču popolnega državnega in narodnega edinstva ter navdušeno pozdravljamo našega voditelja dr. Milana Stojadinoviča.« Ubogi stari „Obzor"! že mnogo bolj, kakor za ljubljanska glasila JRZ. je za zagrebški »Obzor« neprijetna in nadležna situacija, lcakrsna je nastala po sklepu sporazuma, v združeni opoziciji. Za »Obzor« pomeni ta sporazum p:elom med njegovima glavnima prijateljema in zaščitnikoma. Tako stari revež sedaj res ne ve, kaj in kako naj bi pis:l, da se ne bi zameril ne prvemu, ne drugemu. V tej zadregi je segel po svojem starem receptu, ki je obenem preizkušeni recept listov iz naše Kop-tarjeve ulice: zopet je začel na vso moč udrihati po JNS in nacionalistih. V svoji seaHni fantaziji že vidi, kako ae skuša JNS z izrabo sedanje situacije »rehabilitirati«. Za božjo voljo roti JRZ in vlado, noj to preprečita ia naj energično takoj v po-6etku zavrneta, vsako pomoč, ki bi se ji-mc v borbi proti sporazumu in za unita-rizem morda nudila od JNS. Takih in sličnih .antazij in laži kar mrgoli v ..Obzor o vem* dvokolonskem članku. Ge l 'hko>Z nj:mi san-ega sebe potolaži, mu to iz ,%rca privoščimo, saj *e nam revež res smili. Seja vodstva SDS Včeraj so se sestali v Banjaluki člani izvršnega odb->ra bivše samostojne demokratske stranke. Posvetovanjem, ki se dane? še nadaljujejo, predseduje novi predsednik stranke g. Adam Pribičeviu. Danes dopoldne bo v pravoslavni cerkvi parastos za pokojnim Svetozarjem Pribičevičem. Cerkvene obrede bo opravil član strankinega vodstva prota Dušan Kecmauovič. Seje izvršnega odbora bodo končane z javnim shodom, ki bodo na njem govorili vsi strankini voditelji. Razcepljeni Nemci Pogledi jugoslovenskih Nemcev na zagrebški sporazum niso enotni. Njihovo oficielno politično vodstvo, ki sodeluje, kakor doslej z vsakim režimom, tudi sedaj z JRZ. je seveda proti sporazum. Zelo ostro se izraža proti sporazumu tudi glasilo tako zvanih mladonemcev »Deutsche Pressec. Ta list piše skoro tako ostro kakor »Samouprava« in napada zlasti srbijansko združeno opozicijo. Precejšen del Nemcev pa se šteje tudi med pristaše skupin, ki pripadajo združeni opoziciji. Ti so seveda za sporazum in na velikem shodu, ki je bil preteklo nedeljo v Belem Manastiru, se je v njihovem imenu dr. Adam Schlachter izjavil za izvedbo sporazuma, za ukinjenje ustave in za likvidacijo aleksandrovske Jugoslavije. Muslimanska politika V Sarajevu izhaja teilnik »Naša buduč-nosU, ki velja za glasilo pristašev dr. Spa-he. V zvezi s člankom o sporazumu, ki ga odklanja, pravi list, med drugim: >Naša politična situacija je dan?6 usmerjena v pravcu kraljevske vlade, v kateri igra vidno vlogo dr. Mehmed Spaho, vodja muslimanskega dela jugoslovenskega naroda. Muslimani neomejeno zaupajo svojemu voditelju. Kakor stoje za njim danes, ko sodeluje v vladi, mu bodo ostali brezpogojno zvesti tudi jutri, ako bi se zgodilo, da bi odšel v opozicijo. Osnova naše politike je življenjsko spoznanje, ki nam ga je dalo naše politično vodstvo; za nujno potrebo našega javnega življenja smatramo čim tesnejšo zvezo in čim tesnejše sodelovanje jugoslovenskih muslimanov z našimi brati srb-skopravoslavne vere«. Nemško glasilo koroških Slovencev V svoji plebiscitni številki je začel »Koroški Slovenec« izdajati posebno nemško prilogo za Nemce na Koroškem in v Avstriji sploh. Njen namen je, nemške sodržavljane objektivno informirati o življenju, delu in težnjah slovenske manjšine na Koroškem. »Koroški Slovenec« je prinesel o tem poskusu uvodnik, v katerem med drugim pravi: »Kaj pričakujemo od nemške priloge, ki more biti v slovenskem listu kvečjemu izjema? K izdajanju nas je napotilo načelo, da smo svojemu narodu in svoji državi dolžni, da z vsemi nam razpoložljivimi sredstvi pokažemo in dokažemo krivico, ki se godi nad našo mladino in ki jo le premnogi zanašajo v ves naš rod s tem, da ga razdvajajo po nekih zastarelih strankarsko političnih čustvih in priznanjih. Ali bo naše pričujoče delo rod!.lo uspeh ali neuspeh, ne bomo prerokovali. Vemo samo, da stojimo s tem prerl zgodovino in bodočnostjo čisti in neomadeževani, ker Veterinarski kongres v Novem Sadu Novi Sad, 16. odet p. Tu se je danes pričel kongres veterinarskega udruženja. Na kongres so prišli tudi delegati ostalih slovanskih veterinarskih udruženj. Dopoldne so imeli zastopniki vseslovaruSke zveze veterinarskih organizacij sejo, na kateri so razpravljali o pripravah za prihodnji kongres, ki bo drugo leto v Curihu tn ga bodo organizirali naši veterinarji Zvečer jo bila poslednja pripravljalna konferenca za kongres Jugoslovenske zveze veterinarjev, ld bo Jutri Slovesno otverjen. Kongresa se bo udeležil tudi kmetijski minister Stankovič, ki je že denes prispel v Novi Sad ln sprejel delegate vseslovanske . zveze veterinarjev. Nova biološka razlikovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje laa. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TBTLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Tryliainu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Nemške plebiscitne proslave na Koroškem Napoved nove raznarodovalne ofenzive S Koroškega nami pišejo; že sredi poletja se je celovški Heiir.at-bund začel pripravljati, da bi kar najbolj pompozno proslavil obletnico plebiscita. Zato je bilo pričakovati, da. bodo dobile letošnje slovesnosti doslej neobičajen obseg. Vendar pa kaže, da je bil program le preveč prenat:pan, zato se je vse porazgubilo v številnih malenkostih, ne da bi ostal kak globlji, veličastnejši vtis. V Celovcu so na Glavnem trgu postavili iz ptetna začasen spomenik padlim ^obrambnim« bojevnikom. Nad vsemi dohodi do Glavnega trga so ogromni lepaki preiko ulic opominjali ljudi: »Darujte za obmejno ozemlje!« že v petek 8. t. m. opoldne je začela srednješolska mladina z nabiralno akcijo. Nabiralcem ni bilo trebi v šolo, zato se jih je prijavilo v samem Celovcu kar 900, to je malone polovica srednješolcev. Odziv pri nabiralni akciji je bil v Celovcu v splošnem velik. Le malo ljudi je bilo srebati breiz znaka, ki je ooozarjal na »dar za obmejno ozemlje«. Nekatere drame so šle v svojem navdušenju tako daleč, da so si dale na prsi navesiti kar celo vrsto raznih znakov. Dunajski radio je posvetil plebiscitnim proslavam kar dva prenosa, v petek zvečer in v nedeljo popoldne. To pot je bila oddaja kvalitetno nekoliko višja kakor običajno. Celovško časopisje je posvetilo nedeljske številke skoro splošno samo plebiscitni proslavi. Nacionalistične »Freie Stimraen« 30 prinesle celo posebno prilogo z lazpravami o »mešanem ozemlju« ter o Kanalski in Mežiški dolini. Marsikaj zanimivega, in poučnega je v tej prilogi. Take n. pr. pove pref. Mietschinaky, da je »SUdmaika« v letu 1S36 dala na Koroško 47.640 šilingov (430.000 din) in V letu 1937 že doslej 46.200 šilingov. Poleg tega je v teh dveh letih dogradila dve svoji šoli (vZavrhu in na Obirskem), ki sta jo stali 70.000 šilingov (nad 600.000 din V Iz tega je razvidno, da, razna n>do-valne organizacije na Koroškem razpolagajo s skoro tri četrt m-iijona dinarjev na leto, ki jih daje samo Siidmarka. Kje so potem še vsote, ki prihajajo od drugod! Oficielna proslava v Celovcu je bila na Glavnem trgu. Govorniki so vsi brez izjeme poudarjali junaštvo »obrambnih bojevnikov« in njihove zasluge za »nedelje-ijeno Koroško«. Deželni glavar dr. Su-cher je v svojem govoru pozval podjetja in podjetnike, naj nastavljajo predvsem neraposlen« obrambne bojevnike, da se jim t3lko dostojno oddolžijo za zasluge v preteklosti. Koroški avtomobilski klub je organiziral po iniciativi Heimatbunda na plebiscitno nedeljo vožnjo iz Celovca v Podjuno. Udeležilo se je je blizu 100 vozil, avtomobilov in motornih koles Pot je peljala iz Celovca skozi Grabštajn in čez Dravo v Dobrlo vas, kjer je vozače pozdravil ta-mošnji župan Taurer. Na povratku so se peljali skozi Velikovec. Istočasno pa je korošiki Touring-klub organiziral vožnjo iz Beljaka in Celovca skozi Rož v Št. Jakob. Tam sta se obe koloni sešli. Sodelovalo je kakih 180 vozil. Pred spomenikom so se vrstili razni nagovori, ki jih znajo poznavalci Koroške že itak na pamet. Da so se vršile tudi v raznih manjših krajih proslave z junaškimi nagovori, je samo po sebi razumljivo. Osnovna nota vseh le- smo storili vse, kar je bilo v naši moči in ni nasprotovalo naši narodni časti, da s svoje strani razrešimo krivico nad našim ljudstvom.« Brez dvoma je ta priloga obenem izraz samozavesti koroških Slovencev, ki so ob vsem izzivalnem početju svojih nasprotnikov obdržali hladno kri, v zavesti, da je pravica na njihovi strani. Na upokojence so pozabili Oljska »Nova Dol»a« objavlja: Poleg invalidskega vprašanja je v paši orZavi vedno še neurejeno vprašanje upokojencev. Imamo jih več vrst, določJ>e različnih zakonskih določil jim režejo na stara leta skromen košček kruha. Vlada je na jesen leta 1935. 6 posebno uredbo /.nižala prejemke javnih nameščencev in upokojencev. Veled silne podražitve vseh življenjskih potrebščin pa se je vlada sedaj (po preteku dveh let oiločila, da izvrši delno povrnitev svoječasnih velikih odtegljajev plač in pokojnin. Od 1. novembra dalje bodo javni nameščenci deležni te dobrote. 0 tem ukrepu je bilo zadnje čase že toliko 6lavcei»e-vov, da javnost skoraj ni opazila, da se skromno izboljšanje in delna povrnitev odtegljaje* nanaša na belne upokojence raznih vrst. Vsi ti so ostali pozabljeni sedaj, ko gre le za delno povrnitev, bili pa so enakopravno obravnavani in upoštevani leta 1935.. ko je So za težko dajatev odtegljajev. ki je že takrat presegala njihovo skromno možnost preživljanja. Nov list V Beogradu je začel izhajati pohneseč-niik »Izvoznik«. Izdaja ga Udruženje izvoznikov žive in zaklane živine, v uvodniku prve številke p avi list, da zavzera? 'izvoz živine najvažnejše mesto v vaean našem izvoznem gospodarstvu. Zato je potrebno, da dobi ta gospodarska panoga svoje lastno glasilo. List bo izhajal 1. in 15. vsakega meseoa, tošnjih plebiscitnih proslav je bila v obujanju spomina na heroizem, ki da ga je Koroška pokazala, v letih preizkušnje. Vsi govori, vsi članki v časopisju, so biii polni takih slavospevov. Drugo, ravno tako pogosto poudarjeno geslo je bilo, da je zaradi aktivnosti narodno zavednih Slovencev v zadnjem časoi koroško nemštvo silno ogroženo; zato da je treba zbrati vse sile, da se ta nevarnost odstrani. Govornikov pri tem prav nič ni motila, nelogičnost v izvajanjih, če so koroški Nsmci in ponemčenci »ares taki junaki, kakor so jih slikali v svojih besedah, potem jc prava sramota, da se čuti vsa ta ogromna junaška masa ogrožena po peščici Slovencev, o katerih hočejo prepričati svet. da jih že skoro nič več ni. Toda vse to so seveda samo besede, preračun j ene za naivna ušesa še bolj naivne mase. V resnici gre čisto za nekaj drugega. Ves ta krik o ogroženem nemštvu na Koroškem je napoved bližajoče se nove nemške ofenzive. Raznarodovanje na Ko-rošikem po njihovih pojmih prepočasi napreduje. Pod krinko »ogroženega nemštva« se bodo na^la nova sredstva, da bi w proces pospešil To je resnični nauik letošnjih plebiscitnih proslav na Koroškem. Kmec tatarskega sestanka v Zagrebu Zagreb, 16. oktobra. AA. Danes dopoldne so se v Zaffrebu končale konference evropskega posvetovalnega odbora rotarske zveze. Predsednik odbora je izrekel pri tej priložnosti poročevalcem listov zahvalo vseh prisotnih Totarcev Lz vse Hvro-pe za sprejem, ki so ga doživeli v Jugoslaviji. Dejal ie. da so vsi očarani s tem. kar so imeli priložnost videti za svojega večdnevnega bivanja v Zagrebu. Dalje je izjavil, da so se posvetovanja uspešno končala. Prihodnje leto bo seja posvetovalnega odbora v Stoekholmu. Popoldne *e bodo ugledni gostje odpeljali r" Sljeme, jutri pojdejo pa v Šestine pri Zagrebu, kier jim bodo pokazali narodno riošo t ga kraja ^ naše narodne običaje. Jisbilej gimnazije v ča£ku Beograd, 16. okt. p. V čačku so se dane® pričele velike svečanosti v proste vo 100-letnice uuSiajšnge gimnazije. Pri teh svečanostih zastopa vlado prosvetni minister Dimitrije Magaraševič. Iz državne službe Beograd. 16. okt. p. Upokojen j« MStoft Zisič, šef mestne kontrole pri centa alni carinski blagajni v Ljubljani. — Premeščena sta carinski kontrolor Hudo Ku-derna iz Zagreba ter višji kontrolor Lazar Maršičevič iz Beograda k glavni carinarnici v Ljubljani. Upokojen je višji računski inšpektor Albin Zaje pri državni finančni direkciji v Ljubljani. Premeščena sta višji davčni kontrolor Josip Badjura iz davčne uprave za ljubljansko dkolico k c&s.včni upravi za mesto Ljubljano ter davčni kontrolor Franjo Peridč iz Murske Sobote v Gornjo Radgono. Imnovani so za gozdarska svetnika v 4/2 inž. Franjo Miklošič in Viktor Novak, svetnika banske uprave v Ljubljani, za gozdarskega svetnika v 6. pol. skupini inž. Bogoslav Žagar, svetnik sreskeera načelstva v Kočevju, in inž. Joža Miklavčič, svetnik sreskega načelstva v Mariboru. Beograd, 16. okt. p. Odpuščeni so iz državne službe dopisnik centralnega pres-biroja dr. Prvislav Weisenberger v 6. po-ložajni skupini, Svetozar živkovič v 5. po-ložajni skupini in Otmar čižek v 7. polo-žajni skupini. Italija : Jugoslavija 1 : 0 Milan, 16. oktobra, o. Danes popoldne se je pričeLo italijansko-jugoslovensko teniško tekmovanja za srednjeevropski poka.!. Danes je bil odigran šele prvi single, ker je bila druga partija zaradi teme prekinjena. Oano -elle ,je po doligi in ostri boflbi premami Milica v štirih set.ih s A:4. 6:3. 5:7, 6:4. Nato je nastopil Taroni proti Kukuljeviču. ki pa sta odigrala samo tri sete. ki so se zaključili v korist jugoslovenskega prvaka tak.Me: 4:6. 7:5. 6:4. Ta tekma se bo nadaljevala jutri dopoldne. Popoldne bodo nastopili Mitič-Kukuljevič in Canepelle - Boe-si ter Punčec - Pallada in Ouintavalle -Taroni. V ponedeljek bodo Pallada in De Minerva ter Punčec in Pr.liniji oiigrali fr-poslednja dva singla. (Glej tudi .beležke med »Nekaj vrstami« v športni rubriki. Op. ur.) Vremenska napoved Zemuusko vremensko poročilo: Visok pritisk s pretežno jasnim vremenom je nad vso evropsko dolino, le v srednji Evropi j« nekoliko slabši s povečano oblačnostjo in ponekod nekoliko dežja. Snežsi v visokih gorah vzhodnih Alp. V Jugoslaviji je oblačno sredi države z nekoliko dežja ponekod. Jasno v Primorju, delno oblačno drugo! Toplota se ie nekoliko dvignila. Najnižja Kalinov i k 1. najvišja Hercegnovi 19. C. Zemun«ka vremenska napoved: Lepo vreme. Toplota bo čez dan narasla, ponoč' pa utegne biti precej hladno. V dolinah rek megle. Zagrebška: VotvV lepo vreme, le ponekod oblačno. Dunajska: Najbrže razjasnitev. Naši kraji in Članom VeSnikove družbe Obleko iz ImEamuM -evega Maga boste delj nosili! Tudi cenej!« bol To sfa vsekako zadostna razloga, da kupite Teokarovtčevo blago. Cen« nalili blagc<£2^»«*« od 170 do 200 dfna* Je v mater m/. Tovamat Paradla Osi Jak Kapocin.lt* t4 ■ d ■ rt r I > «•(•«• fi ffc««l«0 O B_LJubljana Zagreb Baograd rrooajoine: o^au* 4 Ptičeva 4 l kotom ▼ kroja, mad katerimi je b« tudi ur. poslanec Rafko Tttrfc, «e Je prfcljo-čfla armada članstva ▼ ctrSu s enaki. Med njimi smo opszifi zlasti častno Število po na tem delu doline kar ostala do prvega snega, v koliko* je morda ne bo odpravil dež. Vendar pa vse to ne moti razpoloženja meščanov in razgibanosti, ki vlada po vsem revirju. Da, življenje je pri nas sikoraj tako, kakor takrat, ko so gradili karavanški predor, kolodvor in bohinjsko železniško progo Na vsakem oglu srečujemo nove obrabe. Trgovski potniki, nemški monterji, strojniki, novodošli nameščenca in delavca... Nekateri trgovci in restavraterji si na skrivaj gotovo mane jo roke. Seveda ne bodo priznali, da jim obrt cvete, pač pa tarnajo bolj kakor vsi tisti, ki jim v resnici slabo gTe. Konjunktura v industriji, trgovini ta obrti, se močno odraža v živahni gradbeni delavnosti. V središču mesta se grade velike trgovske in stanovanjske hiše. Na periferiji pa rastejo mali delavski domovi iz tal kakor ge po dežju. Na desnem bregii Save razkopavajo cel hrib. Na pridobljenem stavbišču bodo v bližnji bodočnosti stranke gradile celo vrsto hiš. Nekateri mestni deli se počasi oblikujejo z novimi cestami, ulicami, vilami in lepimi hišami. Okoliš Slomškove, Aljaževe in Gregorčičeve uTi^e dobiva od dne do dne lepši videz. V splošnem pa naše mesto še desetletja ne 'co dobLLo lepe in strnjene oblike. Hiše so raztresene kakor da jih je kdo stresel iz letal. Vsaka je obrnjena po svoje. Druga drugi kažejo hrbet, kakor da bi bile sprte. V nedeljo je naš Sokol otvoril svojo gle-{ dališko sezono. Uprizoril je Špicarjevo ve-j seloigro >Qdločilni možje«. Igra je bila do-| bro naštnidirana, pa tudi obisk je bil po-vol.jen. V splošnem pa ee opaža, da med vojnim dcfcroToljcem iz Amerike je bila zagotovljena vrnitev v Ameriko, takoj po de-mobitezaeiji marca 1920 pa je Mask i m Radič v Dubrovniku državi poklonil težke tisočake za svojo vrnitev v Ameriko in ostal jugoslovenski vojak. Naj bi ostal *e doi>o dobivalo podjetje iz svojega rudnika železne rude v Vojnici pri Topuekem, poleg tega pa ima zasigurama rudna polja v bližini Ljubi je. Do konca vojne je imela Kranjska industrijska družba svojo visoko peč v Skednju pri Trstu, kjer je izdelovala tndi ladijsko pločevino. Po končani vojni pa je moralo podjetje svoje obrate v Italiji prodati. Z dograditvijo redukcijske peči si bo ustvarilo lastno bazo za najvažnejšo surovino. Pomen tega razširjenja obratov pa je tudi v tem, da družbi ne bo več treoa uvažati starega železa, Sutv^o želeizo pa bo lahko pridobivalo z domačim ogljem. Naša uvozna statistika nam pove, di smo v lanskem letu uvozili 43.00C ton starega železa v vrednosti 84.3 milijona Din. Letos se je nvo® še povečal, obenem pa je narasla cena. V prvem polletju smo uvozili za preko 21 milijonov Din starega že.eza. Z lastnim surovim železom bo Krar%ka industrijska dražba v bodioče krila pretežni del svoje potreb? v surovem Kelezu, morala pa bo š« vedno kupovati surovo _ železo v Varešu in po potrebi tujii uvažati r°>Kaj starega železa, vendar v neprimerno manjšem obsegu nego prej, tako da bomo na ta način precej prihranili na devizah. Razume se, da je nova redukcijska peč najmoderneje opremljena. Omogočeno bo racionalno izkoriščanje plinov, ki zapuščajo peč. Ti plini ee bo-io uporabili deloma v generatorskih napravah, deloma pa za kurjenje Siemens-Martinovih peči. Za pripravo rude so zgrajeni posebni objekti, kjer bodo rudo najprej čistili in s praženjem pripravili za polnitev redukcijske peči. Posebne ureditve zahteva tudi čiščenje plina, ki prihaja iz peči in je pomešan z ostanki rude in goriva. Ce bi ta prah odmetavali ali pa ga oJiplavljali, bi se onesnažila vola po vsej okolici, v poletju pa bi nastali oblaki prahu. Da se prepreči taka škoda, je montirana električna naprava za čiščenje plina. Z dograditvijo redukcijske peči bomo na Gorenjskem znova topili železo in bomo s tem obnovili prastaro produkcijsko panogo, ki je obstojala v teh naših krajih preko 2000 let. Nova redukcijska peč (plavž). Banovinska sadjarska razstava in sadni sejem v Mariboru V soboto 23. t. m. bo otvoriena v Mariboru velika sadjarska prireditev, kakršne v povojnem času še ni bilo v naši banovini. trr.eli smo že sicer razne sadne razstave v Ljubljani, v Celju, v Ptuju, prav dobro uspele sadne sejme v Mariboru in nešteto manjših sadnih razstav po vsej banovini, toda to so bile prireditve bolj ali manj krajevnega značaja, ker niso mogle zajeti cele banovine. Letošnja razstava, ki jo priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ne bo samo sadna, ampdc v najširšem pomenu besede sadjarska razst&sa, ker bo obsegala prav vse veje tega širnega drevesa, ki ga označuje splošni pojem sadjarstva, in ki velja dandanes za eno izmed glavnih panog kmetijstva. Na tej razstavi ne bodo zastopani samo plodovi vseh sadnih vrst, ampak tudi vse kar ima kakršnokoli zvezo s sadjem, s pridelovanjem in uporabo sadja. Videli bomo zlasti vsa sodobna otl dja in sredstva, ki jih umno sadjarstvo ne more več pogrešati in brez katerih je pridelava lepega sadja nemogoča. Važen oddelek sadjarske razstave bodo razni sodobni pripomočki za domačo uporabo sadja in izdelki iz njega. Sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude z napredek v pridelovanju sadja in njega koristni uporabi. Drevesničarji nam bodo pokazali svoje proizvode v vseh načinih in oblikah proizvodnje sadnega drevja. Nazorno bodo po-kazani tudi uspehi Sadjarskega in vrtnarskega društva od njegovega začetka pred 17 leti do današnjega dne. Sadni sejem bo, dasi v tesni zvezi s sadjarstvom. vendar prireditev sama zase. Pokazati hoče, da sadja ne znamo v najboljši kakovosti samo pridelovati ampak tudi za kupčijo tako pripraviti, kakor to zahteva svetovna sadna trgovina. Vsak nepristranski opazovalec sc bo lahko prepričal, da se nam ni bati nobene tuje konkurence ne glede kakovosti pridelka, ne glede opreme. Na prodaj bo kolikor mogoče tipizirano in standardizirano blago. Na sadno razstavo je vabljen vsakdo, ki sitremi za napredkom v sadjarstvu, zlasti vse podružnice SVD, da si ogledajo sadove svojega truda in prizadevanja. Posebno dobrodošli pa bodo sadni trgovci, zastopniki n-abavlj. zadrug, zavodov in vsi, ki imajo kakršnokoli zanimanje za letošnjo sadno kupčijo. Razstava in sadni sejem bosta trajala od 23. oktobra do 1. novembra. Udeležencem razstave in sadnega sejma je dovoljena polovična voznina od 21. oktobra do 3. novembra. Kupujte domače blago! Korlek javi to Brtonclju, toda mu zabi-čuje najstrožjo tajnost. Brtoncelj poskoči: —• Čast bodi bogu vekomaj! — Nastane nova skrb: kako pripraviti ženo na to. Kajti vse tisto o ženi, otrokih in sosedih, kar je bil natvezil v kavarni Kor-leku in na kar se je skliceval v pismih zaradi nujnosti, je bilo lepo izmišljeno in gladko zlagano. Žena ni o vsem ničesar vedela in nikoli mislila na to. Živela je otrokom in gospodinjstvu. Tudi sosedom ni to nikoli hodilo na um. Zdaj pa kako? Molčati mora. to je skrivnost, o, in še kakšna! Na drugi strani pa stoji potreba, da jo po malem pripravi na ta veseli dogodek. Ves dan si beli glavo. Ponoči ne more spati in do jutra jo po-grun/ta: — Hej, stara! Kaj misliš, kaj se je meni sanjalo nocoj? — — Moj bog, kaj naj mislim? — — Da so me odlikovali. Kar nepričakovano so prinesli. Ne da bi bi! količkaj slutil naprej. Velika, velika je bila svečanost. Sam sreski v paradi, pa poslanec Korlek. pa gospod župnik s trdim klobukom, gasilci, občina, vsa srenja zbrana ... — Brtoncelj preneha; za prvo silo naj toliko zadošča. — Kako ti more kaj takega v glavo, pa čeprav samo v sanjah?! — Vsak dan je bolj zamišljen. Težko čaka; vedno težje. Spet piše, Korlek odgovarja, korespondenca raste. Končno zadnji podpis. Ko poslanec to izve, brzojavno čestita. Potem javi to vest šs v sitrankino glavno glasilo »Pobožna trobenta«. Na Brtoncljevem domu se vse spremeni On sam ves v sreči, zmeden, kakor preseljen v oblake; žena v skrbeh, kaj bo iz fcegaj sosedje začudeni: zakaj 25® ,t©2 Brtonclju čas poteka prepočasi. Kaj vendar delajo s to stvarjo tako dolgo. Spet piše; že šestnajsto pismo: »Kaj je vendar to, da še ni v uradnem listu? Ljudje mislijo, da ste me v našem listu samo potegnili!« Korlek gre sam v tiskarno, toda tam niso prijazni ljudje, tudi z narodnimi očeti ne: — Kam pa se tako mudi z odlikovanjem? Če je kaj zaslug, tudi po smrti ni prepozno! Saj vidite, koliko važnejših stvari čaka, pa ne more na vrsto! — Korlek odpiše in govori Brtonclju čisto drugaje, nego je sam prejel odgovor. Brtoncelj stopica naprej; čas teče, tisti Prešernov čas. ki je rabelj hudi.. Vse pa ima svoje meje. Končno je v »Uradnem listu« in tudi odlikovanje pride na srez. In ko poslanec Korlek, zadovoljen in pomirjen po težkih naporih čaka na povabilo slovesnega odlikovanja prijatelja in zvestega somišljenika Brtonclja, prejme od njegove žene sledeče pismo, osemnajsto v tej zadevi: »Gospod poslanec' Kaj ste napravili z mojim možem? Prej tako resen in priden gospodar je zadnji čas ves iz sebe. Za nobeno stvar se ne briga več Samo pred ogledalom stoji in primeija odlikovanje. Govori samo o tem Če nima odraslih ljudi krog sebe,- kaže otrokom. Ves je spremenjen; dolgo ne bo. Bojim se najhujšega! Oh, kaj ste napravili naši hiši!« I. t d. Korlek je potrt. Kaj more biti hujšega? Samo izguba mandata. Revež vseh osemnajst pisem poveže z debelo špago in ko polaga sveženj na polico, mrmlja: — Da bi ti ljubi bog dai. da bi te bridke skušnje vsaj bodočim rodovom kaj za leglej , „ Vsedržavnl sadjarski kongres v Mariboru Ob priliki banovinske sadja rake razstave ln sadnega sejma v Mariboru, bo priredilo Srbsko kmetijsko društvo dvodnevni sadjarski kongres, b sicer 24. in 25. t. m. Oovoritev kongresa bo 24. oktob^n ob 10. dopoldne z naslednjim dnevnim redom: 1) Trgovina s svežim sadjem in predelanim sadjem in njeni izgledi za bodočnost (poročata Djordje Perin in Voja Petrovič). 2) Obnova sadovnjakov in plemenenje sadnega drevja potom precepijanja (poroča dr. Mladen Jesifovič). 8) Načini propagande za uporabo inzekticddov in fungicidov (poro-oata gg. dr. Pavle Vukasovič in dr. Zeljk Kovačevič). 4) Smoter in naloge načrtnega sadjarstva (poroča ravnatelj g. Josip P: >1). Nadaljevanje kongresa bo 25. oktobra ob pol 9 z naslednjim dnevnim redom: 1) Preusmerjen je (preorientacija) obstoječih hano-vinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva (poroča g. Milutin Nikolič). 2) Vprašanje plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah (poroča Štefan Lukič in F. Mežan). 8) Možnosti in organizacija dela v sadjarstvu na banovinekih kmetijskih ustanovah (poroča g. Milan Marsič). 4) Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva (poroča g. Franc Vardjan). 5) Drevesnice v Sloveniji, sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva (poroča g. Ivan Dolin šek). Naraščanje državnih izdatkov V včerajšnji številki smo objavili zanimive podatke o naglem povečanju naših državnih davčnih dohodkov, ki so bili letos v petih mesecih za 444 milijonov Din večji nego lani v istem razdobju. Narasli pa 00 tuda dohodki državnih podjetij in znaša to povečanje pri državnih železnicah 178 milijonov, pri rudnikih in gozdovih pa 45 milijonov. Skupni državni dohodki so znašali v prvih petih mesacih t L 4610 milijonov in so bili pri tem za 700 milijonov višji nego lani. Vzporedno pa eo se povečali tudi državni izdatki, ki so znašali v prvih ptjih mesecih t 1. 4064 milijonov ter so bili pri tej vsoti za 720 milijonov večji nego lani. Od tega povečanja izdatkov v primeri z istim razdobjem lanskega leta odpade 264 milijonov na ministrstvo vojske in mornarice, za 134 milijonov so se povečali izdatki državnih železnic, za 111 milijonov izdatki za državne dolgove, za 25 milijonov izdatki ministrstva pravde, za 23 milijonov izdatki pokojnin in za 22 milijonov izdatki prosvetnega ministrstva. Povečanje izdatkov ostalih resorjev v primeri z lanskim letom s* giblje v manjšem obsegu. Mešanje bencina s špiritom Glede na nedavno uredbo o spremembah trošarinskega zakona je finančni minister predpisal pravilnik o sredstvu za denaturi-ranje dehidriranega špirita, o kraju in načinu mešanja bencina z denaturii-anim dehldriranim špiritom in o nadzorstvu pri mešanju bencina s Špiritom Uredba predpisuje, da mora vsebovati vsakih 100 delov mešanice 20 delov denaturiranega špirita v jakosti najmanj 99.6%, kot ostanek pa bencin, kamor spada tudi sredstvo za denaturiranje špirita. Pravilnik sedaj določa, da se morajo mešati z dehidriranem špiritom (ki mora biti denaturiran) vsi proizvodi destilacije mineralnega olja (6urove nafte), proizvodi destilacije premogovnega katrana ln parafinskih špiritov Itd., brez ozira na to, pod kakšnim imenom se pojavljajo, KI imajo pri 15° Celzija manjšo specifično težo kakor 0.795 in ki pri frakcijski destilaciji do 140° Celzija shlapijo do 80% skupne količine. Špirit se mora primešati v bencinu, ki je namenjen kot sredstvo za pogon motorjev, izvzemši motorje za letalstvo in motorje za objekte vojne mornarice. Mešanica bencina z dehidriranim špiritom mora vsebovati na 100 težinskih delov 79.4 težinskega dela bencina, 20 težinskih delov dehkiriranega špirita in 0.6 težinskih delov sredstva za denaturiranje špirita (metilnega alkohola). Rafinerije mineralnega olja in uvozniki bencina so dolžni potrehne količine dehidriranega špirita kupiti preko Prodajne centrale za špirit v Beogradu po ceni, ki bo določena. Dehidrirani špirit, potreben za mešanje z bencinom, je prost državne in samoupravne trošarine in se mora pred iznosom iz tvornice ali rafinerije špirita denaturirat; s 3% metilnega alkohola. Sredstva za denaturiranje (metilni alkohol) nabavlja Prodajna centrala za špirit v Beogradu, ki ga deli tvornicam in rafinerijam. Denaturiranje špirita se vrši po predpisih, določenih za denaturiranje špirita s splošnim sredstvom, izvršuje pa denaturiranje sta-rešana pristojnega oddelka finančne kontrole. Za to denaturiranje se ne plača kontrolna pristojbina. Cim dospe denaturirani špirit do obrata, kjer se meša z bencinom, mora lastnik obrata o tem obvestiti oddelek finančne kontrole, mešanje pa se vrši v posebno urejenih mešališčih, katerih gradnjo in ureditev odobrava davčni oddelek finančnega ministrstva. Mešanje z bencinom samo se vrši pod nadzorstvom tehničnega kontrolorja davčnega oddelka finančnega ministrstva ali tehničnega kontrolorja pri rafineriji v prisotnosti starešine oddelka finančne kontrole ali finančno kontrolnega organa pri rafineriji. Za eno mešanje se mora porabiti najmanj 16.000 kg bencina hi 4000 kg špirita. Pravilnik še določa, da se sme bencin, ki slnži za druge svrhe in ne za pogon motorjev, uporabljati v naši državi sstno po predhodnem odobrenju pristojnih finančnih direkcij. j Potrošnja bencina V letu 1936/37 je znašala naša potrošnja bencina 9.8 milijona kg, potrošnja mešanice pa 13.3 milijona kg. kar da skunaj 23.1 milijona kg pogonskega goriva. Dohodki od državne trošarine pa so znašali 96.6 milijona Din. Glede na znižanje trošarine Se bodo ti dohodki zmanjšali na 63 milijonov Din, vendar je pričakovati, da ee bo potrošnja naglo zopet dvignila in ba'o * tem narasli tudi dohodki. Gospodarske vesti — Vložitev davčnih napovedi za zgrada-rino. Davčna uprava Ljubljana-mesto je izdala poziv k vložitvi davčnih napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1938. Davčna napove! se mora vložiti v času od 1. do SO. novembra. = Izdelovanje umetne volne v Jugoslaviji »Prager Presse« poroča, da se bo italijanska dražba Snia Viscosa, ki ima patente /a izdelovanje umetne volne iz ka/zeina in je tc patente prodala že v večje število za-(padnoovropskih držav in v. Poljsko, ts dni pričela pogajati aaradl hkorWWija Saga patenta v Jugoslaviji = Konkars je raiglašeu 1r koo^kd Ro- dolla Zorca, trgovca v Ljubljani, Ftarjanska 26 (upravnik mase dr. Stanislav žltko, odv. v Ljubljani; prijavni rok do 20. nov, ugotovitveni narok 24. nov.). Borze Na ljubljanski borzi ja inaSal pretekli teden devizni promet 11.59 milijona Din nasproti 7.38, 8.46, 10.02 in 10.08 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kki-ringu 6e je v preteklem tednu nemška marka nonovno nekoliko okrepila in ee je proti koncu tedna gibala na višini 13,b0. Za malenkost čvretejši so bili tudi avstrijski šilingi, ki sianejo okivg 13.66 — 18.68. V svobodnem deviznem prometu stanejo ameriški dolarji 48, Švicarski franki 11.05, angleški funti 238 in francoski franki 1.67. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pari« 14.53, London 21.55., New York 434.43, Bru.elJ 78.1750, HPfln 8L88, Amsterdam M0.J3B0, BerDn 174.60, Dunaj 80.20, Stockholm 111.1250. Oslo 108.30, KObenhavn £6.20, Praga 16.20, Varšava 82.16, Budimpešta 86.26, Atene 8.96, Bukarešta 8.26. Blagovna tržišča JfctTO + CMcago, 3A. oktobra. Začetni teCaj** plenic*: aa dec. 97, aa maj 99.875, na, ju-HJ 93; konii-n za dec. 58.75, z& maj 69.875. + Wbinlpeg, 16. oktotana. Začetni tečaji: pšenica: za okt. J^.125 za dec. 118.30. BOMBA« + Lhrerpocl, 16. oktobra. Tendenca ra. Zaključni tečaji: za okt 4.64 (pre»šn# dan 4.68), sa dea 4.60 (4.72), *a m?- 4.78 (4.82). + Newyork, 16. oktobra, Tendenca stalna. Zaključni tečaji: ta nov. 8.34 (8.84), za dec. 8.26 (8.25), za april 8.23 (8.17). Seja celjskega mestnega sveta Ugodnosti za novo poslopje OUZD — Akcija za direktno železniško zvezo Rogaška Slatina -Celje in za avtomatsko telefonsko centralo — Povečan.}- paviljona za tujskoprometno pisarno — Volitev turističnega odbora — Nove namesf^ve Celje, 16. oktobra. povečala Škropilnega okoliša, ker je Skro- Celjski mestni wvet je imel v petek zvečer redno sejo. Zupan je m dr. poročal, o mestnem zavetišču. V zavetišču je v oskrbi 60 revežev in hiralcev. Dnevni stroški za vsakega oskrbovanca znašajo 9 dni. Oskrbovanci, ki so še sposobni za delo, so zaposleni pri raznih opravilih. Občina bo kupila od celjske gasilske čete stare gasilske jopiče in jih bo dala prenarediti za oskrbovance in oskrbovanke. Mestni svet je odobril Orkestralnemu društvu Glasbene Matice v Ljubljani in celjskemu strelskemu okrožju enkratno podporo po 500 din. Občina bo kupila od celjske gasilske čete star avtomobil za 1.500 din in ga bo dala preurediti za prevažanje bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Poseben odbor mora do prihodnje proračunske razprave sestaviti predlog o ureditvi magistralnih prostorov in o reorganizaciji poslovanja mestnega poglavarstva. Gospodarski odbor. Občina bo prodala Mariji Suhačevi stavbno parcelo pri mestnem zavetišču v Medlogu po 15 din kvadratni meter. Dijaški kuhinji v Ceflju bo občina brezplačno dobavila 8 m drv. Mestna občina se pri dobavah ne more omejiti samo na ponudnike 7. občinskega območja, vendar pa imajo pri dobavah prednost domačini. Občina ne bo preuredila prostorov zemljiške knjige v Grofiji, pač pa bo elektrarna pregledala električno napeljavo v tem poslopju. Za vzdrževalna dela v mestnem gledališču je predvidenih 20.031 din. Na projektirani Tkalski ulici med Ipavčevo in Kersnikovo ulico bo občina otvori la pešpot; proračun znaša 4250 din. Odbor za občinska podjetja in pokopališča. Za obnovitev električne instalacije in nabavo novih svetilk v osnovni šoli se odobri 1480 din. Da pospeši pričetek gradnje uradnega poslopja OUZD, je mestni svet znižal cene električnega toka. plina in vode za novo poslopje. Občina bo nabavila novo črpalno napravo za javni vodnjak v Lokrovcu; stroški so preračunani na 3.700 din. Javna vodnjaka na Miklavškem hribu in v Zagradu bo prevzela mestna vodovodna uprava v svojo oskrbo. Občina ne bo pilnl avtomobil že sedaj često po 16 ur dnevno v obratu. Odbor za tujski promet. Banska uprava je sporočila, da ima v načrtu čimprejšnjo modernizacijo državnih cest, m. dr. tudi ceste Ljubljana-Celje-Slovenska Bistrica. Občina bo nadaljevala akcijo za uvedbo direktne železniške zveze na progi Rogaška Slatina Celje ki za ustanovitev nujno potrebne avtomatske telefonske centrale v Celju. Določila uredbs o pomožnem osob-ju v gostinskih obratih naj se v celoti uveljavijo Mino t zdraviliških krajih. Prepisi glede strokovne izobrazbe osobia m obvezne napitnine naj te ▼ Celiu ne izvajajo. Pravni odbor. Trgovcu Simonu 5 osslu in Antonu Kliicklu se zagotovi spojem v članstvo mestne občine, če bosta dobila rta še državljanstvo. Gradbeni odbor. Tujskoprometna zveza v Mariboru bo povečala paviljon pri kolodvoru, v katerem »ta nameščena tujskoprometna pisarna in pisarna za pobiranje me stne uvoznhie. Tako bodo pridobili nov lokal, ki bo stal n« železniškem svetu. Stro-§ke" bo krila Tujskoprometna zveza s posojilom v znesku 50.000 din, mestna občina pa bo prepustila novi lokal zvezi brezplačno ki prevzela tudi jamstvo za posojilo. Kot zastopniki občine »o bili izvoljeni v turistični odbor podžupar. Stermecki kot predsednik, tujskoprometni referent Franjo Roš kot referent odbora ter dr. Skobeme, Pre-log IniGologranc kot čJani. Po 1 člana bodo še delegirali v turistični odbor Združenje trgovcev za mesto Celje. Združenje obrtnikov gostilničarekih podjetij. Olepševalno in tujskoprometno društvo. Savinjska podružnica SPD in mestno avtobusno podjetje. V tajni seji je bil g. Viljem Koren, komisar pri predstojništvu mestne policije v Celju, nameščen kot pogodbeni politično upravni uradnik pri mestnem poglavarstvu. S 1. oktobrom so nameščeni kot policijski stražniki dosedanji pripravniki Franc Bevc, Alojz Gajšek in Jože Godec. Občina bo raz pisala mesto pogodbenega inženjerja arhitekta pri mestnem tehničnem oddelku. Skrb za dober semenski krcmplr Kljub skrajno neugolneinu vremenu gre vendar spravilo krompirja h kraju. Pri poznih sortah nam je predvsem za trpežno blago, ki mora biti do"*ro do/orelo da zdrži dolgomcfečno vldetenje. Pri sortah za sprotno uporabo ne igra takše vloge, če je blago zares dozorelo ali ne. Pri z^rodnem krompirju se ne gleda niti toliko na okna kakor da je blago mehko in testaato. Povsem drugače je pri poznem krompirju, ki mora ostati užiten tja do poleija, to je, prenesti mora v teku dobrega pol leta najrazličnejše opazke konzuiuenta. Zrel in za vkletenje pripraven je krompir takrat, ko je krompirjevka že odmrla in je delno celo suha. Tedaj je potovanje škroba od lista do gomolja že končano. Tedaj se posušijo že tudi podzemski gomoljni pe-o-lji ta k oz van i 6taloni, ha katerih visijo gomolji lepo kakor v gnezdu. Tedaj se odločijo od svoje popkovine in ee osamosvoje, da pričnejo po določeni dobi mirovanja svoje Listno življenje, saj niso gomolji produkt oploditve, temveč služijo za nespolno ali vegetativno razmoževaje iste eorte. Kadar je krompir res dozorel se ne da več obrambni olup z nohtom odstraniti, kaj Šele 6 prsiom odrgniti. Tudi meso je bolj suho kakor pri ponavadi predčasno spravljenem zgodnjem krompirju. Vendar pa moramo tega za semenske svrhe pustiti v zemlji prav do spravila poznih sort. ker bi pri nalnljnem sajenju mogli doživeti eicer prav slabe izkušnje in bi nam takšno semenj&ko blago slabo odgnalo ln se naglo izrodilo. Prav mnogo se govori in piše zadnja leta o izroditvi. Ta se pokaže na manjšem pridelku. ki ga povzročajo manjši in malošte-vilnejši gomolji, ter v pojemanju trpežnosti, poglavitno pa v večji dovzetnosti 7» oelo vrsto bolezen, posebno glivičaete vrste. Naj-jTOgostejše med njimi so: Črna gniloba, gnitje gomoljev kot posledica phvtoptothore, potem krastavost gomoljev, suha gniloba in najhujša — krompirjev rak. Hvala Bogu imamo vsako leto več za raka neol>čutljivih krompirjevih sort. Najenostavnejši nasvet, kako se ubraniš izrojevanja in tako raznih nevarnih bolezni je pač staro izkustvo, da premenjaš semensko blago. To pa seveda stane denar in drži dovolj dolgo le pri pra- vilnem vkletenju in skifbi za domačo semensko blago. Uvod v postopek s semenskim blagom moramo napraviti že med rastjo na polju z odbino posameznih rastlin. Najlepše, najmočnejše in zdrave rastline zakoličimo, da jih. ko se posuši krompirjevka. lahko spet najdemo. Pred eplošnrn spravilom ijkoplje-ino najprej te zakoličene gTobove in izberemo h. tega pridelka za seme le gomolje jajčne velikosti. Domov jih spravimo najbolje v košarah in j;h razpreetremo na zračnem podu, ida (Ja-di.amska Pojita« ga je štela med svoje zveste sotrudnike. Ko je prišel 1. decembra 1930 službovat v Ljubljano, se je tu kmalu znašel kkor v rodnem kraju. Seveda se je najprej pridru2il Jadranski Straži in je dolga leta tajnlkoval, pomagal organizirati podmladek, se trudil v mestu in na deželi, svoja prizadevanja pa je kronal z imenitno jadransko razstavo, ki smo jo imeli predlanskem na ljubljanskem velesejmu. V pripravah za njo je objadral vso jadransko obalo in je po svoji obsežni vednosti prebliska! muzeje in mnoge zasebne palače, interveniral sem in tja, in se trudil v toliki meri, da je bil levji delež na uspenu jadranske razstave res zaslužen. Pridobil si je v Ljubljani in v vsej Sloveniji nešteto prijateljev, ki iskreno obžalujejo, da mora Hubert Marjanovič od tod. Zlasti ga je tudi »Jutro« štelo med svoje sotrudnike. Pretekli torek zvečer po seji krajevnega odbora JS je bil prijateljski sestanek pri Slamiču in tu je predsednik g. generalni tajnik TPD g. Joško Pogačnik v prisrčnem govoru tolmačil obžalovanje zaradi izgube ti? ko zvastega in požrtvovalnega delavca. V torek zvečer se bo g. Hubert Marjanovič odpeljal na svoje novo službeno mesto v Mostar, kamor mu bosta kmalu sledili tudi soproga in hčerka. Ljubko družinsko gnezdece si je uredil v Ljubljani, popolnoma se je udomačil, hudo je tudi njemu, ko mora od tod. Toda v svoji vedirosti bo kmelu zaživel v novo. dela polno življenje in to v kre ju, kjer so delavci takšnega kova še posebno potrebni. Ne dvomimo pri tem, da bo v njem vedno tlela želja po ponovnem svidenju s prijatelji in znanci v beli LJubljani. »Naš Jurček ne ceni preveč knjižne modrosti. To vselej zatrjuje. Zadnjič je bil na Dunaju in si je tam ogledal živalski vrt. Ko se je vrnil, je začuden pripovedoval: »Ti sloni so pa res čudne zverine. Veste, z repom so jemali kruh in si ga tlačili v zadn jicol« VPRAŠAJI Pepček bete učitelju svojo domačo nalogo: »Zakaj si pa za vsakim stavkom napravil vprašaj?« »Gospod učitelj,« reče Pepček, »saj ne vem, ali so stavki prav napisani.« VELIKA ŠKODA Pred hotelom, kjer stanuje slaven igralec, stoji prodajalec časnikov in pri njem si igralec vsako jutro kupi svoj dnevnik. Nekega dne pa mora ostati dolžan za list, ker mu prodajalec ne more menjati bankovca. »Nič ne de,« reče prodajalec, »boste pa jutri plačali.« »In če jutri ne bom več živel?«: »Pa tudi ne bo velika škoda.« če je vreme slabo, je nevarnost za Vašo kožo velika, uporabljajte hormonsko kremo CIMEAN, da Vam jo čuval Najelegantnejši jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah. LUKIČ, Stritarjeva ulica oanače vesli * »Življenje in svet« prinase v ponedelj-ski ■številki sledeča prispevke: naravoslovni članek »Predpotopno življenje v kalijevi soliš aktualni potopis »Obisk niponski prestolnici« (Isabelle Debran), zemljepisni članek >Zadnji nomadi Evrope« (o Laponcih in njihovam pastirskem življenju) in nadaljevanje Dumasovega romana »Trije _ mušketirji« z Norretrandersovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta se nadaljuje članek dT. Ivana Laha o pozabljenem slovenskem »futuristu« Franeatu Štajerju, dr. Anton Debeljak objavlja sonet »Ob moji 50 letnici«. P. K. pa glosira pojav populizma. Rubrike: Praktične novote, Uganke, Šah in drugo zaključujejo številko, ki je tudi obilno ilustrirana. VOIiNENI BODCLE za DAM SKE OBLEKE ISO em IN V VSEH MODNIH BARVAH Din 65.— * Ameriški Jugosloveni po3tavij0 spomenik Viteškemu kralju. V Chicagu se je takoj po marše jski tragediji sestavil odbor, ki co postavil spomenik Viteškemu _kralju na Udbini, odkoder je večina tamošnjih izse-Ijencav. Doslej so zbrali 250.000 din in so izdelavo spomenika poverili kiparju Jovano-viču iz Beograda. Spomenik je gotov in bo svečano odkrit 7. novembra v prisotnosti od poslanca kralja Petra II, vlade, vojske in narodnega predstavništva. * Za gradbenega inženjerja je bil diplomiran na tehniški fakulteti Aleksandrove univerze v Ljubljani g. Dušan Železnikar iz Ljubljane. Čestitamo! 0H1LLM -l*r LJUBLJANA Komen&kega m. 4 Tatefoo: 38-38 Oi Franc Oergane M-prmartj dnzfg * p. Ordinira: lit—4. * Poročila sta se včeraj g. prof. inž. Mirko Peterne! iz Velikih Lašč in gdč. Mira Koblerjeva iz Ljubljane. Čestitamo! * Diplomirana sta bila na filozofski fakulteti Valter Braz iz Ljubljane in Klemen Juvan iz Trbovelj. Čestitamo! * Praktični učiteljski izpiti. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani naznanja, da sa praktični učiteljski izpiti, ki bi se morali pričeti 22. oktobra na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, odlože na nedoločen čas. Kandidati bodo o novem terminu pismeno obveščeni. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. ltr -_k S 1,1 1MVS5 * Novice 3 Koroškega. V Št. Jakobu v Ro-žu sta umrli dve vrli slovenski materi. Najprej so pokopali Kovačevo mat ar iz Gorin-čič, nato pa še Grilovo mater iz Podgrada. Pogreb je pričal o velikem spoštovanju do obfth. — V Dvoru pri Vrbi so pokopali dekana in konzist. svetnika Jožeta Fritza. Po rodu je bil iz bekšlanjske župnije. V Dvoru je pastroval polnih 37 let. V Borovljah ja ogenj uničil Renkovo hišo in segel še do Morioeve trgovine s stroji. V borove!j-ski občini so prišli na sled velikim goljufijam. Knjigovodja Alojz VVerner, zaposlen v občinskem tajništvu, je poneveril nad 7000 šilingov. V sHvenski kapelici v Celovcu č-ta f poročila Franc Jurič iz Bistrice v Rožu in Marija Miklova iz Svatan. * P>d pokroviteljstvom propagandnega odbora mednarodne razstave v Parizu organizira generalno ravnateljstvo državnih že-laznic 6voj poslednji izlet na pariško razstavo z odhodom iz Ljubljane dne 31. oktobra ob 1.40. Spored tega zanimivega izleta je sestavljen tako, da todo udeleženci istočasno obiskali francosko prestolnico in svetovno razstavo, katere uspeh bolj in bolj privlačuje obiskovalca in to po zelo ugodni ceni. Število 20 milijonov posetnikov je že prekoračeno, a dnevno število posetnikov iznaša 300 do 450 tisoč, kolikor je prebivalstva v kakšnem velemestu. Za bivanja v Parizu bo organizirano ogledovanja metropole z avtokari in pod strokovnim vodstvom, celodnevna šetnja po razstavi, kakor tudi izlet v Verscilles. Cena tega potovanja, (ki obsega: vožnjo do Pariza in nazaj, ogledovanje Pariza in razstave, izlete v okolico, stanovanje, zajtrk in enkratni dnavni obrok v Parizu) iznaša z odhodom iz Ljubljane 1.560 din. Ekskurzija se bo vrnila v Ljubljano 8. novembra ob 4.17. Glede vseh podrobnih obvestil se je treba obrniti na pisarne >Putnika«. ki jih najdete v vsakem večjem mestu v državi. * Polovična vožnja je dovoljena zdravnikom, članom jugoslovenskeoa zdravniškega sindikata, ki se udeleže kongresa tega sindikata 6. in 7. novembra v Beogradu. Popust velja od 2. do 11. novembra. Dalje je dovoljena polovična voznina udeležencem prcslave desetletnice društva brivcev, frizerjev in kozmetikov 7. in 8. novembra v Ljubljani. Popust velja od 4. do 12. novembra. — Vsecn državnim uradnikom, ki nameravajo na mednarodno lovsko razstavo v Berlin, je odobren 10-dnevni dopust, ki se jim v redni letni dopust ne bo vštel. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Klara Lichtenbergova. Pogreb bo danes ob pol 16. s Stare poti na evangelj-siko pokopališče — V Steinhofu je umrl veleposestnik g. Martin FiScher iz Gornje Radgone. Pogreb bo danes v Podgradu.— V Mostah v Predovičevi ulici je včeraj umrl g. Jožef Jeršin. Pogreb bo jutri ob 16. uri. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! PERGAMENTNI IN CELON SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. Tičar — Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. * Poroka 4 ure pred smrtjo. V Petrov-gradu je živala Katarina KLšova 7 let v divjem zakonu in ima tudi že 71etno hčerko. V nedeljo zvečer je menda po pomoti izpila strup in je bila prepeljana v bolnišnico. Ker je slutila, da se ji bliža zadnja ura, 6e ja dala poročiti. Poroka je bila ganljiva. Nevesta je bila smrtno bleda, svat j a so jokali. Štiri ure po poroki je nesrečna žena umrla. * Zagrebški trgovec žrtev cigana morilca. Pred trami meseci je izginil iz Zagreba še mlad trgovec Josip Andjal. Šele zdaj eo našli v gozdu »Babina glava« pri Slavonskem Brodu razpadajoče moško truplo s prestreljeno lobanjo. Izprva so domnevali, da je Andjal izvršil samomor, zdaj pa ie cigan Janko Mihajlovič na sodišču v Vukovaru izpovedal, da je v Babini glavi ustrelil neznanca ter mu odvzel 550 din in obleko. Tragična zadeva je precej zagonetna in se vrši vsestranska preiskava. Kuhanje na električnih ploščah SE VRŠI vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! * Knjiga v »Studentovski ulicah« izide v kratkem. Zahtevajte prosekte. Založba »Klas« Ljubljana, Poštni predal 314. * Davkar, ki je sprejemal podkupnino. Pred okrožnim sodiščem v Cačku, sta stala šef davčne uprave Dušan Popovič in dav-kar Milan Kostič. Očitak: sprejemala sta podkupnino. Tako je med drugim dogiiano, da je Popovič dobival po 2000, po 3000, pa tudi po 8000 din »nagrade«. Popovič se bo 10 mesecev pokoril v zaporu, Kostiča pa so sodniki oprostili. Razirna krema »L A TO J A« desinficira in nas čuva zoper kožne bolezni na bradi. * Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezeuja, kvačk-nja in pletenja, izdelanih iz MEZ predira za ročna dela v Ptuju, Društveni dom. Odprto od torka 19. oktobra do vključno petka 22. oktobra 1937. * Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celolotna naročnina je 24 din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. * Velika gasilska tombola v Kamniku. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da to današnjo nedeljo popoldne v Kamniku tradicionalna tombola prostovoljne gasilske čete. Dobitki so zelo dragoceni, — okrog 300 lepih činkvinov in 15 tombol. Med dobitki je med drugimi najfinejši pogrezljivi šivalni stroj, 4 moška koitusa, tri damska kolesa, vreča moke, fino blago za moško obleko, seženj d-v i. t. d. Za tombolo vlada veliko zanimanje, ker je te vrsta prireditev zadnja v letošnjem letu. Število igralnih tablic je omejeno Ln naj se vsakdo z njimi preskrbi pravočasno. Tablice prodajajo gasilske čete in vsa trafike kamniškega okraja. Osobito opozarjamo, da bodo tablice v ne- MNOGIM BO 20. OKTOBER DAN SREČE Treba je le srečke DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE, katero dobite v ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6 deljo namesto po 8 po 4 din, zato naj «1 vsakdo tablice prej oskrba. Že pri lanski tomtoli je občinstvo imelo priliko opaziti vzorni red in najtočnejšo kontrolo pri igranju, zato je razumljivo, da bo tudi letos tombola najboljša uspela. Torej to nedeljo vsi v Kamnik na tombolo! * »Putnik« priredi sledeče izlete: od 24. do 31. oktobra, v Skoplja na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Beograda, Oplenca in Južne Srbi je. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 1.080 din. Od 24. do 27. oktobra v Skoplje z obiskom Beograda in Oplenca. Cena za vožnjo, pra-hrano in prenočišče 680 din. t rez prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din. Od 24. do 27. oktobra na Oplenac z obiskom Beograda. Cena za vožnjo in prehrano in prenočišče 440 din, brez prehrana in prenočišča v Beogradu 330 din. Od 30. oktobra do 1. novembra za praznik Vseh svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena za vožnjo za Trst 125 din, za Gorico 135 din. Od 31. oktobra do 8. novembra z vlakom v Pariz. Cena v III. razredu 1.560 din, v II. razredu 1.860 din. Od 7. do 13. novembra z avtobusom v Milano na letalsko razstavo. Cena za vožnjo, obskrbo in potni list 1.325 din. Od 7. do 16. novembra na lovsko razstavo v Barlin z vlakom. Vse informacije v bilje-tamicah in ekspoziturah >Putnika« v Ljubljani. na Bledu, na Jesenicah in v Kranju (Tujsko prometno društvo). * Tvrdka Oroslav Dol^noc, Ljubljana, Wolfova ulica 10.. je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. Po otroških boleznih najtežje \rste ... povsem shujšani udi so dobili spet okroglo obliko . . . postal je zopet vesel kot v s\'ojih prejšnjih zdravih dneh, za to se imamo zahvaliti piše ga. C. M. v R. izbornemu B io m a l z u. BIOMALZ Poskusna doza Din 12.50 v vseh lekarnah. * Ugotovitev. Gospa Mara J. Tavčarjeva, znana naša pesnica in narodna delavka nas prosi za ugotovitev, da je bila v svetovni vojni poročena z g. Danilom Jamškoin in da je njen soprog izginil na fronti v Do-brudži. Ugotovitav je potrebna, Ja ne bo prišlo do rednih zamenjav. Redna siolica Oglas reg. S. Br. 31430 dne 24. XII. 1935. * Revija naših krajev. Pravkar ja izšla nova številka »Jugosiovenske revije« za meseca september in oktober, ki je po svoji opremi in vsebini prav tako na višku, kakor vse dosedanja. Iz vsebine omenjamo prof. Fr. Violičev »Pogled na letošnji tujski promet na Hrvatskem Primorju«, članek »Deset let dela Tujsko prometne zveze v Mariboru«, ki ga je prispeval oaljski magistratni direktor g. Ivo Šubic, prof. Fr. Bašev prispevek »Gradovi v Mariboru in okolici«, Z. Gorjanovo reportažo »Od Su-šaka do Pireja«, VI. Regallyjeve članke »Kraj, ki ima sedemnajst src«, »Na grobovih naših davnih prednikov« in »Nekaj utripov z našega juga« ter statistični pregled o letošnji rekordni turistični sezoni v Dubrovniku v sestavi tamošnjega direktorja Putnika g, 2. Vekariča. Novo številko kra&i nekaj res lepih risb znanega nemškega slikana Petra Dorpla, ki predstavljajo posamezna tipe posebno z našega juga, prav tako pa tudi dosti res izbranih fotografij. »Jugoslovensko revijo«, ki jo že dolga leta vzorno urejuje novinar g. Vladimir Re-gally, toplo priporočamo, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Duševni delavec potrebuje Rogaško Slatino, ki ga obvaruje pred škodljivimi posledicami mnogega sedenja. ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Iz LfuMjane u— Brzi turnir L.ŠK. Ljubljanski šahovski klub je v potek zvečer priredil v svojem klubovem lokalu v kavarni Zvezdi brzi turnir za prvenstvo meseca oktobra. Udeležilo se ga je 13 članov. Prvo in drugo mesto sta zasedla Iskra in Šorli s po 9 točkami od 12 mogočih, tretje do šesto mesto so si priborili Furlani, Sikošek in inž. Weiss s po 8 točkami, sedmi je bil Muzlovič s 7, osmi šavii s 6 tu pol itd. SREČKE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE 2REBANJE I. razr. 20. in 21. t. m. tma z raznovrstnimi številkami na razpolago Jugoslovenska banka d. d. podružnica Ljubljana. ki se je prcseli'a v GAJKVO ULICO poleg nebotičnika. u— Šentviški sadni ogled. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Vidu nad Ljubljano je razstavila v seini dvorani občinškega doma sadni izbor sadjarjev svojega okoliša. Razstavilo je 80 sadjarjev preko 50 vrst jesenskih in poznih, trdih in neobčutljivih zimskih sort pečkar-jev s prikupljivo zunanjostjo. Med razstavljenim sadjem imamo priliko vidati krasne plodove: zimske dekanke, pa^orovke, kler-žo, boskopskega kosmata, zimske zlate par-mene in drugo. Okusna razložba sadja zadi-vi vsakogar in zato naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si ta zares lep sadni oglad. Pisalne In računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvorakova ul. 3, telefon 21-O.Z Davek na šntinkanje ustnic To vprašanje je pokopano — pravijo — v Ameriki. Ideja je originalna, toda kakšni so praktični rezultati? Kako naj se izvaja kontrola? Na čem naj bazira delovanje kontrolorjev. Ali naj poljubljajo žene, da se prepričajo? To bi bil poklic, za katerega ne bi manjkalo kandidatov. Vsekakor bodo oni presenečeni, ko bodo »kontrolirali« elegantno damo, ki uporablja rdečilo »GUITARE«, poljubčki brez sledov, ker je neizbrisno. Kakor je znano, rdečilo »GUITARE« ustnic ne šminka, temveč daje ustnicam mladostno in naravno svežost, se čvrsto drži ter se ne razmaže niti pri polju-bovanju. Uspeh je zajamčen. Rdečilo »Guitare« se dobi v osem prozornih in bleščečih nijansah. Je naprodaj v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo din 9.—, večji luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratorij Valdor, Pariš, France, generalni zastopnik Ljudevit Schon (oddelek G/3), Zagreb, Jelačičev trg 1. — Uspeh zajamčen, sicer se vam vrne denar. — Čuvajte ae potvorb! u_ Vzorno učiteljsko društvo. V kletni dvorani pri Mikliču je včeraj zborovalo učite Ijstvo i z litijskega sreza. Predsednik Zupančič je posebej pozdravil 10 novih članov, se spominjal 80-letnice Kristine Damšarje-ve, nakar so zbrani počastili spomin pokojnih tovarišev in tovarišic Ililda Krušioeve, Josipa Aničiča, gospe Kramarjeve in ravnatelja Nandcta M aro Ha. V poslednjem času je bilo sprejetih v službo 200 slovenskih abilurientov, nerešenih prošenj je ša 350. V litijskem srezu je zdaj 62 učiteljev Ln 93 učiteljic. Novemu prosvetnemu ministru bodo predstavniki JUU očitali položaj, želje in tažnje učiteljstva, ko se prihodnji teden sestane upravni odbor vodstva JUU. Treba bo nujno regulirati vprašanje sistematičnega napredovanja. Zbor se je soglasno izrekel, naj t^e tik BELLEVUE UNION V restavraciji hotela M3I2š&jBuSiš V %JEZ* in hotela vsako nedeljo pristne domače krvavice, jetrnice in pečenice — Fino domače pecivo, potice in krofi — Izborna vina, pivo i.t.d. V VERAND NI DVORANI vsako soboto, torek in četrtek DRUŽABNI VEČER S PLESOM — brez vstopnine. Igra odličen salonski Jazz-orkester. ■HHHmn a— S. januarja 1938 priredi mestna žen-Aa CM podružnica sodeiovanje s plesom v veliki dvorani Kazine. Prosimo, da bi se druga društva na to ozirala in si izbrala za svoje prireditve drug datum. Blasnikova „ Velika Pratika" za !. 193». je izšla ln se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blas-nika nasl., Ljubljana. Breg št. 10-12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni ln najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. u— Ne zamudite si ogledati v izložbi v trgovini Novak na Kongresnem trgu najmodernejše vzorce blaga za obleke. MODNI SALON HS2MAM DVORNI TRG 3 (poleg univerze) izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI iz najnovejših žurnalov, ki so damam na razpolago. — Poučujemo krojno risanje. u— Nafta v Ljubljani a "2.70 din se dobi do nadaljnjega r.a črpalkah A GORkC družba z o. z., pred nebotičnikom in V. LAZNIK. Gosposvetska cesta poieg Slami-ča in KAROL CEŠNOVAR Dolenjska cesta. Omenjene tvrdke so se odločile prodajati rafto pod lastno eeno. ker je bencinski kar-tel znižal kljub višji trošarini ceno nafti brez vsakega vzroka, le iz konkurenčno Lojnih razlogov. TUJCI! Kadar poletite Ljubljano v »MENZI«, KOLODVORSKA 8, dobite izborno, ceno hrano. Mariborske ,W©gere^|eve far®novke dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — Židovska. u— Odsek brezpo-elnih učiteljskih ahitu-rijentov r>ri sekciji JUU jiozivg vse tovari-šice in tovariše, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka 24 t. m. oh 9. v prostorih sekcije JUU v Ljubljani. Na programu je predavanje, razgovor o načrtu novega letnega programa, o nastavitvah in informiranje članstva o započetih skupnih akcijah s kolegi iz savske banovine. Zaradi važnosti tega sestanka, naj vsakdo, kdor le utegne, res zanesljivo r>ride. Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih Iz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma. Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze šmuc. Ljubi 'ana, Aleksandrova cesta št 8 pmitmiffim tm>f!WMnfmmmrnTwmmfrOTi ™nIf(m_,_t,(frn,.fmnTrr._T. ww!!rni!iim!iifP!iirwn J iH!iniifif"!i>f"ii>'|i.iWf!lllri!MII!!lllllil!llllll!IIIIIIM Oglejte si v novi konfekcijski trgovini O I RO Šelenburgova ulica 6 damske plašče, kostume in obleke ffllMllllllllllll!l!lilillilMIIM ms a— Uprava Elitnega kina Matice obvešča. da ponovi danes ob pol 11. uri dopoldne film »POTA LJUBEZNI«. Cene znižane.___ NAJLEPŠE CVETLIČNE ARANŽMAJE, cvetje in vence dobite po najnižjih cenah v cvetličarni »R O ž A« v Frančiškanski ulici, nasproti Uniona. u— Dve nesreči. Mimo drugih ranjencev so včerai pripeljali na kirurški oddelek tudi 26-letnega zidarja Vinka Kema, stanu-jočega v Zg. Pirničah po-d šmarno goro in zaposlenega v goričanski papirnici, ki mu KINO I .DE A JI Premiera najnovejšega filma fBi&fM^^ r? A Carola Lombard, Frcd Mac Murray. Danes ob 15, 17. 19. in 21.15 uri. g Dopoldne ob no1 11. matineja Silif svira" v; Enotna vstopnina din 4.50. ma&Bm&BMffimm^asmBEmmBBsasm ie pri deiu eksplodiral brizgami st/o.i in mu prizadejal precej hude poškodbe po životu in pa vise k o šol ca Antona O-omika ki ie po rodu iz Domžal, pa si je včerai dopoldne v policijskih zaporih prerezal žile na ie. nem za pe^tiu. LEKARNO SEM ORPRL v prostorih bivše lekarne prš »SV. PETRU«, Sv. Petra c. 78. Oddajam tudi za vse bolniško blagajne. — Mr. Murmayer. u— Otvoritev plesne«ra zavoda »Jenko« v Kazini bo ;tiJutra« v Celju, Kocenova 2. Damski Srizer Paidasch Edo se je vrnil iz inozemstva poln novodobnih napredkov frizerske stroke. — Nego las z najboljšim »CHOLESTERIN-SOL« in »RO-BUKRINAL« preparatom ter vsa sredstva za ojačenje las in izkušene preparate za trajno ondulacijo Vam nudi po razmeroma nizkih cenah. e— Gostovanje ljubljanske opere. Redna sezona Mestnega gledališča v Celju bo otvor jena v četrtek 21. t m. z gostovanjem ljubljanske opere, ki bo ob 20. vprizorila znano Kienzlovo opero »Evangeljnik«. Prestava ja za abonma. Vstopnice so v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. KOLINE, sveže domače, danes in vsako soboto ter nedeljo: Specijaliteta Jetrnice ln prekajene kranjske klobase Itd- — Vse to »pri mostu«. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. pisatelj prof. dr. Kozak is Ljubljane o T. G. Masaryku kot modernem slovanskem reformatorju, apostolu demokracije. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e— Samo do torka 19. t. m. imate še čas, da eii nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju, ker bo v sredo že žrebanje. e— Avto ga je povozil. V četrtek je zdraviliški avtomobil iz Rogaške Slatine povozil 32-letnesra preddelavca Jožeta Stiplovška s Kristanvrha pni Sv. Petru na Medvedovem selu in mu zlomil desno nogo v členku. Sti-plovška so prepeljali v celjsko bolnišnica e— Ni ga ebstreHl H>vee. Pred nekaj dnevi 6>mo poročali na podlagi uradnih podatkov, da je neki lovec ▼ Bodrežu na krvn po nesreči obstrelil 12-letnega Jožeta Babnika iz iste vasi in da so šdbre poškodovale dečka po obrazu. Tako je tudi trdil deček sam. Sedaj se je pa izkazalo, da so bile dečkove navedbe netočne. Deček namreč nima ni-kakih ran na obrazu, marveč samo opekline, ki jih je dobil oči vi dno pri igranju s kakim eksplozivom. e— PLESNA ŠOLA trg. priv. nameščencev se prične v soboto, dne 23. t m. ob 20.30 v mali dvorani hotela »Uniona«. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10.15 m 14. matineji »VRAG I« Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »SHERLOCK IIOLMES« Hans Albers — Hansi Knoteek Salve smeha! Iz Maribora a— Himen. V Trbovljah se je včeraj v soboto poročil glavni urednik »Večernika« in urednik »Jutra« dr. Fran Vatovec z gdč. Frido Učakarjevo Iz znane narodne rodbine iz Labina v Istri. Priči sta bila za ženina glavni urednik »Jutra« Fran Bro-zovič, za nevesto učitelj Ernest Učakar. Svojemu redakcijskemu in stanovskemu tovarišu ter njegovi življenjski družici želimo obilo sreče! a— Zveza Maistrovih borcev priredi v soboto 23. t. m. v Narodnem domu v Mariboru svoj Iradicionelni družabni vačer z vojaško godbo in zabavnim sporedom ter vabi svoje člane in mnogoštevilne prijatelje na obilno udeležbo. a— Iz Udruženja rezervnih oficirjev. Uprava mariborskega pad^d' ora UROIR sporoča članom, da ie za proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije dovoljena po'0'ična voznina, uVežen-em kumanov-ske bitke pa brezplačna vržn,-a. Svečanosti bodo 23. in 24. t_ m. Podrobnejše pri pododboru Maribor. a— Počastitev spomina pok. dr. Marka Ipavca. Odbor mariborske Piotitube-ku-lozne lige sc je v petek sestal v prostor h OU7T.D, da po "loti spomin pokomeg ban-skega svetnika in sreskega načelnika v p. dr. Marka Tpavc-% ki je dolga 'eta z vnemo in zgledno pož ftvovalnostjo načeloval mariborski lisi Pred zbranim oiborojn je ligin posievodeč- podpredsednik šolski nadzornik g. Alt v daljših in globoko se-gajočih izvajanjih orisal lik in zasluge pokojnika, ki mu gre zahvala prek? groba Tople besed- so z.budi-e T>*1 vseh na-vzočlh najgloblji vtis. Govornik ie končni ; enoduš.no sprejetim zagotovilom, da bo j-jrino članstvo v smislu čtovoteoljubnih streml^esaj idealnega pokojnika tudi vnaprej z ■<"> vnamo delovalo za človekoljubne cilje P otituberku'ozne lige. f Nove srečke državne razredne loterije si nabavite pri glavni kolekturi, bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR — Gosposka 25. Iz miigistratne službe. Po sklepu petkove tajne seje so nspridovali v višjo položi jno sk lupino: gradbeni nad komisar inž. arh. černigoj, gradbeni komisar inž. Maister, mestni uradnici Štefka Tumpej in Anka Makaiovič, strojnik mestne klavnice Srečiko Jurkasi strojnik mestne vodarne Bi nest Dabringer ter šolski sluga Josip Bauman. a— V ljudski univerzi bo pred) val jutri ob 20. dir. N. Preobražanski o Maks mu Gorkeon V petek nag bo docent dr. Matko poučil, kaj moia vsakdo vedeti o svojem srcu. a— Spored priljubljenih izletov »Putnika« Maribor z luksuznimi av'okari: 31. oktobra do 1. novembra. Graz vključno vizum Din 110. 4. do 7. novembra Dunaj vključno vizum Din 260. Poseben vlak: 7. do 16 novembra Berlin svetovna lovska razstava vožnja, prenoč., zajutrek Din 1.575. Takojšnje prijave, prospekti in vsa informacije pri »Putniku« Maribor — Celje — Ptuj. a— Pastir na bikovih rogovih. V 2it-nicah v Slov. goricah je 11 letni hlapec Franc Ferk iz Sv. Marjete ob Pesnici gnal živino na pašo. Med živino je bil tudi razburljiv bik, ki se je pognal proti pastirju, ga treščil na tla, nabadal vanj z rogovi, da so vsega zdelanega in nezavestnega pastirja z nevarnimi poškodbami po vsem životu morali prepeJjtati v splošno bolnišnico. a— Ves porezan. V neki gostilni na Tez-nem se je v petek zvečer za kratek čas po-mudil 28 letni zidar Martin Urbančič a svojima tovarišema. Pri sosednji mizi je sedela družba 6 mladičev z neko mladenko. Ko je ta pristopila k Urbančičevl mizi, jo je njena družba pričela gledati po strani in je čakala, da se Urbančič in njegova spremljevalca odstranita iz lokala. Ko ao bili vsi trije na potu proti domu, so ae spustili za njimi nepoznani mladeniči, zgrabili Urbančdča in ga podrli na tla. Pričele so padati bunke, eden Izmed njfli pa Je potegnil nož in mu zadal več težkih po- flkodb ▼ Isf« nfeo ta po tatts. W8uu njenega Urbančiča so odpremili pcMtad reševalci v spdoSno bolnišnico. Za napadai-ci poizvedujejo tezenskl orožniki. a—Nesreča ali samomor. Mrtvega, s prestreljenim vratom so nadll T Padaričevl vinski kleti v Bogojinl domačega sina 22 letnega Antona Padarlča. Sedel je na tleh, v roki pa je držal enocevno tovsko puško. Oblastva se prizadevajo, da do&enejo, aH gre za nesrečo ali samomor. a— Dobro si bo zapomnil. Mali kasen-sW senat okrožnega sodišča Ja včeraj obsodil 28 letnega Josipa Omejca te Maribora na 2 leti in 6 mesecev robi je ter na izgubo častnih državljanskih pravic sa dobo 5 let, ker je 23. julija t L skušal vlomiti v stanovanje Franca Koniča v 2e-fczničarski ulici 11, pa je bil pri tem za-sačen. Iz življenja na deželi Iz Ljutomera IJ— Požar. Pred kratkim sta ugorell stiskalnica in gospodarsko poslopje viničarije Hinka Cimermana Strmču. Goreti je začelo jx>zno zvečer, najbrže je požar zanetila zlobna roka. Viničarija sama je ostala, ker so jo ohranili gasilci, ki pa so imeli težko delo. Vin:čarija stoji na strmem hribu, povrh pa je bila poLna cisterna trik poleg goraČe stiskalnice tako. da niso mogli črpati vode iz nje. ampak 6o jo morali napeljati od daleč. Skoda je z zavarovanim zneskom približno krita. lj— Dva meseca že hodi poštna Skrinjica, ki je bila poprej na Glavnem trgu, iz Ljubljane v Ljutomer. Sneli so jo, da jo preple-skajo. pa Se ni prišla nazaj, če bi jo pre-pleskali v Ljutomeru, bi bila v nekaj dneh zopet na 6vojem me«tu. l.i— Poverjenik Vodnikove družbe pobira članarino. Oglasite se pri njem še ta meseci Iz Ptuja j— Nesramen kolesar. 03-letni posestnik Ivan Mislovič iz Med ribnika je po cesti peljal s kravami poljska pridelke proti domu. Od zadaj je privozil neznan kolesar. Sunil je Misloviča. da je padel pod voz in dobil hude notranje poškodbe. Drzni kolesar k> je s kolesom pobrisal dalje in ga sedaj iščejo orožniki. Misloviča pa so prepeljala v bolnišnico. j— Požar. V Dragoviču Je nastal požar v kleti posestnika Brumna. iz Vitonarcev iz Sv. Andraža. Zgorelo je vsa gospodarsko orodie. Gospodarsko podopje, ki je oddaljeno 200 m. sa je kmalu vžgalo in zgorelo. H šo so rešili gasilci iz Gabernika. Posestnik Ivan Korada trpi okoli 12.000 din škode. j— Ljudska univerza bo pričela z rednim delom. V torek 19. t. m. ob 20. bo predaval v slavnostni dvorani v Mladiki zgodovinar g. prof. Franio Baš iz Maribora o temi: »Pluj v politični zgodovini Štajerske«. Iz Hrastnika h— Peron na hrastniški postaji naš promet veliko preozek. Pri vlakih, ki prihajajo iz Trbovelj, skoraj tik ob postajnem poslopju, je treba vedno prav paziti, da se koga ne povozi Res pravo srečo so imeli do sedaj na naši postaji, da še niso koga povozili. Pa kaj? Je pač križ. Postajno poslopje se ne da premakniti od tirov, tiri pa pri današnjih modernih kretnicah tudi ne bolj od poslopja. Mi smo pač nekoč predlagali v našem listu drugo delno rešitev, in sicer naj se del železniškega mostu pri postajnem poslopju razširi. Razširjeni del mostu naj bi služil tudi kot zasilni peron. Zdaj se nam bo ta želja izpolnila. V preteklem tednu smo opazili, da grade zidarji ob železniškem mostu temelje, na katerih bodo stali oporniki, ki bodo nosili razširjeni peron ob železniškem mostu. Ta bo imel obliko trikotnika, ki se bo ožil od postajnega po-lopja proti sredini mosta. Pozdravljamo to malo pridobitev na naši ozki postaji. Naš železniški most je projektiral pred 90. leti inž. Haider. Tudi železniški most v Zidanem mostu, hrastniško rudniško železnico in v I. 1903 pa tudi železnico Grobelno — Rogatec je projektiral inž. Haider, ki je L 1856 s svojim očetom ustanovil hrastniško steklarno. h— Predavanje iz sadjarstva bo danes ob 14 pri g. Restarju v Praprotnem. Praktično se bo pokazalo sajenje in zimsko oskrbovanje sadnaga drevja. V drugem delu bo razgovor o sadjevcu. V primeru slabega vremena se vrši predavanje ob isti uri v deški šoli. h— Zvočni kino Sokol predvaja danes barvan muzi kalni tilm: Rdeči jahač. Iz Zagorfa «— Preureditev nekaterih občin ▼ litijskem srezu ni bila izvršena po želji večine prebivalstva. Litijski občini so zdaj priključena popolnoma hribske vasi. Starodavna napredna šentlambertska občina je ukinjena. seveda proti volji večine občanov. Kakor izjavljajo občani, ao bila višja oblastva za nadaljni obstoj šenilambertske občine. To da ena sama neuradna oseba hoče s terorjem vladati litijski srez. Razumljivo, da je prebivalstvo zaradi tega razburjeno in sa bodo posledice še pokazale. Kakšne koristi je za splosnost ukinitev take stare občine, o tem se prebivalstvo zaman izprašuje. 1— Zanimiv shod rudarjev. Podružnica Zve®a rudarjev je v nedeljo sklicala v zagorskem kinu »Triglav« shod in je poročal tajnik Arh o organizaciji delavstva na Češkoslovaškem G. Arh se je konae septembra udeležil v Pragi kongresa socialističnih radarjev CSR. Navedel je zanimive podatke o nkonih o stanju bratovskih skladnic, o inšpekciji rudarstva, o brezplačnih dopustih ki drugem. Vsega delavstva j« na ČSR Dama praenujeln na Gorenjskem, t prijaznem Podbrezjn, zlato poroko upokojeni podmaršal g. Jota Tomše ln njegova zvesta zakonska družica Josipina ls ogledne družine PavHnove iz Pod-brezja. — Zavednemu narodnjaka ln njegovi srčno dobri gospe Josipi ni Iskreno čestitamo i pOMBtvo, posebno stole sa STANOVANJA, KAVARNE, RESTAVRACIJE, KINEMATOGRAFE nabavite pri domači tovarni kvalitetnih stolov & Co^ DUPLICA-KAMNIK Zahtevajte naše izdelke v vseh trgovinah s pohištvom! okrog 2,800.000, od tega je organiziranih nad 2,100.000 mož in žena. Samo v rudarskih organizacijah je organiziranih okrog 103.000 rudarjev. Moči delavstva primerne eo tudi plače. Pri nas pa je delavstva okroglo 700.000, a organiziranih je samo kakih 70.000. Zborovalci eo precej zadovoljno vzeli na znanje to predavanje, ki se bo v ne- daljo ponovilo v Trbovljah. ★ JB3ENICE. Zvočni kino Radio predvaia danes ob 3. uri pop. in ob 9 zvečer velefilm »Harry Piel in njagov najboljši prijatelj«. Med dodatki krasen kulturni film »Kamnita puščava Jadrana« in Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Ivje«. SEVNICA Zvočni kino predvaja danes film iz francoske revolucije: »V senci giljotine«. LITIJA. Kmečka nadaljevalna šola ee bo pričela v sredo po Vseh svetih, 3. novembra. Vpisovanje je od 18. t m. vsak delavnik dopoldne v pisarni ljudske šole NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokotekem domu bo predvajal danes, v nedeljo ob 15^ 18. in 20.15 zvočni velefilm »Ziegfeld — kralj žena«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji spored: »Cvetje iz Nice<. KRANJ. Kino Narodni dom predvaja danes samo ob 19. in Dol 21. najboljši komični film 6ezone »Gospod brez stanovanja«. Elita filmskih igralcev z Adelo Sandrockovo! DOBO V A V Dobo vi je bilo zadnja leta kulturno delovanje zelo razgibano, da ne rečemo, na višku. Prirejena so Ibila na odru Rdečega križa in v dvorani g. Kramarja težja in lažja dramatska dela in celo spevoigre- ki jih je naštiudiral tukajšnji Sokol. Zelo delovno je bilo društvo Rdečega križa, ki je v režiji gg. Grbca in V d' leja priredilo nebroj predstav. Tudi gasilske čete in društva kmetskih fantov tn deklet so večkrat kaj naštudirall V zadnjem času pa je nastal zastoj. Kaj je temu krivo? Ne rečemo, da niso tu po sredi tudi ose/bnosti, gotovo pa je velika ovira visoka avtorska taksa, ki jo mora plačati vsako društva Potem pride najemnina za ode-r in dvorano, stroški za kostume in še 20% od prodanih vstopnic. Končen efekt je seveda prazna blagajna Vsekakor avtorska centrala n« bi smela zahtevati tako visoke takse (100 din), temveč bi morala ntpraviti za podeželske prireditve pavšalno nižjo takso. To naj si vzame k 6rou centrala sama, ker sicer bo zastoj stalen, kulturno delo pa bo počivalo. — Dosedaj je 33 naročnikov za letošnje »Vodnikove knjige«. Škoda bi bilo ždeti skozi oelo zimo brez dobrega čtiva, zato hitro naročite knjige oni, ki tega še niste storili. Knji rak> gosli, violo, čelo ter razna lesna glasbila. Sedanje stanje našega Sokolstva. Po zadnjih podatkih, ki so na razpolago Savez.ii Sokola v Beogradu, je organiziranih v 25 župah skupno 850 sokolskih društev Ln 1448 sokolskih čet. skupno torej 2298 fedinic. Število je nasproti zaključenemu stanju konee leta 1936. nekoliko nazadovalo, vendar predvsem v onih delih Jugoslavije, kjer za prave sokolsko delo še ni dovolj trdnih temeljev. Zanimivo je, da v dravski banovini statistika ne zaznamuje nikakih nazadovanj v števihi edinic. Savezni izvršni odlbor je sklonil da bo v svojem organizacijskem odseku izdelal nov organizacijski red tar v tem okviru preuredil pri nekaterih velikih župah (mjihov€ meje. Potrebno bo, da se ustanovi še nekaj sokolskih žuip. po večini v moravski in vardanski banovini. Zanimanje za praški vsesokolski riet je v telovadcem svetu vsesplošno. Vse one telovadne OTpanizacije. ki običajno sodelujejo pri velikih mednarodnih tekmah ee že temeljito pripravljajo na sodelovanje pri XL tovistni tekmi. Skoraj lahko z gotovostjo računamo na udeležbo vseh slovanskih sokolskih zvez. dalje pa tudi. da ib>do prišli na tekme Nemci, Švicarji. Francozi, Belgijci, Madžari, Iitalijani. Finci. Ame ič ni, Larfesemlurržaini rn Angleži. Nemcem pripa^ da naloga, da si ohranijo prvenstvo, ki so ga dosegli v orodni telovadbi na zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu. Švicarji pa bodo morali hraniti prvenstvo od zadnjih rednih mednarodnih telovadnih tekem, k; so bile leta 1934 v Budimpešti. Razume se. da zanimanje seve ne velja samo tem tekmam med telovadnim svetom, temveč tudi celotni prireditvi, ki bo. sodeč po pripravah, presegla vse. dosfllanje vseeokolsl*e zlete Lahko smatramo, da bodo češkoslovaški Sokoli storili vse. da bo njihov X. jubilejni vsesokolski 7.1et ob 20. letnici obnove češ' os!ov.i-Ške samostojne države uspel v vseli ozirih kar najbolje. Sokolsko okrevališče v Kranjski gori. Svoječasno smo poročali, da je že lansko leto zgradila Jugosiovenska sokolska matica v Ljubljani na svojem zemljišču v Kranjski gori ob Pišnici večjo stavbo, namenjeno So-koVtvu. Letos je bila stavba dogotovljena v vseh ozirih in N> po vseh ostalih instalacijskih in opremnih delih predana svojemu namena na državni in sokolski praznik L de- »JUTRO« št. 243 8 aasNe3e!fa, TT. X. »37. ŠPORT Peto kolo v ligi Ljubljana ima v gostih splitskega Hajduka — Tekme bodo še v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu Peto kolo v ligi utegne prinesti velike spremembe v prvenstveni tablici. Razlika med poedinimi klubi je tako majhna, da bi ob čudovitem razpletu dogodkov mogel klub s srede tablice priti v vrh, Gradjanski z vrha bi pa mogel pasti tja na sredo. Seveda, ob čudovitem »razpletu dogodkov«! Točen spored je: LJUBLJANA : HAJDUK, na igrišču Ljubljana - Primorje, začetek točno ob 15.15^ sodi bolonjski sodnik Scorzoni, lanska rezultata v Ljubljani 0:1, v Splitu 6:0 za Hajduka, predtekma ob 13.30. Postava Ljubljane: Pogačnik; Hasl, Stane; Luce, Pupo, Boncelj; Janežič, Lah, Jež. Pepček, Tičar še ni dokončna. Morda bo le nastopil Slapar, ki je ves ta čas labo-riral na blezuri izza Jedinstva; potem bi šel Luce na svoje mesto v napad. Ni še povserr zanesljivo Lahovo sodelovanje, ker je bil se včeraj dopoldne na izpitu v Beogradu in je odvisen njegov nastop od pravočasnega povratka iz Beograda. Hajduk napoveduje za Ljubljano kljub vs?m govoricam kompletno postavo: ču-lič; Mihitin, Matošič I; Marusič, Deškovič, Bakotič; Alujevič, Lemešič, Matošič U, RaJovnikovič, Kragič. Igra tudi branilec Matošič, o katerem se je govorilo, da zaradi blezune iz Prage ne bo mogel natopiti. Nov red na igrišču Glede novega reda ob vhodu na igr.iče ee občinstvo vljudno opozarja, da še niso gotove vse priprave. Ki bodo v bodoče urejevale promet pred blagajnami. Zato se jotočinstvo vljudno naproša, da se d"' cipli-jiirano pokorava navodilom organov re- sest© Serija tekem za podsavezne Razen ligaškega sporeda bo danes na Ibfbmočju domačega podsaveza tudi precej iobs ..en prvenstveni spored, ki bo obsegal jiaslednja srečanja: v LjnblUni: Svoboda—Jadran ob 13.30 kot pred tekmo k ligaški tekmi, Slovan—Bratstvo ob 9., Mars—Reka ob 30.30, obe na igrišču Eirije (bivšem Slova-novem igrišču), v Kranju: Kranj—Hermes ob 15. Huda bitka za podsavezne točke. v Celju: Olimp—Trbovlje, na igrišču Olimpa ob 15.30, v Murski Soboti: Mura—Maribor, ob 14.30, v Maribora: Rapid—železničar ob 15.15 diteljske službe, sicer bi utegnilo priti redno odvijanje prometa v zastoj. Nad poedinimi blagajnami bodo napisi pojasnjevali, kakšne vstopnice se bodo dobile v do-tičnih blagajnicah. še posebej se opozarjajo vsi upravičenci do prostega vstopa na igrišče (podsavezni -funkcionarji, sodniki, novinarji itd), da morajo v prvi blagajni dvigniti posebno prosto vstopnico, ker ne bo smel brez vstopnice (s samo izkaznico) nihče na igrišče. Posebno opozorilo gre tudi avtoanobili-stom. Nova ureditev igrišča ne dopušča parkiranja v notranjosti igrišča. Za parkiranja avtomobilov je v sporazumu z upravo policije določena Topniška ulica. Dostop v Topniško ulico je s Tyrševe ceste, odhod pa je določen za artiljerisko vojašnico na Linhartovo cesto. *tr Jedinstvo - Jugoslavija. V prvenstvu še nista igrala, torej ni mogoče navesti lanskih rezultatov. Izid je precej negotov, ker ni Jugoslavija v posebni formi. BSK - BASK je druga beograjska bitka, v kateri je vsekakor BSK precejšen favorit. Lani sta kluba igrala 4:0 in 1:3. H ASK - Concordia. Domača zagrebška zadeva, v kateri bi Hašku prisodili nekoliko več ša.-s. Lanska rezultata sta bila 4:2 in 2:2. Slavija - Gradjanski. Purgerji morajo pogrešati Hugla, ki so ga v Varšavi onesposobili. Medarič pa iim je pred kratkim ušel v Haška. Das' imajo dobre rezerve, naraščajo s tem Slaviji šanse. Lani je v Zagrebu Slavijr zgubila 21 doma Da zmagala — ko je b;i Gradjanski že prvak — z 2:0. v LN? točke v LJubljani in drugod na igrišču Rapida in v čafcovcu: na Igrišču CSK ob 15. CSK— Gradiansld. V nižrjih. razredih ter med mladino bedo igrali še: v Ljubljani: na igrišču Jadrana ob 9.30 Jadran—Mladika jim., ob 10.30 Slavija— Mladika in na igrišču Koi-otana ob 10. korotan—Reka jun., v Celju: na igrišču Olimpa ob 14. Jugoslavija—Žalec, v Mariboru: na igrišču R?~>ida ob 10. Eapid— železničar jun., v Hrastniku: ob 15. Hrastnik—Iraško in v Radovljici ob 15. Radovljica: Kovinar. Dovolj pester spored in še nekaj veselja za one, ki ne bodo gledali ligaške tekme! RADIONE kaže novi slog moderne, a ne modne oblik® i P® gostovanju Concordife v Celfu Vprašan »e športnega igrišča — Složen nastop vseh celjskih atletov Zagrebčani res niso bili sprejeti gostoljubno? — Ali Celje, 16. oktobra. Nastop atletov članov državnega prvaka zagrebške Concordije preteklo nedeljo v Celju je vzbudil tako v mestu samem, kakor tudi v širši okolici zanimanje, kakršno je za športne prireditve pri nas bolj redko. Okrog 600 gledalcev se je zbralo na celjski Glaziji, ki so z zanimanjem in navdušenjem sledili posameznim napetim borbam atletov ter niso štedili s svojim priznanjem zmagovalcem in so burno pozdravili končno zmago celjskih atletov. Tudi po končani prireditvi in še med tednom je bil glavni predmet razgovora tako na cesti, kakor v uradih nastop najboljših lahkoatletov, ki sicer ni bil prvi, in upamo tudi ne zadnji, ki je zbudil tako zanimanje v Celju. Imena nastopajočih, tako domačinov kakor Concordijašev (slednji žal niso popolnoma izpolnili obljub, da pridejo v Celje kompletni), posebno še po izredni časopisi, kinematografski in reklami po lepakih, so bila jamstvo, da se bo razvila ostra in plemenita športna borba, ki v resnici tudi ni izostala, za kar gre zasluga in čast vsem nastopajočim. Nihče ni šel razočaran z igrišča razen državnega prvaka, ki je hote ali nehote podcenjeval »provinco«. Toda pustimo to in poglejmo nekaj okolnosti, ki so igrale in bodo še igrale glavno vlogo pri sličnih prireditvah v Celju. Prvo in glavno v Celju je vprašanje športnega igrišča. Imamo številna igrišča, ki pa žal ne ustrezajo športnim potrebam. Kolikor toliko popolno in vendar še močno pomanjkljivo je igrišče na Glaziji. In ravno ob priliki nedeljskega mitinga smo lahko videli, kako težko je prirejati na tem igrišču večje prireditve, drugje pa to sploh ni mogoče. Povsod je občinstvo radovedno, ter sili čimbolj v ospredje in s tem nehote ovira reden potek tekmovanja. To se je tudi lahko videlo na Glaziji, kjer niso naprave ločene od občinstva, ki je stalno sililo k skakališču in k prostoru za met krogle. Vse to in slično se bo pri nas ponavljalo, dokler ne dobimo dobrega športnega prostora. O vprašanji* igrišča v Celju je bilo že mnogo govora, posebno v zadnjem času, ko je bila sprožena misel gradnje športnega stadiona. V načelu so se vsi predstavniki celjskih športnih klubov v Celju izrazili za gradnjo dostojnega športnega prostora. Mislimo pa tudi, da so celjski športniki s svojimi uspehi, ki so jih že do sedaj dosegli in jih gotovo še bodo, vredni takega prostora. To vprašanje se še ni razpravljalo javno. Zato mislimo, da je ravno sedaj pravi trenutek, da iz-nesemo mišljenje tudi aktivnih športnikov o zamisli novega stadiona v Celju. Zamisel opustitve Glazije in gradnje jusiič-ne palače na Glaziji je po našem mnenju glede na to, da imamo v Celju mnogo primernejših prostorov, ki bi prišli v po-štev za novo palačo, zgrešena. Ker poznamo razmere in vloge, ki jih igrajo razni stadioni drugod, moramo zavzeti ponovno odklonilno stališče glede novega stadiona. Edina rešitev, ki bi bila v sedanjih razmerah sploh nazprimernejša, bi bila, da bi mestna občina celjska s sredstvi, ki jih namerava vložiti za gradnjo novega stadiona, izpopolnila igrašča sama, ali s primernimi podporami klubom, da bi si ti sami uredili svoja igrišča po predpisih. To delo bi se lahko izvršilo postopoma in tudi s pomočjo brezposelnih, kakor Je bila zamisel gradnje novega stadiona pri Sv, Jožefu, katerega lega bi bi- la brez dvoma idealna, vendar bi naprava kot taka najbrže ne služila in bila na razpolago vsem športnikom iako, kakor so jim dosedanji, čeprav skromni in siromašni športni prostori. Toliko glede vprašanja igrišča, katerega pomanjkljivosti so se pokazale v nedeljo. Drugo, kar bi bilo vredno omembe, ie složen nastop vseh celjskih atletov ne gledena klubsko pripadnost. Vsi so se odlikovali v pogledu discipline in, kar je tudi bilo važno, pokazali so izredno borbenost, ki je bila odločilna pri končnem uspehu. Priliko smo imeli videti, kakšno moč in vlogo bi v našem lahkoatletskem športu lahko igrali celjski atleti, če bi bili združeni vsi v enem lahkoatletskem klubu. Toda /praša-nje finančnin sredstev in tudi igrišča bo ostalo še dolgo odprto in s slavo celjskih atletov se bahajo drugi... In slednji se moramo dotakniti še vprašanja nastopa in bivanja Concordijašev v Celju, ker srno bili ravno z njihove strani v zagrebških časopisih, kjer so skušali prati svoj neuspeh, podvrženi kritiki, ki smo jo najmanj pričakovali. Gospod L. P., ki je bil vodja zagrebških atletov, se je v nekem dnevniku pritoževal nad gostoljubnostjo, s katero da se nismo vsaj v njegovih očeh, izkazali. Res, da bolj po-redkoma sprejemamo goste, vendar vemo, kaKo se jih mora sprejemati in Kako z njimi postopati. Z načinom, kaKo je vodstvo Concordije postopalo nasproti nam, da nam je poslalo nepopolno in ne kompletno prvotno javljeno moštvo, bi jih vsak drugi na našem mestu poslal s prvim vlakom nazaj. Ako g. L. P., ki je imel sicer veliko povedati in hotel po prireditvi prati poraz svojega kluba v zagrebških časopisih, ni imel toliko korajže, da bi tudi povedal, da na predvečer, ko je prišel v Celje s petimi ljudmi, ni niti vedel, kdo pride in kdo ne, smo primorani to povedati mi, da poudarimo, kake razmere vladajo v klubu, ki nosi naslov državnega prvaka. Vemo, da je hud poraz, ako ga prizadene državnemu prvaku »provinca«, toda pravi športnik mora znati poraz prenesti. Poudarjamo, da Celjanom ni šlo za zmago, čeprav bi zmagali tudi »iko bi imela Concordia še enega« ali dva atleta več s seboj, ker na poraz smo bili rri-pravljeni v borbi s kompletnim držuvnim prvakom. Nam je šlo za propagando in čim častnejši izid. Sicer vsa čast atletom obeli strani, kajti z njihovim športnim vede • njem smo dosegli oboje! Grafika v Trbovljah Trboveljski Amater je izrabil današnji prost termin ter povabil v goste ljubljansko enajstorico SK Grafike. Tekma obeta j biti prav zanimiva in tudi fair, zlasti ker namerava Amater svoje moštvo popolnoma spremeniti ter nekatera mesta izpopolniti z mlajšimi močmi. Pričetek glavne tekme bo ob 15.30, v predtelkmi pa bosta nastopila rezervno moštvo Amaterja in SK Rudar lz Hrastnika Športno občinstvo se vabi na čim večji obisk! V nekaj vrstah V Zagrebu bodo danes na dirkališču Miramare prejšnjo nedeljo odgodeme kolesarske dirke v proslavo 50-letnlce kolesarskega društva »Sokola-Zagreb 1887«. Nft teb dtefcata os tate Bo sode* 438 a štirielektronski midget super. Din 4*500.— §38 a Veliki super za velike glasbene zahteve. Razkošna oprema. Din 5.800.— RADIONE R A B I © N E RADIONE zanesljivost trpežnost solidnost lil 638« ŠestelektrcnskI arfak. Din S.0S3.— i! BABI &K iadr« zo.z>v MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TELEFON zbrali najboljši vozači iz vse države, med njimi tudi naši ožji rojaki Kačift, Gart-ner, Trobec, Premik, Rožman, Carvjko in še drugi. Za zmagovalce v ra^ -ih kategorijah in točkah je prireditelj razp. ,aJ okoli 70 nagrad. Upamo, da mu bo vreme to pot naklonjeno, čepraiv tudi zadnjo nedeljo ni bilo lavno najslabše. Avstrijski sodnik, ki bo kot drugi tujec to nedeljo nastopil . svojstvu nogometnega sodnika v naših Ugaških tekmah, bo Dunajčam Zucker, ki bo sodil sa-rajevsiko tekmo med Slavijo in Gradjan-skim. V izpopolnitev našega poročila o teniškem dvoboju med Italijo in Jugoslavijo za srednje-evropskt pokal, M ga objavljamo med brzojavnimi vestmi, bi bilo omeniti še trenutno stanje točk za posamezne udeležence pred tem zadnjim letošnjim srečanjem, ki je takole; 1. Poljska 6. 2. Češkoslovaška 5, 3. Jugoslavija 3, 4. in 5. Avstrija in Madžarska s po 1 in 6- Italija brez točke. V tej tabeli se jasno vidi močnejša skupina treh udeležencev, čeprav Poljaka med njimi ne zasluži prvega mesta, do katerega je prišla samo zaradi tega. ker je imela dozdaj le šibkejše nasprotnike. Občni zbor ljubljanskega plavalnega podsaveza. Danes ob 9.30 bo občni zbor LPP v restavracigi štrukei, Dalmatinova ulica. Na občnem zboru bodo razdeljene spominske značke, M jih je podelil plavalni savez zaslužnim slovenskim športnim delavcem. Vse delegate klubov prosimo, da pridejo točno ob napovedani uri. ž. S. K. Hermes (nogometna sekcija). Službeno. Pozivamo vse verificirane rezervne i11 junior ske skupine, da se brezpogojno jiaivijo na Igrišču danes ob 10. Zaradi podatkov, ki jih zahteve LNP. Vsakomur, ki se ne bi zglasil, preti črtanje iz seznama verificiranih igralcev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja, 17. oktobra: ob 15. uri: Dr. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Beraška opera. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: Viničarji. Red B. Torek, 19. oktobra: zaprto. Sreda, 20. oktobra: Julij Cezar. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20 url Nedelja, 17. oktobra: Prodana nevesta Izven. Gostuje basist gosp. Josip Križaj. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: zaprto. Torek. 19. oktobra: Zaprto (generalka) Sreda, 20. oktobra: Lin d a di Chamounix Premiera. Premierski abonma. • Josip Križaj bo pel v nedeljo 17. t. m. zvečer v naši operi vlogo Kecala v »Prodani nevesti«. Poleg nastopa odličnega gosta opozarjamo, da pojeta prvič vlogo Min-k? ga Vidalijeva in vloso Janka g. Franci Brez dvoma je tudi ta nova zasedba izredno i interesantna in bosta oba člana dala vse v i pevskem in igralskem ozdru, da se tudi to pot uveljavita. Zasedba ostalih vlog kakor lani. Opero dirigira ravnatelj Polič. Veljajo znižane cen?. V sredo 21). t. m. se bo pela prvič na slovenskem odru Donizzettijeva opera »Lin-da di Cbamounix«. Naslovno vlogo poje gdč. j Župevčeva, v ostalih vlogah eo zaposleni j gg.: Golobova, Kogejeva, Betetto, Banovac. Primožič, Kolacio in Gorski. Opero dirigira kapelnik Neffat, režija je prof. Šestova Predstava bo za premierski abonma. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 17. oktobra ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Prvič. Znižane cene. Ponedeljek, 18. oktobra: zaprto. Torek, 19. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ide-ja tete Olgec. Red C._ Pol stoletja ie deluje CMD, i darujmo Ma m sol stote*jal A D I O Podroben program ljubljanske in vseh evropskin radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji *NAS VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 17. oktoora Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (oddelek godbe »Sloge«). — 9: Cae. poročila, epored. — 9.15: Jesenske idile (plo^č**). — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fsjdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe k stolnice. — 11: Otroška ura: Teta Marifika kramlja in prepeva. — 11.30: Koncert Radio orkestra — 12.30: Prenos odkritja spomenika Vit. kralju Aleksandru I. z Rakeka, nato prenoe koncerta vojaške godbe in 7-bora »Sloge«. — 13.45: Ca«, vreme, poročila, spored. — 17: Kmet. ura: Vzimljenje povrtnine (g. Jos. Strekelj). _ 17.30; Plesi starih dni (plošče). — 18; A. Linhartova veseloigra »Zupanova Micka«. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Descartes o Jugoslovanih (dr. D. Stojanovič). — 19.50: Slovenska ura: Hajdrihove pesmi poje Akademski -pevski kvintet. — Dobe taborov na Goriškem (dr. Joža Lovrenčič). — 20.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Ljubljanski šramel kvartek, gg. dr. L Karl;n, Groši-čar, Viktor Dežela, Vladimir Prinčič, Mirko Premeič in Radio orkester. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15; Valčkova ura (Radio orkester). Ponedeljek 18. oktobra Ljubljana. 12.00: Z ruskih poljan (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Šopek ven-čkov (plošče). — 14.00: Vreme, borze. — 18.00. Zdravstvena ura: Dedovanje bolezni (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Pisan drobiž (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki — Velesovo Skaruč-na (msgr. Viktor Steska). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Kaj je bila osnovna misel pedološkega kongresa v Ljubljani (dr. Karel Ozvald). — 20.45: Uvod v prenos. — 21.00: Prenos evropskega koncerta iz Italije. — 22.00- Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje prenosa evropskega koncerta Beograd, 17 05: Orkester, violina in plošče — 20.00: Lahka glasba — 21.00: Prenos evropskega koncerta iz Italije. — Zagreb: 17.50 Koncert orkestra. — 20' Koncert solistov in orkestra — 21.00: Prenos evropskega koncerta i7 Italije. — Praga: 19 30: Prenos opere. — Varšava: 20.00: Orkester mando! in. — 21.00: Prenos iz Italije. — 22 20: Klavirski koncert. — Dunaj: 12 20: Lahka godba orkestra — 14 00" Bat-tistini poje. — 16.05 Zvočni film in ples. — 17.30 Loevvejeve balade. — 19.25: Zvočna igra — 20 20: Weinbergerjeve operetne skladbe — 2100 Evropski koncert iz Italije. — Berlin: 19.10: Godalni kvintet. — 20.10: Lahkokrile melodije. — 21.00: Prenos evropskega koncerta iz Turina. — — 20.30: Noč. koncert. — Munchen: 19.10: »V ritmu veselja«. — 21.00: Kakor Stuttgart. — 22.30: Nočni koncert. — MGnchen: 19.10: »V ritmu veselja«. — 21.00: Kakor Stuttgart. — 2230: Plesna muzika. — Stutgart: 19.15: Koncert malega orkestra iz Turina. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24.00: Nemška romantična glasba. Torek, 19. oktobra. Ljnbljana. 11.00: Šolska ura: Po slovenskem Kočevskem (g. Marjan Tratar). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: — Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Iz kitajske glasbe — govori in predvaja primere g. Srečko Koporc. — 18.40: Elektrifikacija dravske banovine v okviru javnih del (inž. R. Sever). — 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nac. ura: Zgodovinski dvoboj Stross-mpieria s Francem Jožefom I. (dr. I. Ne-vestič). — 19.50: Zaba%Tni zvočni tednik. — 20.00: Iz francoskih oper (Izvaja Radio orkester. — 21.00- Regerjeva klavirska ura. Razlaga in izvaja na klavirju prof. M. Lipovšek. — 22.00: čas, vreme, poročila, spored, r- 22.15; Labka sodba Radio Beograd: 16.45. Narodna glasba, recitacije in plošče. — 20.00: Klavirski koncert in zvočna igra. — 20.45: Plošče in narodne pesmi. — Zagreb: 17.15: Lahka godba orkestra. — 20.00: Godba n?= pihala. — 20.30: Koncert glasbe Musorgskega. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.20: Plesna muzika. — Praga: 19.30: Lahka godba orkestra in solistov. — 20.55: Orkestralen in violinski koncert. — 22.15: Lahka glasba s plošč, — Varšava: 19.40: Program po napovedi. — 21.00: Orkestralen, pevski in klavirski koncert. — 22.05:: Lahka ln plesna muzika. — Dunaj: 12.00: Koncert orkestra. —> 14.00: Godalni kvartet (plošče). — 16.05): Koncert orkestra. — 17.35: Arije in pesmi. — 19.40: Sprehod po Dunajskem lesu. —■ 20.40: »Fragmenti«. — 22.20: Koncert plesnega orkestra. — 23.00: Nadaljevanje plesa. — Berlin: 19.10: Godalni kvintet igr poskočne komade. — 20.10: Priljubljene stare melodije. — 22.30: Lahka godba in ples. — Mfinchen: 19.10: Dve polni url smeha. — 21.05: Koncert velikega orkestra in solistov. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart: 19.15: Čar človeškega glasu. — 20.00: O lahkem spanju in težkih sanjah. — 21.00: Lahka glasba s plošč. — 21.15: Simfoničen koncert R. Straussov« glasbe. — 22.25: Lahkr in plesna muzika. — 24.00: Nočni koncert. Kako visoko je feiša ? Danes ne bo treba računati, ampak ri-| sati. Na sliki vidite kos hiše. V desnem kotu Je de1! droga za zastave. Hiša ln drog stojita na Isti ravnini Ponoči divja vihar ln odlomi drog za zastave prav pri tleh. Drog pade v smeri proti hiši in oplazi njen rob tam, kjer je na sliki puščica. Ali boste zdaj znali narisati, kako visoka je bila hiša? 1 Izrežite priloženo sliko, narišite na njej spodnji del hiše in pošljite rešitev prilepljeno na dopisnici. Med pridne reševalce, ki bodo rešitve poslali do petka, bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. In ne pozabite napisati spodaj na dopisnici: »Uganka kluba Metle«! Kako so zidali ? Metlarji zelo slabo, — to mora stric Matic kar povedati. Menda ni bilo datuma med petdesetimi in sto dnevi, ki ga ne bi bili navedli kot končno rešitev. Pa je v resnici samo ena pravilna rešitev, in sicer 56 dni. Računsko jo dobimo s pomočjo naslednje enačbe: JL + JL + JL- 1 100 ^ 200 360 x Med pridne reševalce je stric Matic razdelil po žrebu deset lepih nagrad, in sicer dobe: Edvard Tomšič, Ljubljana VII, Celovška 48, roman »Misterija«. Janko Renčelj, Orle, Sesana, Trieste, roman »L^cifer«. Slavica Selan, Beograd, Zlatiborska 68, roman »Blagajna velikega vojvode«. Vida Bandelli, Trieste, Pendice Scorcola 333, roman »Tigrovi zobje«. Jože Uranič, škofja Loka Mestni trg 14, roman »Gusarji v oblakih«. Anten Cuder, O trescnria 34, p. Plezzo, Garizia, Roman treh sic«. Ivan Riegler, Studenci pri Mariboru, Krekova 6, Adolf Pfefferer, Jurklošter pri Laškem, Karle Resino, Erpelle 62. Istria in Katja Novoseljska, Kranj, Mestni tiTg 2, pa dobe pa ena kajim revije »živ- »JUTRO« St 243 S Tf . T---■ tNa&tia. 17. X. 1537.; ©niv® mode Lap© krasno ZnJČilen za nova krznene izdelke je skrb rd il iin izdelave, Ki se vedno bolj približuje medni krojaški »tehniki«. Po novem ra—oa^o namreč krmarji s krznom, kakor _ blagom: tesne in zvončaste kroje, g.oboke gube, drapirane ovratnike, številne žepe, izrezana cvetlice, pasove in or-natmente — skratka vse značilnosti dnevne mode uporabljajo tudi v modemi ..rz-tiprski industriji. Jasno pa je, da je za takšne, 'Lno izdelane poscbnoed primerno le voljna, mehko krzno in zato tudi upo-j-abljajo krzr.arji za ogrinjala in razne aplikacije povečini le kratkodteško krzno, do Mm s? dolgodlakega krzna poslužujejo za ovratnike in obrobke in seveda tudi za kepe, ki jih večerna moda še vedno upošteva. V dnevni modi je kakor žamet mehka bobrovina letos na prvem mestu. Prav tako pridejo v poštev vse njene imitacije. Izmed cenejših kož so tu še indijska ovca, striženo jagnje in žrebec v naravnem, rdečkasto rjavem tonu. V splošnem opažamo prevladovanje rdečkasto rjavih kož ki s tem v zvezi je menda tudi nova moda Čipke ob vratnem izrezu rdečih lisi- in naravnih kun z bakrenimi odsevi. Irjema med vsemi temi rjavimi toni je stalna priljubljenost nenadkriljivo elegantnega, črnega »Bredtschvvauza« (ši- NOVOST1 ZA JESENSKE PLAŠČE ' mrw \ ! j r' Kakor Se marsikatero drugo, starodavno učinkujoče okrasje, so se tudi čipke danes zopet uveljavile kot -.zadnja moda«. D'-si jih moda uporablja povsod, tudi kot žepe. naši ve. volane ,obrobke, se vendar najlepše podajo k vratnemu izrezu. Z okusno izdelanim čipkastim ovratnikom izpremenimo dnevno obleko v popoldansko in to brez velikih stroškov in brez velikega truda. Tako tudii najbolj enostavno in najlepše osvežimo staro. Črno obleko, j manufakturaI tTtlra^v I rokorepke) in voljnega, črnega artraha-na, ki ga moda posebno rada uporablja za aplikacije in izrezane okraske. Linija novih kožuhov Sledi normalni liniji dnevnih plaščev: široka ramena, ož- ELITNA KONFEKCIJA 77l<2&&> MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! ji rokavi, znali ovratniki. Mnogo novih ima dolžino normalnega plašča in obliko re-dingote, to se pravi, da se ob pasu tesno oprijemljejo života, spodaj pa so zvonča-sto razširjeni. Za šport, potovanje, dopoldanske opravke v mestu pa se nosijo tudi povsem ravni, ohlapni kožuhi. Vendar pa so tako zvani maUi plašči, sedemosmiiiski, tričetrtimski in dvetretinskl — da govorimo v izrazih modne matematike -p- taiko lahki, udobni in mladostni, da se jim žene rriso hotele odipovedaM. Videli bomo torej mnogo teh malih paletotfev, t zvon-často nagubanim hrbtom in ravnim, gladkim, sprednjim delom. Novi kepi so dokaj ozki in se dobro oprijemljejo reimen. K večerni obleki predpisuje moda dolge, zvončasto razširjene red&ngote lz krzna, male krznene jopice, lepe in lisičje ovratnike. Izredno eleganten sedemosmiiiski pale-tot iz bobrovine zapnemo pod vratnim izrezom z dvema velikima gumboma iz iste- Mitostljivaf Važno za Vas! Kakšno oblačilo fe za letošnjo zimo najmodernejše ? ga krzna. Hevsrjl malega ovratnika imajo moderno, vodoravno obliko. Na prsih opaizimo majhen, okrogel žep % živobarv- no rutico (1. Skica). Mnoge tridetrtinake krznene jopic« eo ob pasu tajhrane tn se spodaj lahko razširijo, v obliki torej spominjajo na lani moderne zvončaste kazaike, dasi so mnogo ožje krojene. Jopica na naši skici imsi zanimiv, trikotno krojen sprednji del, zapet s tremi velikimi, usnjenimi gumbi. Ploščati ovratnik se zadaj dvigne in občutno zoži (2. skica). Na elegantnem plašču ▼ obtild redingote je v sprednji del zobčasto vdelana črna, žamesta proga in sicer Ob tistem delu roba, kd ga zapenjamo s črnimi, žametnimi gumbi. Okrogli ovratnik Ima pokončno obliko (3. skica). Dvotretjinska, tesno Ob telesu krojena jopica iz rjave žrebčevine učinkuje preprosto in elegantno. Tukaj se »veljavi velika moda številnih žepov: dva velika žepa opazimo pod pasom, dva manjša P3. na prsdh (4. skica). Sestava malih, progastih kož se posebno posrečeno uveljavi pri malih jopicah in pri kapih. Tako je sprednji del male jopice na naši sikioi sestavljen iz vodoravno sešitih kož, stranski in pa hrbtni deli pa iz navpično položenih. Poševno vrezani žepi in mali, dečji ovratnik izpopolnjujejo to lahko in elegantno ogrinjalo (5. skica). Zdravniška posvetovalnica M. P. C.: Vzrok mozoljčkov je lahko zelo različen. Pri nekaterih pride v poštev slabokrvnost, pri drugih motnje v prebavi itd. Specialno v vašem slučaju je možno, da se gre za -netje lasnih mešičkov. Kot so različni vzroki, take je tudi zdravljenje različno. V poštev pride obsevanje z višinskim soncem, razna odvajalna sredstva in sredstva, ki regulirajo prebavo, poleg raznih mazil, ki vsebujejo v glavnem žveplo itd. V vašem slučaju menim, bi bilo najbolje obsevanje z višinskim soncem in kasneje mazanje z 10% tanir alkoholom. Sicer pa pojdite še k specialistu za kožne borzni, ki vam bo na podlagi pregleda določil potrebna zdravila. Vsekako pa bo trajalo zdravljenje dalj časa, na kar vas že vnaprej opozarjam. Drava: Vaši podatki so preveč pomanjkljivi, da bi mogel z gotovostjo, oziroma vsaj s približno verjetnostjo reči, kaj, bi moglo biti vzrok. Treba bi bilo najprej zmeriti krvni pritisk, pregledati vodo ter oči in ušesa, kar bi prineslo malo več jasnosti v pogledu presoje vaše bolezni. Zaenkrat se ne morem točno izraziti. Isti: V bolnico morete biti sprejeti neposredno, brez nakazila zdravnika. Sprejem je odvisen od presoje službujočega zdravnika, ki odloči, da li je vaša bolezen take narave, da spadate v bolnico, ali če se lahKO zdravite doma. Pri današnji prenapolnjenosti bolnice je treba jemati v ozir tudi vprašanje prostora. S seboj prinesite legitimacijo in dokumente, iz katerih je razvidno vaše premoženjsko stanje. Zdravljenje je v vašem slučaju prosto. Aki: Krivda je lahko tako na eni, kot na drugi strani, pri čemur je "ahke telesnega ali pa duševnega značaja. Ako bi hotel našteti vse možnosti, bi vedlo to predaleč. Sploh spada to vprašanje v privatno ordinacijo. Obrnite se na zdravnika, v katerega imate zaupanje, ki vam bo celo stvar pojasnil in dal eventualno tudi potrebna zdravila. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto drage vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. Milijonarji umirajo Letos je umrlo na Angleškem že nad deset milijonarjev. Zadnji med njimi je Charles Willis Harrison, ki je zapustil poldrugi milijon funtov. Od njepove zapuščine bo dobila državna blagajna 730.000 funtov. Letos je vnovčila angleška državna blagajna od zapuščin nad 6 milijonov funtov. BABYMIRA krema se uspešno uporablja zoper spitščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože prt otrocih In odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno in odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 10.— za škatlico. ŠAH V matehu za svetovno prvenstvo je bilo stanje po prvih štirih partijah 2:2. Igra je bila doslej živahna ter na zelo visoki stopnji, izredno zanimiva tudi iz šahovsko teoretičnega stališča. Takoj v prvi partiji je vzbudilo pozornost, da sta nasprotnika zaigrala varianto slovanske obrambe dam-skega gambita, ki sta jo ponovno igrala že v prvem matehu. 2e takrat je vsaka nova partija prinesla teoretično novost, ki je vedno tudi odločila partijo. Tako je vse napeto pričakovalo, kdo bo zmagal sedaj v tej prestižni« borbi v določeni varianti. Dr. Euwe je pokazal boljšo teoretično pripravo, dosegel že v otvoritvi dobljeno pozicijo in zmagal s precizno igro v končnici. Tudi vse nadaljnje partije so bile o vorjene s slovansko obrambo; ne dr. Eu-we. ne dr. Aljehin je očividno noče kot prvi opustiti, da si ne bi dal videza, da je ne pozna dovolj temeljito. Pač pa varianta iz prve partije ni bila več uporabljena, potek in rezultat partije je bil preveč prepričevalen. V drugi partiji je poskusil dr. Euwe kot črni zopet no,To potezo in dosegel v otvoritvi zadovoljivo pozicijo. Pozneje pa je menda igral neupravičeno na zmago in dal dr. Aljehinu boljše šanse za končnico, ki jih je ta res v sijaj: em stilu izrabil do zmage. V tretii partij: je uporabil dr. Alje-iin r*aro, malo rablje.io Čigorinovo potezo, pa se mu ni obnesla. Dr. Euwe ja dosegel veliko pozicijsko premoč, dobil kmeta ter imel pač že dobljeno pozicijo. V končnici pa je nekoliko popustil in iovolil dr. Aljehinu rešitev v re-nis. Četrta partija je končala remis po razmeroma kiatki borbi. V celoti je torej dr. Euwe pokazal doslej rahlo premoč. — Za naslednje partije je program sledeči: 7. dne 19. X. v Hotterdamu, 8 dne 21. X. v Leidenu, 9. dne 24. X. v Haagu. — Euwejev sekundam Fine se je moral podvreči operaciji slepiča ln bo menda za nekaj časa dobil namestnika. V Berlinu je na manjšem turnirju nemških mojstrov zmagal mladi argentinski prvak Guimard. ki je skupno z Rellsta-bom dosegel 5 točk (od 7). Slede Kienin-ger, Schlage 4, v. Hennig, Kuppe 3, Sa-miseh 2%, Brinckmann 1 Vs. Slovanska obramba damskega gambita. Beli: Dr. E u w e. Črni: Dr. Aljehin. (1. partija mateha, Haag, 5. in 6. okt. t. 1.) 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. Sbl—c3 d5:c4 5. a2—a4 Lc8—f5 6 Sf3—e5 Sb8—d7 V drugi partiji je tu dr. Euwe kot čmi igral rale previdneje e7—e6. 7. Se5:c4 Dd8—c7 8. g2—g3 e7—e5 9. d4:e5 Sd7:e5 10. Lcl—f4 Sf6—d7 • 11. Lfl—g2 f7—f6 12. 0—0 Ta 8—d8 13. Ddl—cl Lf5—e6 Doslej je šlo vse strogo po znanih, teoretično natančno raziskanih potih. Sedaj pa pride Dresenečenie: 14. Se3—e4! Vedno se je doslej tu igralo samo 14. Se5: in šele nato eventualno Se4. Novo potezo v partiji je prvič igra! letos na ollm-nijadi v Stockholmu estonski mojster Tiim. Novost je tako močna, da menda celo varianto, začeto z Sb—d7, ki je res že od nekdaj veljala kot dvomljiva za črnega, dokončno ovrže. O tem sta se pač prepričala tudi dr. Euwe in dr. Aljehin in se ji v naslednjih partijah izognila. 14. — Lf8—b4 Ce Lc4:. potem 15. Dc4:, Sc4:, 18. Lc7:, Tc8, 17. Lf4, (Sb2:?. 18. Tfbl in Tb7:). Beli ima z dvema lovcema in bolišim razvojem pač odločilno pozicijsko prednost, zlasti za končnico. 15. a4—a5! S to in naslednjo potezo beli razbije črno damsko krilo. 15. — 0—0 Zopet ni šlo Lc4:, 16. Dc4:, Sc4:, 17. Lc7:, Tc8, 18. Lf4, Sa5:? 19. Ta4. c5. 20. Sd6+. Slabo je bilo tudi a6, 16. Ta4, Le7, 17. Se5:, Se5:, 18. Sc5!, Lc8, 19. Le5:, De5:, 20 Te4! 16. a5—a6! b7:a6? Ta napaka konec precej pospeši, ker postanejo kmetje c6, a7 in a6 nepopravlji- Ukradeni smrtni žarki Jiankejling se je z nasmehom poslovil od Mabele Grantove. Bsl je lep večer in kitajski študent je zaljubljeno motril prstan na prstancu s čudovitim ametistom brušenim na osem vogalov. Da sedel jc trdno. Mabela Grantova, očarljiva ženska, je bila prstan nataknila na Jianovo roko in vsi napori, da bi ga odstranili, so bili zaman Zato so sklenili, da odidejo naslednji dan skupaj k zlatarju, dr. bo prstan prepi-lil. lian je menil, da prstan, ki tako trdno sedi na prstu, pomeni simbol neizbrisnega prijateljstva. Mabela se mu je smejala in je na koncu prikimala. Kaj, ali naj bi poskusil drznost, da bi to belo žensko pripeljal v dom svojih roditeljev? Ali bi jo njegova oče in mati pozdravila kakor hčer? Jian je bil globoko zamišljen. Niti slišal ni rahlih korakov, ki so mu sledili Samo rahel sunek je začutil Nekdo ga je udaril po hrbtu iu ga s tem udarcem položil na tla. Ko ga je naslednje jutro našel na cesti mrtvega in izkrivljenega rajonski stražnik, se je še v smrti razodevala groza presenečenja v njegovih očeh. Mabela Grantova pa je bila tisti večer zadovoljna. Vrnila se je mirno v svojo hotelsko sobico Odkar je nosila težko pridobljeno formulo smrtnih žarkov v svojem prstanu, ni imeia niti ene mirne mi. nute. Nemir jo je priganjal k nečemu ta-jinstvenemu. Imela jc siguren občutek, da ne bo nikoli doživela dneva izročitve ta-jinstvene formule drugi osebi. Misel, da je nataknila prstan na prst ljubljenemu Jiaau, **' ji je »dela kakor odnesen je, Mabela Grantova ni bila samo ena najdrznejših vohunk Amerike, bik je tudi ženska krvi in mesa. Silno jo je mikalo, da bi zanetila ogenj ljubosumnosti v srcu profesorja Ivanova, ki je tako osti o zasledoval njeno približevanje Jianu 2e nekaj tednov je poznala ljubeznivega profesorja in učenjaka z Daljnega Vzhoda Evrope in vse je kazalo, da hoče ta mož križati njeno pot. Morda iz ljubezni? Mogoče. Mabela Grantova si je bila pri tem svesta svoje osebnosti, ki je bila vendar poglavitno orodje E:i izvajanju nevarnega, življenjskega polica. Vsekako je bil to globok interes in čudovito ujemanje, ki jo je vezalo s tem duhovnim človekom. Obenem pa je bila to tudi naravna potreba, ki jo čuti ženska, kadar hoče izvabiti žrtev iz rezerve. Prav zategadelj se ji je videlo koketno flirtanje s Kitajcem dvakrat zanimivo. V najboljšem razpoloženju se je bila pripravila na odhod z doma. Hotela je dobiti nazaj prstan s tajinstveno formulo in točno ob dvanajstih ponoči se je imel pn nji javiti tajinstvem mož, ki ji je dajal navodila. Naročila ga je, naj pride po važen dokument. Ko je stopila Mabela Grantova v malo penzijo, kjer je stanoval kitajski študent Jiankejling, jo je zadela vest o njegovi smrti kakor strela z jasnega. Jian je bil torej mrtev. In kje je ostal nje prstan? Silen strah jo Je prevzel. Tekla je na policijsko stražnico. Tam pa niso hoteli dati lepi ženski, ki se ji je čitala velika skrb v očeh, aohenaga pojaarnk »Kako?« je vprašal policijski komisar. »Ali ste bili z njim v sorodu ali v prijateljstvu?« »Bila sem mu samo dobra prijateljica!« je nerada priznala Mabela. Z veliko spretnostjo je glumila vlogo nesrečne ljubimke in je slednjič dobila odgovor na svoje vprašanje. Da, Jian je bil mrtev. Našel ga je bil zjutraj stražnik Parker na cesti. Vse njegove reči so bile v redu. Manjkala ni ura ne listnica z denarjem, zato so domnevali, da gre za političen umor. »Ti Azijci«, je menil policijski uradnik »so menda že od nekdaj člani tajnih organizacij, zato je dobro, da jim človek ne zaupa kar tja v en dan ...« »In prstan?« je vprašala Mabela. »Kaj je s prstanom?« Pri tem vprašanju se je vohunka tresla od razburjenja. »Kakšen prstan?« se je začudil policijski uradnik z veliko nezaupljivostjo. »Zaročni prstan vendar, ki ga je nosil na prsitancu!« je ponovila Mabela vsa obupana. »Prstan je imel krasen kamen iz ameti-sta ...« »Prstana niso našili pri njem nobenega« je čez nekaj časa povzel uradnik. »Mogoče mu je padel s prsta v obcestni jarek, kamor se je zvrnil po zločinu. Želite morda, da se zaradi prstana uvede preiskava?.. Odgovora na to vprašanje ni bilo. ka ti Mabela Grantova je že omahnila ne/a ve stna na tla. S prstanom je izginil ne le uspeh njenega večmesečnega prizadevanja, ampak tudi velika vsota denarja, ki ji je bila obljubljena in pa sigurnost lastnega ttdjenK Padk J« taz*j m tfe. Kako h potem prišla v svojo hotelsko sobo, kjer se je znašla pozneje ovita z vročo glavo v mokri otirači, si ni vedela pojasniti. Za ta prstan je dal ubogi zaljubljeni Jian svoje življenje. Obetalo se ji jc strašno maščevanje tajinstvenega moža z navodili, ki je bil s pomočjo vohunke zastavil vse sile, da bi pridobil smrtne žarke za neko Mabeli neznano državo. Zaradi tega je zdaj mrzel pot oblival čelo ameriške vohunke. Saj je poznala neusmiljene metode, s katerimi zasledujejo maščevalci onemogle vohune... Tedaj je trdo potrkalo na njena vrata. Planila je pokonci. Ali je že bila kazen pred orati? Ne, ta je običajno prihajala tiho in počasi. Zaenkrat je bil samo poštni sel, ki je prinesel zavojček. S tresočimi rokami je raztrgala omot. In pred očmi se ji je zameglilo, ko je uzrla pred seboj vsebino. Bil je prstan, ki ga je neznanec snel s prsta nesrečnega Jiankejlin-ga... Drgetajoča po vseru životu je pritisnila Mabela Grantova na skrito vzmet Ame-tist se je premaknil in tajinstveni predalček v prstanu se je odtvl. V odprtini je ležal zvit papirček. Divje upanje je obšlo vohunko Ali je bila njegova dragocena vsebina prstana ušla očem sovražnikov? Ko pa je razvila papirček, >e omahnila onemogla na zglavje, kajti na razvitem papirčku je čitala Plačilo za izdajo e — smrt' Nekaj minut je ležala Mabela na postelji Zavedla se je. da je obdana od sovražnikov. ki ji strežejo po svobodi in življenju. Edini izhod je bil v naglem begu. Ce bi sc ji posrečilo priti v Južno Ameriko in tam pod oorkn. jgntfjcnkn vo slabi. Bolje je bilo b6, na kar ne gre prav 17. Se5:, Se5:, 18. Le5:, De5:, 19. Dc6:, radi Tc8!, 20. Da4 (20) Db7?, Tc7), Tc4! Res si beli tudi po b6 s 17. Tdl ohrani odločilno pozicijsko premoč (točka d6 in slabi kmet c6). 17. Sc4:e5 Sd7:e3 18. Se4—c5 Lb4:c5 19. Dcl:c5 g7—g5? V spoznanju, da je v nastajajoči končnici izgubljen, poskusi črni s tem obupnim prodorom, ki pa samo še bolj oslabi njegovo pozicijo. 20. Lf4—e3! Le6—d5 21. Tal : a6 Ld5 : g2 22. Kgl : g2 Ne seveda 22. Ta7:?. Lfl:!, 23. Tc7:, Tdl! in črni radi matne grožnje še remizira: 24. Dc2!, Le2: + , 25. Kg2, Lf3+ (aii Lfl+>-26. Kh3, Lg4+ itd. 22. . . . Tf8—f7 23. Tfl—al Dc7—d6 Zamenjava dam je Izsiljena, sicer pride beli na 7. liniii še do napada. 24. Dc5:d6 Td8:dfi 25. Ta6:a7 Tf7:a7 26. Tal :a7 Za žrtvovanega kmeta je torej dobil beli dva nazaj, pa ima sedaj s kmetom več ter še boljšo pozicijo giddko c bljeno končnico. 26. — Se5—c4 27. Le3—c" Td6—e6 Ali Td2, 28. Ld4, Sb2:?, 29. Ta2 itd. 28. Lc5—d4 Te6:e2 29. Ld4:f6 g5—g4 S prijazno grožnjo Se3-f- ter Tel mat. 30. Hg2—fl Te2—c2 31. Ta7—g7+ Kg8—f3 32. Tg7 : g4 Sc4 : b2 33. Lf6:b2 Tc2:b2 Trdnjivska končnica je za belega tudi brez težav dobljena. Premoči dveh kmetov na kraljevem krilu ne more odtehtati slabi črni prosti kmet c6. 34. Tg4—c4 Tbi—b6 35. Kfl : e2 Kf8—f7 36. Tc4—h4 KiT—g3 37. Th4—f4 Tb6—b3 38. Tf4—c4 Tb3—b6 39. Ke2—e3 KgS—f5 40. g3—g4+ Kf5—efl Ali Kg5, 41. f3 ter na to 42. Tc5 + , Kh4?, 43. Th5 mat. 41. f2—f4! To potezo je beli ob prekinitvi kuverti-ral. 41. — KeS—d5 42. Tc4—d4+ Kd5—e6 Po Kc5 dobi beli še hitreje, ker ostani črni kralj odrezan od belih prostih kmetov. 43. f4—f5+ Ke6—e7 Zopet je še slabše KeS ali Kf6, rao!dne, ugotovi lahko brez nadaljnjega zapad in vzhod, ki stojita pravokotno na južno točko in ki pomenita 6. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Malo težavneje je določili ura, ki ležijo vmes. Toda vsakodnevno opazovanje iz določenega okolja te pripravi končno tudi do tega znanja. Časovne določitve po dolžini senc so posredno čiianje časa iz solčne lega. Na ta nač;n so nastale solncne ure. A tudi iz drugih pojavov lz narave je mogoče določati čas. Prvi velik odmor v petju ptic leži neposredno pred sončnim vzhodom drugi nastopi vedno točno opoldne. Tudi iz vzleta raznih metuljev ee da dnevni čas točno določiti. Večerni pavlinčak prične letati n. pr. vedno po 9. zvečer. Med 3. in 4. uro zjutraj odpre slak svoje cvetne kolibe, potrošnik med 4. in 5., navadni regrat med 5. in 6. uro, lokvanj med 6. in 7. uro, šuličasti regrat med 7. in 8., skržolioa mad 8. in 9., poljski meseček med 9. in 10., slezenovec med 10. in 11., med 11. in 12. pa se potrošnik zapre. Od 12. do 4. ure popoldne ee ne odpirajo nobene cvetlice. šele po štirih se nakatere odprejo, med 17. in 18. uro n. pr. svetlin. Če vse to veš, si lahko sestaviš pravo cvetno uro Iz časa, v katerem se poedini cveti odpro, nam postane tudi jasno, zakaj vzletavajo poedini matulji v določenih urah. V csia-iem si znanost odpiranje cvetov ob različnih urah razlaga z domnevo o el°ktromag-netskih silah, ki delujejo po določenih, točnih zakonih. Toda to je samo podmena. Pozimi, kadar zunaj ni življenja, nam ta cvetna ura seveda odpove. Končno naj omanimo še neki notranji, ali kakor ga znanost imenuje, transcedentalni Časovni čut v človeku, namreč sposobnost, da se zbudiš ob vsaki uri, ki si si jo dolo- čil, preden si zaspal Čeprav nam je redno potrebno 6 do 8 ur nočnega spanja, nam vendarle uspe, da se zbudimo calo po veliki utrujenosti n. pr. ob 2. uri ponoči, čeprav 6mo legli pozno po 10. zvečer. To hoteno prebujenje je celo precej točno. Prof. Frobenius je v Haidelbergu napravil zanimiv poskus e petimi osebami, ki naj bi 6e v 52. zaporednih nočeh prebudile ob določeni uri. Čas, ko so ee v resnici prebudile, so morale zapisovati v posebno knjigo in potem spet lači. Tu pa tam so jim, brez njihovega znanja, celo ure premaknili, da bi preizkusili zanesljivost časovnega čuta. In uspeh tega poskusa je bil ta, da so se poskusne osebe le v redkih primerih zbudile ob nepravi uri ali pa so to uro 9ploh prespale. V nekaterih primerili so se zbudile celo kakšno uro poprej. V pretežni večini pri m arov pa so se zbudile skoraj na minuto točno, čeprav so jim ure premaknili. Potem, ko so čas svojega prebujenja zabeležile v knjigo, so tudi vedno spet lepo zaspala, ne da bi jim poskus kaj škodoval. Za to skrivnostno uro v nas tudi ,še niso našli prave razlage. Tekma z orient - ekspresom Vožnja po najslabših cestah Balkana • • • astenzira Pripomoček, ki uniči klice v mleku, ne da bi ga pokvaril Od začetka tega stoletja nam je na razpolago preizkušen način za razkuževanje mleka, namreč pat^erizacija. Mnogi so, ki pravijo, da ta način ni idealen, ker oropa mieko naravnega okusa in ga spreminja tako, da zmanjšuje njegovo redihio vrednost. Znani angleški raziskovalec prof. Kikarde pa objavlja sedaj v neki angleški reviji članek, v katerem pravi, da je odkril pripomoček, ki uničuje vse klice v mleku, a tega ne kvari. Gre za kemikalijo, ki hrani njeno sestavo še zase. 0 njej pa pravi, da je zelo poceni in popolnoma neškodljiva. V strokovnih krogih in tudi v javnosti je ztbu-dil Riokardsov članek veliko pozornost, kajti mleko ima ogromen pomen kot ljudsko živilo in stroški za pasterizacijo niso baš neznatni. Avtor govori v svoji razpravi tudi splošno o pomenu mleka za naše zdravje. O svežem mleku pravi, da je neobhodno potrebno za telesno rast otrokovo. Praktični poskusi so mu pokazali, da imajo otroci, ki uživajo in-ficirano mleko, manj škode, kar se zdravja tiče, nego otroci, ki mleka sploh ne dobivajo. namesto ometa Nove psbasSe za sodobno gradbeno tehniko Dunajska inženirja dr. Erich Honigmann ln Friedrich Bruckmayer sta priredila predavanje, na katerem sta govorila o svojem novem izumu, ki bo dal gradbeni tehniki vsega sveta nove pobude. Ta izum, ki bi ga lahko imenovali »zidanje brez malte«, predstavlja izredno važno novost, ki se zanjo zanimajo interesenti že kakšno leto dni. V tem letu so že v najrazličnejših deželah z navdušenjem sprejeli novi sistem, ki sta ga predavatelja opisala na nazoren način. Tudi naš list ja o njem poročal. Na vrsto opeke, ki ae postavi na običajen način, se položi na vso dolžino zidu do poldrugega centimetra debel trak lz hera-klita. Na ta trak pride nova vrsta opeke, Motocikel — 250 km na uro! Italijanski motociklist Pietro Taruffi je do. segel s svojim motociklom, ki je fotografiran na tej sliki, brzino 250 km na uro. Vozil je po avtostradi v bližini Brescie nato spet trak haraklita itd. Heraklitov trak nadomestuje omet in prihrani dolgotrajno polnitev prostorov med poedinimi kosi opeke. Navzlic temu je zid trden in nemara še trdnejši, nego če bi ga vezali z omatom. Laik se bo morda čudil, da je mogoče po staviti zid, ne da bi se opeka medsebojno »lepila«. Toda vse sile, ki skušajo zid raz-dejati in ki jih je vazal doslej omet, se prenesejo sedaj na tanke heraklitove tra-ke — in to popolnoma zadostuje. Veliko število znanstvenih poskusov Je pokazalo, da Je novi način gradnje popolnoma zanesljiv. Ima pa ša svoje posebne prednosti. Zidovi eo takoj suhi in ni potrebno čakati več kakor doslej cele mesece, preden jih lahko prevlečeš. Čim je zgradba postavljena, je ža tudi pripravljena za vselitev. Doslej so hiše zidali običajno tako, da eo jih v surovem stanju končali v jeseni, čez zimo so se morale sušiti. Sele z lepšo letno dobo so Jih potem dokončali Gradbena stroka Je imela čez zimo prisilen počitek, kajti omet zmrzne, čim pade temperatura pod ničlo. V bodočnosti bo lahko tudi gradbena obrt med tistimi, ki lahko delajo vse leto. Kaj pomeni to za gospodarstvo, si lahko mislimo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Hladna jesen že prihaja • • • varujte se prehlada! Nudimo Vam odgovarjajoče Jesensko blago za obleke ln površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju. Izgotovljene obleke, površniki, hubertusi, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 Bivši kralj v tramvaju človeška glava kakor veftika hiša Na bližnji newyorški svetovni razstavi nameravajo razstaviti tudi ogromen model človeške glave. Imal bo velikost štirinadstropne hiše. V tej glavi se bodo ljudje lahko prosto gibali. Obiskovalci se bodo lahko sprehajali po zobeh in jeziku ali po goltancu, če se jim bo ljubilo, in ljubilo se jim bo gotovo, bodo lahko splezali tudi v možgane. Tu si bodo lahko ogledali dalo poedinih možganskih stanic. Medicinsko izšolani vodniki boovedii;e to zgotllto. Nad zdravjem britskega kralja čuva stalno šest zdravnikov Sir Dawson ki je v svojih mlajših letih z%avil tulli kralja Edvarda VII., vodi ta zdravniški svet.. Ko je Jurij V. 1. 1931. ozdravel po težki h ipi, je svojega zdravnika dvignil v plemiški stan. Dr. Daweon. ki je tudi član britske Medicinske akademije, je postal znan po svojih razpravah o pokiicnih l sla bemu t slovenj pa Je porta"o jabolko med ljudmi čedalje bolj priljubljeno. Ce je Plinij v svojem glavnem elelu našiel komaj 20 različnih vrst j. belk in j h je bi1 o okrrg 1.1400 ša vedno komaj okrog SO. je n i'i število sto let pozneje nar~s'o žs na 130. Okrog 1. 17C0. jih je bilo že več nego 159 v.st. neko iko let pozneje jih nnvaja j1"-ki francoski seznam že 170, a dines _ i je že več sto. Hudobno jabolko ram e hrana, užitek in zdravilo obenem. S sadežem n cvetom, z deblom, skorjo in korenino služi jablana človeštvu. To drevo cenimo ziradi sadu, čaja, mtzge, vina in lesa. mer, da j« telesni zdravnik mogočnega kralja obenem SDecialiet za trpljenja težkih delavcev. PoeeTmo požrtvovalno je delovanje dr. Rosea Mc Intir«a, ki mu je edini pacient predsednik Roosevelt, L. 1921. je postal Roosevelt, kakor znano, žrtev otroške paralize. Dolge dni je visel mcii življenjem in smrtjo in ko je prestal najhujše t i ravniki niso verjeli, da se bo še kdaj mogel vrniti v javno življenje. Samo Mc Intire je bil drugačnega mnenja Obvezal ee je, da je bolnika polagoma spravil do tega. da bo mogel rabiti svoje ude. Njegove poeeb-ne telovadne vaje, stroga dieta in točen razpored za vežbanje, ki ga je sestavil, so Roosevelta, ki je bil na videz pohabljen za vse življenje, spravili spet na noge. »Brez njega bi nikoli ne pos'al ameriški državni predsednik!« trdi Roosevelt o svojem zdravniku. Stalin nima posebnega zliravnika. Je preveč nezaupen, da bi ee zanašal samo na diagnoze enega zdravnika, kadar oboli, ga zdravijo razni zdravniki leningrajske akademije. Vemo pa, da so tudi razne inostra-ne zdravnike ie poklicali k bolni.Jiki postelji ruskega diktatorja, tako Šveda 011-vererona in Dunajčana prof. I}ppingerJa. Stalin je podržen posebno angini. Državnega kancelarja Hitlerja zdravi sloviti berlinski laringolog von Evken, za njegovo eplo-no zdravstveno etanje pa je odgovoren prof. Saueitbruoh, ki je zdravil tudi Hinllenbunga in ki ga čeet© po/ovejo na Švedski dvor. Tudi prof. Bier, ki je bil ie tiavno pred L 1933. Hitlerjev pristaš, pride včasih h kancelarju v Berchteegaden. Prof. Bier je svoječasno demokratskega državr Eberta, Zdravstveni svetovalec francoskega drla vnega predsednika Lebruna je bordeauškl senator prof. Portmann, ki politično nikakor ni predsednikov prijatelj. Čangkaišek je izroči] ekrb za svoje telesno zdravje bivšemu generalu, Čangkajškov namestnik Kung pa je potoval v Prago, da se je dal pregledati po prašk€m internistu Nonnebru-ohu. Kemal A tat tir k. ki je na rroje vseučilišče v Ankaro pozval evropske kapacitete, zaupa sam bolj majhnemu anatolskenm podeželskemu edravniku, ki mu prebivalstvo pripisuje čudežne sile. Getulio Varga, brazilski državni predsednik, pa sploh ne potrebuje zdnavnika, ker je bil zdravnik prej sam in si recepte, kadar oboli, tudi eam piše. zdravil socialno Irža vnega predsednika Knjižnica Hermanna Wendla Vdova po nemškem publicista Hermani* Wen ilu je prispela v Beograd zaradi izvršitve oporoke svojega pokojnega mota, kj je zapustil svojo knjižnico, ki šteje kakšnih 8000 zvezkov, univerzi v Beogradu. Knjižnica je posebno važna zaradi tega ker ve®, buje znaten *]ei literature o Balkanu. Vaše perilo in vaš žep čuva, Vašega zaupanja vredno, poceni !a domače HUBERTUS nilo. — Uporabljajte ga! AH 1 K D O T A Neka dama je vprašala igralca Sašo Gui- tryja, koliko let ji prisodi. Guitry je odvrnil: »Barva obraza kaže osemnajst let.« — Dama se je ljubko nasmehnila. Nato Saša Guitry: >Vaš nasmeh spominja na dekle sv demnajst let. Vaš gla6 pa je glas štirinajstletne deklice. Sumna summarum torej: devet in Štirideset let!« VSAK DAN ENA »Oče, kaj so že Grki poznali gramofon ske uloščcV« kPolitiken«) «3 TfdSčOt, BL S. 193T. CENE MALIM O LASOM f t' •>>• /-a !«w(iu, Ul" 4.— cu* k <= vs«_k ijkihji m »»iiursuic [in rtcjbinu Oiii S — za Šifro lil ju.j?njt- ua-sloviiv fii:i;'-aiji; or-.i. Iti *1h?.I> NajnuntjSl tin'wi. /.!» i»nt..ri>t»u> >»t»;»v«» Iti.i 12._. t>»j' • m /^!!itv»- ■»!- «ira.Ciitt:tj*> j.-;. 'i.— lv. v«al\i> iiftH .1,— «» vnah oglas m unlr-HCnt- pn'Toibini' l>»r. .1 — j» 4ifrr» ali dajan J* aaa!ovr>v S a j-ivj.n tn.'srk crv.i.iu; utij:»vo <»£iasa Din 30.—. VsJ esU>*t lis: s«- »t mrtiucf («• (i»o I.— r.ri t»,\*.«.,t<>. Dir S,- df.vkfi ta is< in .■nhi-itrnn ors'o.1! fr>r> r>'r. s »:.■% *-,frr» ali d«jiin> atlSJovov . &.njS*! me« t ra» -skrsltsv ^it trgtuf1» tv^— »-'oiiui.itjj-uii aa mirt: ae prilagajte znainK! Gg!asn»5gn oif!e'ka »Jutra« ]P<*f* 5 odgovor, priložite te Rit, jr* i^e. če na n :evate oo ' v zasaiksla Vse pristojbine za tnale oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jib je vocslati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici ns čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer •o zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih glasov, )e nasiavlfati na: Oglasiti oddelek nJukau, LJssHi | Medičarski ' ^ R r« o Kako? U M JE T N I K m. svoji klaviaturi ižče pravi ton za svoje glas beiio delo. u»ko morete tudi VI madam. lz barvnih vzorcev rdeči! za lice od Bourjols Izbrati pri svojem dobavitelju ono nijam&o rdečlia za lice ki se najbolj pix!a vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na prfbliž. i izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od BourjoVe vara je omogočeno, da takoj pr; nakupu izberete ono rde čilo, ki Je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fsrd paste! J od Bourjois so ročni izdelki sterilizirani v peri in ostanejo na krasti stalno mehki in puhasti do končne uporabe Ser nikdar ne postanejo trdi. 1 r&učb ifčži I ROf IP j r B-»r:.i Lro i»v«s S Lhc sa Silf» »i! U?a.U!a » l>i.» 'j ilfri- »Ji <»!»&)* Dic I' ou Samostojne šiviijt ,»eriia id str ,jD- v/t, ine ? jiraksfj gi oda Juna V t no ie)o — dobra piifa« m ot- . Večje podjetje sSSe tajnico ooies -kega n srbo0i-v«»<5kn;a iilia pof^ln-. ».aanjt nrm ifint- ID »tenti:. ifijc Po miibfr na Ai ima Coni(iany i 2 o. z Liubijanf. kondrova il\ i71oo-l Kuharico vcočo meščanske Kuiie in domačega dela. sprej me M. Ocvirk. Povšrto va 1. 27369 1 Delavno prodajalko meš. blaga, prip-osto z neka) gotovine, ki ima veselje do svoje trgov i ne in do svojega gospo dinjstva. 155tm. Ponud be na ogl. xid Jutra pod »Skupni za'pt?k . 27352-1 Trgovska pomočnica izurjena v specriji in manufakturl. poltena in zanesljiva dobi mesto v večji trgovini na deželi Ponudbe na po druž. Jutra v Celju pod »Spretna«. 27269 1 pomočnik ■l(:t> - Va^lr.v r or.sMvalnirah .Jufrj 21 Hi i Kuharica, sobarica samostojna. perfektna, snažna, mlaj&a; sobarica Istataka in vešJa šivanja. se sprejmeta. Naslov v vs.-h posiovalni cah Jutra. 27332-1 Damsko frizerko dobro, izurjeno onduler-ko. v- ^čo vodne ondula cije in manikiranja — sprejmem za Maribor. — Ponudbe pod »Tiichtlg Maribor« na ogl. odd. Jutra. 27090-1 Služkinja mlatša. vešča kuhanja, ki bi Imela veselj? do malega otroka, do M mesto. Grum. Ljubliana. Glince. Tržaška c lf>a. 27364-1 Krojaškega pomočnika za velike komade, takoj sprejme Novak Kari. 14 ti j a. 273*2-1 Hišnika upokojenca ali drž. uslužbenca. 2 osebi, »prejmem na periferijo mesta ob Tvrževi cesti. Potzre se: VoSnjakora ulica 374:13-1 Prodajalko ki ima smisel ta izlotbe za specialno trgo-^no, Ponudbe pod >Izloi!ha« na oel. odd. Jntra. 57410-1 G. Th. Potnian: Ki Hlapca b konjem in za vse domača dela, sprejmem takoj. Franc V.virk. mesar. Povgetovs 1. -77S&I!-! Hlapca sprejmem, vojaščine proste •ra trezne ara in krepkega Naslov v v-»eh posiovalni ■ah Jutra. 27436 i Vpokojenega stražnika ili žandarja .išSem za lah t ko službo v pisarn- ljub ijanskega podjvtja. Ponudbe i referencami pod znaCko • Zaupanje A< oa otr! <>dd. Jutra. 27 4®<» 1 Gospodično za pisarniške ln tekoče posle v trgovini sprej me Pučnik Selenburgo va. 27304 1 Šofer mehanik i večletno prakso in kav cijo din 3 OCO dobi me sto Ponudbe na oglas >dd Jutrs pod -Samo =t.ojen«. 27309 i Sirugarja — ključa vničaria p .ipolnoma samosto j ne šja dobrega delavce, ta koj sprejmem za sralno. ToNne ponudb' na og! odd Jutra nod »Z-inp« liivs mo^ P99« 2731S Gospodično učiteljiščnico ! iščem za popoldanske j ure k 2 dečkoma Ponud I ce ns ogl. odii Jutra i pod *Osnovna šo'.t 27241 1 Ključavničarja dobrega sprejm"m. Na slov v vseh posiovalni cah Jutra 27212 1 Šoferja mehanika za teiki tovorni avto — sprejmem Ponudbe 7. na vedbo do.s-edanjega siuž bovanja na podruž Ju tra v Celju pod »šof-r takoj«. 27215 1 Ekonom - oskrbnik se išče za velepesestvo v okolici Celja z večletno prakso izvrsten hmeljar izurjen v vrtnarstvu in mlekarstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro s: Ekonom«. 27227-1 Tkalskega mojstrs 7.a enostavno težko bistro tikoi oprajmemo Wi za Ljubljane. Nastop lako.i ali čln-.preje. Po nudbe z zahtivami plf. če na og'. odd. Jutra pod »Tkalnica«. 27416 1 Natakarico za 1. nov. 1937 iščsm — zmožno kavcijo, dobro moč. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 27423 1 Kuharico vajeno popolnoma samostojne dobre kuhe in drugih hišnih del. iščem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27423-1 Mizarskega pomočnika 73. pohištvena dela. sprej me Josip Goljar, Flor Janska 1. 27442-1 Deklico ki ima veselje za Šivanje in pomoč pri gospo dlnjstvu, sp:--jmem ta koj. Prednost imajo rev na dekleta z dežel?. — Soklič, Florijanska 10-IT desno. 27444 1 2 mizarja dobro i?vtžhanj v me-! » Kt.i pohišb a spreirr.erno. : Mizarstvo »Sava«, Miklo 5^cva 27525-1 2 krojaškn pomočnika sprejmem takoj za vtlike kotiade. R-^Jkar Ludvik, Plorjarrsk-a ul. 22. 27521-1 Prikrojev-^lko in čevlj. pomočnika sprejme Tosip Orrsel. Pekre pri Mar-hor'-,. 27534-1 Kdor posodi za povečanje trgovine L. obrti din 13 — 30.000.—. dob! stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju *xa pod *>Ts.ko1šen nastop«. 27495 1 Strojnega delavca za kombinirani mizarski stroj sprejmem. Reflek tira se le na dobro ln samostojno moč. Nastop takoj. Naslov v vseh po =iovalnlcah Jutra. 27492-j Več krojačev in šivilj sprejmem. Retlektiram samo na one. ici imajo du-na;sko prakso iz Maribora in Gradca. Dragica Satt-icr Lesiak. konfekcija za dame in modno bhco Jesenice 27484-1 Dva krojaška pomočnika za vel ke kose sprejmem. Ivan Meznarič Sv. Lovrenc na dravskem polju. 27542-1 Prckajevalskega pomočnika treznega in dobrega delavca, kakor tudi mesarskega pomočnika, sprejmem Valentin Smode, Pobrežje pr' Marbore 27529-1 Prodajalko ■e-mem v stalno službo 1 novembra kot poslovod klnjo Potrebna kavcija din 15 OCO Ref!ekt:>n*ke n,-.i se 'aviio takoi. Ponudbe na podr iutra Maribor pod noo« Hlapca srednMh let vn t enega vseh de! in pr' voza lesa tretnesa in p-/ir.e n"f;a sprejmem. Pla^a din 300. Ponu-ibe n.i podruž. Jutra v Celju pod »Prosta oskrba* 27514-1 PreskrhJin stalne ln lahke službe Informnfi.ip s prednaka ziiom din 10 v k'>lki^ dale posr-do"':l--o Ko štomaj I. S B. V l.e skovec pri Celju 27548 1 Absolventka treovske šnlo rivorszredne. r.sftptni"a dobi mesto. Ponud V na ogl. odd. Juta pod »Absolvent -.i — d -bra mrf« 27''2-1 M juti : žfrjfil* ? bei ..-iAjn. ISCtf J 5C< vu. »i ( Di <• »tr* «{• t* '»nj« atole*« 5 O.o. flajtn'«- i(i"B Kot hišni upravitelj »e pr* poroča v gospodarskih, sodn:h in davčnih za devah sposobpn, kavcije znioieD vpok. uradnik. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Uprava«. 2650&-2 Privatna uradnica s 141etno p.wni£ko prakso želi premenit; "'utbeno me »to. Plata :d ,i..atop po lo govoru. PUm.>nTo7&n«. 27378-2 Prodajalka modne in galantarllske stroke išče službo. Ponudbe na ogl. cdd Ju tra pod »Vestna in zanesljiva moče. 27338 2 Šivilja gre delat na dom po Pin 13 dnevno. Rriišnik. Verd o*\ | p. Vrhnii«. Dobra kuharica išče mesto gospodinje pri sflmoetojnem gospo d . Cenj. ponudbe r>od liista 999« na ogl. cxid. Jutra. 27305-2 27 letno kmečko dekle počteno. s 51etno punčko. ž"li kot gospodinja ali služkinja k starejšim ljudem v bližino Ptuja ali Maribora. Nastop ta. koj. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 27317-3 Iščem službo za inkasanta, slugo. — zmožen kavcije. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod tlnkasant«. 27203 2 Mislila je, da je njeno perilo belo a • « Mlado dekle absol. mcš?. šole. obrtne gospodinjske šole. lzuči»-na šivilja, z znanjem nemščine, slov-nščine 11 pre..leniti me-,to. Ima izredno veselje za kak šno trgovino, event. gostilno. Gre t-udl na de želo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mari boru pod »Vsestranska solidnost in poštenart.. 27218 2 Frizerko ali 20 »Svetujem vam, da poravnate škodo je rekel gospodu Kozamurniku, »drugače utegne imeti a reč hude posledice!« Kozamurnik je sioka'9 odrinil dva bankovca. Peter se je kar zarežal •jd veselja; tako hitro šc ni bil razpro-ial zaloge! »Priporočam se še za drugič, sadar bo lepi konjiček spet lačen!« frizerja s kavcijo sprejmem, ali oddam v na-em damski salon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27291 1 Perfektno kuharico samostojno za vse. k 2 osebama iščem za Cslje takoj. Ga. Hobartner. — Gregorčičeva ul. 3 Ce-! lje. 27295-1 Dobro kuharico I popolnoma samostojno, ! vajeno boljše ln navad-i ne kuhe, z daljšo prak i so ali mešč. gospod, šo-: lo ln prvovrstno sobari, j co, vajeno boljših sob. I servlranja. pranja, krpa : nja ln likanja sprejme : trg. v mestu na deželi 1. nov. aH pozneje. Pogoj popolno zdravje, — spretnost, pri delu snaga to red. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »500 ln 400 din«. 27286 1 Absolventko učiteljišča Iščem za 6 mesecev v Split, k 2 to pol ter 7 ln pol letal deklici sa »prehod* in poduk. Hrama to stanovanje v hiši, plača po doeovoru Ponudbe na o",l. odd. Jutra Pod »Br, 782«. Pletiljo za rokavice •n la joprp, sprejmem — Vnr'1;; Jenko \fost» 7,i\ ! ška 27 >57 1 Služkinjo epščn kuhp :n d.'n :sk'h del. r,-. in po?ten«). sprejmem. Ponud-b^ na og! odd .Tntri n »M V.« 27"7" 1 Kleparski pomočnik dibi mpsto v Lfubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27516 1 Gospodinjska pomočnica redna in snažna, vešča navndne kuhe iščem k 1 osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27502-1 Vc? prvovrstnih pomočnic sprejme takoj modni a-t.elje Sivka Sever. Selen-burgova 3. 27472-1 Služkinjo za vse. pridno, išče tro-članska družina za 1. r>e>v. TV>T>u= podrtr''. Jutra v Mar boru pod ši fro »Praktikantir-< 27270-2 Mirno sobo strogo separirano. Izven mssta išče sol^d n aka demik z vso oskrbo ali brez. Ponudbe na 03I. odd Jutra pod ^--dij« 27271 2 Absolvent državne dvonizredne trgovske šole. mlad. vojaščine prost, z da!,i?o prakso vešf '•seh pisarniških del. prosi k.i- rV i, ;n knkrinekoli za posiiive. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod Šifro .Zmožen kavcije«. Zanesljiva gospodična vsi stransko poštena, z naj holjšinr referencami, sprej me pisarn .-<.0 službo pvent. Tet. b!;iga -ničarke. Ponudbe pod »P. J. 1012« an ogl. ■dd Jut-a. 267-r<5 2 Prodajalka pri-ina ln poštena stara 23 let, želi premenitl službo v trgovino z m;-šan. blagom, najrajši v okolici LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena prodajalka«. 27188 2 Pisarniška moč kakršnekoli »poslitve iSfe od 3 do 7 popoldne Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vestna 2S«. maa-s Natakarica mlada, poštena, lepe zu nanj osti. z dobrimi spri &evall, zna nemško, Išče mesto takoj. L. P. pri Berti Paullč, Los 167, — Hrastnik. 37284-2 Trgovska pomočnica bi rada premenila dosedanjo službo. Gre v ka kr?nokoli stroko. Nasiov v vsRh poslov. Jutra. 27277 2 Vložim 25.000 D^n v trgovino ali obrt. ki nudi popolno garancijo In zaposl-nie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Dobra prodajalka ■. 27275 7 Želim dobre sluiv-c Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 5ifro »Vešča ^egi gospodinjstva in £:vinja«. 27485-2 Absolventka Christ. zaveda prosi naineičer.ja v pisalni, trafiki ali sbščičarnt. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Vestna P.« 27488 2 Natakarica želi službo v bcljJi gostilni karkoli. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod Zmožna«. 27526-2 Inteligenten mladenič 5 tremi gimnazijami, ki je -učen mizirsk- porr>o*-i k se razen tega razume rudi na ključavničarstvo, ?čc p'S2rn:?>o mesto. Oh-vhda nemšč no. srbofcrva »Čine. in nek-.liko francoščine. Nsslov v vseh poslo-ilnicah Jutra. 2753S-'' Ptkovski nom^čr :k v->:a':xine prost. smo»°n sloven. srb>hrvat. in neni"kaga Jezika in izurjen v vsakovrstn m pekovskem ooelu — želi službe. Nastop takoj. — Naslov Kopin K^oV Sv. Peter v Savinjsk' do1'r<.l 27553 2 če primerjajo „navat!no" oprano perilo s perilom opranim z Radionom, Vas očiten razloček preseneti. In sicer zato« Navadno pralno sredstvo odpravi nesnago samo s povriine — In nič več. Ra-dion pa stori mnogo veči Krepki kisikovi mehurčki pronicajo skozi tkanino, zrahljajo in izločijo tudi trdovratno in utrto umazanijo. Zato mora z Radionom oprano perilo biti boij belo in bolj čisto. In ker poleg tega pere zelo prizanesljivo, ostane perilo dalj časa trpežno. Schichfav pere sani Sluga mlad, M>Ud«o ta ooSten, gluibo za Din 800 meteSno. Ponudb« na oH. odd. Jutra pod »Imam rento«. 87398-1 Tekstilni podmojster % večletno prakso, spo soben n vodstvo manl-šega obrata želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 27283-3 Zdrav, raoi-.m b. prid on fanf išče službo kot razni*-a-!?c slu?? b!1 kaj slič r.eca v kaki trjovini. hotelu tU v drugem pod jetju. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra 275"" 2 Brivski pomočnik dober bubl *tucer in p? dil-er z znancem nem ščine i?če službe zs takoj. Cenj. ponudbe na ncdrvžnico Jutra v Celju pod »Npkod'le~ 2«. 27.5<9 2 Gospodična znanjun npmSftine. slovenščine. ?'bnhrvafčinp in «tro-jfepis.ia. išče službo v pisar n;. Najrajši v Celju Po-nudbp na cgl. odd Iutra pod .Ptrv-.jepisk««. 2737/i-S Natakarica starejša Išče službo v goetilnl. Ponudbe pod -Agilaa« na o^i. odd. Jutre. 27468 2 Korespondentka z ananjem sloven, srbohrvaškega ln nemškega Jezika, ln z večletno prakso v železninskl stroki. Išče primerno me sto. Cenj. ponudbe na oi?l. odri. Jutra pod šifro » Korespond ©n tka«. 26742 2 Bolniška strežnica stara 30 le*, vajena vseh hišnih del. Išče slu*bo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strežnica«. 27084-2 Zaslužek B*»e«■ t* lifrc »l: i«l»frj. «»«<.»► ) l>in S«'in4&)l '.«*»-» IJ Ihs Potniki! za razpečevanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavije. ISčem potnik., ki redno obiskujejo arhitekte in graditelje. Upožteva se le one ki že razpsiava Jo kak? prvovrstne pred mete ki spadajo v grad beno stroko in one ki; nudijo s svejo preie i klostlo popolno garan i cljo. Navesti je reieren-' ce. Ponudb? na ogl. od delek Jutra pod »Prvovrsten«. 26126-5 Potnike za razpečevanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavi je ISčem. ki redno ob Isfcujejo arhlt;kte to gra ditelje. Upošteva ae le one, ki ie razpečavajo kake prvovrstne pr dme-te. ki spadajo v gradbe no stroko to ki nudijo s svojo preteklostjo po polno garancijo. Navesti Je referenc«. Ponudbena 05-I. odd. Jutra pod 41 iro »5t. 10778«. 26619-5 Potnika za dobro idoč artikel, ittem. Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod Šifro »Velik zaslulek«. 27566-5 Potnik žeJezninar strokovnjak, mlad. dobro vpeljan po dravski tn savski banovini, Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Dober avtovoe ič«. 27266 5 Potnika Iščem za prodajo perja ne^a samo za Gorenjsko. a drugega za osta lo Slovenijo. Visoka provizija. Samo agilni naj ae javijo na Expcrt perja A. Majerovič. čociopija. 27325-5 Zastopnike samc-prodajalce — za i vse večje industrijske kraje, za mali donosen in lahkoprodr.jnl predmet, sprejme Z*dru ga »Progres , Beograd. Sindjeličtva 3. Za sklv dlšče potrebno 500.— do 4 000.— po velikost, kraja. 27257 5 Novost! Iščemo prcKiajalce. ki bi j obiskovali privatne stran 1 ke po mestih. Kapital ; potreben din 100. za pre ; vzem originalnih vzor- ; crv. Zaslv^ek briljariten i Prodaja islika. Ponudbe j n:. ogl. odd. Jutra pod j rBrezkor.kurer.ee 27159 5 Aijilne potnik<» za vse sr ze 73 obleko ■ vanje podeželskih trgov, i cev. iščemo. Plačamo d1n 100 dnevnice ln 10 odstotkov prcvizlje. — Ponudbe na cgl. odd. Ju tra pod »Dober prVVel*. 27295 5 Vajencil he ) I Din la**k J f>" u tili« W 1»)»n> »«<107* * fX» >l«tin»(l«' 17 Dto Vajenca(ko) krojaškega, sprejmem za takoj. Srečko Cerar, Kolo dvorska ulica 6, Ljubljana. 27W. -44 Vajenca za mehaniko pridnega in poltenega sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 274R0-44 Za s vol® s a 161etnega sina ki govori perfektno sloven. to nemSko to de! >ma srbo hrvat. jezik iščem samo v bolJSl r*Btavr.->ciJl ali hotelu mesto »pic-cola« Oni. ponudbena podruž. Jutra v Celju DOd »Piccoio«. 27554 44 Trgovskega vajenca ki mora Imeti dovršeno maturo mešč. šole. sprej me takoj: And. Elsca-cher. Laško. 27131-44 Veletrgovina s špecerijskim blagom, sprejme vajenca. Celot- j na oskrba v hiši. Prednost imajo absolventi 4 rszr. srenje šole. Ponudbe na S. S. Lukas. Cel ie. 27545 44 JmO 1 ( fi t ln u: laj»njt a»»i-J»» 11 t »in Srbohrvatski poduk proti pUčuii »I, nemški kiiuverzacij-, :šccm Ponud be |-)d »li.Nteljiua« na ogl. odilelek Jutra. i'7-0o 4 Diplomirana učiteljica daje pouk v nemščini: nagel uspeh. Puciiingor, GradiS6:. št. 8. pritličje, levo. 27339 4 Instrukcije Išče akademik. Crnj.po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestenc. 27253 4 Izobražena gospa nudi nemško konvjrzacl-Jo in pouk. Kongresni trg. št. 13-11. 27319 4 Kitaro poučuje perfekten solist kitarist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z. š«. 27514 4 Nemško govoriti (teorijo) se vsi hitro na-uče in poceni po moji lahko priučljivi metodi, posamezniki in v skupinah (ti ceneje). Informacije rsak dan od 12. do J. in zvečer razen ob sredah. Salendrova 4 - II. pri Paik K. Ljutova. 27500-4 INSERIRAJ V „JUTRU"! 1-s-rli> 1 It L»'Jk, m šifro »11 lajanje oacJora D10 Naimanjši u»«-»ek 57 OiiL Starejšo osebo sprejmem v oskrbo e primerno gotovino, ali po nizki rnasečni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 272S2-14 Hrano preprosto pa tečno v bližini Figovca ali sodišča, išče za stalno samostojen pospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nerazva-jen«. 27520-14 8r-*l» I L>Ul !»"» * 1>1« u >'fr« »i* lajanje « Din Sijm*nj5l cn^ek i? Ota Antm Kovači? Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov. Oblaganje hoj nikov. kopalnic, mesnic itd z belimi ali barva-mm! inozemskimi email ploščami. Samotne la kmečke peči. Vsa v stro ko spadajoča popravila hvr-ij em točno. Cen« solidne. Garancija za ristenjai in deio! LJubljana Viška, ul.3 1 Rožna dolina), tel. "3 57. 276 30 Rarvanje las specialno izvršuje v vseh niansah frizerski salon »Rakar«, Prcš;rnova ulica 7 nasproti slaščičarne >Košak« 289 30 Osebno pravico za gostilno, oddam po d^ovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27375 30 ragocenosti Bsseda t D111 » Dto ta Jifr< il* lajanj? n*li*v» c Din Smmsniš' in-««it 17 Din Vsakovrstno zlato Kupuje 1«. »ajvšjib eenah CERNF ju veli r Ljubljana, Wolluv< nlica 1. xtm NNMN - ^ammmmmmkaa;^ 31 tfflF*0"*9 dMMMi i* ; d-HirtM1 I*mmmn»< ■ LMMNM'> (NMMM1 J* ZA J E S E M in zimo krasne moderne vzorce za obleke, plašče, suknje itd. in MANUFAKTURu vseh vrst v ogromni izbiri dobro in najceneje kupite tm V MAN U FAKTURNI TRGOVINI NOVAK L3UBL3ANA — KONGRESNI TRG nunski c e r k •VA' BobcIS 1 1«»«» 5 Du. U illPo »i! lajanje oajHovj B Dia. Najmanjši in-vti 17 Din Otroški voziček moderen. ug">uo naprodaj. Ogedati; Zeleznkarjeva Iti. Ljubljana VII 27108-6 Pozor! Peči na žaganje Izdeluje najceneje — tvrdka Zorko. Istotam naprodaj dobro ohranjen štedilnik Glince Cesta II, 6. 27328 6 »Ingeren« polnilec akumulatorjev. prvovr 6t: n. proda Franc Dob nikar. Ježica. 27324-6 Zimsko sukno ln železna postelja, na prodaj. Drenig. Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 36. 27332 6 Grobnica pri Sv. Križu, na lepem prostoru, po nizki ceni na.prodaj. Poizve se Sv. Jakoba trg 5. 27327-6 Kompl. kuhinja T vsem Inventarjem in razne gospodinjske po trebščin; naprodaj. Povprašati Rožna dolina. Cesta VIII. št. 4-1. od 14. do 16. ure. 27356-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Streli £ka ul. 29a. Zvonite! 27350-6 Zelo ugodno na.prodaj razni predmeti, harmonika, zlati prstani. razne ure. stofi. zbirka znamk. Naslove daje »Sarko«, Moste. — Vodmatska 14 I. 27363 6 Otroško posteljico tn zofo, prodam. Delav Ska zbornica, vhod Co pova ul. 1. vrata 38. — Ogled od 12 — 14. 27252-6 Zapestno uro glato. skoro novo. ugod no prodam. Jakil Emil. Sv. Petra cesta 30. 27251-6 Jedilna miza 4 stoli, hrastovo, črno politirano. ugodno prodam. Gosposvetska 8-II. levo. Realitetna pisarna ADAMIČ Albin, Ljubljana. 27455-6 Pohištvo tS-!(ic]J> i L>iu lavek S L>i Sifrr. »A1 lajanj« o*»l»v» 5 Din NajmanjS' 17 Din Moderno ln kvalitetne POHIŠTVO vse zajamčeno — že od 1800 din spalnice 675 din Kuninj. oprave 375 din kuh. kredence 400 din omare 180 din postelje — Itd Sprejemamo naročila. Oglejte si veliko lzbero pohištva pri »Oprava« zaloga pohištva Ljubljana, Ceiovška 50 27396-12 Elegantno spalnico iz orehove korenine, prodam. Sprejmem nekaj na hranilne knjižic«. — Anton Hafner, mizarstvo, Ljublja na, Koseze 97. 27401-12 ri»*e<1a l Dio U»ek S UU> u Šifro til lajanje o»»Ur»» 3 Din NajmanjS! in»»ek 1? Din Radio aparat 6 cevni, v najboljšem stanju prodam. Mivka 27. Ljubljana, Cena din 3200. 27302 9 Garnituro za sprejetnnico črno, masivno, zamenjam za dober radio. Ponudbe no ogl odd. Jutra pod »Zamenjam«. 27536-9 Oblačila 2 zimske suknje skoraj novi ln več dru gih oblek, ugodno naprodaj. Vprašati: B ži srad. Costova 8. pritličje. 27322 13 Nov žaket eleganten. — poceni proda Pahor, krojaS, Selenburgova ulica 7. 27438-13 Čevljarski stroj poceni prodam. Reber 15, 274m3-:i6 Zobozdravniški vrtalni stroi dobro ohranjen, ugod no prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27223-2S Stružni stroj trostranskl. 400 mm. rab ljen. v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 27294-29 Ploščat pletiini stroj (Flachstrickmaschine) št. 7 in 8 v širini 21 do 23 cm, kupimo. Brača Gra-ner, Čakovec. 27^27-29 2 šivalna stroja Singer pogrezljiv ln kro jaški ki šiva naprej ln nazaj poceni naprodaj. Grada-ška ul. 8. 27517-29 Singer, Pfaff skoraj novi šivalni stro ji poceni naprodaj nri PROMET )nasproti Kri-žanske cerkv:). 27512 29 Spalnico novo event, malo rabljeno, kupim. Ceni ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa«. 27522-12 Pohištvo za eno osebo malo rabljeno, prodam zelo • ►ui. OgiL'a se od 12.— 3. ure. Gosposvetska 10. n. zadnja vrač« na hodn:ku 27569-12 Mahagoni salonsko opravo (5 kom.) pripravno tudi za sprejemnico ugodno prodam. Naslov v vseh oosloval. Jutra. 27507 12 Rabljeno spalnico dobro ohranjeno, kupim po zmern! ceni. Kacič Hrenova 17. 27446 12 Zephir peč 8-oevno, poniklano in nikel ogrodje za. izložbe, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 274S6-6 Otroški voziček globok ln športni, oba dobro ohranjena, prodam Podmllščakova ul. 17. 27182-6 Naprodaj nova knjižna omara, pisalna miza in stol vse lz trdega lesa ter usnjena klubova garnitura. — Interesenti naj javijo svoj naslov na poclrra. Jutra v Celju pod šifro »Ugodna prilika . 27117-6 Litoželezne rebraste cevi ta parno knriavo. večja kolena. naprodaj. Vprašati POHIŠTVO Kvalitetno — zajamčeno Na obroke Kdor si želi nabaviti pohištvo, naj se zglasi pri nas, ker nudimo najbolj ugodno in poceni. Spalnice oreh korenina po-litirane Spalnice pleskane od Din 1.600 dalje omare ........400 postelje........150 kuh. oprave......675 kuh. kredence.....375 kuh. mize ......120 kuh. stoli.......50 otr. postelje......300 otr. vložki ...... 70 otr. madrac.....120 žični vložki ...... 95 upognjeni futelji . . . 250 zab. za premog .... 80 gostil, stoli .....25 l7vršu;emo vsa popravila. Naročila sprejemamo po konkurenčni ceni. Se prporoča Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva c. 6. 27524-12 na ogl. odd. »Rippenrohre«. Jutra pod 27^87-6 Jesenovih plohov cca »> kub. m. 6. 7 in 11 cm močnih, — prodamo po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod značko »Jesen«. 27S92-« Traverze malo rabljene, očiščene. 4 komade (9 x 16 crn), dolge 680 cm prodam, kg po din 3. žibret. k:e parstvo. Radsče. 27226-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, naprodaj. Rožna dolina Cesta V, št. 21. 27299 6 Parni kotel za centralno kurjavo. 3 M 32.8 kv. m ogrevalne površine, v najboljšem stanju, poceni proda — Stermecki. Celje. 27288 6 Več železnih oosteij z modrocl 2 omari na prodaj. Resljeva c 23. 27427-6 Sod ležak CLagerfass) ',000 litrov in 10 mamših dobro ohranjenih vinskih sodov se še dobi v hotelu »Orel« v Mariboru. 27528-6 Otroško posrn? jiro K modrocom, dobro ch;a njeno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27558-6 Železen štedilnik prodam. Informacije pri Becič Tyrževa 69 27518-6 Otroško n^steljjro dobro chranieno. pro dam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27470-6 Klavir svetovno znane firme Schnabel, dobro ohranjen. zaradi smrti, zelo ugočlno naprodaj. Informacije: Flcrjanska ulica 12. traflKa. 27371-26 Pianino poceni prod.im. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27481-26 Gramofon nov. s ploščami poceni prodam. Cesta v Ff.ižno do- Pridelki (Soseda I Din. !»»«» 9 Die i» JI tre «!' lajanjr »»«!•»» S Dia Najmanjši tnae«! 11 Din. e-rr>LA . 1>IU 1A » eh - O I u itfro Ul lajanje o A* lovu 9 Din Najmanj?! tn«s«t 17 Dtn Jabolka lepa za zimo po 1.50 din ln krompir po 80 para. razpošilja v vsaki koli čini Adoll Remic. Mirna peč. 26683 34 Namiznih jabolk 1 do 2 vagona, mešanih po večini bobovca dobavim takoj po dogovo ru. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takojšno plačUo«. 27171-34 no y. -'7.MG 26 Jazz-boben (Schlagwerk) kupim, odnosno vzamem proti pri merni odškodnini v upo rabo. Naslov v vs-h poslovalnicah Jutra. 27456-26 Klavir kratek, dobro ohranjen, prodam. Sv. Fiorijana ulica 26-!. 27462-26 Klavir zelo dobro ohranjen, du najske znamke Fritz. u glasen zaradi pomanj kanja prostora ugodno prodam. Kupim pian!no. Grum. Glincs, Pekatete. tel. 23—25. 26923 ?5 Brezplačen oouk v Igranju! Bespda I Din lavefc s Du> u 5'frc «.!t lajanje OMUn 5 Din. Najmanjši intsea 17 Din. Golobček (Warzentaube) se je na šel. Prečna 4. 27348-27 Zatekel se je pes nemški bekser, rjav -(ime Hari). Najditelj Je naprošen, da ga vrne proti nagradi. Gledališki atelje, Knafljsva ulica. 27383-27 Pozor lovci! Dva krasna Spanijela. stara osem tednov, ugodno prodam. Naslov v vseh pošlo valnieah Jutra. 27487-27 2 pletilna stroia prodam, voz zapravi liv-ček. komat, sedlo zamenjam za vino ali slivov-ko. Poizve se pri Lojze n. gostilna, Tav*""-'eva 4. 27501 29 o.iki r <- ; Bet>wl» l Din lavet S D-n i» Sifn 1»jsnje Din NajmanjSl tn -»-!• 17 Din Lanz lokomobila polstabilna. 16 — 18 HP 10 atm. pritiska. 9.9 kv. metrov kurilne ploskve, generalno popravljena, za takojšnjo obratovanje sposobna, zelo ugodno naprodaj. — A. Beršnjak Stična. 27287-10 Motorno kolo BSA 250 ccm, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. — Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 27183 10 Kupim motor dobro ohranjen, za pogon strojev od 8 do 10 HP. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dober motor«. 27164 10 Kupim kolo primerno za lOletnega dečJsa. Poizvedbe čeka-da, Sv. Petra 16. 27250-11 Krasno kolo mizo ln 4 fotele. prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27422-11 Bukova drva pol suhe, 10 — 12 var gonov, naprodaj. Doba vlm lahko takoj. Informacije daje Ivan Ju traž, Trebnje. 27236-15 Orehove deske stihe 30. 50 ln 100 debele prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oreh«. 27146 15 I Din 1a*ek ! IHc ta ikifro eil lajanje oa«lov> * Din N«'znanjfti 17 Dio Železno blagajno manjJo. takoj kupimo. Po nudbe na odd. Jutra pod šifro »T. D. 18)^. v71o7 7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, kupim. Starinske svečnike in uro, pisalni stroj Re-mington 500 din, salonsko ogledalo, psiho pii šasto zoio. 2 baročni, visoki omari po 550 din, prodam. A. Jurečič, Gal lusovo nabrežje 27. — Ljubljana. 27357 7 Vagonete ali 6amo os.vine s kolesn in letaj.i ter 80 m tračnic, dobro ohranjene, kup mo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema žage«. 2739 -7 Prešo za Izdelovanje oJJa lz semenja na hidravlični pritisk, v popolnoma u-porabnem stanju, kupi mo. Ponudbe na Propaganda d. d. Zagreb. Je-lačičev trg 5, pod »180«. 27133-7 Prešo za seno kupim. Ponudbe z na vedbo cene in pogona na podruž. Jutra v Ce-liu pod »št. 6«. 27168-7 »Ekonomist" Gospodarska pisarna d. z o. z. MARIBOR Prešernova 2/L Finančno-gospodarske in administrativne ureditvei preureditve in vodstva. Knjigovodstvo, bilance, revizije. Premoženjske in hišne uprave. Interesna zastopstva, zveze z Inozemstvom, plasiranje kapitalov. Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova nI. 14 Telefon 35-10. Izposluje vse bnnfne. kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejšt prot takojšnjemu plačilu. » 16 Kupim ▼loge Ljubi Jan. Mestne hranilnice do 80.000. Po nudbe z navedbo cene na ogl. odd. ,utra pod »Mestna 999«. 27281-16 Sprejmem kompanjone za povečanje elektrarne, razširjenje omrežja. Sage in lesne trgovine in povečanje mlina. Mesečni dohodki zasigurani. Odda se po želji tudi v nijem. Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko — »Omrežje«. 27479-16 Družabnika ki ima svoj avto in 15.000 din gotovine, da orremi menzo, iščem. Ponudbe na podr. Tutra Maribor pod »St. 5555«. 27533-16 MR BAHOVEC 1 Pijte samo zdravilni V 't čaj * plombiranih paketih po Din 20-- k D!a t>- Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana PLAN INKA Ford 4sedežna limuzina, pred zadnja tipa, skoro nov, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27233-10 Avto »Ford« Ssedežni, 4 cilin. v naj boljšem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27297-10 Železno posteljo zložljivo dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27344-7 Gramofonske plošče rabljen?, dobro ohranje ne. slovanske pesmi, kupim. Ponudbe na »Kino Litija« v Litiji. 27206-7 Strugarsko klop (Drehbank). kupim. Natančen opis in cena na Grašič Josip. Ptui. D. B. 27289 7 Stare moške obleke čevlje. modroce, pohištvo Itd. kupujem plačam najboljše. Pridem pogl-dat n<* dom. Pi"' te na Marija Andlovic, Gallusovo nabrežja 27 27465 7 Stare moške obleke čevlje. p5rl!o. zimske po vršnike. pohištvo !n po steljnino. kupujem. Pri <1em na dom. — Pišite: Drame Alojzija. Ljubila Gallusovo na^erie 29. 27491-7 Din 25—50.000 potrebujem za povečanje trgovine. Dam 12 odstotne obresti. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno 25.000«. 27193-16 Pozor! Vložim v vsako zdravo obrt din 15.000 ako do j bim stalno nameščence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav« obrt j 26369-16 Ureditev dolga potom šolnin n izvmj solnili poravnav Vas*'ti v k"nknrtnih zale vab -n v*»*h drug;h trgovsko ibrtn:h poslih Strok- vne knjigovodske revizije Sestava in aprohac ja bilanc Preskrbe kreditov, nflsvt-ti slede hranMnih vlog in plasiran.e istih. Vsi po?" kmečke tašč t«. Fdina kon''e.; oni-ana ko mercijonalna pitarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. Teleton 38 lt>. 52 ;e Iščem osebo za skupno izdelavo in razprodajo novo zumliene priprave za krojaško kro;enje. Glavnica zaželiena. Korošec, Gregorčičeva 8. Miri bor. 27531-16 Plctilno podjetje oddam v najem event spre'mem v stroki sodelujočo družabnico s primernim kapitalom. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Prvovrstna pletilnica«. 27563-16 I Dili !»»-» w Lfl j, u 4:frp »l1 lajanj« S Din N*;man)il u-»«t 17 Din Trgovino stekla porcelana in barv, s stano vanjem. dum ugodno v na jem Ponudbe na podružni cm Jutra Jfarbor pod šifro »100«. 27ifc52-17 Pekarno zelo dobro vpeljano, zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji oddam v najeni. Ponudbe na pod-už. Jutra v Celju pod »Lepa bodočnost«. 27290 17 Gostilno oddam takoi na rafun. — Potrebno Din 7.t*M. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27 ;®9-i7 Pekarno oddam v najem za 10 let. Najemnina Je 10000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27298-17 Gostilno ali vinotoč dobro idočo takoj vzi-mem v najem. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Promet 909 . 27300 17 Tvorniška nerabljena aparatura na plin in drva za tovorni avto do 60 HP, kompletna, naprodai. Graščina Štaten-berg, Makole pri Poljča-nah. 27540-10 Tovorne in osebne avtomobile dobro ohranjene vseh jakosti kupite najceneje pri O. žuž k. Krupp za stopstvo, Ljubljana. Tav carjeva ul. 11. 27515-10 Poltovorni avto * FORD zaprt pripraven za peke in slično prodam po nizki ceni. Naslov: A. Grebene, nakup in prodaja vreč, Tyrševa c. 36. 27505-10 Kupimo avto 1 — 1 in pol tonski. Ponudb? v mlekarno — ZAHTEVAJTE MfZPUCENGm HBSEUIIEROID cLi.o.j. zal. ivormce g/asbi! U Bene<1» 1 Din lavek 8 Din s» šifro »11 lajanj« na«loT* 5 Din. NaimunjSt tnesek 17 Dtn. Parni kotel kupim stoj »8 ali lokomo-bilni 1A—20 kv. m kuril ne ploskve. Ponudbe na , ogl. odd. Jutra pod šifro MARIBOR B,101 i s«. Ugodna prilika Zamenjam dobro ohranjen osebni avto. znam ke »Pontiak< 6 cilin. za 2 — 4tonskl tovorni avto. Pogon z nafto ali bencinom. — Pojasnila: Mlklič. žužemb rk 23. 27138 10 Resaste istrijane pse in psiee, stare ali ml« de kupimo Jugoslovenski Maistrova ul. 10. klub ljubiteljev brakmv, Ljubljana, Tavčarjeva 12. 27335-27 Airdaleterierja petmesečnega, belega, — starši zanesljivi čuvaji, en par angleške komat ne rumene oprave za ve5je konj?, železni šte dilnik za vzidati, valilno kompletno omarico za 400 jajc. proda graščina Mokronog. 27313 27 Mladega psa priti, pinčerja, prodam poceni. Poizve se na Vele-sejmu. 27564-27 Foksterier kratkodlak, rodovnik, dreslraji, 2 leti star, — naprodaj za 400 d n. N-slov v vsen poslovalni cah Jutra. 27494-27 27451-10 Fiat tovorni avto 51/2 tonski vozi z nafto, ima koncevjo. poceni na prodaj. Maribor, Melisk? 55. 2735-10 Kolesa in dele za nje dobite najceneje v trgovini Splošne tr govsk? družbe v Št. Vidu nad Ljubljano. 27351-11 Kolesa in šivalne stroje nove In rabljene dobite najcenejše na Resljevi c. 16. 27421-1] Kolesa partija prvovrstnih znamk poceni naprodaj pri tvrdki »PROMET« (nasproti križarske cerkve). 27511-11 Stružnico 'Drehbank'! kupim. Natančen opis in ceno. Grašič Josip, Ptuj D. B. 27.778-7 Čevlje obrabllene ln tudi vola ške kupujem. Klavžar. Vošnjakova 4. 27510-7 H^seda 1 Dtn 1a»»k S D1» u Sifr«, al' talanjr «w»ti .3 Dtn. Na'manjš' 17 Din DENARNE POSLE Posredovanje Kreditov — Vnovčevanje vlog pr' denarnih zavodih Na lOibe Kapitala. Poravna e. Uprava nepremičnin Davčne napovedi — In iormacije. — Ureditve revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva tn vse druge trgovski gospodarska posle izvedr- »Svetovalec« koncesijon »ana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M Kovačlč LJUBLJANA jesta 2!» oktobra < Rim ika cesta) štev. 7 27440-16 Posojilo do 20 000 iščem, lahko tudi v hra nilnih knjižicah. Vknjiž be na posestvo na prvo m sto. Dobre obresti in nagrada. Ponudbe pod »Nngrada« na ogl. odd. Jutra. 27504-16 Bančno kom. zavod in tnenialstiea MARIBOR, Vleksandrova ul. 40 vnovcuje hranilne ddam v va c. 23 Hlev najem. Reslje 27426-17 Trgovina z mešanim blagom na deželi v lepem kraju 2 mesečnim prometom garan tirano naimanie D:n 30.000 se da vsled družinskih razmer takoj v najem. Prevzem blaga ni neobhodno Potreben Cenj. ponudbe na podr. Jutra pod »Res zlata jama«. 27539-17 Lep trgovski lokal v Ljubljani, oddam ▼ najem. Naslov v v&eb p*lo-vulnicah Jutra. 27485-1» Pekarijo ugodno cddam v najem. Škofljica - Javornčk. 27343 19 Kupim brivnico dobro ldočo. kjerkoli. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brlvnlca«. 27202 19 , Gostilno dobro ldočo, na prometnem kraju, vzamem v naj m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober premet«. 27217-19 Trgovski lokal ali že obstoječo trgovino prevzamem proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1. Takoj ali februar 1938«. 27523-19 Frizerski salon za dame in gospode, dobro vpeljan v centru Ma-rbora naprodaj. Aloiziia R.iab, Guštanj 30. drav. ban. 27530-19 Mucika j Malo posestvo Prosim pridi 17 k meni ob prodam t Trnovljah »t 4. uri. R. p. 75, pri Celju. 27434-30 i «7547-20 Beseda 1 Din lavsfe S Pln ta 5ifrv al! lajanje n»«lnv» 5 Din Na 'tnanjSJ m »»fci 17 Din. Mesarijo dobro ldočo v kopali 5k;m mestu oddam v najem ali prodam zara di bolezni lastnika. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 26773 19 Bufet-delikatesno podietie obstoječe lz dveh trgovin. ozir. buffetov. dobro vpeljano, moderno ure jeno. na najboljših točkah, v večjem mestu Dalmacije, pri morju, prodam skupno ali posamezno. Kapital potreben za eno cca din 50 tisoč, za drugo cca din 250.000. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra čksisten ca«. 26729 19 Trgovino z inventarjem :u stanova njem v okolici Ljubljane - — > n 1 h 11 i n -ka «•» •J7:L 1!i Gostilna ie naprodaj pri Mariboru. Potreben kapital D>n 180.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27532-19 Trgovino z mešanim blagom v centru Maribora, oddam takoj z zalogo ali brez. ■— •stotam stanovanje s pohištvom. Ponudbe na podr. lutra Maribor pod šifro >10.000.—« 27541-19 Izredno ugoden nakuo gostilne z mesnioo. Prometen industrijski kraj. Najugodnejši plačilni poboji. Vprašati: Mejovšek, Celje, Komenskega 14. 275J5-19 Trgovski lokal na najpremetnejšl ulici centra Ljub'jane. pripra v;n za vsako trgovino ali obrt. ugodno oddam. Mestni trg 11-1. 27508-19 Prostorno klet na prometni točki takoj oddam za skladišče. Poizve se prt A. Grebene, nakup ln prodaja vreč, Tyrševa c. 36. 27506 19 Obrtne prostore ob Tyrševl cesti vis-a-vls kavarne Majcen oddam. Naslov v V3€h po slovalnicah Jutra. 27497 19 Frizersko brivski salon uveden posel, prometna peri ferijska ulica Maribora poceni naprodaj radi prevzema drugega obrata. Ponudbe na podr. Jutra Ma-"bor pod »Ugoden nakup«. 27536-19 Hiša lnadstropna. gostilna. — prometna točka v Ljubljani, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27358-20 Posredovalnica, Maribor Aleksandrova cesta 12. Posestvo 19 oralov v bližini Maribora ob bano-vinskl cesti 100.000,— plačljivo s knjižicami. — i Posestvo tik kolodvora ob državni cesti 12 ora lov 140.000. Posestvic? 3 orale tik Maribora 80000. Velika trgovska hiša 1 vpeljano trgovino, gostil no. gospodarskim pue.op jem ln inventarjem na prometni točki blizu Maribora 450.000. Stanovanjska hiša z lokali v glavni ulici Maribora 250.000. 8 ln poi odstot no obrestinosna stanovanjska hiša v središču Maribora. Dvostanovanj-ska komfortna vllica. periferija 80.000.— Mnogo parcel v poljubni le gi Maribora. 27272-2C Hišo ali parcelo v Ljubljani, kupim. Po nudbe na ogL odd. Jutra pod »S:verni del«. 27185 20 Hiša z vrtom naprodaj. Ona din 28 tisoč. Ogled: Kasaze 67, pri Holobarjevl žagi, Pe trovče pri Celju. 27118-20 Stanovanjsko hišo v Ljubi4 anl ali pred mestju, na prometni točki. s trgovskim lokalom do 400.000 din, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 27086-20 Parcelo v Ljubljani za zrdfivo vile kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Parcela«. 27340-20 Enonadstropna vila ^stanovanjska, skoraj nova, z lepim vrtom ln sadovnjakom v Celju — ugodno naprodaj. PV smene ponudbe na po druž. Jutra v Celju pod »Ugodnost«. 27550-20 Srednje veliko posestvo blizu trga in Jelezniške postaje, prodam. Naslov r vseh poslovalnicai Jutra. Prodam vilo ki Je v zelo dobrem sta. nju. pokg pa še gospodarsko poslopje, ki Je v istem stanju ln Je kot nalašč za kakega vele-trgovca. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27474 20 Novo hišo na mastni periferiji s mesečnim donosom din 600. zamenjam za hišo ali parcelo v neposredni bližini mesta. Hiša jo cenjena na 70.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27450-20 I Ugodni nakupi: HIŠA z lokalom, 1 nadstropna, cena S25.000, mesto. HIŠA 4stanovanJska. no-vozidana. netto donos 18.000. Osna 210.000.— Bežigrad. VILA 4stanoo>anj6ka. vrt, cena 290.000.—. Hipoteka. Podrožnlk. HIŠA 3stanovanjska, vogalna. vrt. Cena 130 tisoč. Rožna dolina. Realitetna pisarna ADAMIČ, Gosposvetska 8-IL 27454-20 Hiša na prodaj enostanovanjska, visoko pritlična, zraven 400 kv. m vrta, v bližini Ljubljane, se ugodno proda. Naslov v vseh posL-valnicah Jutra. 27360-20 Vila za gotovino moderna, nova .naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šiina »Za nizko ceno«. 27393-20 Vila z vrtom, v krasni legi pod Rožnikom, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27303-20 V Št. Petru pri Nov. mestu ugodno naprodaj krasno ton čko posestvo, gospodarska poslopja z gostilno. mesarijo in kovač-nica. 30 ha zemljšča: — njive, travniki, gozdovi, 2 vinograda 2 ln pol ha. z inventarjem ln vinskimi posodami. Informacije daje Drago Gosti-ša. posestnik, Gornji Lo gatec 49. 27308-20 Družabnika iščem za dobro vpeljano viusko trgovino 1 kapita l. m Din sio.iMH). Poltsr ui jamčenega 8'h obnstovanja vloge — lepa udeležba na dobičku. M' žnn tudi sode nvariit- Ponudbe ni ogl. odd Jutri poj šilno »Viii ska trgovina«. 27242-16 Hraniin* vloge kupite alr oroda*e potom moj*- i>i(M»me aa j boljše RUDOLF /.ORE Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38 10. 27.05 lt> Neodvisno damo samostojno, od 30 do 40 let, prikupljive zunanjo stl. s srčno kulturo, spe sobno za "odstvo pisar r.e -r rcjiiie 50'.-tn1 ->0" nlk teh. stroke za dru Satnico. Potrebna vloga 30 do 40.000 v gotovini ali knjižici. C. 1 Dn 1av*k 3 Din m Šifro Ul lajanj* imIovj ' D;o '4! tn-*.* 17 Din Trislanovanjsko hišo novo. ter dve delavn e! za vsako obrt, lokal vi trgovin*' in skladišča, prodam ugodno in z prostt rc.l;<- na |noni<-t.nem kraiu v bliž;ni ,r:itij.i. Elektrika, vo.lovr«! ter l^p vrt Ponudbe na ogi. "Id Jutra u> d »! godu« lir lika.. 271<14 ;'(i Hišo oz!r vilo, parcelo, tr govino gostilno posest vo prodate ali kupite najugodneje potom po srednvalne pisarne — F PRISTAVEC. Ljtiblja na Erjavčeva c. 4a te iefon 23 —81. 204 20 Obširno gospodar. poslopje oddam v najem, kjer se lahko redi 8 — 10 glav živine. Poizv; se pri g. Kerimanc, Domžal?. 27331-20 Gozdno posestvo 220 oralov, EO odstotkov lepe bukovi ne v bližini postaje, naprodaj. Ponudbe na oglos. odd. Jutra pod »,"g^dni pogoji«. 27346 20 8»*eda 1 Din 4av»k S Din, za šifro »H lajanje naslov® 5 Din. Maimsij&l zn«»«k 17 Din. Trisobno stanovanje parketirano, 1 vsemi pritiklinami, oddam novembra. Istoram oddam opremljeno sobo 1 uporabo klavirja. — ?>itnikova 5. Cesta v Rožno dolino. 27127-^1 Za 1 december oddamo Trgovski lokal na Masarjr- kovi cesti št. IS. Natančnejša pojasnila daj« Vzajemna zavarovalnic* v Ljubljani r?ak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Telefon 8t. 26-21 in 2i5-23. 272i46-91 Trisobno stanovanje oddam takoj: Blebrei*>v» cesta 13. Poizve »e pri hši-n;kn. 27106-31 Dvosob. stanovanje elektrika, voda, oddam po ugodni ceni. Predo-\-ičeva ul. 9, Moste. 27330-21 Enosob. stanovanje oddam mirni stranki. — Vodovodna ul. 38. 27370-21 JVTapišo hiŠO v LJubljani kupim za 1 knjižice Kmetske jn gotovino. Ponudba na ogl. t odd. Jutra pod ,>Renta-1 bilna«. | 27184 20 Vilo naimanj Setajiovan'sko. r-i 209.000 do 300.003 din kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe z na-vrdbe cene in popisom stavbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosne 9792«. 27361 -20 Dclavnico ali skladišče, svetlo suho, dvorisno. event. z enosot^nlm stanovanj' m v Ljutrliani odd-^n. Ni-slov v \seh poslovalnicah Jutra. 27419-19 Enonadstropno hišo — vilo v LJubljani, Podrožni-kom, sestoječo iz 2 stanovanj po 3 sobe. kopalnice in pritiklin in , v mansardi 2 sobi in pritiklin:. Poleg hiše lep ; urejer. vrt ln betonska I ograja, naprodaj. Event. zamenjam za slično v Zagrebu. Naolov: Lindt ner Pavel Rožna dolina : Cesta I. št. 5. 27315-29 Enodružinska lepo urejena hiša. vrt. pripravna za upokojenca naprodat. C. Jurman. — Vojnik Okolica 83, pri Celju 27214-20 Hišico kUDim v Ljubljani 50 — 70.000 din. ne daleč od tramvajske prege. Ponud be z popisom kraja in prostorov na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj gotovino«. 27279-20 Sobo v centru oddam 2 go spodoma. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27424-23 Hiša v Zg. Domžalah mprod- . Kupnina se lahko poravna Jelno s prevzemom hpo^eke ali s hranilnimi knjižicami. Po zve se pr mestni hranilnici v Kamniku. 27482-20 Naprodaj mam več trgovskih in sta-novaniskih hiš. ter vil, parcel, ter gostiln. Pojasn il Jančar, Sv. Petra c. 27. 27477-20 Hiša v šiški ob glavni cesti, po!eg centra, z lepim vrtom, takoj prodam. — O lovška 84. 27560 2-3 Enonadslropna vila Pozor upokojenci; »stanovanjska, z garajo Podkletena hiša s 3 so-in \Ttom v Ljub", lani, bn.mi. kuhinjo, shrambo ' zaradi selitve takoj in velikim vrtom, njivo v zelo ugodno naprodaj, trgu Vojniku. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. j Poizve se v gostilni — Jutra pod »Knjižice«. špes, Vojnik. 2089-20 1 87551-20 Celo vilo 6 »ob in pritčkline, vrt, garaža. oddam v najein 1. novembra a-li kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. £7432-31 Mansardno stanovanje trisobno, ucodno oddam 1. | novembra Fiignerjeva ulica ! 1 1 pri Taboru. P'izvedbe t h:š;. stanovanje št. 5. 27451-31 Trisob. stanovanje komfortno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27372-2i 1. novembra oddam stanovanje 2 »ofj 1 kuhinje tn shramb«. Zaloška 10. 27256-21 Stanovanje obstoječe ii <-ne sobe, verande. kuhinje in z vsemi prKikHjami. — oddam eni osebi. Naslov v vseh noslo-viji>icah .Ju^ra. 27413-21 Dvosob. stanovanje oddnm za 1. nov. Metelkova 3. 27498-23 Tiisrb stanovanje elegantno. « kopalni(v> ln vsem k riifortom. oddam. — Ponudbe na osi odd Jutra pod »Strogi center«. 27394-31 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico. T centru, oddom. Ponudbe na | ogl. odd. Jutra pod šifro I -.Mirno«. 27385-31 Mesnica ali trgovski lokal s stanovanjem teT 2-sobno stanovanje istotam. oddam. Ponudbe na ol .iutra i navedbo cen« porl Šifro »Stotna. mir na str-"' 27230-31a Sobo in kuhinjo ▼ bližini bolnice. Iščem rji nizko ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho 27«. 27375 21 a Za februar 1938 Hčem 4- ali 3-siobno «ta nova nje v centru mesta. Ponudbe na ojrl. odd. .Tutrr pod fcfro »Sfifl«. 2738S-2!a Pritlično stanovanie 2 — 3 sobi. po možnosti z garažo, iščem za Bežigradom. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 2725 9-21 a Prijazno sobo s posebnim vhodom, opremljeno, oddam 1 ali 2 osebama. — Završnik. Glince VIII, 3. 27237 23 Tri lepe sobe posamezno al: skupaj oddam solidnim jrospodom ali dam«m. Zelo prpravne so za zdravniško ordinacijo. Vprašati Frančiškanska 8-1. na d s trop. 27338-213 Lepo sobo opremljeno s posebnim vhodom, oddam takoj ali s 1. novembrom. — Naslov v vs-h posloval nicah Jutra. 27311-23 Opremljeno sobo V centru mesta oddam 1. novembra nediiaku za din 260. Posebni vhod s hodnika, električna razsvetljava. — Prečna ul. S. 27449-23 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Nemščina, glasovV. — Ponudbe na osfl. odd. Jutra pod »Odlifen uspehi. 27478-26 B«*Ma 1 Din ia»ek 3 Dtn M iltro 1ai»nj» oa*l"v» • DU. Najmanj« ta»*«k 17 Dia Dve sobi park »t, poseben vhod, odda 1 ra Din 380 Velikonja. Jer- j nejeva 8. Šiška 27363-33 Dva gospoda ali dva dijaka, sprejmem na stanovanje 1. novembra t velU iračno sobo. s posebnim vhodom. Po želji sprejmem tudi na hrano. — Poiive se v mlekarni Celovška oesta 42. 27359 28 Opremljeno sobo oddam. Vidovdanska cesta 1-2, dvorišče. 27314-23 Prazno sobo s štedilnikom oddam — brezplačno za nekaj dnevnega deia mlajši u pokojenki ali vdovi. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kod' ' jevo«. 27234-23 Opremljeno sobo z elektrko. parketom, prostim v hod*-ni, oddam. — Avsec, Sp. Šiška Polakova št. 17 27402-23 Sobico svetlo, snažno, oddam takoj za din 183. Verov-šek. Stari trg 28-111. £7301 23 Prai.no sobo zelo lepo. solnčno. od dam gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2742o 23 Oddam sobo s posebnim vhodom toč- j nemu plačniku. Gospo j svetska 10. Cigoj. 27466 23 I 2 visokošolca sprejmem poceni v če dno. svetlo sobo z najboljšo oskrt>o. (Kodelje-vc). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27467 23 Lepo sobo s štedilnikom oddsim v Novih Jaršah. Informacije v »Menzi«., Kolo dvorska št. 3. 27461 23 2 sobi za pisarne "*dHam. Wolfova 10-1. desno. 27519 23 Sobo opremljeno ali prazno, i separirano. III. nadstr. ; lift. Bleiwelsova. odd.im ! Ponudbe na ogl. odd. i Jutra pod »Solne na . 27562-23 Gospodično ali dijakinjo (pre:mem v lepo sobico. — Nizka cena. Naslov v vseh poslovalnicah futra. 2756V23 Krasno sobo elegantno opremljeno, solnčno, oddam s souporabo kopalnice in klavirja, s ren traiao kurjavo v sredini mesta. Cen« zmerna. Xa-ciov v ^teh jM>='.i>'.'a.n Jutra pod »Dostojnost«. '7567 2} Kabinet v novi hiši prazen oddam. Medvedova 5b pri Kurent, pri gor. kolodvoru. 27503 23 Opremljeno sobo » posebnim vhodom, z vso oskrbo, oildam. Ljubljana. Gradišče 13. 271' *) ?3 Solidni starejSi gospe ali gospodi'8- oi oddam veliko, opremlje no sobo z balkonom. Cena nizka. Naslov v vseh pošlo valaicab Jutra. 27400-33 BeorO* 1 U.u l»rl 0 1» k u 8ifro »il lajauje na*i«<*» 5 Din N»Jtnaoji' ta-t-1 17 Din Sobo opremljeno ali prazno, s po sebiiim vhodom išče urad aica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »P K O.M.« 27il7--'Sa Prazno sobo iščem za l. Dovember v centru (nebotičnik) al; bližin;. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno«. Hioš-iZa Prazno sobo s posebnim vhodom, — išče gospod za 1. n.>-- smber. Ponudbe na o.;l odd. Jutra pod »SU.len 99«. 27307 23-1 Sobico poceni, približno 100.— din. Išče dekle,. Ponud be na ogl. odj. Jutra pod »Skromna--. 2?276-23a Separirano sobo mirno in solnčno, prazno ali opreriljeno v centru mesta .-'čem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 27420-233 Lepo sobo • centr i -nesla, s posebnim vhodom. Ponudbe ua ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 77 27430 23a Sobo pis i r.o svetlo, v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »<*"ct«c« 27559 23a Dve prazni ^obi ali dvosobno stanovanje v centru ali b|iž:ni. iščem. -Ponudbe na ctrl. odd. Jutra pod »Ločen; vhodi«. 27V?6-2ča Ljubljana] IGospoGvetskoc.sj |P r i 1 i k aj |ugodnega nakupa| trenškolov, - Hubert uso v, B Obleke, | perila itri. P r e s k e r | iSv Petra cesta lij Nacijonalna industrija aparatov in strojev, ZAGREB, Paromlinska 88, telefon 60-06 izdeluje: vse vrste strojev in aparatov, kompresorje. pištole za brizganje barv, transformatorje in izboljševalee. LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN. Gospod i=če sobo v centru me sta s 1. nov. ali takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prostost-. 27458 23? Ženska »Alpina.<->?r» pokromana, se je izgu bila v petek ob 14 uri smer glav. kolodvor — glav. pošta — C-" lovska cesta — Zg. Slška. Naj d! tel i dobi nagrado v vseh posloval. Jutra. 27377-28 nfprmacffit jfttted* 1 Diu t* vrli s l>:o ta Šifro %!' 1*1««)» i Din N%'mi!ijS* in »»<»6 17 rVn Avtobus fi cyi. »Chevrolet«. 21 se dežni, zadaj dvojna kulisa, dobro ohranj n naprodaj. Avtopodjetje Goričan 'i i z i- Cunje KTOjdški- odrezke stari pap:T teks:i'.ne odpadka jvčjo volno govejo d a ko (aravcci - kup vsa ko množino ARBEITEK .larihKi Diavska ul 15 Mlafšega potnika proti fiksumu in stalni službi Išče tehnično podjetje. Pismene ponudbe na Pu-blicitas d.d„ Zagreb, Ilica 9 pod »Agilau«. O Š KI ki upi te za seksualno neurastenijo, impctenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd poskusite 100 tablet Din 220 200 tablet Din 560 50 tablet Din 110 Dobi se v I-nkarnah. LEKARNA Mr. Rozman Beograd, Terazije 5 Ogl. rog. S. br. 38 1934 Usnjene suknjiče izdeluje in Vam jih nudi po najnižji ceni Povšin Valentin STOŽICE 150 Za 1. december oddam krasno stanovanj*, v I. nadstropju, • kopalnico in vsemi pritlkjlnami ter t S balkonoma. Ogleda m od 9. naprej. Ljubljana, Stoli oe 170, ob Tyrievi ee«ti, 6 Minut od Stadiona. t Učiteljica ISče tovariša vrednega spoštovanja, zaupanja, ljubezni. Ponudbe pod >25Ietna« na ogl. odd. Jutra. 27349-24 Dve navihanki 20 in 291etna žele znanja z dvema gospodoma. Cenj. dopise na ogl odd. Jutra pod »črnka ln bloodlnka«. «7280-24 Simpatičnega gospoda srednje starosti. fccU spoznati v Ljubljani začasno bivajoča — mlada ameriška Slovenka. Pred nost angleščino obvlada-Joči gospodje. Dopis.; na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razvedrilo«. 27190 24 »Nepričakovana sreča« Zakaj ne odgovorit-? — -Mir«. 27080 24 Boljša gospa kletna, osamljena, nesrečna v zakonu. Išče prijateljstva z istotaklm boljšim gospodom zrelih let. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Tiha sr;ča«. 27285-24 Tri osamljene mladenke temperamentne, brinrt. tit. ii no h'~nd:rt!> >ele dopisovati z zna čajnimi gospodi. Čeme ne dopise ua ogl. odd. Jutra pori »Črna. blon-dina ali pa brin t«. 27443-24 PRESELITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu namanjamn da amo PRESELILI nafto podružnico is Glavnega trga št. 19 v novo renoviranl lokal GLAVNI TRG St. 18. Naše stremljenje je vedno bilo ln bo, preskrbeti občinstvo s prvovrstnim belim pecivom, najboljšim belim, črnim ln domačim kruhom (kmečki kruh), krhkimi štručkami, raznovrstnimi močna-timi Jedili in prvovrstnimi domačimi keksi. Priporočamo se Vam še nadalje in prosimo za Vafio naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem I. mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 38 — TELEFON Stev. 23-24. Podružnice: Glavni trg St, 18, Stolna ul. St. 2, Aleksandrova e. St. 19 in Studenci, Kralja Petra c. St. 72. Veaka beseda 2 Dtn; davek 8 Din. za dajanje naslova S Din; najmanjši inese) SO Din 24Ietna plavolaska visoka, v inteligenčnem poklicu. želi le resnega znanja s prmernim goepodom. Ponudbe pod »Diskrecija obojestranska« na ogl oddelek Jutra. 2722S)-w5 Trgovec samski, značajen. sred njih let. z lepo trgovino. poroči gospodično z cca 100.000 Imetja. Ne anonimne ponudbe s priloženo sliko na ogl. odd. Jutra pod »Pota usode«. 27109-25 Iščem znanja s pridnim ln pošt:nlm dekletom ln Imam lep prihranek. Samski Luigi. Rue des TUlouls No. 23. Manour. Moseile. France 27320 25 Vdovec 33 let star, značaj-fn ln simpatičen. — poseduje večjo restavracijo 600000 din gotovine, išče dobro gospodinjo, gospodično ali vdovo brez otrok, dobro situirano. s primernimi leti. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen« (častna zadeva). 27326-25 Ločenka srednje starosti z doto. išče primernega partnerja od 40 let. Ponudbe c***- JYtra P^1 odd Jutra »Eksistenca zaslgurana«. jj-r 37 27402-25; Gostilničar 281etnl, v mestu s po sebtvi in vinogradi, trgovsko naobražen. zna ! čaj^n. samostojen, želi spoznanja z gospodično, j ki ima ves-lje do gostil-j ne ln gospodinjstva ter i z nekaj gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Lepa idealna bo dočnost«. 27191 25 Mlad gospod trgovsko naobražen. Ml poznanstva. EEradt pozne iše ženltve z gospodično do 30 let, s primernim kapitalom aH lastno trgovino. Neano nimnl dopisi na oglas, odd. Jutra pod »N;anonimno«. 22120-25 Vdovec yo*t11ni#ar, .56 l«t. dobro s-tiLiran, priden in znač»jen, želi spoznati M ženo gospodično. po možnosti, katera zna dobro g'»spodinjiti v kuhinji in ima tudr nekaj premoženja. Ponudbe, častno zajamčene, na ogl. oddelek Jutra pod »Oifta preteklost«. 27357-25 Gospodična srednjih let ln s čednr doto poroM moža s si gurno eksistenco. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »38 — 48« 27464-2.5 Drž. nameščenec želi zaradi ženitve zna n.ia s simpatično gospo dlino. Ponudbe na ogl. pod »Okto- 27509 25 Inteligenten uradnik simpatične zunanjosti, srednjih let želi resnega poznanstva z izobraženo značajno ln dobro situirano damo. prijetna zu-najnosti. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod šl fro »Sr:čno nakllu^ie«. 27200-2J Orožnik 35 let želi poročiti gospodično ali vdovo z nekaj gotovine ali hi*.o. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štajerka-. 27210 21 Univerza mimmnje pora st slušateljev Samo za I vlke so študent|e plačali nad 100.009 din MHBlBL33i V«ak< ■>-• 1» 1 trn; 1av<-k 3 Din, u lajanje naslov« s Din; oajnunji' On Prijateljstva dveh družabnih, ne premladih gospodov išč: ta pusti samotarkl. Pišejo naj gospodje lz lntell genčnih krogov ns ogl. odd. Jutra ped »Kar bo pa bo«. 27060-34 Ljubljana. 16. oktobra. \a ljubljanski univerzi je bilo te dni zaključeno redno vpisovanje slušateljev v zimski semester 1937/38. izredno vpisovanje pa bo trajalo še do 20. novembra. Skup.io se je v zimski semester v rednem roku vpisalo doslej 1 757 slušateljev in slu-šatel ic. To število pa še ni dokončno, ker se ima vpisati še kakih 38 slušateljev ju-ridične fakultete, ki so trarotno v izpitnem študiju in ji,m predpisi pred položenimi izpiti ne dovolj-ujejo vpisa kakor se to praviloma vrši na drugih fakultetah. Nadalje pa kvestura računa še z naknadnim vpisom kakih 60 slušateljev Število v letošnjem zimskem semestru vpisanih slušateljev bo torej po tem računu doseglo skoraj 1.800. Preseglo bo torej število 1.788 v lanskem zimskem semestru vpisanih slušateljev, vendar pa še ne bo predstavljalo rekorda, ki je bil dosežen v zimskem semestru I. 1933/34.. ko je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih i.945 slušateljev in je šel ta močni piirastek na račum okrog 70 poljskih študentov, ki so sc tedaj zaradi nemirov na poljskih univerzah kar v grupah vpisovali na jugoslovenske univerze, predvsem na medicinsko fakulteto. Ta prirastek pu je potem odpadel, ko je bil na naši medicinski fakulteti uveden numerus kiavzus za slušatelje. Na posamezne fakultete je v letošnjem vpisnem terminu odpadlo naslednje števi- majhne. Das' bi bil izkupiček iz šolnin vsekakor zelo zanimiv, vendarle ni znan. Po plačanih dninah in njih višini bi se dalo namreč kaj dobro razgledali materijalno zaledje akademikov, a to žal ni mogoče, ker ostajajo statistike v takih arhivih, ki niso vsem dostopni. Drobtino vpogleda pa nudi vsaj informacija, po kateri je vendarle precejšnje število akademikov plačalo 2.500 din šolnine, neka j po 3 000 din in par slušateljev celo po 4.000 din. Vendar pa »i naša javnost po teh težkih kalinih ne sme ustvariti rožnate slike o brezskrbnem študentu in naj ne pozabi, da jc skoro dve tretini slušateljev na podlagi davčnih potrdil šolnine prostih, ne zaman, pač pa iz potrebe in nujnosti, ker bi je »ploh ne zmogli. Za vse brez izjeme pa velja, da morajo odra j tati takse v obliki kolkov, ki jih nemalo bodejo v žepe. Če vzamemo, da je od 1.757 slušateljev vfak kupil kolek po 25 din na osebni izkaz, znese to 43.925 dim, za kolek po 30 din na davčno potrdilo p« znese skupno 52.710 din, skupno torej 96/i35 din. Okrog 38 juriatov, ki so v izpitnem stadiju in okrog 60 slušateljev, na katere kvestura še računa za naknadni vpis, bo plačalo v kolkih na osebnem izkazu in ra davčnih potrdilih še nadaljnih 5.390 din. Samo za kolke bodo izdali 102.025 din. ne računajoč seveda tiste slušatelje, ki se izkažejo z 2—3 in več davčnimi potrdili. Sa-i tno tisti, ki so prinesli s 30 din kolkovana lo slušateljev: na močnejše je obiskana ju- j potrdila, da sploh ne plačujejo davkov, ali ridična fakulteta s 601 slušatelji, slede filozofska s 436. tehnična s 396. teo'oška s 180 in medicinska s 144 slušatelji. Od celotnega slu-ateljstva odpade na ženski wb »nt, •a prodaje la nakop »se h ct vari. a* nepremičnine. lokate. podjetja, kapital. t» ultra lo H m drago OZRAČJE V SOBI razkužuje parketna pasta »ORION«, ker vsebuje smrekov sok. — Mala škatlja din 8.—, velika škatlja din 15.—, odprta 1.— kg din 24.—. — Dobi se pri Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva o. 88 in Celovška c. 61 — Telefon 35-65. odgovarja ker je zelo ekonomična v potrošnji D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUN limmjm.iiiimpiiiimmn nw Hlevm švajcar s prvovrstnimi spričevali in najboljšimi referencami dobi varno in dobro življenjsko na-; meščenje na planinskem posestvu z večjo rejo montafon-cev na Hrvatskem. Obširne ponudbe na Publicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9 pod »47654«. 7888 KUPIMO večje množine suhih bukovih plohov( debeline 40, 60, 70 in 80 cm, kakor tudi bukov* hlode v debelinah nad 30 cm« Ponudbe staviti tvrdki EEMEC-Co. tovarna upognjenega pohištva* DUPLICA, Kamnik. Kupuj domače blago! Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša ljubljena mamica, hčerka, sestra, teta ter svakinja, gospa Klara grofica Lichteiab»rg roj. SOMNITZ Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na Evangeljsko pokopališče. t , TUBLJANA, DUNAJ, GRAZ, dne 16. oktobra 1937 Žalujoči ostali .rti 1 * >W. - Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno 4. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del ie odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ljubljani.