120. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. maja 1903.
XXXVI. leto
izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje m (praznike, jter velja po posti prejemali za avstro-ogrske dežele za vse leto S1B K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za edei met>et ij h dO b Z* Ljubljani jen na dom za vse leto 24 K. za pol teta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden meset 1 K fl(J h Za tuje de*»ie i.»nk< 7eČ, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska po v h če ne ivakrai r p<. n h, če ie trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — DpravniStva naj se blagovolijo   pošiljat)   naročnine reklamacije, oznanil*
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove alice fit. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Liberalci pri delu!
Gorje kmetu!
m
Šustersič je sam dokazal, da je njegova obstrukcija otročje neumna komedija in da je prava pers'flaža vsake resne obstrukcije.
Kaj pa je obstrukcija? Ultima rat'"o — zadnje sredstvo, katerega se poprime kaka stranka samo v naj obupnejsem položaju, ko stavi vee na eno karto. Parola je kakor v vcjski: ali zmagati ali poginiti.
Kadar se odloči kaka stranka za obstrukcijo, tedaj mora vendar vedeti, da ne ostane brez posledic. Šustersič je vendar razbil deželni zbor z namenom, da onemogoči vsako delo avtonomne deželne uprave. Šustersič je hotel, da zastane funkcioniranje dež. uprave, on je hotel, da se ne sklene noben z a b o n, on je hotel, da se iz dež. sredstev ničesar ne dovoli, kajti to je ravno namen vsake obstrukcije. Obstrukcija, ki nima tega namena, je komedija ne pa rovolucija v parlamentarni obliki.
V prvih časih klerikalne obstrukcije je Šustersič tudi odločno stal na tem stališču. Bahato je oznanjal v »Slovencu«, da bodo katoliški volilci že prenesli posledice tega, da dež. uprava ne bo funkcio nirala in na različnih shodih je dal sprejeti resolucije, v katerih je bilo rečeno, da naj klerikalna stranka niti za las ne odneha, dokler se ne uvede splošna in enaka volilna pravica.
Taka taktika ima v gotovih razmerah nekaj zase. Klerikalna stranka je hotela s svojo obstrukcijo onemo gočiti vsako delo dež. zbora, da bi petem prebivalstvo planilo na dežel-nozborsko večino in jo pokopalo. Svoje volilce je hotel razdražiti in razdražiti je hotel tudi pristaše na-3redne stranke , da bi rekli: mi nismo v stanu prenesti posledic ob-
strukcije, zakaj se deželnozborska večiua ne uda manjšini, ko vidi, da sicer vse trpi in ima dežela silno
škodo.
Lep je bil ta račun ali obnesel se ni. Prebivalstvo je namreč spoznalo, da klerikalna obstrukcija ni utemeljena in opravičena , da je brezvestna in brez etične podlage, in vse ščuvanje ni ničesar pomagalo. Klerikalci so videli, da le ne dosežejo svojih namenov, da še svojih volilcev ne razdražijo do tistega vrhunca, da bi z elementarno silo poteptali napredno stranko, kaj še, da bi napredno stranko razbili. Klerikalci so pogrešali deželnih podpor in sploh delovanja deželne uprave, in ker se je njih nevolja začela obračati proti obstrukcionistom, je bila klerikalna stranka v največji stiski, toliko bolj, ker ji vlada ni hotela z razpustom deželnega zbora pomagati iz stiske.
Kapitulirati klerikalci niso hoteli, posledic svoje obstrukcije pa so se tako ustrašili, da so ubrali popolnoma novo pot, ki je prava ironija vsake obstrukcije. Klerikalci nečejo pripustiti, da bi deželni zb o r dovoljeval vse tiste mnogoštevilne podpore, ki jih navadno daje, pač pa zahtevajo, naj jih dovoljuje deželni odbor. Na videz hočejo še dalje obstruirati, ali da bi njih obstrukcija imela pozitiven vspeh, da bi dosegla svoj namen, da bi vsled nje prenehalo funkcioniranje deželne uprave, tega nečejo. S tem je njih obstrukcija postala fikcija, igra za otroke, smešna in neumna, prava persiflaža vsake resne obstrukcije. Povrh je klerikalna stranka s tem, da zahteva od deželnega odbora, naj brez deželnega zbora dovoljuje podpore, in s tem, da sta njena zastopnika v deželnem odboru glasovala za take podpore, izrecno priznala deželnemu odboru pravico do svobodnega razpolaganja z deželnimi sredstvi. Klerikalci so s tem sami vso oblast deželnega zbora  prenesli v de-
želni odbor. Sedaj nadomešča deželni odbor ves deželni zbor — in klerikalci so tisti, ki to zahtevajo! No, nam je prav, naj pa vlada dež. odbor. Če< kaka stvar naši stranki ne bo ugajala, jo lahko vsak hip prepreči. Še govoriti ni treba. Deželnima odbornikoma nar. napredne stranke je treba le iz dvorane iti in deželni odbor ni sklepčen. Mislimo, da nas klerikalci razumejo!
Reva in bogatstvo Dolenjske.
(Dopis z Dolenjskega.) III.
V „Slovencevem" Članku o dolenjskem bogatstvu in o dolenjski revi je bogatstvo Dolenjske na rudah in premogu opisano tako, da bi Dolenjec, ki to verjame, Ljubljančana ali Gorenjca Še ne pogledal. Hudir, tega še nismo vedeli, da je „Erzberg" pri Ljubnu pri-tiikovec proti našim Železnikom v Št. Janžu ! Bodimo tiho, da tega ne izvedo tuji ljudje, kmalo bo' tuje akcijsko društvo tu in kartel in trust samo za St. Janž.
No, nekaj odstotkov železnine, cinka itd. je res povsod po Dolenjskem. Cink so našli pri Litiji, zgradili veliko tovarno, pa cink je kmalo zli duh v jamah vzel in danes mora litijska fabrika kuhati z vodo. Od drugod pri-važa po železnici to rudo. Neki miljonar, Kuschel iz Peggaua je zgradil pred kacimi 40 leti pod Št. Janžem veliko tovarno za cink in železo. — Premog je imel na mestu in ga kopal, železnico je nameraval napraviti do bližnje Sevnice, a rude ni bilo obilo, premalo odstotne in premog ne zadosten za to opravilo. Pustil je vse. Kmetje so kupili opeko s poslopji, veliki dimnik je pal in še „Freiscluirfov" si prejšnji lastnik ni obdržal. „Slovencev" dopisnik jih je dobil na novo in od njih potrpežljivo davke plačuje.
Premog ni slab. Na Mirni ga je dosti, gotovo tudi na desnem bregu Save   nasproti    Trbovljam, Zagorju,
i Hrastniku. Premog je tutli v Brusnicah j pri Otočab. Temu je dal izvedenec upanje, da bo dober tedaj, če drnzega ne bo več. Naj si bo naš premog „blesteč" ali navadno rujav, tak pač ni, da bi že zdaj kazal profite. Ze tisoč tujih bogatašev bi bilo seglo po njem. Denarja je veliko po svetu in ta denar išče profite.
Nekateri naš premog leži globoko. Z vodo je treba računiti.
In železnic ni. Dolenjci moramo trpeti zaradi Madjarov. Do Karlovca ne dovolijo naše vlade železnice. Da bi Keka in Hrvatska imela kaj koristi na račun Trsta, tega ne. Te stene se ne more predreti. Skusili so to že vsi, ki so stem prišli pred naše vladne mogotce. Prej se zgodi, da bodo Madjari do Metlike zgradili železnico ter ves promet Belokrajne napeljali na Karlovec. To bo prav lepo za Novo mesto — Ljubljano. Potem še ščetin ne dobimo sem in Ljubljančani bodo drago plačevali mast. Privoščimo jim to z našega lokalnega stališča in Gorenjcem, ki še nosijo denar v hranilnice, mi Dolenjci pa istega iz njih.
Pa železnina, premog! Na Dunaju so se zbrali industrijalci in agrarci. Ti prerešetujejo američansko industrijo ter poljedelstvo. Našli so, da nas Avstrijce Amerika v vseh ozirih prav pošteno tepe. Ti možje strokovnjaki so jako učeni, praktični, vsestransko omikani ljudje. Gledali so nekateri ameriško življenje sami. Eden teh je našel le-to[: 1) Večje bogastvo narave v Ameriki (uniji) in bolj nadarjeni ljudje, kakor v Evropi. (Uberlebensgrosse); 2) Notranji trg s 77 milijoni po večjem bogatih, ter dobrib, pametnih delavcev, na katerem trgu je prostor za najrazvitejšo specializacijo v industriji; 3) Neumorljiva poboljšanja tehnike z idealom automatfabrike ; 4) Nikdar počivajoče znižanje stroškov produkcije z edino izjemo glede mezd; v tem sodelujejo zasebniki dežele in država. 5) Najbolj razvita prometna sredstva na vodah in na kopnem ; monopoli se glede njih ne trpijo. 6) Ljudje mej sabo do-
I bro izhajajo, spravljivi so in prosti malenkostnih ozirov ; zaradi tega so velike družbe in trusti mogoči ; 7) S tem t zvezi energična trgovska organizacija, ki temelji po večjem na moralni podlagi. 7) Priprostost in cenenost državnega in dež. oskrbništva, zato manj nevoščljivosti, nasprotja, manj zavlačenja in neproduktivnih stroškov. (Jj Navajanje že v mladosti na lastno odgovornost in samoupravo, nasprotnost proti prebendom; 10; Samozavest nasproti Evropi, v nekaterih ljudeh tudi sovraštvo proti stari domovini; 11) Delo kot ideal ljudstva v občini in državi ; 12) Energična drž. trgovska politika; vsa zunanja politika unije je trgovska; v brambnih postavah proti Evropi so Amerikanci mojstri.
Podajmo nekaj primerov o ameriški produktivnosti in o transportu. V Avstriji imamo dosti navadnega premoga (Braunkohle), kamnitega ,Stein-kohlej pa ne. Ta (Cokes) se rabi le za talenje rud. Najboljši premog te vrste (Connes \Vhiler-Cokes) stane 100 kil v Ameriki 86 vinarjev, danes morda 1 krono. V Avstriji stane 100 kil. 3 K 20 h. Zaradi tega že stane železo (Roh-eisen) pri nas za 2 K 40 h več, ko onkraj morja. Amerika ima veliko najboljših rud in — čudno — v bližini premoga;. Alaboma, Pensilvanija, Kanada so središča rud in premoga. Pri nas stane produkcija 100 klg. železa 7—8 kron, v Ameriki 2 K 70 h. Vožnja stane v Ameriki po železnici na 1800 kilometrov, t. j. trikrat tako daleč kakor z Dunaja v Trst 58 vin. Na železnicah teko vagoni, ki nosijo po G50 met. stotov železnine. V Ameriki se vsako leto 24 miljonov metrskih stotov železniških relsov pripravi, v Avstriji le 700 tisoč. V Ameriki napravijo posamezne fužine po 7 miljonov met. stotov šin, torej v enem mesecu toliko, kakor vsa Avstrija v enem letu. Vlani je šlo v Rusijo iz Amerike 10 miljonov met. stotov železniškega materiala. In tako naprej v produkciji pleha in v drugem. Rud imajo v Ameriki v izobilju, posebno je   železo   tvO   do  80 odstotno.
Kako se je sklenila zaveza ciganov.
h cikla: Henry Murger: Scenea de la vie de Boheme.)
(Dalje.)
Vratar je bil od tega dejanja toke radodarnosti, katere ga njegov gotpodar ni nikakor privadil, tako ganjen, da je dal svojo čepico zopet &a glavo.
Gospod Bernard pa, ki bi tak prestopek postav socialne hierarhijo ob vsakem drugem času kar najstrožje pokaral, tega skoro opazil ni. Nataknil si je svoja očala, odtrgal ečat s spoštljivim obrazom vezirja, i prejme kak sultanov ferman, ter kčel čitati pisanje. Toda že pri prvih Pticah je naredilo strašno namrd-Qenje kakor Školjka rudeče gube ▼ fcaso masti njegovih meniških brad - njegove male oči so streljale strel«, L bi skoro užgale Šope las njegove -širave baroke.
Navsezadnje so bile poteze njenega obraza zmešane in strašne, *kor da bi na njegovem obrazu rezljal grozovit potres.
Vsebina pisma, katero je, napisano na poli papirja s pečatom vojnega ministrstva, prinesel dragonee v največji naglici, in o katerem je mojster Durand vladi napisal pobotnico, je bila sledeča:
Moj gospod in hišni gospodar!
»Vljudnost, ki je po zatrdilu mitologije mati  dobrih šeg in navad, me sili, da Vam s tem naznanjam, da sem v grozovitem položaju, da se to  pot  ne  morem poslužiti splošno običajnega načina, plačati svojo na-jemščino — posebno običajno, ako se jo dolguje. Do danes zjutraj se mi je nada laskala, da mi  bo možno praznovati ta lepi dan s tem, da poravnam vsoto vseh treh prošlih rokov. O himera! Sanje! Ideal! Ko sem spa-val na blazini goljufive gotovosti, je uničila usoda — grški ananke — vsa moja upanja. Denar, s katerega prejemom sem računal — o Bog, kako gre slabo kupčija!!! — je izostal, in od vseh precejšnjih svot, katere bi moral dobiti, sem prejel do sedaj le šele tri franke, katere se mi je posodilo, in katerih se Vam niti ponuditi ne upam. Toda lepši dnevi pridejo za našo lepo tranoijo in tudi zame, ne dvomite o tem, gospod. In kakor hitro napočijo, privzel si bom krila
utranje zarje, da Vas o tem obvestim ter pridem po dragocene predmete, katere sem zapustil v Vaši hiši, in katere polagam v Vaše in postave varstvo, ki Vam prepoveduje, jih prodati pred pretekom enega leta, ako bi morebiti hoteli na ta način priti do avot, ki so zapisane v conto-knjigi moje poštenosti v Vašo korist. Prav posebno priporočam svoj glasovir Vaši dobrohotni skrbnosti in istotako veliki okvir s šestdeset kodri las, katerih različne barve tvorijo celo lestvico barv las, in ki so bili z amor-jevimi škarjami odvzeti čelu Gracij.
»Radi tega zamorete, gospod in hišni gospodar moj, razpolagati z razkošnimi sobanami, v katerih sem do-sedaj bival. Dajem Vam v to dovoljenje s svojim lastnim podpisom.
Aleksander Schaunard.« Ko je prečital gospod Bernard to epistulo, katero je spisal umetnik v biroju nekega, v vojnem ministrstvu uslužbenega prijatelje, do konca, je zmečkal papir v brezmejni togoti, in ko so njegove oči na to padle na papa Duranda, ki je še vedno čakal obljubljene napitnine, vprašal ga je osorno in jezno, kaj ima še tu opraviti. »Čakam, gospod Bernard« »česa?«
»Toda Vaša velika dobrotljivost . . . radi dobrega poročila!« .... je jecljal vratar.
»Poberite se! Kaj, vi, tiČ, se pre-drznete v moji sobi obdržati svojo Čepico na glavi?!«
»Toda gospod« — — — »Naprej, brez ugovora! Poberite se!   Toda ne, počakajte!   Hočemo iti gori  v sobo  tega lopova umetnika, ki se je pobral, ne da bi mi plačal.«
»Kako?« je vzkliknil vratar. »Gospod Schaunard?« . . .
»Da, gospod Schaunard!« je upil gospodar, kogar jeza je postajala vedno večja. »In če je le najmanjšo stvarico odnesel, vas spodim — razumete?! Vas spodimmm!«
»To pa vendar ni mogoče«, je jecljal ubogi vratar. »Gospod Schaunard se še ni izselil — šel je le, da menja denar ter pripelje voz za odpravo svojega pohištva«.
»Za odpravo svojega pohištva?!« je tulil gospod Bernard. »Hitro, prepričan sem, da je že pri tem. Ta čedni patron vam je nastavil zanjko, da vas odstrani iz vaše lože, bedak, kakršen ste!«
»O jaz neumnež!« je vzkliknil papa Durand tresoč se pred olimpiško
jezo svojega gospoda in gospodarja, ki ga je vlekel proti stopnicam.
Ko sta obadva prišla na dvorišče, ustavi vratarja mladi mož z belim klobukom.
»He, vratar! Kaj pa naj to pomeni? Ali ne bom še kmalu dobil svojega stanovanja? Ni li danes 8. april? Ali nistm tu vzel stanovanja ter vam dal are — da ali ne?«
»Oprostite, gospod,« je odgovoril hišni gospodar, »takoj sem vam na uslugo. — Durand« se je obrnil nato do hišnika, »jaz razložim celo stvar sam gospodu tukaj. Vi pa letite med tem gori, lopov se je na vsak način vrnil ter gotovo zdaj skupaj zlaga svoje reči. Ako ga najdete gori, ga zaprite ter pridite zopet doli, da greste po stražo.«
Papa Durand je izginil po stopnicah.
»Oprostite, gospod,« se je obrnil nato gospodar z globokim priklonom zopet do mladega gospoda, s katerim je bil sedaj sam — »s kom imam čast?«
»Jaz sem Vaš novi najemnik, gospod. Najel sem v šestem nadstropju tega stanovanja sobo, in postajam že jako nepotrpežljiv, ker stanovanje še ni prosto«.
Avstrijsko Železo je komaj 20—40 odstotno.
Premog je v Ameriki najboljše kakovosti in ga je neizmerno veliko. Zemlje za pridelovanje pšenice ima nnija 21 milijonov hektarov. (I8/* orala 1 hektar.) Leta 1898 je pridelala unija 178 milj. met. stotov pšenice. Pa je še le komaj 90% zemlje za pšenico godne v rabi. Avstrija je dobila iz Amerike 1899 leta — 159338 met. stotov pšenice, rži 175832 met. stotov, detelj nega semena 2354 met. stotov. 13 hektolitrov pridelajo zdaj Američani na hektaru zemlje. Socialist Liebknecht je govoril: „Najtrša glava proti socializmu je kmet. Ali ame viško žito začenja to glavo mehčati, to ga goni iz njegove kmetije in ga dela proletarca, ga dela branitelja sedanjega reda sovražnika istega." V Ameriki stane meterski stot pšenice 3 gld. 50 kr., mi Avstrijci ga ne moremo prikmetovati pod 9 gld., na Madžarskem ne pod 7—8 gld. V Ameriki Tožijo po železnicah meterski stot miljo daleč za 3 lu krajcarja, po morju iz Novega Yirka v Liverpol za 20 kr. metrski stot. V Evropi stane met. stot amer. pšenice 5 gld. Zato se je uvoz amer. žita pomnožil od leta 1830 do 1870 za 90 krat.
In tako je v vsem. Surovo maslo, špeh, razne masti, prekajeno meso, tudi sveže meso, sadje, kolikor se ga hoče, se dobi cenejše iz Amerike.
Zdaj pa drži pridnega, pametnega Slovenca pri samostanski juhi in ričetu doma, zdaj razpelji železnice, zdaj kopiji „blestečiw premog, zdaj kuri in tali železne hribe, zdaj imej „Slovenca" za norca, Dolenjca ne boš ! Statistično je dokazano, da se Američani ne morejo sami iz sebe zaploditi do števila, ka-koršnje je za ta velikanski svet potrebno. Američani so pametni ljudje, nimajo več otrok, kakor jih dobro pre-rediti in preskrbeti morejo in naj Zola še toliko piše o familijah z 10 otroci. Evropejec mora priti tje in tudi v ameriško delo. Zraven še zamorec in mon-gol. Pa prej bodo Američani zaprli tem slednjim vrata, nego Evropejcem. Le nešolanost, neomika zamore sčasom Slovencem pot zapreti. Torej, da se reži naš ubogi narod, kojega zemlja je bogata, da se naj Amerika proti njej kar le skrije, ni drnzega sredstva, kakor pred kat. duhovnikom poklekniti, mu izročiti zemljo, šolo, hranilnice, posojilnice, žene in dekleta. Menihe v deželo, paternošter v roke in rude bodo klile iz zemlje, veliki dimniki bodo na vseh koncih in krajih in slapovi v Krki bodo dali električno moč in razsvitljavo za vso Avstrijo !
Trgovska obrtna zbornica v Ljubljani ne upošteva polovice Kranjske, Dolenjske. Ta pritožba rSlovenčevega" dopisnika je opravičena. Ali stvar je sitna. Dolenjci so malomarni in res nimamo preveč denarja, da bi ga trosili za vožnje v Ljubljano. Vožnja ta je tudi počasna, kakor nikjer v Avstriji. 74 kilometrov pa 3 ure. Persiflaža na zdajšnje železnice. Dosti časa se zgubi. Poznamo le enega Dolenjca, ki se je udeleževal zborniških posvetovanj in to
»Ne vem, kaj bi naredil radi tega«, je odgovoril Bernard. »Imam žalibog malo diferenco z enim svojih najemnikov, ravno onim, v katerega sobo pridete Vi.«
»Gospod Bernard! Gospod Bernard!« se je začul v tem trenutku glas papa Duranda iz okna najvišjega nadstropja poslopja, »gospoda Schau-narda ni tu, pač pa je njegova soba . . . norec, kakršen sem! hotel sem reči, da ni vzel ničesar seboj, niti enega lasu, gospod Bernard!«
»Že dobro, pridite doli«, je za-klical gospod Bernard nazaj. »Potrpite le še malo«, se je obrnil nato k mlademu možu. »Moj vratar mora stvari mojega plačanja nezmožnega najemnika takoj spraviti v klet in tekom pol ure se boste mogli vseliti. Vrhu tega pa še vaših mebljev ni tu«.
»Oprostite, prosim«, je odvrnil mirno mladi mož.
Gospod Bernard se je ozrl, pa ni ničesar opazil razun ogromnih okvirov, ki so že njegovega vratarja navdajali z nemirom.
»Kako to !« je mrmral. »Oprostite . . . toda jaz ne vidim ničesar« (Dalje prih.)
je bil g. Krajec. Poskusite Gorenjci in drugi ter volite prihodnjič 10 Dolenjcev v trgovsko obrtno zbornico, boste videli, da se bo redko kdo udeležil zborovanj. Volite „Slovenčevega" dopisnika gotovo. Ime Vam naznanimo.
Vse je v lepi zvezi. Malomarnost povsod, kjer je tako malo upanja na boljše čase. Socialni demokrati posta-nimo vsi in komunizem upeljimo, pa mnogoženstvo, pa bomo rude in premog kopali in veselo živeli.
Finančna nagodba msd Hrvaško in Ogrsko.
Hrvaška regnikolarna deputacija je ravnokar poslala ogrski deputaciji svoj odgovor na ogrski renuncij z dne 24. februvarja 1903. V tem odgovoru madjaronska vlada na Hrvaškem pač sama nehote prizna, da ima hrvaški narod tudi glede finančne skupnosti odveč povoda, sovražiti ogrsko »sestrico« in njene zvite račune.
V obsežnem odgovoru hrvaške regnikolarne deputacije sta le dve točki, glede katerih se deputaciji ne morete zediniti, kajti pri vsej ljubezni in popustljivosti hrvaških vladnih organov napram Ogrski, vendar ne morejo in ne smejo privoliti, da bi se Hrvaška še nadalje na tak način izsesavala, ker bi sicer prišlo do bankerota v Hrvaški. V prvi vrsti je § 13. nagodbe,ki določa, da se morajo od dohodkov Hrvaške in Slavonije najprej odtegniti tiste svote, ki se rabijo vsled nagodbe za izdatke avtonomne uprave teh dveh kraljestev; šele preostanek se sme porabiti za skupne zadeve. Ogri pa zahtevajo, da se ta paragraf sploh opusti, ker je bil le začasen za 10 let. Ogrska vlada potemtakem ne vpraša, kako Hrvaška in Slavonija pokrijete svoje potrebe, niti smeta razpolagati s svojimi lastnimi dohodki, pač pa določno predpisuje, kolika mora vsaka teh kraljevin prispevati za »skupne« zadeve, naj dobe denar kjersibodi.
Hrvaška regnikolarna deputa cija vsled tega zahteva, naj se piše natanko izkaz o dohodkih hrvaške kraljevine. Ravnotako natančno pa morajo biti določeni tudi izdatki za skupne zadeve. Kaj sicer pomagajo Hrvaški najnatančnejši računi o dohodkih, ako pa sme ogrski parlament po svoji volji določiti skupne izdatke.
Druga zadeva, zaradi katere se deputaciji ne morete zediniti, so užitninski davki. Velika krivica se godi Hrvatom, kako se ti dohodki zaračunavajo. Ravno vsled tega krivičnega zaračunanja je prišlo Hrvaško v finančno bedo. Dočim so dohodki užitnine od leta 1890. do leta 1898. narasli za 4,549.864 K ali povprečno na leto za 555.540 K, so padli od leta 1898. za 1,205 362 K ali za 401787 K na leto. To se pravi, dohodki iz užitninskega davka so padli le na madjarskih računih, v resnici so pa rasli za madjarsko malho.
Nasprotno pa so rasli izdatki za avtonomno upravo za kraljevini Hrvaška in Slavonija. Leta 1890. so znašali stroški 13,060.478 K, 1. 1901. pa že 19,146 111 K. Na ta način so bile potrebščine za 31/« milijonov K večje, kot jih dobiva Hrvaška potom 44°/0 pokritja. Hrvaška in Slavonija sta vsled tega porabili ves blagaj niški preostanek ter se še morali Ogrski zadolžiti za 3 milijone kron. Od tedaj sta pretekli že skoraj dve leti ter se je to razmerje v tem času še povečalo.
Vse to so hrvaški madjaroni bili primorani povedati madjarskim bratom v renunciju ter jim zakli-cati: Tako ne gre dalje! Ako pa hrvaški narod glasno protestuje proti temu krutemu izsesavanju, pa se pošljejo nadenj orožniki in vojaki.
Avstrija in Italija.
V zvezni državi, v diplomatični posestrimi Italiji se razlegajo klici »Proč z Avstrijo!« ter se javno zažiga avstrijska zastava. To so jako sumljivi znaki trozveznega prijateljstva.   In vse to zaradi tega, ker se
avstrijskim Italijanom vsled nemške trme ni dovolila italijanska vzporednica na   nemškem   vseučilišču, dasi se na drugi strani vlada   peha, Čim preje   ustanoviti   italijansko pravno fakulteto  izven  Inomosta. Državni tajnik Bacceli je popolnoma pravilno odgovoril  v  italijanski zbornici na tozadevno interpelacijo, vendar se je o   njegovem   govoru   razvila dolga debata, v   kateri je  rekel poslanec Allesio, da so zavladala v zveznem razmerju med Italijo in Avstro-Ogr-sko »mučna nesporazumljenja«. Ita lijani, da so  prisiljeni  dvomiti nad odkritosrčno   zvezno   zvestobo Av stro Ogrske.   Ta   zveza   da  je brez vsakega prijateljstva. Namigavalo se je celo, da tli  med   Avstro - Ogrsko in Italijo tajno  v Albaniji. Italijani sami ne verjamejo, da bi bilo to res. To so jim le izgovori. Nezadovoljnost vlada v  Italiji  le zaradi tega proti Avstriji, ker jih  avstrijski vla dar še ni počastil z obiskom.  To se občuti v Italiji posebno mučno letos, ko sta bila  v  Rimu  angleški kralj in nemški cesar.   A tega  ni kriva trozveza niti  avstrijska diplomacija, temveč klerikalna moč in klerikalni vpliv, katerega se v Avstriji ne moremo otresti. In v tem oziru je italijanska nezaupnost nekoliko opravičljiva. Klerikalizem ni nikjer prijatelj centralne evropske zveze.
Politične vesti.
— Nagodbeni odsek je dognal obravnavo carinske in trgovinske pogodbe do točke X. Prihodnja seja bo v sredo. Splošno se sodi, da bo odsek rešil svoje delo do drugega četrtka po Binkoštih.
— Deželni zbori se skličejo ali meseca julija ali pa šele v jeseni. Od ene strani se namreč zatrjuje, da bo vlada koncem junija odgodila državni zbor do jeseni, ako se ji ne dovoli budgetni provizorij parlamentarnim potom. V tem slučaju se bodo julija sklicali deželni zbori. Z druge strani — in sicer z verjetnejše — pa se zatrjuje, da misli vlada, ako' bodo Čehi budgetni provizorij obstruirali, odgoditi državni zbor le nekaj dni čez prvi julij, da ga pa že zopet skliče sredi meseca avgusta.
V tem slučaju  bi se sklicali deželni zbori šele   v  jeseni.    Poljaki želijo, da se skličejo deželni zbori že v ju liju. Vladna odločitev  je odvisna od krize na Ogrskem.
— Za slovensko vseučilišče. Češki klub je sklenil, krepko podpirati slovensko zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča. K do tični klubovi seji so bili povabljeni poslanci Ploj, Biankini in Vukovi ć.
— Ogrska kvotna deputacija se je včeraj konstituirala. Predsednikom se je izvolil Avrelij Dessewffy, poročevalcem pa poslanec Maks F a 1 k. Svoje meritorno posvetovanje začne deputacija dne 4. junija.
— Maloruski državni in deželni poslanci so začeli izdajati nemško pisan dnevnik »Ruthenische Revue«.
V tem listu hočejo obveščati evrop ski svet o trpljenju, potrebah in razvoju Malorusov v Galiciji, Bukovini, na Ogrskem, Ruskem in v Ameriki brez strankarskega stališča.
— Zboljšanje plač avskultantom. Budgetna komisija gosposke zbornice je razpravljala včeraj o zakonskem načrtu poslanske zbornice glede zboljšanja plač avskultantom in pravnim praktikantom. Vlada je izjavila, da ne more odobriti zakona, ker bi znašali stroški 1,117.000 K ter bi tudi ne bilo pravično razmerje s konceptnimi praktikanti drugih strok. Obenem je predložila vlada spremenjen načrt, vsled katerega dobe avskultanti, praktikanti aspiranti in zapriseženi elevi po treh letih praktičnega službovanja, ako so dobro porabni, brez disciplinarnih kazni ter polože praktične izpite, letnih 1600 K, ako imajo višje pred študije, sicer pa letnih 1200 kron. Stroški za tako zvišanje so prora-čunjeni na letnih 700.000 K. Komisija je ta vladni načrt z malimi spremembami sprejela.
— Olajšave pri zrelostnih izpitih. Naučno ministrstvo je odredilo, da smejo tisti abiturijentje srednjih šol, ki so pri jesenskem zrelostnem izpitu propadli iz enega predmeta, ponavljati izpit koncem prvega semestra v mesecu februvarju. Na ta način ne izgube celega leta, temuč se že lahko v poletnem semestru vpišejo na vseučilišču.
— Za volitve v srbsko skupščino, ki se vršo 1. junija, je izmed 130 kandidati 106 vladnih brez protikandidatov. Opozicionalci so postavili 26 kandidatov. Na ta način je vladi že zagotovljena  velika večina.
— Iz Macedonije se poroča, da se je vršil pri Radivišču boj z vstaši. Vseh Bolgarov je dosedaj zaprtih nad 3000. Hilmi paša je svetoval sultanu, naj se aretiranci izženejo v Malo Azijo. Sultan pa predlogu ni pritrdil.
Dopisi.
Iz št. Janža na Dolenjskem Hvala Bogu in deželni vladi — Janeza Bezeljaka, bivšega našega kaplana, smo se znebili! V prisilno delavnico so ga utaknili. Nesrečni človek! Bezeljak je sad izgoje katoliških klerikov v lemenatih. V gimnaziji je kmetski sin sam sebi prepuščen revež, v lemenatu pride- v sužnost. V letih, ko se ljubezen oglaša, se mora neumno zaljubljati v čeznaravne pojme. V letih akade-mične prostosti mora hoditi paroma na sprehod, kakor vol na semenj. Tako se potem izcimlja seksualna perverznost. Te lemenate je treba razgnati. Teolog-akademik naj bo prost človek in naj obiskuje vseučilišča kakor protestantski bogoslovec. In proč z nenaravnim celibatom. Take napake, kakor jih kaže Bezeljak, se najdejo tudi med lajiki A pogosto se najdejo le med katoliškim duhovništvom. Saj se je na Slovenskem prigodilo, da so morali premestiti vse patre nekega samc-stana. Vodstvo katoliške cerkve in državna pravdništva naše poklerika-ljeneAvstrije so znali poskrbeti za hitro pomoč s tem, da so zginili taki ljudje v samostanih kje na deželi. Posvetni ljudje morajo v ječe zaradi takih pregreh. Pod vodstvom Antona Bo-naventure je to drugače. Ta škof je dopustil, da se občinstvo vedno iz nova opozarja na nezdravo verojo katoliškega duhovenstva. Po § 10. domovinske postave z dne 3. decembra 1863, št. 105 drž. zak. pripada duhovnik na oskrbo tisti občini, v kateri je slednjič bil. V tem je uradniku enak. Posvetna oblastva zahtevajo zdaj od naše šentjanške občine, da naša občina za tega katoliškega duhovnika Bezeljaka skrbi in plačuje. Katoliška cerkev, ki toliko trotov redi in dobro redi, ki ima tako ogromno bogastvo, ne more preskrbeti tega nesrečneža, plod njene izgoje. To je menda prvi slučaj, da mora občina skrbeti za perverznega duhovnika in še perverznega v tako delikatnom oziru. Kako postavodaja v Avstriji lepo skrbi za katoliške duhovnike, ki imajo toliko fondov iz prošlosti na razpolago! — Uboge avstrijske in še bolj uboge slovenske občine, ki dajejo toliko denarnih žrtev za ta cerkveni kult, pa morajo še preskrbljevati take duhovnike! — Ni prav to in dokler bode Bezeljak živel, bo živ vedno spomin na umazanost oskrbništva bogatije katoliške cerkve. Ta nesrečnež se ni izgajal v družbi laji kov, on je bil gojenec katoliškega lemenata. Ta rana ni rana na našem telesu, ampak rana na rimskem sistemu katoliške cerkve, ki se ne šteje med posvetne uredbe. Vsakokrat, kedar bodemo Sentjanžani morali plačevati kaj za tega katoliškega duhovnika, bodemo rekli: fej vas bodi! Naš Anton Bonaventura je podvržen vplivu mesca, On hodi po strehah. Enkrat bo padel z nje. Tista religioznost, na katero zdajšnje naše duhovenstvo vse svoje spake riskira, bo minila in tem hitreje, ko se taki slučaji ponavljajo. Le še več jih dajte Dezeljakov v občinsko oskrbovanje!   Nam bode tudi prav,
saj  nas  drugi  duhovniki   ne bodo mogli molsti, kakor sedaj; bodemo moŠnjiček   pred   njimi   skrivali ali tudi pred njihovimi nosovi ostenta tivno zadrgnili.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 28 maja.
— Osebne vesti. Oficial v deželni prisilni delavnici Fran Pav-ločič   je   imenovan   kontrolorjem. 3
— Vladni   koncepist   v   Ljubljani j Makso baron W i n k 1 e r pride k ] okr. glavarstvu v Litijo, vladni kon- j ceptni praktikant Rajko S v e t e k pa k okr. glavarstvu v Kočevje.
— Olemsko časopisje nadaljuje s svojim hudobnim ščuva-njem zastran nedeljskega dogodka »Tagespošta je prinesla že včeraj iz znanega peresa potekli ,Brand a r t i k e P, prilogica »GrazerTagblatta« pa debutira danes s takim še sov-ražnejše pisanim ,B r a n d a r t i k 1 o n To se vse kar cedi blazne sovražnosti proti Slovencem. Da se upa »Gra zerTagblatt« po včerajšnjem s o d n o k o m i s i j s k e m izidu še tako pisati, to je res predrznost, ki presega vse meje. Sicer pa se utegnemo o tem že še pomeniti. Končno konstatiramo, da gospod deželni predsednik baroni Hein v današnji »Laib. Ztgo ni niti z besedico odgovoril na naš včerajšnji poziv, naj pravično in nepristransko pojasni, kar je dognal sodno-komisijski izid.
— Velika iredentisticna demonstracija v Trstu se je zgodila v torek zvečer v gledališču »Politeama Rossetti«. Ta večer se je uprizorila Verdijeva opera »Er-nani«. V Trstu se ta opera že 15 let ni pela, ker tega cenzura ni dovolila, saj je Verdijev »Ernani« tisto delo, ki je pred revolucijo v Italiji najbolj oživilo narodno zavednost. Edinstvo in osvobojenje Italije se je takorekoČ zgodilo ob zvokih te opere. To ve vsak Italijan in zato ni čuda, da je bil Trst pokonci, ko je cenzura dovolila, da se po 15 letih uprizori »Ernani«. Gledališče je bilo natlačeno polno. Ko so v tretjem dejanju peli mogočni zbor »Siamo tutti una sola famiglia« (vsi smo ena sama rodbina) — je nastal pol ure trajajoč vihar. Zbor se je moral sedemkrat ponoviti, po gledališču pa so grmeli klici »Vi v a l1 Italia«  —  »Fora   1' Austria«
— »Abbasso I" Austria«. Z galerije so metali listke v barvah la ške trobojnice in z napisom »Viva 1' Italia« Da bi se zbrano občinstvo še bolj razvnelo in še bolj razsajalo, so metali tudi črno-rumene listke, na katerih je bil napis: »Živio Radecki, uničevalec podlih Italianov« Seve so te listke iredentovci sami trosili in ž njimi provzročili pristno in nepristno ogorčenje. V isti namen so razvili tudi črno-rumeno zastavo in jo potem »v ogorčenju« raztrgali in poteptali. Predno se je začelo četrto dejanje, so demonstrantje zahtevali, da mora orkester svirati tržaško himno, kar se je tudi zgodilo. Končno so dobile demonstracije tak obseg, da se predstava ni mogli nadaljevati. Vladni komisar je slednjič zaukazal, da se mora predstava ustaviti in gledališče izprazniti. Ko se je to zgodilo, je hotela velika množica iti demonstrirat pred italijanski konzulat, ali tam je bil postavljen policijski kordon, ki je za branil pristop in množico razgnal. Trije demostrantje so bili aretirani. Za danes je bila napovedana druga predstava »Ernanija« ali policija jo je prepovedala.
— Kaj vse je možno v dobi civilizacije  in  humanitete !!
Nekemu siromaku v Trstu je dne 18 t. m. ob 9. uri zjutraj umrlo novorojeno dete. Tretje dete v rodbini. Ker pa ima ta rodbina le eno sobo na razpolago, so morali seveda vsi ležati v isti sobi z mrličem. Mož je šel še istega dne ob 11. uri predpo-ludne na magistratni urad, da bi ii-
W Da|je v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 120, dne 28. maja 1903.
Osloval brezplačen pogreb. Ugodili 0 mu in mu napravili potrebno li >tino. Ob 2. uri je šel h kapodistretu, jer je tudi opravil po svoji želji. Takoj na to je šel k znanemu italijanskemu duhovniku v cerkev sv. Vincenca v Rocolu Ta pa se je zvi jal in zvijal in poslal moža v daljno cerkev sv. Antona Novega. Od tu je Lož šel zopet v prvo imenovano cerkev. Po dolgem zvijanju se mu je vendar obljubilo, da bo pogreb naslednjega dne popoludne. a da ga (duhovnika) morsjo, čim dvignejo mrliča iz hiše, priti avizirat, da pride nasproti, ker on da ni dolžan hoditi po klancu ulice Pcrta. Naslednjega dne je mož poslal neko žensko pro3it rečenega duhovnika, naj vendar pokoplje otroka. Zopet isto zvijanje in izgovarjanje in zopet ni bilo pogreba. In fakt je ta, da se je pogreb vršil šele v sredo popoludne. Mrlič je ležal torej v hiši celih 54 ur. A nota bene: z mrličem vred je morala dve noči ležati tudi vsa družina s porodnico vred!!
— PoPOČiB se je v Cerkljah g. J08ipLap?jne z gdč. J u 1 i k o Vavkenovo. Čestitamo!
— Društvena gotlba. Zadnji občni zbor imenovane godbe, kateri se je vršil v pondeljek »pri Šlrukljua, bil je zaradi pičlega obiska od strani podpornih članov — nesklepčen. Vsled tega odločil se je sedanji odbor sklicati še jedenkrat, in sicer zadnjikrat občni zbor, kateri se bode vršil jutri v petek dne 2 9. t. m. v restavracijskih prostorih g. Rozmana »pri Zlati ribi«. N'adaljni obstoj godbe je zasiguran, sosebno ker je llnancijelni položaj društva zelo ugoden; pričakovati je torej od strani podpornih članov najboljše udeltžbe. Odbor.
— Družbi sv. Cirila in fVletoda je g. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar, včeraj vročil 200 kron povodom kupčije z družbino kavino primesjo. V tem kratkem času je družba od kave prejela 4000 kron. Pri tej ljubi nam priliki to domače, izvrstno blago najtopleje priporočamo ter prosimo, naj požrtvovalno slovensko rodo-Ijubje tem načinom še bolje podpira vseslovensko šolsko družbo.
— V Šmsrtnam ob Savi otvori g. Matija DolniČar, ki je dolgo časa imel znano izvrstno gostilno v Trbovljah, na binkoštni ponedeljek svojo novo gostilno. Opozar jamo "na to vse ljubljanske izletnike Zasluženi renome, ki ga uživa gosp. Dolničar, jamči, da bodo izletniki v vsakem oziru dobro postreženi.
— Z vlaka padel. Predvčerajšnjim popoludne je v bližini postaje Brezovica zaviraČ Jakob Čerček, stanujoč v Holzapfelnovih ulicah št. 7 padel po nesreči z vlaka št. 134 na kraj železničnega tira in se trklal približno še tri metre v globočino ter se na glavi in na levih rebrih težko poškodoval. Naložili so ga potem na vlak št. 121 in ga pripeljali v deželno bolnico.
— Prst odtrgalo. Dne 25. t.
m. je mizarskemu pomočniku Franu Novaku v Jesenicah strugarski stroj odtrgal kazalec na levi roki.
— Iz Litije se nam piše: Tatje, od katerih se vedno kaj čita v »Slovenskem Narodu«, tudi nam in okolici niso prizanesli. Predzadnji torek po noči zažgali so na koncu tfga pri Šrangarju in poklicali soseda Lesarja, da gori. Ko je ta z ženo šel gasit, ukradli so mu ves denar iz miznice in boljšo obleko. Posku sili so ti lopovi tudi že na Savi, Mo-molju, Polsniku, a se jim ni povsod posrečilo kaj dobiti. Našim orožnikom se še do zdaj ni posrečilo dobiti katerega teh iumpov in to \o zato, ker jih je premalo, ker tolpa mora biti precej velika. Prav hvaležni bi biii gospodu okrajnemu gla varju, če bi on našo in druge bliž nje orožniške postaje dal za toliko časa pomnožiti, da bi se vs?j nekaj teh potepuhov dobilo, ker pred ne bo miru. Ce pa taka pomnožite v ni mogcČa, naj bi pa župani dali na patrolo idočemu orožniku nekaj mož, ker en sam orožnik vendar ne more veliko storiti in kaj hoče, če pride celi tropi nasproti, zlasti, ker je baje še oborožena.
— Vrsta porot pri tu kaj š-nem dež. sodišču. Dne 2. rožnika: France Zupet, hlapec iz Ljubljane (uboj). Janez Cedilnik, krojaški pomočnik iz Podgorice (težka telesna poškodba). Dne 3. rožnika: Frančiška Rak, dekla iz Ihana (detomor). Stef. Pečan, kajžarja Bin iz Polhovega-gradca (zažig). Dne 4. rožnika: Janez Ćik, mlinar brezstalnega bivališča in Marija Korbar, dninarica iz Mengša (tatvina). Anton Šiška, mizarski pomočnik iz Sela (težka telesna poškodba]. Dne 5. rožnika: Jakob Vod-
nik, delavec iz Gabrške gore (goljufija). Fran Smolej, odpuščeni jetničar ski paznik iz Kranjske gore in Josi pina Božič, posestnika hči iz Begunj (tatvina, oziroma udeležbe tatvine) Dne C. rožnika: Franc S rjoveč, vžit-kar  iz   Reke  (goljufija in tatvina). Dne 8. rožnika:   Janez Gašperin, to varniški delavec  iz Senožet (težka telesna poškodba).
— Izpred sodišča. Kazenske razpravo pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Avgust Hribar, ključavničarski vajenec v Ljubljani, je iz jeze zagnal Antonu Kotniku dleto v desno stegno in ga nevarno ranH; obsojen je bil na 5 tednov ječe. 2) Jakob Sever iz Černuč je v Tišler jevi gostilni v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani ponoči 22. grudna 1902 v spalnici, kjer je prenočil, vzel An tonu Sebeniku 100 K, Janezu Šibeniku pa srebrno žepno uro z verižico. Sever je bil že zaradi hudodelstva zažiga in opetovano zaradi hu dodelstva in prestopka tatvine kaznovan; obsoien je bil na 14 mesecev težke ječe. 3) Jerner Žnidaršič. tesar na Storovem, je s steklenico Karola Mesteka po levem licu in očesu udaril in ga nevarno ranil baje zato, ker mu je okvarjenec preje enkrat vpričo več fantov zadal zaušnico. Sodišče ga je na 7 mesecev težke ječe obsodilo. 4) Jakob Jeraj iz Bevk je bival 10 let v Braziliji in se je s tem odtegnil naborni st*vi. Isgovarja se, da je mislil, ker je bil pri prvem vojaškem naboru za vojaka nesposobnim s oznan, da mu je sedaj presto v Ameriko potovati. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in n« 10 K denarne globe.
— Nepreviden voznik. Vče raj dopoludne privozil je po Emonski Ct*sti Ignacij ZnidaršiČ, mtrsarski pomočnik pri Košenini v Kolodvorskih ulicah št. 6 in zavil na Rimsko cesto tako naglo, da se mu Jebačinov hla pec Ivan Zalokar v Fiorjanskih ulicah št. 37 ni mogel z vozom pravočasno izogniti in je z&del konja in ga podrl. Konj je dobil desno zadnjo nogo v kolo in si jo je precej poškodoval. Z darji pri Cacakovi hiši so Žnidar-šičev voz ustavili, da se ni še večja nesreča pripetila.
— Z voza padel je včeraj popoludne v Streliskih ulicah Dolen cev hlapec Jakob Podržaj, stanujoč v Prečnih uiicah št. 4. Bil je pijan in je v pijanosti tako podil konja po Resljevi cesti, Kopitarjevih ulicah in po Cesarja Jožefa cesti, da je izgubil kolo z voza. Pijanega hlapca je policijski stražnik arttoval, konja pa sta sa izročila gospodarju.
— Bicikel ukraden je bil v nedeljo med 11. uro dopoludne in 5. uro popoludne iz stanovanja nadpo-ročniku Kienbauerju, stanujoče m u na Mestnem trgu št. 11. Tatvine sumljiv je neki Igličev trgovski vajenec, ker je istega dne pobegnil in se ni več vrnil.
— Nepoznana slaboumna ženska, stara ckoli 26 let, majhna, širokega obraza, rujavih oči, črnih las in širokih ust, je bila v Mariboru prijtta in v blaznico v Feldhof izročena. Kdor bi jo poznal, naj to naznani okrajni sodniji v Mariboru.
— Povozil je včeraj na Kongresnem trgu neki kolesar črevlj^.r-skeg* vajenca Franca MohoriČa, Vegove ulice št. 12. Poškodovan je na desni nogi in na rokah.
— V Ameriko se je odpeljalo 25. in 26. t. m. ponoči z južnega ko lodvora 121 oseb s Kranjskega in 179 eseb s Hrvatskega.
— Najdeno. Ivana Potočnikova, Salendrove ulice štev. 3 je našla na Zaloški ctsti dva neizdelana suknjiča in dva telovnika.
— Priloga.  Z* naročnike našega lista priložen j-i vozni red za leto 1903 od domaće nrrodae tvrdke Iv. Bonača.    Vsak naročnik dobi za nesljivo en iztis in  se  na reklamacije   nemore   ozirati.    Vozni   red je leto3 prav praktično urejen in okusno vez*n.   Poleg   železniške   in paro brodne   vožnje   ima   tudi koledar, poštne določbe, vrednost tujega de narja  itd.   Posamezne   knjižice so tudi na prodaj in  stane komad 20, s pošto 30 vin.   Dobe se pri založniku Iv. Bonaču v Ljubljani. Priporočamo praktično knjižico prav toplo.
* Najnovejše novice. Nad
škof dr. Kohn je dobil od rimske kurije poziv, naj pride v Rim k zaslišanju.   Nadškof pa se pozivu naj brže ne odzove. —  Dva ruska gardna  častnika,  Gregorjev in Molostov,   sta   zaprta,   ker  so našli pri  njima  revolucijske   spise. Gre gorjev je izpovedal, da je hotel urno riti   višjega   prokuratorja Pobjedo nosceva, da pa se mu je starček zasmilil, ko je videl, kako je slaboten Molostov   je   hotel   umoriti nekega višjega upravnega uradnika. — Ne sreča na morju. Blizu Antverpna je trčil norveški parnik v angleški parnik »Hiiddersfeld«.   Zadnji  se je potopil, ž njim pa tudi 22 potnikov. Ponesrečenci so bili avstrijski in
italijanski izselniki. — 131.789 oseb je umrlo za kugo v Pend šabi v Indiji od 1. januvarja do 2. maja letos. — Odbor češko-poljskih Sokolov v Berolinu je razposlal vabila za svoj letošnji veliki shod vsem češkim sokolskim društvom v Avstriji in na Nemškem ter pravi, naj bo sestanek protestni shod proti nasilstvom nad poljskimi brati na Nemškem. — Z e m s k i ostanki Emila Zole so se prenesli v stalno grobišče na Mont-martre. — Afera Humbert pride pred pariške porotnike v začetku meseca avgusta. — Predsednik Roosevelt in cesar Viljem v smrtni nevarnosti? V Washing-toau so prijeli nekega švicarskega anarhista, ki je baje hotel umoriti predsednika Roosevelta in nemškega cesarja. — Boj med vojaki in civilisti je bil te dni v neki gostilni v Gorici. Neki vojak 47. polka je zabodel v prsi nekega Sossiga.— Štrajk i. V Budimpešti so ustavili delo vsi kolarski in kovaški pomočniki. — Potres so čutili v Carigradu dne 26. t. m. Potres je bil kratek, pa precej močan. — Nova protestantska fara se je ustanovila v Mitrovici v Slavoniji.
* Spremembe v adjusti-ranju avstro-ogpske armade. Z ozirom na predstoječo reorganizacijo topništva so so izdale nekatere odredbe glede obleke tudi pri drugih vojaških oranžah. Topništvo vseh oddelkov dobi mesto visokih škornjev modre dolge hlače (pantaiou) in čevlje za zavezavati. Moštvo tehniškega topništva dobi svet-loniodre kape mesto dosedajnih modro-sivih. Modro sive (temne) hlače s pase-poilom smejo nositi Častniki tudi pri pešcih. Tudi smejo nositi vsi častniki pri vajah gamaše in črne čevlje za zavezovati. Izven službe smejo nositi črno lakirano obuvalo in bele glace rokavice, oziroma temnorujave rokavice na ježi. Za uradnike vojaške intendance in živinozdravnike se uvede novi s vitli meč mesto dosedanjega v usnati nožnici.
" Klanje Židov v Kisenevu. Sedaj sete je popolnoma dognano, kako grozovito je bilo divjanje v ruskem mestu Kišenev proti zidom. 700 hiš je bilo razdjanih, razun te<?a do 600 trgovin. 10 000 oseb ah 2000 rodbin je brez strehe. Na mestu je bilo pobitih 45 oseb, težko ranjenih 84, lahko ranjenih pa nad 5000 oseb. Za prvo pomoč je dala vlada 60 000 rubljev. Vdove umorjenih pa se branijo vzeti denar, ker se boje novega ropanja, ako se bo slutil pri njih denar. Židje celega sveta nabirajo prispevke za svoje  prizadete brate.
* Duhovitosti nemškega cesarja. Pri zadnjem cesarjevem obisku v Sargemiindu je naznanil cesarju okrožni ravnatelj, da ga čaka pred kolodvorom 2000 devic v na rodni noši. Cesar je vprašal smeje: »Ali moram vse te poljubiti?« Na pram županu pa je rekel: »Skrbite za to, da bodo postale vse vrle vojaške matere!« Na vežbališču je naenkrat zahteval cesar, naj mu poiščejo majevega hrošča. Takoj je vse tekalo hrošča iskat. Ko se je posrečilo enega vloviti, dal ga je cesar v škatljico ter ga poslal v pozdrav svojemu gardnemu fuzelirskemu polku.
* Vlak ustavljen je bil te
dni nekaj postaj pred Varšavo na zelo originalen način. Na sredi tira je namreč odkrit klečal neki mož in molii, ter se ni ganil s proge, čeprav se je bližal iz Lodza priha jajoči vlak z veliko naglostjo. Strojevodji se je vendar posrečilo vlak še o pravem času ustaviti. Mož je na vprašanje, kaj je bilo vzrok njegovemu čudnemu vedenju, povedal, da se je hotel peljati v Varšavo, ker pa vlak tam ne obstoji, pokleknil je na p-ogo in prosil Boga, naj bi vlak na tistem mestu ustavil Mož je bil čisto prepričan, da je Bog njegovo prošnjo uslisaL
* Tančici duh. V Varšavi se je zbralo nekaj spiritisfcov, da bi poklicali nekatere umrle. Na splošno željo so sklenili poklicati duha umrle tašče nekega izmed zbranih. Duh se ni pustil dolgo prositi. V največje začudenje zbranih pa začne tašča svojega zeta oštevati. Ubogi zet je postal kmalu nervozen, in ko se mu je zdelo dosti te pridige, je vrgel svečnik proti oni strani, od koder je prihajal glas. Strahovito vpitje, ki je sledilo temu energičnemu dejanju, dalo je povod, da so navzoči prižgali luč — take seje se namreč vrše večinoma v temi in zapazali v onem kotu, iz katerega je prihajal prej strogi glas umrle tašče; gospodarjevo hčerko — z razbitim nosom. Tedaj se je pa začelo vse vprek na kar najbolj surov način psovati in ta seja se je končala s tožbo pri sodniji.
* Maščevanje ostavlje-nega dekleta. Pruski major 57 letni Reisch je imel v svoji gar-niziji v Poznanju ljubavno razmerje s svojo gospodinjo, Marijo Glebić Ko je sel v pokoj ter se preselil v
Berolin, je svojo večletno ljubimko ostavil ter začel ljubkovati z neko uradniško hčerjo. Gledić mu je pisala grozilna pisma, a major se je smejal. Ko je te dni zapuščal hišo svoje nove ljubimke, ga je Gledić pričakala na stopnicah ter ga po kratkem prepiru zabodla z nožem v trebuh. Major je umrl v par mi nutah, napadalka pa je ušla.
* Smotke brez nikotina. Tabačna monopola v Avstriji in na Ogrskem uvedeta prihodnjo jesen dve vrsti novih smotk, ki bodo ta-korekoč brez nikotina, v kolikor je namreč sploh le mogoče odstraniti nikotin. Imele bodo le 06% nikotina. Takih smotk še sedaj svet nima. Ena vrsta teh novih smotk bo za javno prodajo, ena pa za speciahtete.
* Smrt radi slabih zobov. V kirurgičnem oddelku splošne bol niče na Dunaju ste umrli vsled za-strupljenja krvi dve deklici v cvetju mladosti, ker niste dovolj pazili na svoje zobe. Kmalu potem, ko ste si dali izpuliti slabe zobe, napravila se jima je huda oteklina na obrazu, začela ju je tresti mrzlica in v treh tednih ste bili mrtvi. Vsa zdravniška prizadevanja so bila brezvspešna. Taki dogodki nas resno opominjajo, naj ne zanemarjamo zob, ker so posledice mnogokrat huje, kakor si mislimo.
* Knez-poslovodja. Princ Hug. zu Hohenlohe-Qeringen, pripada jedni izmed najstarejših nemških knežjih rodbin, je bil vpisan v Berlinu kot poslovodja neke družbe z omejeno zavezo v trgovinski register. Smoter te družbe ki ;ma 300 000 mark premoženja, se iz imena ne da jasno spoznati. Omenjeni princ se je dobro pripravil za sedanji svoj poklic. Pustil je službo deželnega svet nika in je vstopil kot volonter v nemško banko. Da bi se trgovsko še bolj izvežbal, napotil se je v Ameriko, od koder se je vrnil še le pred par meseci. Princ Hugo je brat kneza Kristijana Kraft zu Hohenlohe. Slednji ima velika posestva v gornji Šleziji in na Ogerđkem in se prišteva najbogatejšim nemškim knezom.
* O bosanski policiji se pri
poveduje sledeči slučaj: V gostilno Milana Trifkovića v Ljubuški je pri šel od nabora turški mladenič Mumbe TanciČa ter mnogo pil. V pijanosti je začel razgrajati ter polomil stol. Gostilničar, ki je poznal mladeniča iz bogate hiše, ki bi bil gotovo škodo poravnal, je poslal po orožnike. Prišli so trije srbski orožniki, izgnali iz gostilne mohamedanske in turške goste ter sobo zaklenili. Ko so po zneje privlekli mladeniča iz sobe, tekla mu je kri iz prsi. Orožniki so ga namreč zabodli, dasi je bil popolnoma pijan ter brez orožja. Niso ga pa peljali v bolnišnico, temuČ v ječo, kjer je ponoči umrl.
* Grof Buiow — kanonik.
Z državnim kancelarjem grofom Bu-lowom  uganja  nemški  cesar svoje posebne komedije.  V Rim je moral spremljati cesarja kot huzarski častnik.   Sedaj pa ga je imenoval celo za   kanonika v Brandenburgu. Seveda ne bo treba nositi grofu škrlatnega biretu, temuč bo le posestnik obsežnih škofijskih posestev, ki so v zvezi s tem kanonikatom.
* Zgorelo mesto brez prebivalcev. Amerika ima razne nenavadne stvari, tako tudi mesto brez prebivalcev. V državi Montana so svo-ječasno našli bogate žile srebra. Takoj je nastalo mesto Montana City, kjer je živelo nad 5000 le delavcev. Ko je srebro pošlo, zapustili so delavci mesto, ki se je od takrat popolnoma pozabilo. V mestu je bilo tudi nekaj državnih poslopij, tri cerkve, več bank in hotelov. Vse zgradbe pa so bile lesene. Le redkokdaj je pozneje kdo zašel v zapuščeno mesto, a tudi takoj zbežal, kajti po ulicah so se sprehajale zverine, po praznih sobah pa gnezdile roparske ptice. Nedavno pa je to čudno mesto do tal pogorelo. V kaki samoti da je bilo mesto, pove pač dejstvo, da so ljudje zvedeli šele več dni po požaru, da mesta ni več.
Nemiri na Hrvatskem.
Žalostne vesti so nam došle iz sosedne Hrvatske:
Dne 2 6. t. m. so bilivobčini Zlatar povodom neke oblastvene komisije dva kmeta in eden orožnik ubiti.
Iz Zagreba se nam poroča, daje bil socialist KoraČ izročen državnemu pravdništvu.
Kmetje zagrebške okolice imajo po gozdovih tajne sestanke. Vsled tega je bila ena kompanija pešpolka štev. 27 poslana na Slemen in kampira 800 m visoko. Vojakom se je ostro zabičilo, da ne smejo ničesar povedati, kar se zgodi, sicer jih zadene najstrožja kazen.
Vzlatarski okolici so kmetje potrgali vse brzojavne in telefonske žice.
Orožniki straiijo vso hr-vatsko-slovensko mejo, ker se hrvatska vlada boji, da pridejo slovenski kmetje čez mejo pomagat bratom vborbi proti policijskemu sistemu.
V madjarski stranki je za čelo pokati. Cuje se, da misli dr. Franjo Spevec zaradi zadnjih dogodkov iz stranke izstopiti, pa tudi srbski poslanci zahtevajo ostro akcijo preti vladi.
V Stubici so kmetje užgali nekaj gozdov madjarske gospode ter razbili vse madjarske grbe in napise.
Župnik Jemeršič, znani rodoljubni pisatelj, je v zaporu težko obolel, a vzlic temu se mu ne dovoli niti najmanjša olajšava.
Tudi v Liki in vSremu je med narodom zavladala velika ogorčenost in se pripravljajo tudi tam ljudje na demonstracije.
V Zagrebu se je med hrvatskimi in srbskimi dijaki res dosegla sloga in so dijaki že priredili skupno demonstracijo proti banu.
V Varaždinu je narod pobil okna na gradu bivšega ministra Jo sipovića. Od tedaj so v gradu nastanjeni madjarski orožniki. Tudi meja je strogo zastražena, ker se boji ban, da bi Medjumurci prišli v Varaždin.
Telefonska in brzojavna • poročila.
Krško 28. maja. Dr. Romih je soglasno zopet županom izvoljen.
Celje 28. maja. Po okolici se raznašajo vesti, da je shod za binkoštni pondeljek prepovedan. To je nemčurska laž Shod se bo vršil. Pridite vsi v ponedeljek dne 1. junija in pokažite edinstvo z brati Hrvati. Abcug Hedervarv!
Celje 28. maja. Shod dne 1. junija je definitivno dovoljen.
Dunaj 28. maja. Hrvatski poslanci iz Dal m a cij e zbrali so se v poslanski zbornici na sejo, v kateri so odobrili načrt manifesta na hrvatski narod. Bržčas se razglasi ta oklic na binkoštno nedeljo, mogoče pa je, da tudi že prej.
Dunaj 28. maja V prvi po-binkoštni seji poslanske zbornice pride na razpravo nov nujni predlog glede dogodkov na Hrvatskem. Stavil ga bo Borcič. Predlog bo tako formuliran, da bodo lahko zanj glasovali tudi Poljaki.
Praga 28. maja. Češki žur-nalisti so obelodanili ogorčen protest proti zatiranju in preganjanju časopisja in časnikarjev na Hrvatskem.
Beligrad 28. maja. Volitve v skupščino se začno 1. junija. Vladini stranki je s pomočjo vladnega aparata neki zagotovljenih 106 mandatov, opozicija jih dobi torej 24, ker je vseh poslancev 130.
Beligrad 28 maja. Poročila raznih inozemskih listov o zaroti proti kralju, v katero je zapleten tudi črnogorski knez, so popolnoma izmišljena. Resnica pa je, da sta se na Reki oglasila dva agenta-provokaterja in se ponudila za krivo pričevanje proti nekaterim srbski vladi neljubim os.bam.
Sofija 28. maja. General Z on če v razglaša v svojem listu, da se pravi vstanek v Macedoniji sploh še ni začel. Macedonci se ogibljejo bojev kolikor mogoče, ker čim manj je bojev, toliko bolje za vstaše in njih stvar.
Poznanj 28. maja. Blizu Dembna se je prevrnil čoln, v katerem je bilo polno otrok. Čolnar in 20 otrok je utonilo.
Pariz 28. maja. Italijanski kralj pride 9. julija semkaj.
Berolin 28. maja. Za bin-koštne praznike se pripravlja v Berolinu slavnost berolinskih sokolskih društev. Dasi naj ima ta slavnost popolnoma zaseben slučaj, šcujejo nemški listi vendar silno sovražno proti nji, „Vossi-sche Zeitung~ pa kar pozivlje, naj se s tistimi Cehi in Poljaki, ki mislijo priti iz Avstrije, stori kakor z nadležnimi intriganti in kalilci miru.
Poslano*'
Javno  vprašanje   učitelju poslancu F. Jakliču v Dobrepoljah.
Ker ste bili na učiteljskem shodu dne 8. aprila t. 1. izvoljeni podpredsednikom tega shoda in ste za mo raličen njegov uspeh soodgovorni, Vas vprašamo v javnosti, kakor se je tudi shod vršil javno in ste Vi prevzeli častno mesto podpredsednika z vednostjo, da se gre na tem shodu za izboljšanje učiteljskih plač katere imajo po sedanjih postavah zvišati deželni poslanci, ali se stri njate kot poslanec in somišljenik dr. SusteršiČa z izjavo: Raje razbijemo ves deželni zbor, nego bi kaj takega dovolili (t. j. povišanje učiteljskih plač)? Ker smo Vas tudi na predni učitelji volili, ste nam dolžni v javnosti pojasniti to vprašanje, da izvemo, kako stališče zavzemate kot učitelj-poslanec po našem shodu, da Vam vemo drugič nakloniti še Čast podpredsednika naših shodov.
Napredni učitelji.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Brate Sokole
ki  se nameravajo vdeležiti izleta v Postojno in hočejo tam  sodelovati   pri prostih vajah, prosimo,  da pridejo že v petek  in  potem vsak pondeljek, sredo in petek ob V49. zvečer   v telovadnico. Vabimo tndi starejše brate, ki nameravajo z nami izleteti v Postojno, da pridejo omenjene večere k redovnim vajam.   Na zdar! Odbor.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi  dunaj. borze 28. maja 1903.
Naložb oni papirji.
§*2°/t majeva renta   . . 4*2°; o srebrna renta   . . 4fl/0 avstr. kronska renta 4«/c zlata
»*/.•/<
41/ o/ i I /o
ftV,7o
fcVo ogrska kronska „ 1%     u zlata ft°/0 posojilo dežele Kranjske 4V2°/o posojilo mesta Spljeta
ftVi°/obos.-herc.žel. pos. 1902 ft°/0 češka dež. banka k. o.
4% n s r _ J- P* 4Vi°/o zast. pi8.gal. d.hip. b. **/»•/• pa&t.  kom. k. o. z
10°/0 pr......
zast. pis. Innerst. hr.
„ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke in d. banke *•£ prior. Trst-PoreC lok. žel. 4°/o ii dolenjskih železnic 3°;0 m j^2- žel. kup. »/i «/t 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .   . . n      m   ii    1880Vb  ■ • m      ii   ii    1864 .   • . tiz&ke .   . ... zemlj. kred. I. emisije
ii     ii   i-i* »» ogrske hip. banke .
„    srbske a trs. 100 —
„ turske.....
Basiiika srečke    . .
Kreditne , ...
Inomo&ke •    .   . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ...
Avstr. rud. križa „ ... Ogr. „ „ m • • . Rudolfove B    .  . .
Salcbur&ke „ Dunajske kom. „
Delnice.
Južne železnice^ • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . „ Zivnostecske „     . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.    . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . Valute.
C. kr. cekin ,..... 11*31 11*36
26 franki....... 1905 1908
90 marke....... 23*43    23 61
Sovereigns...... 23*94    24 —
Marke  ........    11715 11735
Laski bankovci..... 9515J    95 35
Bub^i........ 253—1 254 —
Žitne ceno v Budimpešti.
dne 28. maja 1903. Termin.
Pfienica za oktober .  . za 50 kg Bž        H oktober .  •       60 „
Koruza   ., maj ... „ 60 m
m      n julij  ... „ 60 „
Denar
100 50 100 40 100 90 121*10 99 35 121*05j 99*76!
100*-100*— 101*- I 99 60 99 60| 101
1C7 30 10125
100 80 100-
100*— 100-— 98 50 99^0 3O850 101*-
170 — 183 — 248 -155 75 275 — 270 — 2ci — 89 — 118 — 1875 438 — 84-25 74 — 69 — 64 35 27 — 68-75-441*—
45 50 676 50 1641 — 664 50j 72850 252 — 655 -379 — 1652 — 468 — 385 — 347 — 152 —
Blago
100 70 100 60 100-10 12130 99.55 12125
10180
100- 40 10010 10190
10830 102 2o
101- 5C
100 80
lor—
101 —
99 75 31050
102 —
176 — 185 — 252 — 157 «5 279" — 274*50 259 — 91 — 119 — 19 75 441 50 88 25 78 — 73*— 55-35 28 — 72*— 77 — 445 —
4650 677.50 1651 — 665*60 72950 252*25 670 — 380*— 1662 — 469 — 390 — i 348*— 158* —
Oves
.   .    ,, 60 oktober.   . „60
Ef>ktlv.
21ft vinarja viSje.
757 6 66 6 40 645 551
Darila.
Dpravnistvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Neimenovan iz Št. Petra na Krasu 1 K, kot izgubljeno stavo. — Živel!
Za Prsšsrnov spomenik. „M6reu dne 23. maja t. I. na morskem večeru „pri zlati ribi" zbrane, zložile 6 K 20 vin. — „Morski" živijo!
Avstrijska specijaliteta. JNa želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki je pre-skuseno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeailno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DHNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (10—7)
Sprejme se takoj priden
učenec ali učenka
za trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe se prosijo na J. Kem-perle, trgovca v Kamniku. (1433-3)
Rogaški
nareja apetit, povspešuje pre
Tempel-vrelec' ureja odvajanje.
f ,£e Griffon*
■ najboljši cigaretni papir.
12      Dobita ne poviod. 705
pomočnikov
sprejme (1459-1)
H. SUTTNER
urar v Kranju.
Gospod
klinično in zdravniško priporočen, se je kot izvrstnega skazal pri scalnični kisli dijatezi, scalničnem grušču in sipi <Harn-Gries u. Sand) pri obistnih in mehurnih bolečinah, protinu, revmatizmu, želodčnih in črevesnih boleznih.
Ureja pretvor. Povspešuje gonjo na vodo Posebno dober okus. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami eventualno pri (1454—1)
razpošiljalnici mineralnih voda v Francovih varih.
se sprejme na hrano in stanovanje.
Odda se tudi opravljena
mesečna soba.
Krakovski nasip 10, I nadstr.
pri sv. Jakoba mostu. (1437—1)
Proda se po ceni
damsko kolo
ti
Bisrkopp
(1457 1)
prima kvalitete  in skoraj novo. Več iz prijaznosti v trgovini gos p. I. S. Benedikta na Starem trgu.
S***  Se dobiva povsod
S§S Večjo množino
smerekovega in hrastovega
lesa
v hlodih, deskah  in  zemeljnih ima na prodajo (1437—2)
Jakob Belec
v Zgor. Otoku na Gorenjskem.
dg^K^g<|&j^^^^^fci^^^^*^^~gfc<^^^^*jR
Proti prahajem, luskinam |  Dne 14. junija 1903 1. in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taniio-cMnifl Mtm
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje zobe čiste! bele in zdrave.
o priliki razvitja zastave = ,Sokola' in Čitalnice v Postojni
prredi (1466)
katera okrrpruje lattUee, odstranjuje  1 u mite in prepreeuje Izpa-daitj«* las.
1 strklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lsusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poieg novozgrajenega Fran Jožafevega
iubil. mostu (204—19
Heteorologično poročilo.
Vtfina nad morjem 306'2.   Srednji zračni tlak 736-0 mm.
poseben vlak
v Postojno-
Vlak postane na vseh postajah do Postojne.
Vdeležbo je oglasiti v Sešar-kovi trafiki v Ljubljani, Šelenbur-gove ulice.
Cene so za tja in nazaj: II razred 5 kron, torej za 80 vin. manje kakor sicer o Binkoštili, III. razred 3 krone, torej za 80 vin. manje, kakor sicer o Binkostih.
Vstopnina v Postonjsko jamo je znižana na 1 krono za osebo.
_ Odbor ljubljanskega „Sokola". _
*«a       r^fe. rf'*     _ j*^^ **
Prodajalna
tik farne cerkve, dobro založena z vsakovrstnim špecerijskim blagom, z letnim prometom 24.000 kron
cdda 5« o najem
ali pa tudi iz proste roke proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (1465—D
Milijone dam
uporablja
„Feeolin11.
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ..Feeotin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". „Feaclin" je acglesko milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zeliSC. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolcl, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — ,,Feeolin" je najboljše sredBtvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešatost in glavine bolezni. ..Feeolin" je tudi najnaravnejSe ia najboljše čistilno sredstvo za zebe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne budete takoj popolnoma zadovoljni s ,,Feeollnom". Cena za 1 konrad K 1*—, 3 komadi K 2 50, 6 komadov K 4--—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po po&tnpm povzetju 60 h več.    (1161 — 3)
Razpošilja glavno skladišče IVI«       <- i 1 Ji  srna Omiafu
Vil., Mariahilferstrasse šiev. 38. /tilosa' za ijuhljuno: A »t. I4aiit*, droguerist — Kdvard ."finlir. Židovske ulice. — Lckuriia   .jn-S  zlatem J»*-lenuu.
Spretne! solidae
potovalne uradnike
(akviziter*je)
za vse zavarovalne stroke Taprejme proti viMokl provizij I, sčasoma tudi m stalno plaro, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter 85" upravnistvn „Slov. Naroda". (608—36,;
Triumph-štedilna ognjišča
---T
i L
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejsi izdelek. Največja prihranitev goriva" Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. <852—18j
Tovarna za štediina ognjišča „Triumph"
. GoldNclniii«it sin
27. 9. zv. 28 7. zj.
„ l 2. POP-
7354
7360 734 2
15 2 si. svzhod del blač.
111 mL jvzhod 23 5 i8l. jzahod
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura 15'4°, normale: 15 5°. Moknna v 24 urah: 0 0 mm.
Potrti od najgloblje žalosti javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsega-mogočnemu v svoji nedoumni volji dopadlo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Andrej Mejač-a
hišnega posestnika in trgovca
danes ob 10. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje starosti, poklicati na oni boljši svet. (1468)
Pogreb dragega ranjcega bode v petek, dne 29. maja t. 1., ob 6. uri popoldne iz hi&e žalosti, Krakovske ulice Stev. 5, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zaduSne maSe darovale se bodo v Trnovski cerkvi v Ljubljani in Komendi pri Kamniku.
Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Ljubljana, 27. maja 1903.
.Irriru Vlrjar roj. £ttiiflrn, soproga — Andrej if■ rjar, veleposestnik, trgovec in dež. poslanec v Komendi, Fratiel Mej ar r sinova.
5<*lrtcnilt«
v največji izberi po naj-zmernejših cenah priporoča
L. Wl»K«5cb
ljubijo na, J^es*™ trg 15.
Rt
^fojleple, * * * * * najmodernejše * * in najcenejše * * *
uizitniee
X I^utJerte f $ firme #
priporoča ^942-7)
„]Yarodita tiskarna".
Mannesmann-ove cevi
vsako vrste
kakor tudi jeklene steklenice za stisnjeno ogljeno kislino, vodik,  kisik,  stisnjeni zrak, amonijak, acetile i. t. d. izdelujejo
Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi
v JComotavi, na Češkem. (437-16)
Gospića
vešča   knjigovodstva,   želi dobiti službo kot (1445—1)
blagajničarka, komptoa-r is t in j a ali prodajalka.
Ponudbe do 15. junija t. 1. pod „Trajna služba" upravništvu .SI. N.«.
Kavarna Valvazor.
Vsak dan sveži um
sladoled in ledna kava.
V trgovino mešanega blaga
se eprejme povsem izurjena
prodajalka
zanesljiva in z dobrimi spričevali Plača po dogovoru, vstop 1. julija.
Ponudbe pod nM. 14" na upravništvo »Slov. Narodao. (1453-1
proda se po nizki ceni:
dvojen kozolec
s tremi okni, dalje poslopje, ki se zdaj rabi za hlev in je v dobrem stanu, kakor tudi drvarnica, izvrsten materijal za zidanje, stresi n in končno studenec. (1464—1 Vpraša se na Poljanski cesti št. 14, I. nadstropje, od 8. do 10. ure.
Išče se
lokal
s kuhinjo   za takoj, ali v kratkem času v Ljubljani  oziroma Sv. Petra predmestju,  blizu kolodvora ali vojašnic. (1462—i Ponudbe sprejema iz prijaznost upravništvo »Slov. Naroda«.
Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu
ima na prodaj fina, pristna dolenjska bela in rudeča (14o9_
Oddaja jil} v t^altf množini nad 56 Htrcu.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično-farmacevtJČnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot  sicer  vsi  drugi   medikamenti z
največjo skrbnostjo in snažnostjo. IMe«*.»liJe* n   /eloilcm« tli.ltttirii krepi   želodec,  vzbuja  veselje do jedi, pospešuje  prebavo in odprtje ter je posebno uCinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—4) ■* I t-c-o lijevo   /rlr/iiiiio   »•■•«» se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in  slabotnih   osebart  z najboljšim vspehom. Foiliteraka steklenica 2 K. ri««-«>l ijr > i Mirufpl i«  um al In aH t« m ur in de dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogram ska steklenica, pasteurizovana K 13Q.
j Znnanfla nai-oolla ■•«»
pov^etfu.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v želozninski in špecerijski stroki, ter vešč slovenskega in pemŠkega jezika,  se sprejme v službo.
Ponudbe naj se pošilja pod naslovom: ,.Gorenjsko" na upravništvo topa lista. [1368—3;
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po na.jraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanj&ujočimi so vplačili.
Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende.
let
vzajemna za^r Rezervni fondi: 25,000.000 K.
LroTr alna *b an le a  tt ^rsLgri. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
se vMeMkozI  Hlovaniiko-narodno upravo. (26—60)
Vsa pojasnil« daje :
Generalni ara sto p v Ljubljani. Čegar pisarne so v lastnej banČnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene.
Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami.
Dobi se na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto podnaslovom
M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3.
Samostojen in natančno delajoč, trezen
žičar
ihtzieher)   za   debeli   in srednji
vlak se takoj sprejme.
Ponudbe na unravnistvo »Slov. Naroda« pod nA. VV. 19". (1431—2)
Najnovejše po najnižjih cenah
kravate
perilo
nogavice
pasovi
moderci
rokavice iz pHporoaa glace, triko, svile itd.
KAROL RECKNAGEL
(1442 2)
Mestni trg,
Mestni trg
Trgovskega
pomočnika in učenca
sprejme tvrdka (1377—5)
IMorbert Zanier & sin
Št. Peter, Sav. dolina.
& T" j &
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F, HITI 1,246
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Zaloška in lukenjska grajščina
pri Novem mestu
ste v izvršilni  prodaji x veliko  opekarno  (Riagofen) vred. GrajŠčmi -ezate 1000 oral, ste cenjeni na 472.000 K, tako da znaša najnižji pomidek 15.000 K.  Na prvem  mestu  vknjižena je terjatev dunajske  oskrbovalnice v znesku 190.000 K, ki bode pa pustila to glavnico vknjiženo in torej tega zneska zJražitelju ne bode treba položiti.  —  Tukaj je priložnost za kakega našinca, da pridobi grajščine, da je ne kupijo morebiti kaki francoski menihi. Dražba vrsi se dne
^te J vi litiji Ol       1. 0I3 11* v*r*i
pri okrožni soiliiljl v Kuilolfovcni. -
v obligacijah ali v hranilnieiiih knjižicah 47.200 K.
Varščine položiti je ali 1397 —2)
Najlepše likano perilo
se zajamči tudi nevajeni roki po jako priprosti vporabi svetovno sla* iif-jsru
americanskega škroba na lesk
Fritz Schulz jua., Actiengesellschaft
ia razšla
t etinja
va Pari/. 1**00
gei* und M,«^ a £»^ify.   3 (660-4)
Le pristen, če ima vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno znamko V rudečkastih zavojih a 100 gr. vsebine na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila.
o
Izurjen dacar
samec, ki zamore položiti kavcijo ter je zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi in kakega slovanskega jezika vsaj v govoru se sprejme takoj
proti dobri plači. Češčine zmožni imajo prednost. (1430—2) Ponudbe z referencami na nprav-ništvo „Slov. Naroda" pod MM. 103".
-i
4
« «
« «
Stanovanja.
Za avgustov termin so v novih Korsikovih hišah na Blei-weisovi cesti še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna,
najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stanovanjih so tudi kopalnice in perilnice. Izbrati je mogoče pritličje, I., II. ali III. nastropje.   Cene so jako nizke.
Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šeienburgovih ulicah štev. 5 (* trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—45)
«
O
4 * O O 0 0 0 0 0 0 0
Kuhalnik na špiritov plin
„0EC0N0M"
je nepogrešljiv za vsako
2 J£0**pO«llllJstVO?     745 7)
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da * regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalriku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
Joliannes H!e-aex
Dunaj, iv., :?! iililsrtiMNe
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta.
Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trtoiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifiing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31 maja — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curin, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. »Direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer > Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga ix Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I in II. razreda>, Franzensfeste, Solnograd, Line, Sleyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr \ Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, SteyT, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jozeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reirling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotekc. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. i;)
um
«0000000000000000000000000000
ITedcsežne
po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne Švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet-remontoir-ure, dvojnato krite s trojnimi bri- SE ljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliščečo fodant-cifreaico, okraj, kazalniki, obod in kronica so iz prlMtneca <lnulti'Julii. Te ure so vsled svoje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi. Cena ac zavitfem gld« «.—•
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako rini izpeljavi, gld. T—. 14 tem uram primeru« &<»• »po* It«- In tlaiiiHlAe w«rlxtoe 1% doulile-Klula x obfjkem Klel. ■•.»o. Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3—. Pristna silberin-remontoir ura z dvojnim pokrovom gld. 5 60. (1326—3
Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajnjoče se zala tirtta.    itaMtJpM I. 1860. menja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
JOŽEF SPIERING, Dunaj, Postgasse št. 2 vv.
Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in Iranko.
Scheniie~-jeva
Milili piiiia
■v zvezi 3 potovalno 3pLc;3.x2a.o
Karola Stangena v Berolinu.
	
Švedsko,	Norveško.
11. junija	2i> dni
14 „	16 „
1. j»l»ja	n
4 „ 5. „ 8 „ 13 n 1» „ 2« m	40 n 1 J
	i«> ,, •>1> „ S« n 13 „ 80 „
Anđelko, Irsko. Škotsko. 3. junija 28 dni
Rusko.
4. junija 19 dni
Pariz, London.
('». julija IS dni 13.    „     10 ..
Italija.
S. junija IS <lni 7. julija   19 dni
Posebna vožnja po Sredozemskem morju
s panikom „Therapla". 1junija 29 dni
22. julija
29
to o
Natančna navodila daje brezplačno
Mednarodna potovalna pisarna
SCHENKER & Co.
■ »■■nuj. i.. Neliolt«-iii*lns:
m
m
Naročajte izborno
I
ljubljansko delniško pivo}
iz pivovaren
v
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišče štev. 7.
i
mm
mmmmmmmmmimm
...
X X X
•  • •
y r r . . .
(1325 - 6)
Za pomlad in poletje.
I.. . r r r
tjubljana i
Mestni trg št. 17 1
>
r- r r
JWoj novi ********
i m m ilustrovani cenik
klobukov ?„\EoTe%dcf"
jam brezplačno.
Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ********
)Cenrik J(enda, tjubljana, jVlestni trg 17.
Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da bodem OtVOril
dne 1. junija 1903, t. j. binkoštni ponedeljek
o»t:ilixo v Šmartnem ob Savi
urejeno jako ugodno za izletnike (prej Jabijanovo posestvo).
Postregel bodem vedno s pristnim štajerskim, dolenjskim in črnokalskim vinom ter z dobro gorko in mrzlo kuhinjo.
Pot       lwjx*lt>ljc*:n^ t Po sv. Martina cesti mimo tovarne za lep, *(« nre hoda.
(14511) s 8poStovan*- Matija Dolničar gostilničar
Prevzela bi se rada
dobro idoča
gostilna ali restavracija
bodisi v Ljubljani ali pa na
deželi. (1444—D
Ponudbe  do  10. junija t. 1. pod ^gostilna" na upravništvo »SI Nar «.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-
Hupuje   In prorfuju
vse  vrste rent, zastavnih pisem, priioritet, ko- II.      .   Zamenjava in ekskomptuja
munalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev   ' lzžreDant>  vrednostne papirje in
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Daje predujme na vrednostne papirje.
vnovCuje zapale kupone. Ic-curscrii izg-\i."bi.
Vinkuluje in  devinkuluje  vojaške  ženitninske kavcije. gjT   E»hwm|ti in InitMMO menic   T£JJ ftjf   Bohuh  uuroclla. "fe^j
Podružnica v SPLJETU.
<3<5= it r n«- ilocr Nprcjrnia
v tekočem računu ali na vozne knjižice proti ugodnim obrestim.   VložeuJ  denar obrestuje od dne vloge do !te vzdiga. (2975-74;
Promet s čeki in nakaznicami.
r
Josip JLapajne
J-uiiJ^a JLapajne
rojena
Uav/cen
^ poročena
Cerklje, dne 27. maja 1903.
(1465^
3(rep£ajte se s
ulmbaškžm re-dilnim pivom
katero se dobi v itekl«*nlc*«tli pri
Cdmund 3(avčič-u
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti glavne pošte.   (11—120;
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami,
i
Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 240 K. (732—28)
Prodaja tudi na obroke. ffQVOH. Velika lasem
se"smeje, gramofonskih plošč.
w     poje in
Zamenjava starih plošč.
žvižga. -
Cenilci   zaue-omV •
urar       Xjj-o.lDlj3.nl, Stari trg* šte^r, IS,
£ I
Najnovejše in najboljše
klobuke
za gospode in dečke
izdelke prvih   avstrijskih,  italijanskih  in angleških tovarn
v najbogatejši izberi in sicer
najnovejša oblika
klobukov za gospode
od t) O   l^ZlT*« naprej priporoča trgovina sperilnim, pletenim in modnim blagom
C. J. HAMANN
ZLij-CL"blja.na., Mestni trg- šte^7-_ O.
Zaloga klobukov
C-  l<r*.   \>riv . dvor.
Ulubućnih to v o rti
W. C h, Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec. *
Klobuki se po lastni širjavi glave in po lastni napovedi oblike izdelujejo in se vzprejemajo stari klobuki za barvanje in modernizovanje.
Služba hranilničnega uradnika.
VB      Mat Hranilnica v I¥oveiti ni<**tai  razpisuje tem pot
provizorično  službo   hranilničnega   ur&adnifea   z  začetno   letno pL 1000 kron,  v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več.  —  Po i letnem službovanju in dokazanem  vsposolj ljenju nastavi BO definitivno s prai na pokojnino.
Prednost imajo prosilci,   ki  so  že službovati   pri   kaki   hranilnici,   ali pa dovršili z dobrim vspehom višjo trgovsko solo. 1427—L'
Lastnoročno   pisane   in   s   spričevali   opremljene   pmšnje   vi« »/iti   je do
,5- junija *• '■ Ravnateljstvo.
ične lokalitete
ajski cesti št. 11
je oddati s 1. avgustom.
"Vpraša   se   TT   X    nadstropij,   ris. le^ro.
142 5 - 2)
Naznanilo.
Odločil sem se, da bodem pričel poleg najflnejega blaga prodajati tudi jako dobro srednje blago po nizkih cenah pri najstrožjem izključenju vsakega slabega blaga.
Pri tej priliki si usojam udano opomniti na svojo bogato in izbrano zalogo ur.
Priporočaje se za blagohotni obisk belježim z velespoštovanjem
Frid. Hoffmann.
jfa splošno znanje
naj blagovolijo vzeti posebno p. n. gospodje gosti, restavra-terji in gostilničarji, da se dobijo
vsak dan ob pol 6. zvečer §51 5i>eže pečene
cesarsKe zemlje in solnati rožički
v parni pekarni
j. j. K A IV T
Rimska cesta štev. 16.
(1447—1)
boreta
j za gospode, dečke in otroke v največji izberi, znano solidno " —        = izdelane, priporočata po najnižji ceni
GRICAR & MEJAC
(145(5-2)
fllustrovani ceniki
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
zastonj in franko.
Izdajatelj is odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavfar
Lastnima in tisk „Narodne tiskarne-.