GLASILO KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ 1960-1 VSEBINA Srečno! — Drago Dolinšek Sodelujte! — urednik Marko Štuhec Nove proizvodne naloge — ing. H. Turzansky Prostovoljno delo v obratih — Tine Klemenčič O rekonstrukciji pnevmatikarne — ing. D. Smodiš V Kranju tudi gumarska srednja tehniška šola — Janko Bajde Obračun po ekonomskih enotah — Franci Prislan Skrb za človeka na delovnem mestu — Jože Tcnejc Zakaj preventivni pregledi? — dr. Ivo Valič Vtisi z obiska v tovarnah Rekord, Borovo in Ris — Silvo Mravlje To nam bodi geslo — Tine Klemenčič Personalne spremembe — Janko Bajde Ali ga poznate? — Slavko Šolar O delavskem samoupravljanju — Ivan Pintar ... in še o stanovanjskih problemih — Franc Oman Nov umetni kavčuk — Marjan Peneš Z vseh vetrov Šport Za smeh in razvedrilo E v)3/K)0 'IHkS DRAGO DOLINŠEK ) rezanja (skica št. 2) Pravilno bombiran surovi plašč pa nato podvržemo procesu vulkaniziranja. S tem postopkom šele dosežemo pod vplivom toplote in tlaka, da dobi plašč svojo končno stanovitno obliko in da preide iz plastičnega v elastično stanje. Bralec bo razumel, da s temi skopimi besedami še niso do podrobnosti opisani vsi proizvodni postopki za izdelavo avtoplašča, ki so v svojem bistvu še mnogo bolj zapleteni. Hotel sem nakazati samo najvažnejše osnove in zato se bom dotaknil še konstrukcije protektorja. Protektor tvori obodno površino (gazečo površino) avtoplašča. Poleg dobrih mehanskih lastnosti, posebno glede obrabe, mora biti protektor opremljen še s primernim dezenom oz. profilom. Od izvedbe profila je prav tako često odvisna varnost vožnje. Ne bom se spuščal v niz mehanskih dogajam), ki so v relativni odvisnosti od mnogih činiteljev pri vožnji, kakor n. pr. od izvedbe cestišča, hitrosti im zmogljivosti vozila, obremenitve, zagonskega in zavornega zagrabka itd. Zaradi tega imamo danes nešteto število dezenov, potniških kakor tovornih. Betonske ali asfaltne ceste zahtevajo bolj gladke enakomerne dezene, ki dobro držijo vzdolžno smer vožnje in preprečujejo stransko drsenje, dočim zahtevajo biaitne ceste ali celo gradilišča in gozdne poti izrazito rebrasto izvedbo dezema. Glede na cestne razmere pri nas smo morali torej pri izbiri dezenov računati s temi okoliščinami in izbrati predvsem take, ki omogočajo vse- TINE KLEMENČIČ ^-«f|p! r..........ŽT C, O o 0,0 i1 o-*. 1 i J&a&tSZtrue . _ l-š i 10 0 0 li Kon/ro/a ! ~E=3- ! Premat. bandaf J C=> C=1 C=3 Q i 'I1 'I1 '|' j i|i i|i '|i .j. ,|. Od®3 c:^ j 'oiro/a iDQD0 a Aon/. */■£*£. Konf.ogt.diMk , j Prt g Ud oo/op/asfe* j --------------1 r VuTkaivtoči/a tračnii 11 HMHtllll j DDDd^u^-D-^m 0-□ ' ^ jezi o ezr CZJ CZ) cm Uu/konj 'toc t/a ou/op/osčtv ! i □ □ □ □ □ □ IF I (Ve/ F™! ° ifaST \ tv. c J j -Irl+NkM Hotka q o/dir aha Prohi* JANKO BAJDE V Kranju iudi Gumarska srednja tehniška šola Razpored strojev v pnevmatikami — obrat II — dvojčkov za vulkanizacijo tovornih avtoplaščev, v katerih bomo z zamenjavo kalupov lahko vulkanizirali vse dimenzije. . Za vulkanizacijo potniških plaščev pa je bila kupljena preša — dvojček sistema BAG-O-MATIC, katera deluje avtomatsko. Preša tipa BAG-O-MATIC namreč združuje v enem stroju tri osnovne operacije, to je bombiranje, vulkanizacijo in izvlačenje ogrevne duše. Zaradi posebne izvedbe ogrevne duše in zaradi cirkulacije ogrevne vode omogočijo te vrste preše znatno skrajšanje vulkanizacijskega časa. Avtozračnice bomo izdelovali na novem brizgalnem agregatu, na katerem se način proizvodnje ne bo bistveno razlikoval ob obstoječega z izjemo načina hlajenja brizganih, surovih zračnic. Obstoječim trem prešam za vulkanizacijo avtozračnic se bosta pridružili dve novi preši, ena za tovorne in druga za osebne zračnice. Izdelava zaščitnih vložkov (fliperjev) je bila doslej na moč primitivna; vložki so se konfekcionirali v avtoklavu. Za novo proizvodnjo bomo uporabili postopek brizganja in nato vulkaniza-cije v kalupih na novi preši. Iz vsega navedenega je razvidno, da bo proizvodnja avtoplaščev v bodoče bistveho sodobnejša od dosedanje in da lahko pričakujemo tudi izboljšanje kvalitete tega, za našo skupnost tako važnega artikla. Seveda pa bo potrebno vložiti mnogo truda in prizadevanj nam vsem, da bomo dorasli nalogam, ki stoje pred nami. Meseca februarja 1960 se bo pričel pouk na g vmi-a r s‘k o - k e m i j,s ke m oddelku Tehniške srednje 'šole, ki bo imel svoje prostore v sedanji Industrijski gumarski šoli. Ta novica je razveselila mnogo članov ■kolektiva, saj se jim Ibo izpolnila dolgoletna želja po nadaljujem izobraževanju; tovarna pa bo dobila na ta način potreben prednje vodilni kader, fci ga nujno potrebuje. Potreba po ustanovitvi takšne šole se občuti že nekaj let. Od leta 1945 je število zaposlenih delavcev narasKo od 150 na 1000. Vzporedno s porastom zaiposlenih je tovarna v teh letih povečala tudi asortiment proizvodnje in izboljšala kvaliteto. Izobraževanju tega kadra se je do sedaj posvečalo premalo pozornosti. Z raznimi tečaji takoj po osvoboditvi smo dosegli v glavnem le formalne kvalifikacije. Vse premalo je bilo poudarka na strokovnem usposabljanju. Zaradi pomanjkanja kvalificiranega kadra po osvoboditvi, je tovarna ustanovila leta 1948 Industrijsko gumarsko šolo. Učni program šole se je ujemal s takratnimi potrebami tovarne. — Z naglim razvojem gumarske industrije se je ispremenSil tudi profil kvalificiranega delavca. Sodobni način proizvodnje zahteva kar najbolj ozko specializiranega delavca. Iz objektivnih razlogov je šola dala absolventom preveč splošnega znanja, premalo pa strokovnosti, praktičnega zna- nja za kvalificiranega delavca, ki ga potrebujemo danes. Zaradi tega tovarna ni bila zainteresirana, da bi na tak način šolala svoj kader tudi v prihodnosti. Po letu 1956 so ;se šolali večinoma učenci drugih republik. Ker tovarna zaposluje vsako leto večje število nekvalificiranih delavcev, je eden osnovnih ciljev kadrovske politike sistematično izobraževanje starih, kakor tudi novih delavcev z raznimi tečaji. Izobraževanje srednje vodilnega kadra pa naj bi se vršilo v novo ustanovljenem oddelku Tehniške srčdnje šole. Šolanje tega kadra je nujno potrebno, če hoče tovarna uresničiti plan rekonstrukcije in ostale proizvodne naloge. Že sama anketa, ki je bila izvedena me-peca julija, je pokazala željo po naknadnem izobraževanju, kar je zelo pozitivno. Ta želja je prišla do izraza že pri samem vpisu v tehniško srednjo šolo — gumar-sko-kemijski oddelek, za katero se je prijavilo 67 kandidatov. Šola se bo predvidoma začela meseca februarja leta 1960 in bo trajala tri leta. Pouk bo štirikrat na teden v popoldanskih urah. Da bi kandidati dobili potrebno osnovno znanje za nadaljnje šolanje na Srednji tehniški šoli, je tovarna organizirala dvomesečni pripravljalni seminar. S to šolo bo tovarna dobila novi kader gumarjev-tehnikov. SAVA — LETO I — ŠTEVILKA 1 5 FRANCI PRISLAN Obračun po e oiiii!i i mi vodje teh enot pritegnili ne samo naturalne količine, temveč tudi finančne vrednosti. Sami stroški pa so mera, s katero se meri družbena ekonomičnost proizvodnje. Ekonomičnost predstavlja torej finančni rezultat podjetja, oziroma ekonomske enote in se izračuna po naslednjem obrazcu: ® V zadnjem času se vse pogoste-® je srečujemo s koristno koncep-® cijo decentralizacije podjetja na ® posamezne oddelke oziroma delav-@ niče. Predvsem gre za izpolnjevanje • organizacijskega sistema v smislu 0 decentralizacije vodenja, to je z uva-© janjem načela ekonomskih enot. Cilj take organizacije je delegiranje odgovornosti strokovnega kolegija uprave podjetja na vodje ekonomskih enot, povečanje produktivnosti dela in znižanje stroškov. Povečana odgovornost, ki pride do izraza z uvedbo E. E. pa se lahko spremlja na ekonomskem uspehu posamezne enote z evidenco stroškov in samostojnega obračuna posamezne ekonomske enote. Sistem ekonomskih enot ne zahteva večje odgovornosti in iniciative samo pri vodilnih osebah ekonomskih enot, temveč pri vseh članih ekonomskih enot, oziroma podjetja. Na ta način so postali tudi delavci aktivni činitelji pri zniževanju stroškov, kar jim po sistemu delavskega samoupravljanja tudi pri-pada. Vsaka ekonomska enota dobiva v okviru osnovnega plana podjetja tudi svojo proizvodno nalogo (plan) v naturalnih in finančnih pokazateljih; po elementih, ki so izraženi v strukturi cene. Ker so v lastni ceni izdelka ali pa polizdelka zajeti vsi stroški surovin, materiala, plač, omortizacije in režije, se za proizvodnjo določenih izdelkov lastna cena ekonomski enoti tudi priznava. Proizvodi take ekonomske enote Druga ekonomska enota te proizvode kupuje vedno po lastni ceni, ki je za vsak izdelek, oziroma polizdelek z normativom določena. Kako bo prodajanje in kupovanje polizdelkov (za ekonomsko enoto izdelkov) potekalo pri nas v tovarni, bo za pravilno razumevanje zadostoval primer izdelave obroča za otroške vozičke, za katerega se uporablja brizgani eurovec. Valjarna bo prejela iz skladišča surovin potrebne surovine in jih predelala v zmes. To zmes pošlje valjarna v brizgamo po ceni, ki vsebuje stroške materiala, doda pa še svoje stroške s tem, da brizgama izvrši svojo proizvodno nalogo. Ta proda brizgani su-rovec stiskami po ceni, ki sedaj nosi še stroške brizgame. Stiskama dokonča Ekonomičnost = vložena sredstva znižanje LC . 100 Iz gornjega obrazca sledi, da je postavljanje normativov materiala, plač in ostalih stroškov velike važnosti. — Zato naj bi te normative postavljali ljudje, ki so istočasno zajeli tehnično-tehnološko in ekonomsko stran proizvodnje. Poleg tega pa je treba za vsako ekonomsko enoto izdelati predračun splošnih stroškov, ki zajemajo ves pomožni material (material, ki gre v substanco proizvoda se smatra za osnovni material), električno energijo, vodo, paro, embalažo, interne transportne stroške, obresti obratnih sredstev, obresti osnovnih sredstev in amortizacij'). Da bi bila možna izvedba pravilnega obračuna po ekonomskih enotah pa EKONOMSKA ENOTA skl. surovin valjarna brizgama stiskama skl. got. izdelkov surovine po planskih cenah fco skladišče vrednost mat. skl. surovin + plače -j- stroški polizdelek valjarne + plače + stroški polizdelek brizgarne + plače + stroški izdelek stiskarne -j-stroški upravno-prodajne režije izdelek, to je v našem primeru obroč za otroški voziček, in ga proda skladišču gotovih izdelkov. Cena, s katero je ovrednoten ta izdelek, vsebuje sedaj stroške surovin in stroške, ki so nastali v valjarni, brizgami in stiskami. morajo obstajati naslednji splošni pogoji: ® Organizacijski del podjetja, kateremu se želi dati status samostojne ekonomske enote, mora biti prostorno oddvojen od ostalih ekonomskih enot. se prodajajo naslednji ekonomski enoti. Pregled potapljaških oblek Planske kalkulacije postavljajo kompleksne normative stroškov in ti stroški so okvir, v katerem se mora gibati proizvodnja. Temelje kalkulacije pa sestavljajo normativi surovin in materiala, plač, amortizacije in ostalih režijskih stroškov. — Zato je važno, da knjigovodstvo stroškov in vodje ekonomskih enot spremljajo te stroške tako, kakor bi bili ti predvideni s plansko kalkulacijo ter na ta način izvrše primerjavo planskih in stvarnih stroškov na podlagi izdelanih količin, ki so nosilci teh stroškov. Razlika med planskimi in stvarnimi stroški ustvarjenega obsega proizvodnje, izražena po elementih strukture cene, predstavlja finančni rezultat ekonomske enote. Na ta način dobimo finančni rezultat podjetja, razčlenjen na ekonomske enote (mesta stroškov) in na elemente strukture cene (vrste stroškov). Obratno knjigovodstvo ima nalogo, da kontrolira realizacijo polizdelkov in izdelkov, bodisi, da se ti prodajajo drugim ekonomskim enotam ali pa skladišču gotovih izdelkov. Pregled stroškov po ekonomskih enotah je važen tudi zaradi tega, da bi @ Vsaka ekonomska enota mora imeti svojega vodjo. $ Uspehi vsake ekonomske enote se morajo dati izmeriti. © Obstajati mora objektivna možnost vršenja svojih uslug drugim ekonomskim enotam in spremljanje teh stroškov posebej za vsako ekonomsko enoto. © Vsaka ekonomska enota mora imeti v okviru proizvodnega plana svojo proizvodno nalogo. ® Samosto’na ekonomska enota mora biti kot takšna proglašena z odobre-njem DS. Pri sestavljanju obračunov po ekonomskih enotah je važno tudi to, da se uspehi ali neuspehi ekonomskih enot razpravljajo in analitično ocenjujejo na posebnih proizvodnih sestankih, na katerih se tudi člani kolegija seznanjajo z rezultati posameznih enot. Pregled uspehov, oziroma neuspehov pa ne sme biti dosegljiv samo ljudem, ki na tem delajo po svoji službeni dolžnosti, ali samoupravnim organom, pač pa članom vseh ekonomskih enot, to je članom kolektiva. vly naši dirnžbeni ureditvi se posveča veliko skrbi zdravju človeka na delovnem mestu in njegovi okolici ter vamoisti dela pri opravljanju proizvodnih nalog. — Posebno pozornost posveča temu novi Zakon o delovnih razmerjih, katerega jo sprejela Ljudska skupščina v letu 1958. Na osnovi teh zakonskih predpisov so bila podjetja z določenim številom zaposlenih dolžna organizirati higiensko tehnično varstveno službo. Poleg istalme komisijo HTV, katero vsako leto izvoli DS, je bil nastavljen v začetku tega leta tudi varnostni tehnik. Njegovo delo je zaradi pomanjkljivosti pravilnika HTV zelo težavno, čeprav so bili vsi podani predlogi za izboljšanje, •oziroma preureditev delovnih mest, strojnih naprav in delovnih prostorov, upoštevani. Podjetje je po obstoječem razdelilniku upravičenosti nabavilo ustrezna zaščitna sredstva; prav tako pa si prizadeva za izboljšanje prehrane v obliki toplega obroka in osvežilnih pijač. Za to službo je potrošilo v I. polletju 4,393.592 din. — Na žalost opažamo, da nekateri delavci iz nerazumljivih vzrokov dodeljenih zaščitnih sred-stve ne uporabljajo! osvežilne pijače, sladek čaj in mleko pa dostikrat zlivajo v kanale. Tak odnos do družben,ih pridobitev ni najboljše spričevalo zavesti članov našega kolektiva. Ob polletni obravnavi poročila o delu HTV v podjetju na DS so člani delavskega sveta in sindikalne podružnice apelirali na vse člane kolektiva, da s svojimi predlogi ne samo kritizirajo, ampak tudi pomagajo komisiji HTV za izboljšanje delovnih pogojev s stališča zdravja in varnega dela. Kot vzoren primer navajam predlog tovariša Janeza Ribnikarja, mešalca zmesi na dvovalju v valjarni obrata I, ki je predlagal, naj se zmesi, namenjene za sejanje, ki se režejo v trakove, ne oprašujejo več s smukcem, ampak naj (se jih vlaga v tako imenovano knjigo z vmesnim blagom. S to majhno spremembo dela se je občutno zmanjšala zaprašenost izdelka. Da bi k sodelovanju za izboljšanje delovnih pogojev pritegnili še ostale člane kolektiva, je imenovanemu določil delavski svet podjetja na predlog komisije HTV 8000 din nagrade. Razveseljivio je dejstvo, da se je zmanjšalo število nezgod na 100 zaposlenih v primeru z letom 1958 za 30 odstotkov, čeprav se je nekoliko zvišalo število izpadlih dni zaradi nezgod. Vse poškodbe razen nekaj zlomov, niso bile težjsga značaja, ampak le razni urezi, vbodi in udari. Zaradi izgubljenih dni zaradi nezgod, je podjetje v I. polletju izgubilo 5,000.000 din narodnega dohodka poleg izdatkov oskrbnine socialnega zavarovanja in izdatkov z-a zdravljenja, ki niso majhni, Ta dejstva nam 'narekujejo, da moramo posvetiti še večjo skrb za zdravje in varno delo nas vseh. Nujno je treba pristopiti k sistematični vzgoji vseh članov JOŽE TONEJO Skrb za človeka na delovnem mesl"u kolektiva, posebno skrb pa moramo posvetiti novo sprejetim delavcem. Kako važno mesto v industriji zavzema higiensko tehnična varnost pri delu, vam kot primer navajam nekaj podatkov iz kongresa in razstave delovne varnosti in medicine v DusseMorfu, ki je bil od 12. do 14. novembra letos, katerega sem se udeležil po sklepu Društva varnojstnih tehnikov LRS. — Na kongresu sta našo državo zastopala dr. Lajevec in dr. Petrič. V referatih so udeleženci izmenjali izkušnje, posredovali uspehe in neuspehe s področja tehnične varnosti v določenih panogah industrije. Zanimiva je bila ugotovitev, da je bilo po analizi za leto 1958 na 100 zaposlenih delavcev v Jugoslaviji manj nezgod 'kot v Zapadni Nemčiji. To ugotovitev je neki reporter zelo lepo označil kot velik uspeh higiensko-tehnične varnoistne službe v naši industriji. Razstave, ki je bila neke vrste komercialni sejem proizvajalcev zaščitnih sredstev, je bila zelo pestra in obširna. Producenti so prikazovali z demonstracijami uporabnost tehničnih dosežkov, namenjenih varnemu delu v proizvodnji in v zasebnem življenju. Poleg razstavljenih zaščinih sredstev vseh vnst obleke, obutve, rokavic, mask in podobno, je bilo največ poudarka na mehanizaciji v gradbeništvu, transportnih •napravah in v kemični industriji. V gradbeništvu so tehnično zelo dovršena razna dvigala; veliko pozornost je vzbujalo zložljivo dvigalo s košaro, v kateri se delavec lahko dvigne 15 metrov visoko ta je prikrojeno avtomobilski prikolici, tako da se brez kakršnihkoli težav postavi kamorkoli. Našel bi lahko ogromno raznih dovršenih naprav, ki s.o nam za opravljanje proizvodnih nalog s stališča varnega dela nujno potrebne. — V okviru •kongresa za napredek zdravja in delovne medicine so demonstrirali razen najsodobnejših zdravniških aparatov in pripomočkov tudi razne zaščitne kreme in očala, s katerimi -se obvarujemo raznih kožnih obolenj ta zastrupitve. Skratka, sejem in razstava sta bila velik manifest naporov za zaščito vsakega človeka pri opravljanju svojega družbeno koristnega dela. DELAJ VARNO! nove leto vam zeli UREDNIŠTVO SAVE Zmes bo vestno pripravljena Dr. IVO VALIČ Zakaj rt preventivni # pregledi ■ Prvi preventivni sistematski pregled vseh delavcev in uslužbencev naše tovarne bo kmalu končan. Ker ste večina že bili pregledani im ste seznanjeni s potekom pregleda, vam je približno znano, kaj lahko sklepamo na podlagi naših zapiskov, merjenj in zdravniškega pregleda. Nekaterim smo posvetili z dodatnimi preiskavami (rentgenskimi pregledi, rentgenskim slikanjem itd.) posebno skrb glede na delo, ki ga opravljajo, odnosno na njihovo delovno okolje. To so tisti, ki imajo opravka z več ali manj škodljivimi snovmi kot so benzol, benzin, razne druge zmesi, smukec Ud. in ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje. Le z rednimi preventivnimi pregledi pa se lahko odkrije že začetni škodljivi vpliv In se tako lahko pravočasno podvzamejo potrebni ukrepi. Ob pregledu so nekateri dobili zaželene In potrebne napoitke, drugim so bile storjene še druge usluge. S temi pregledi pa nismo dobili vpogled samo v zdravstveno stanje, kondicijo, sposohnost iu telesno zmogljivost vsakega posameznika, ampak tudi v njegovo socialno stanje. Nismo se seznanili samo z njegovimi telesnimi in duševnimi skrbmi ter težavami, ampak tudi delno s težavami tako pri delu kot doma. Sedaj jih je ostalo še nekaj, ki niso bili pregledani. Ko pa bodo pregledani še preostali, bo potrebno na podlagi vseh dobljenih preiskav In rezultatov napraviti analizo zdravstvenega stanja celotnega kolektiva naše tovarne. To bo dragoceno gradivo, ki bo služilo kot osnova za bodoče delo obratni ambulanti in jo usmerjalo pri njenih prizadevanjih za dvig zdravstvene ravni v kolektivu ter pri urejevanju In reševanju socialnih problemov, tako posameznika kot celote. SILVO MRAVLJE isizoliism Izdelovanje škornjev v »Borovu« Torej ta pomen imajo preventivni pregledi in taka metoda ali način dela je preventivnega ali preprečevalnega značaja. Ne samo pravočasno odkrivati obolenje, ampak tudi preprečevati in odstranjevati vzroke, ki kvarno vplivajo na posameznika in kolektiv! Preventivni sistematski pregledi pa niso edina oblika in nujnost preventivne medicine ali v našem primeru higiene, oziroma v širšem smislu — medicina dela. Njeno področje dela je veliko širše. Proučuje in se ukvarja z reševanjem številnih drugih člsniteljev. Tako proučuje higieno gradnje prostorov ter delovnih mest, delovni proces, delovna mesta, škodljive vplive delovnega okolja, problem žena, invalidov in mladine v delovnem odnosu, osebno higieno delavcev, zaščitna sredstva, vzroke nesreč itd. Sedaj šele nam je lahko razumljiva pomembnost in nujnost te vrste medicine tako za človeka kot za celotni delovni kolektiv, ki se je z vedno večjim razmahom industrije močno razvila. K temu razvoju medicine dela pa ni doprinesel samo razmah industrije, ampak tudi delavci sami, ki so se često krvavo borili ne samo za boljše življenjske, ampak tudi delovne pogoje. Posebno močno se je mediciina razvila v visoko industrializiranih deželah. Že nekaj časa je od tedaj, kar je prevladovala zavest, da le zdrav in izurjen delavec nekaj pomeni in da je tudi v visoko razviti industriji osnovni člen proizvodnje in naj dragocenejši sestavni del tovarne. Gospodarski uspeh tovarne in družbe se začne z zdravjem delavcev in se ustavi z boleznijo med njimi! Ne manj pomembno vlogo imajo seveda primerni pogoji, ki delavca varujejo pred boleznijo in zvišujejo njihovo storilnost, jih zdravstveno dvigajo in utrjujejo ter jim tako omogočajo, da delajo z veseljem in družbi v korist. Res, da je higiena in zdravstveno varstvo delavcev in urejevanje delovnih pogojev zelo drago in dolgoročna investicija, katere koristi se pokažejo šele čez leta in leta, mora pa vsak priznati, da se temeljito obrestuje. Tega se polno zavedamo tudi v naši socialistični domovini. Sprejeti so bili zakoni in predpisi, ki urejajo higiensko, zdravstveno in varnostno službo in ki se še vedno dopolnjujejo in izpopolnjujejo. V ta namen se vlagajo tudi precejšnja sredstva, ki so potrebna im nujna glede na revno dediščino in hiter razvoj industrije pri nas. Z vsemi temi ukrepi pa se je razmahnila tudi pri nas medicina dela, kateri je prva in edina skrb — skrb za delavca. »Ce hočeš oceniti sebe, moraš najprej spozunatii druge!« Ta stara resnica je vodila naše vodisitvo, iko je odobrilo večji skupili sodelavcev tehničnega -sektorja obisk ostalih tovarn gumemih izdelkov v Jugo-s-Iavij-i. V prvi fazi spoznavanja tehničnega napredka in proizvodnje ostalih podjetij je bil predviden ogled tovarn »Rekord«, »Borovo« in »Ris«. Namen obiska je bil, da se na eni »strani kar največ sodelavcev seznani z napredkom ostalih podjetij, na drugi strani pa, da se .prodre »kitajski zid«, -s katerim -se je ogradilo nekaj naših podjetij v prepričanju, da se -lahko razvijajo samo za zaprtimi vrati in da more celotna gumarska industrija napredovati brez medsebojnega sodelo-venja. Prvi cilj našega obiska je bil »Rekord« v Rakovici. Po prav prisrčnem »sprejemu -smo si ogledali v-se proizvodne prostore. V tem podjetju lahko človek takoj ugotovi, da ovirajo boljšo proizvodnjo neprimerni prostori, slaba ventilacija, -slaba zaščita, primitivna delovni po-stopki itd. Podjetje je skoraj brez mehanizacije in se v glavnem ves transport odvija ročno. Vendar kljub vsem tem pomanjkljivostim izdelujejo dosti izdelkov, 'ki prav nič ne za os tajajo za našimi. Med temi so najvažnejši prešani izdelka m brizgana tesnila, ki jih izdelujejo v precejšnjih količinah. — Opazili smo, da delajo precej serijskih izdelkov, za katere imajo poseben oddelek. Obrezovanje iztisa je v glavnem mehanizirano in skoraj ne uporabljajo ročnih Škarij. Tudi c e vama je dobro opremljena, čeprav je nekoliko zanemarjena in stroji niso najbolje izkoriščeni. Praš en j e skušajo odpraviti z uporabo vodne disperzije smukca. Čeprav je proizvodnja transportnih trakov precejšnja, nas v kvaliteti zaenkrat zaradi manj sodobnih naprav -še ne bodo dosegli. Kot vise ostale tovarne, ima tudi »Rekord« veliko dela -in .skrbi z rekonstrukcijo, ki jemlje vsem vodilnim ljudem precej časa. To ima za posledico zanemarjanje obstoječe proizvodnje. Vendar bi z uvedbo red-a in mehanizacije tudi »Rekord« lahko postal solidno podjetje. Po ogledu znamenitosti našega glavnega mesta Beograda in Avale smo -se odpravili proti Borovu, da si ogledamo našo največjo tovarno gumarske industrije. Čeprav sta bila za njen ogled predvidena dva dneva, si zaradi obsežnosti tudi v tem času ni bilo mo-goče vsega natačno ogledati in preceniti. Zato smo si čevljarno, v kateri je delo zelo dobro organizirano in v celoti mehanizirano, ogledali bolj na hitro, da nam je ostalo več časa za ogled guma-me in pomožnih obratov. Najprej smo se ustavili v povsod najbolj zamazanem oddelku, v valjarni, ki pa je zaradi premočnega prašenja zmesi le malo preveč prašna in zamazana in nanjo »Boro-vo« ne more biti preveč po- nosno. Sestavi javni ca, kjer tehtajo poleg ostalih doda-tko-v tudi saje, je v drugem poslopju -in opravljajo transport zmesi preko dvorišča. Tudi pri samem delu v valjarni ni bilo možno opaziti kakega boljšega načina dela od našega. Ker je valjarna nji-hovo ozko grlo, imajo v gradnji novo valjamo s površino približno 5000 kvadra timih metrov, ki bo verjetno bolje urejena in bo mogla kriti potrebe po zmeseh pri nadaljnji razši-ri-tvi proiz-vodnje, na katero prav gotovo računajo. Dobro so urejeni ostali oddelki, posebno novi oddelek za konfekcijo avtomobilskih plačev. V pnevmatikami pa je v glavnem stara ureditev in način dela ter se v zadnjih 8 letih ni nič spremenilo. Nekatere .stvari imajo sicer bolje rešene kot pri nas, pri drugih bi se pa lahko tudi pri nas kaj naučili. Produktivnost dela in oprem-a pnevma-tikarne ni boljša od naše. V oddelku za prešane izdelke proizvajajo precej serijskih izdelkov za svojo lastno porabo, pa tudi za ostale potrošnike. Kot je videti, se z drobnimi naročili ne ukvarjajo. V oddelku za pogonske jermene izdelujejo veliko količino (menda 6000 metrov dnevno) kliiastih jermenov, večinoma po precej primitivnem postopku, kar vpliva seveda tudi na kvaliteto. Ploske jermene izdelujejo v preši z natezalno napravo. V zadnjem času ,se ukvarjajo tudi z. oblaganjem valjev, koCes in posod in so nam posebno v zadnjem času resen tekmec, ker se mi oblaganja večjih posod nismo lotili. Tudi njihove gumirane tka-nixe niso najs-la-bše. Dobro je urejen oddelek za proizvodnjo rege-nerata, ki je opremljen s sodobnimi napravami, medtem ko za mastici-ranje kavčuka uporabljajo samo dvovaljčnike. Kavčuku pri ma»sticira-nju dodajajo tudi peptiizato-rje, vendar v prevelikih količinah. Po ogledu vseh proizvodnih oddelkov smo si ogledali tudi pomožne obrate, ki imajo možnost, da izvrše popravila in izdelajo vse potrebne stroje, razen največjih. Vendar vsaj na prvi pogled kaže, da še niso izkoristili vseh možnosti, čeprav imajo vse pogoje, da z lastnimi silami dvignejo proizvodnjo na višjo tehnično raven. V razgovoru z vodilnimi ljudmi gumar-ne smo spoznali da »se tudi oni zavedajo, da izolacija ne pospešuje tehničnega napredka, ampak da je ta možen le v sodelovanju. Po prav prisrčnem slovesu in v želji, da bi kar najprej začeli z medsobojnim sodelovanjem, smo se odpeljali v prenapolnjenem vlaku proti Zagrebu, da si ogledamo tovarno »Ris« v Zagrebu. Če bolehajo vsa ostala podjetja, med njimi tu-di naše, na skupni bolezni — nečistoči an neredu, tega ne moremo trditi o »Risu«, razen seveda v mešal niči črnih zmesi. Čeprav so oddelki sedaj nameščeni TINE KLEMENČIČ v glavnem v ne preveč primernih prostorih, se vendar na vsakem koraku vidi, da skušajo otbdržati red >:n čistočo ter da z medsebojnim sodelovanjem uvajajo nove proizvode ter tako v zadnjih letih naglo večajo proizvodnjo. Poleg tradicionalnih močenih izdelkov iz gumenih raztopin in igrač so razširili proizvodnjo na prešane izdelke, obloge valjev, koles in posod, brizgane profile ter izdelke iz lateksa. Najbolje je urejena proizvodnja avtomobilskih tesnil, katerih izdelava je zelo izpopolnjena in mehanizirana. Tudi ostali izdelki so zelo lični. Vse obrezovanje je strojno. Izdelke dobavljajo v glavnem kompletne v primerni ambalaži. Vsa proizvodnja je razbita na posamezne izdelke, tako da so oddelki razmeroma majhni in imajo vodje oddelkov boljši pregled nad delom. V načrtu imajo rekonstrukcijo celo-tne tovarne, pri čemer bodo izboljšali higiensko-tehnične pogoje in zelo povečali proizvodnjo. Čeprav je bil čas obiska posameznih podjetij prekratek za temeljito proučitev organizacije, načna dela in ostalih č'ni-teljev, ki vplivajo na boljši ali »slabši tehnični nivo posameznih podjetij, smo vendar prišli do spoznanja, da so nas v marsičem dosegla in presegla podjetja, ki so do nedavnega veljala za zaostala. Zato se ne smemo več uspavati s starimi lovo-vorikami, temveč je potreibno, da se re.sno lotimo dela za dvig našega podjetja. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno: — sodelovanje vseh delavcev za racionalizacijo proizvodnje in večjega tehničnega napredka podjetja; — osvojitev nekaterih serijskih izdelkov, ki jih še ni na tržišču ali ki so še deficitni; — ločiti izdelavo množičnih izdelkov od drobnih naročil; — stalno slediti napredku ostalih podjetij gumarske industrije v Jugoslaviji, kot tudi napredku v svetu; — z medsebojnim sodelovanjem doječi pametno specializacijo posameznih podjetij ter tako doseči boljše proizvodne uspehe Tu je navedeno samo nekaj vtisov ogleda drugih podjetij, vendar dovolj, da s spoznavanjem drugih določimo svoje mesto med njimi. Glede na našo notranjo ureditev in prihodnji razvoj »socialistične Jugoslavije in naše tovarne, ki se odvija po točno začrtanih smernicah, je nujno potrebno, da s stališča organov delavskega upravljanja podjetij zavzamejo ustrezno mesto tudi politične organizacije. — Mi vsi vemo, da imamo razne nove zakone, ki se tičejo neposredno delavca s tem, da mu dajejo pravice, ki jih delavci še nikoli niso imeli. Te kot celota predstavljajo nekakšen sistem, po katerem »se odvija celotno naše delo, naše življenje v tovarni in 'izven nje. Na drugi strani pa moramo mi izvrševati vse dolžnosti, ki jih je dolžan izpolnjevati vsak član naše skupnosti. Ni dovolj samo to, da imamo v tovarni delavski svet, upravni odbor, upravo :n drugo. Vsi ti organi se morajo istočasno zavedati, da so predstavniki kolektiva in da mu v celoti odgovarjajo. Politične organizacije pa morajo sporazumno z organi upravljanja v podjetju reševati vse težave, ki se porajajo in skrbeti, da gre razvoj podjetja vzporedno z razvojem ostalih gospodarskih organizacij in komune. Naloge političnih organizacij v našem podjetju niso majhne, zato je potrebno, da se vsak član kolektiva zaveda, da je dolžnost vsakega izvršiti del teh n&log. Če se bomo tega vsi zavedali, bodo v»se naloge, ki jih pred nas postavlja družba, hitreje in temeljiteje opravljene. Vsak član kolektiva veliko prispeva na svojem delovnem mestu k uspehu podjetja, na družbeno političnem polju pa je odstotek aktivnih še vedno premajhen. To pa ni naš cilj. — Kakor je bil nosilec revolucije delavski razred, tako mora biti tudi danes delavski razred prvi, ki bo aktivno sodeloval na vseh področjih družbeno političnih de-javnoiTti. — Zato si morajo prav na tem področju vse politične organizacije v tovarni prizadevati, da aktivirajo vse, Ena mnogih operacij izdelovanja velozračnic ki so pripravljeni pomagati pri reševanju raznih problemov. ZK v našem podjetju je dosegla lepe uspehe, čeprav je bilo v preteklosti precej težav in ovir pri reševanju zelo važnih problemov. Politične organizacije v naši tovarni, kakor tudi drugod, imajo cilj, povezati vse delovne ljudi v -čvrsto celoto, katera bo kos težavam, ki jih srečuje na svoji poti. Pri tem pa se moramo nasloniti na lastne sile in vanje imeti popolno za- ... in umivalne gobe so gotove upanje. Politične organizacije v našem podjetju »stremijo za tem, kar je tudi njihova dolžnost, da zastavijo ves svoj vpliv proti zastarelemu pojmovanju in zahtevam v boju proti morebitni izločitvi delavcev od odločanja, v boju proti nezakonitemu kršenju pravic delavcev, v boju proti ostankom birokratskih in nehumanih pojavov. Osnovna naloga političnih organizacij, predvsem pa ZK je, da v vsakem posameznem primeru zavzamejo načelno stališče in da imajo vedno pred očmi, da je treba najti najboljšo rešitev in razlikovati ko-risti skupine od posamezni: k a ter koristi delavskega razreda kot celote, to je koristi družbe. Takšno delo zahteva, da organizacije dobro poznajo ne samo probleme in politiko svojega podjetja in komune, temveč tudi ves mehanizem odnosov med ljudmi. Zato je nujno, da politične organizacije dobro poznajo ljudi same, ki jim s skupnim imenom pravimo kolektiv. Zajeti morajo odnose teh ljudi do sredstev za delo, njihove medsebojne odnose v procesu proizvodnje in odnose v »sistemu upravljanja. Ljudje v organizacijah prav tako navezujejo medsebojne odnose, te imajo pa zopet svoj odnos do kolektiva kot celote. Zato je potrebno, da se naše o-rgan-izacije še bolj p o gl ob e v poznavanje kolektiiva in njegovih problemov, da jih bodo laže, hitreje in pravilneje rešiti. Pred celotnim našim kolektivom .so zelo velike in odgovorne naloge v pogledu odnosov, discipline, storilnosti in podobno, katere bomo uspešno izvedli le, če bomo enotni in vsi čutili odgovornost, ki jo imamo do družbe. IVAN PINTAR 0 delavskem samoopravljaaju Organi družbenega upravljanja so se v letošnjem letu resno zavzeli za izpolnitev nalog v podjetju. Glavna naloga je bila rekonstrukcija obrata II, nabava in montaža strojev. Kljub težko-čam zaradi pomanjkanja strokovnega in tehničnega kadra, je organom upravljanja uspelo nabaviti stroje iz inozemstva, tako da je kolektiv pričel z montažo novih strojev z le majhno zakasnitvijo. Ker je plan za leto 1960 povečan in bodo morali novi stroji že dajati nove produkte, bo kljub zakasnitvi montaže po mnenju družbenih organov, plan proizvodnje za leto 1950 možno realizirati. Poleg rekonstrukcije pa so organi družbenega upravljanja sprejeli tudi sklep, da se zaprosi za kredit, s katerim bi se nabavila oprema za izdelavo motornih plaščev tipa »Moped«. Povpraševanje po tem izdelku na domačem trgu je veliko, kajti tovarno imamo doma, v Kopru. Organi družbenega upravljanja so se v letošnjem letu resno zavzeli za vzgojo kadrov. Letošnjo jesen smo poslali več tovarišev na višji študij. Tudi za pomoč kmetijstvu je podjetje dalo na razpolago nekaj delovnih tovarišev za kmetijsko šolo. Organizirane so bile tudi ekskurzije tehničnega kadra v podjetja gumarske industrije v naši državi. Organi družbenega upravljanja so dali veliko pomoč komtsiii za sestavo novega tarifnega pravilnika, ki je bil v letošnjem letu na novo sestavljen in precej dobro izdelan, saj je bilo pritožb na tarifni pravilnik zelo malo in že te i e Upravni odbor večinoma ugodno rešil. Uspehi novega tarifnega pravilnika se že kažejo. Produktivnost se je v obdobju devetih mesecev letošnjega leta dvignila za okoli- 3 odstotke, 6 tem pa je tudi narastel osebni dohodek v podjetju. Upravni odbor je v letošnjem letu razpravljal tudi o zaščitnih sredstvih v podjetju ter ugotovil razne pomanjkljivosti. Sprejel je sklep, da se morajo te pomanjkljivosti kar najprej odpraviti, zaščitna sredstva pa bolje izkoriščati. Ugotovljeno je bilo, da se nekateri delavci upirajo zaščitnim sredstvom. Za izvrševanje teh nalog je bil postavljen tudi varnostni tehnik, kot novo odprto delovno mesto. V tem letu je bila odprta tudi obratna ambulanta in nastavljen zdravstveni kader, ki je v letošnjem letu nudil zdravniško pomoč članom kolektiva in vršil preventivne preglede. Organi družbenega upravljanja so večkrat razpravljali tudi o počitniškem domu v Crikvenici. Vso skrb za počitniški dom je prevzela uprava podjetja in poslovanje v domu je bilo zadovoljivo. Povečala se je tudi kapaciteta s tem. da smo kupili pet ličnih vveekend hišic. Poleg tega so upravni organi letos večkrat razpravljali o stanovanjskih zadevah. — Na tem področju je tudi uprava podjetja nudila veliko pomoč tistim, ki so v tem pogledu v naj slab- šem položaju. Tako bodo nekateri še v tem letu dobili stanovanja. Za gospodarsko leto 1960 so upravni organi izdelali perspektivni plan za gradnjo stanovanj. Na eni zadnjih sej pa je bila razprava tudi o formiranju stanovanjske zadruge, ki bo velika pomoč k hitrejšemu reševanju stanovanjskega vprašanja. Naloge kolektiva v zvezi z nalogami družbenih in upravnih organov se vrste pred vsemi člani kolektiva, tem bolj, ker v gospodarskem letu 1960 prehajamo na sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. Drugo važno vprašanje je vprašanje zniževanja polne lastne cene. Ce hočemo doseči zgoraj navedeni efekt, bomo morali zboljšati delovno disciplino in organizacijo dela, ker edino na ta način lahko pričakujemo zvišanje osebnega in narodnega dohodka. --------------------------—--- Obilo sreče, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov vam želita v novem letu uprava in delavski svet s_____________________________V SLAVKO ŠOLAR BAJtELJ Martin ni samo med majstarej-žimi člani kolektiva, ampak tudi eden najstarejših po delovni dobi v podjetju. Martin Bajželj — naš šofer Kdo ga ne bi poznal' JANKO BAJDA Zaradi odhoda večjega števila članov kolektiva v razne .šole, kakor tudi zaradi rekonstrukcije tovarne, kajti novi stroji že prihajajo in jih je treba v obratu II montirati, je prišlo do spremeb v osebnem sestavu kolektiva. Za transport novih strojev -od železniške postaje do obrata II ter pomoč pri sami montaži je tovarna zaposlila v mesecu oktobru 1959 večje število nekvalificiranih delavcev. Tako je prišlo v teh treh mesecih do večje zaposlitve nove delovne sile kot v prejšnjih mesecih. V mesecu oktobru so se zaposlili naslednji tovariši in tovarišice: Mihael Lukane, Andrej Škofič, Franc Šnajder, Marija Gorenje, Franc Rozman, Alojzija Florjančič, Martin Pirnat, Franc Krničar, Dušan Milanovič, Francka Svetel], Martin Salmič, Anton Sajovic, Danijel Martinjak, Pavel Rogelj, Jože Zupan, Franc Kofnjek, Anton Tušar, Jože Kozjek, Ciril Peternelj, Zmagoslav Majnik, Jože Sorčan, Francka Snedic, ing. Mirko Bedekovič, Pavel Fende, Vinko Kepic, Stane Rakovec. Vsem novo zaposlenim želimo veliko uspeha na novih delovnih mestih. Iz podjetja pa so v tem času odšli: Franc Andoijšek — starostno upokojen; Anton Filipčič, Dušan Milanovič in Jože Kozjek — odpuščeni; Matija Mrak, Ana Česen :n Zmagoslav Majni-k — sporazumno; Stane Soklič — zaradi samovoljne zapustitve dela. Ko je kot 13-letni deček prišel v podjetje, pravi, da je bilo podjetje še zelo majhno. Sprva je opravljal pomožna dela, kasneje pa se je zaposlil v mehanični delavnici. Pri vojakih se je izučil za šoferja in od tedaj naprej opravlja ta posel. O življenjskih težavah ne govori rad, pravi, da jih je bilo preveč; njegovi poklicni uspehi pa so nam vsem znani, saj že dolgo vrsto let vestno opravlja svoje težko in odgovorno delo. Člani kolektiva so mu tudi že do sedaj molče dajali priznanje s tem, da so se mimo zaupali njegovi vestni in pazljivi vožnji. Se posebno priznanje pa je dobil od zastopstva Mercedesa v Ljubljani — zlato značko in diplomo, za več kot 500.000 prevoženih km z osebnim avtomobilom Mercedes. Upravni odbor podjetja pa ga je v znak priznanja nagradil z 10.000 din. Menimo, da je to res uspeh, na katerega bi bil vsak voznik lahko pcmosen; posebno, če pomislimo, da je to velika pot, ki bi se vila 13-krat okrog sveta, ne da bi povzročil drugim ali na svojem vozilu kakšne poškodbe. Martin pravi, da je skrivnost njegovega poklicnega uspeha predvsem v trdni volji, da se izogiblje »šoferskim skušnjavam«, ki so najpogostejši vzroki nesreč. Moramo mu priznati, da teh danes res ne manjka. Delovni kolektiv mu ob njegovi 50-let-nicl Iskreno čestita in mu želi še mnogo uspehov v njegovem življenju. ALI GA POZNATE? TONE RAZDRH — o r~\ L-y <-> <_/ delavcev se poslužuje vsak dan toplih obrokov Stremljenje sindikalne organizacije, kakor tudi uprave podjetja je bilo vseskozi, odkar obstaja v podjetju menza, da se prehrana, t. j. topli obrok, kakor tudi mrzle malice kvalitetno in kvantitetno dvignejo ter postavijo primerne cene, tako da bodo obroki dosegljivi slehernemu članu kolektiva. Ta naša prehrana se z dneva v dan skuša s pomočjo preventive zboljšati tako v kalorični vrednosti, kakor tudi v pogledu higienske priprave. Analiza, ki jo je izvršila preventivna služba, je pokazala dokaj lepe rezultate v vrednosti kalorij, saj vsebuje obrok 480 do 500 ka- Pravkar je zavrelo .,. Predsednik UO Franc Kozina med delom lori). Hranilna vrednost ustreza glede beljakovin in maščob, ki so včasih v kakšnem obroku že obilno zastopane, me sme se pa smatrati, da je ta obrok nadomestilo kosila. V naši menzi se slalno vrši nadzor nad higiensko pripravo obrokov, kakor tudi nad osebjem, ki je pri tem delu zaposleno. Ti nadzori se vršijo s strani preventivne službe, oziroma medicinske sestre tovarišice Sužnikove, ki se za to delo izredno zanima. Skupaj z osebjem v kuhinji in patronažno sestro pripravljajo jedilnike, ki ustrezajo higienski in kalorični vrednosti. Na pobudo sindikalne organizacije je bil tudi uveden topli obrok v nočni izmeni, katerega se poslužuje veliko število članov. Prav tako se tudi kuha čaj, da delovnemu človeku ni treba piti mrzle vode, ki škoduje zdravju. Zaradi hitrejšega poslovanja delitve hrane smo uvedli denarne bone, kar je delno odpravilo čakanje v vrstah pred blagajno. Tako dobi sleherni delavec malico pravočamo in se lahko hitreje vrne na svoje delovno mesto. Toplih obrokov hrane se danes poslužuje povprečno 500 delavcev, hladnih malic pa je razdeljenih preko 300 dnevno. Tako danes ugotavljamo, da se hrani v naši menzi okrog 85 odstotkov vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev. Mora pa nam biti tudi jasno, da k hrami, ki jo plačujemo po 30 din za obrok, prispeva polovico tudi uprava. Za 10 mesecev je prispevala 2,200.000 dinarjev, iz česar je razvidmo, da je bila skrb s strani uprave, samoupravnih organov in sindikalne organizacije velika. Na oglasni deski tovarne je bilo objavljeno prvo kolo turnirja. Pričeli smo s šahovskim tekmovanjem. Prijavilo se nas je trideset samih mladih šahistov. Ali bomo vsi vztrajali do konca? Medtem ko v sejni dvorani igramo šah, je v jedilnici na vrsti strelstvo. Rokometaši so v zadnjem času zelo napredovali. Z zavidljivimi uspehi tekmujejo v Gorenjski ligi. Bili smo v tovarni »Ris« v Zagrebu, pazljivo ogledovali njihovo delo in ga primerjali z našim. Popoldne smo obiskali tovarno »Rade Končar« in nazadnje še zoološki vrt. Organizirana je bila še vrsta drugih ekskurzij. In za koga vse to? Za nas, mlade! Bil sem na sestanku tovarniškega mladinskega komiteja. Sklenili so marsikaj, vsak je dobil svojo nalogo, morda še preveč ... Toda, ko sem si ogledoval vse to naše delo in sodeloval, so mi bili pred očmi vedno le isti ljudje, neumorni in vztrajni. A kje so ostali? Mar nismo tovarna z več kot devet sto zaposlenimi? O, seveda, saj so in še dosti jih je. Le zakaj se vsi ne vključijo v mladinsko delo in tudi deklet skoraj ni videti? Morda si ne znajo najti poti do našega skupnega dela? Že nekaj časa nas muči dejstvo, da ne gre kot bi moralo, da ni tako, kot je bilo pred leti. Da, spominjamo se, takrat je bila naša organizacija najboljša v Kranju. In danes? Moramo se zavedati, da skupnost vidi v nas generacijo, ki bo morala v današnji, atomski dobi, vredno zamenjati starejše. Na nas IVAN PINTAR io* ® vr • o Predsednik sindikata Tone Razdrh polaga mnogo in nam daje ogromna sredstva. Gradijo se stanovanja, mladinski domovi, športna igrišča in telovadnice, kajti le zdrav duh v zdravem telesu zmore to, kar se od nas pričakuje. Pred vojno so tujci izkoriščali naša bogastva — danes pa sami upravljamo podjetja in vsak mlad človek je enakovreden z vsemi ostalimi v kolektivu. Res je precej mladincev, ki se vozijo z avtobusi, kolesi na delo in z dela ali pa so kako drugače zadržani; vendar nas je še vedno polovica, ki stanujemo v Kranju samem ali bližnji okolici. Le tistih nekaj uric mesečno, ki so namenjene sestajanju vse mladine, bi se lahko udeležili, povedali svoje težave in predloge o nadaljnjem delu. Za leto 1980 so nam politične organizacije, delavski svet, upravni odbor in sindikat, zagotovili precejšnja materialna sredstva. Vsi žele oživiti našo kulturno in športno dejavnost, zato je dolžnost nas vseh, da se tega zavedamo z vso odgovornostjo in delom. Organizacijo moramo dvigniti na njeno staro mesto, ki ga je imela pred Delavski svet je na svojem zadnjem zasedanju poslušal firnaflidnega direktorja tov. Zalarja, ki je izčrpno podal in obrazložil obračun dohodka za III. tromesečje, ki je bil realiziran v okviru plana in iz katerega je razvidno, da se je tudi delovna storilnost v našem podjetju ponovno izboljšala. Novi inačin nagrajevanja je pri tem nedvomno odigral pozitivno vlogo, nasprotno pa bi bil napredek v tej smeri še hitrejši, če ne bi bil tako pereč problem strokovnega kadra. Delavski svet je sklenil, da se bo s tem problemom temeljito spoprijel in je zato soglašal s predlogom direktorja podjetja, da se osnuje Srednja tehniška gumarska šola, iz katere bi podjetje črpalo potreben srednje strokoven kader. Kandidati za novo ustanovljeno šolo bodo morali imeli primerno šolsko izobrazbo: dokončano osemletko, absolvirano nižjo gumarsko šolo in večletno prakso v stroki. Svoje znanje pa bodo morali dokazati pri sprejemnem izpitu. Da se omogoči šolanje tudi tistim, ki nimajo dokončane osemletke je bilo sklenjeno, da se organizirajo popoldanski tečaji, na katerih se bo posredovalo tečajnikom potrebno znanje do februarja leta 1960, ko se bo pričel pouk v I. letniku. Organizacijska dela, priprava leti, da bo spet žela velike uspehe in z njo ves kolektiv. Obnovili smo Klub mladih proizvajalcev, ki je bil ustanovljen kot eden prvih v Kranju, vendar je njegovo delo počasi prenehalo. — Prirejali smo predavanja, mladinci so se udeleževali seminarjev, nekateri pa so napredovali kot strokovnjaki na vodilna mesta podjetja, s tem pa tudi zaključili z aktivnim delom v organizaciji. Zavedati bi se morali, da so si pridobili strokovno usposobljenost na osnovi lastnih prizadevanj in da zato tudi skupnost od njih nekaj pričakuje. Ni lepo pustiti delo mladine ob strani, saj so sami izšli iz nje. — Prakso je treba posredovati mlajšim, neizkušenim. Njihov najlepši doprinos bi bil prav gotovo v delu Kluba mladih proizvajalcev. učnega načrta itd. so bila poverjena strokovnemu svetu in komisiji za pripravo učnega programa. Srednja tehniška šols bo prva te vrste v Jugoslaviji in bo nedvomno pomenila velik korak v razvoju gumarske industrije. Delavski svet je nadalje razpravljal tudi o novatorstvu in racionalizaciji v podjetju, potrdil izpopolnjeni pravilnik in imenoval petčlansko komisijo, ki bo odločala o nagradah, za katere je predvideno dovolj finančnih sredstev. Pričakujemo, da se bo novatorstvo v podjetju razmaknilo, posamezni primeri pa hitreje reševali. Komisijo, ki obravnava predložene primere sestavljajo: ing. Smodiš Drago, Zalar Slavko, Tonejc Jože, Gornik Jože in Dolinšek Janez. Naše podjetje si prizadeva čimbolj razširiti trgovinsko mrežo po vsej državi in je delavski svet sklenil odpreti novo prodajalno v glavnem mestu Makedonije, v Skopju, in v ta namen odobril potrebni kredit v znesku 5,000.000 dinarjev. V razpravi nekaterih nepravilnosti tarifnega pravilnika je bilo naročeno tarifni komisiji, da izvede nekaj popravkov v razponih in oceni spornih delovnih mest do 31. decembra 1959. V tem letu bomo delali načrtneje. Inženirji, tehniki in ostali strokovnjaki nam bodo praktično in teoretično objasnili izdelavo različnih izdelkov, ki jih delamo v tovarni, razložili nam bodo perspektivni plan podjetja in trgovinske stike. Predavatelji bodo prišli tudi cd drugod in nam z diapozitivi in filmi prikazali življenje drugih dežel in še mnogo zanimivosti. Predvajali si bomo poučne in celovečerne filme na svojem šestnajst-milimetrskem kinoprojektorju. — Organizirali bomo izlete v naravo in v druga podjetja____ Zato moramo vsi, mladinke in mladinci, kakor tudi starejši, pričeti z delom in poživiti mladinsko organizacijo tovarne. Ne pozabimo, da smo mladi in da v nas klije mlado, novo! in AN c OMAN ,., (slA d-8 (} PROBLEMIH Namen našena lista je, da seznani člane kolektiva z uspehi in neuspehi našega kolektivnega upravljanja. V tem članku bom skušal opisati stanovanjski problem naših delavcev, ki je zelo pereč im zahteva veliko truda, da bi ga vsaj delno rešili. V našem kolektivu smo se prepozno spomnili na skrb za delovnega človeka, da bi se zanimali, kje cm stanuje in kakšne težave ima doma, ki ga ovirajo pri njegovem delu v tovarni. Če zasledujemo, kako počasi se gradijo stanovanjski bloki, ki so namenjeni našim delavcem, bomo videli, da se to ne da rešiti v 3 letih, kot je bilo predvideno v našem tovarniškem planu. Upoštevati moramo sedanji položaj, ko je tako rekoč vsa Jugoslavija v velikem poletu za izgradnjo stanovanj in ostalih komunalnih naprav. Zato ne moremo zahtevati, da bi šlo hitreje, saj je razen teh del potrebno zgraditi ali dokončati nekatere tovarniške objekte, ki zahtevajo mnogo več materiala; zidne opeke, cementa, železa, lesa ter ostalega gradbenega materiala, kar včasih tudi naš trg ne zmore. Bili so časi od leta 1950 do 1954, ko so gradbena podjetja bila pripravljena prevzeti tudi večja dela, pa se je včasih dogajalo, da so podjetja stala križem rok, seveda ne povsod. Tedaj je bil čas, da bi tudi pri nas malo mislili na gradnjo stanovanj in zgradili vsaj 5 družinskih stanovanj na leto. O vsem tem smo že večkrat govorili na sejah UO in DS podjetja, vendar so nam odgovarjali, da ima za enkrat prednost še težka industrija. Če pomislimo nazaj, bomo videli, kako nenačrtno smo gledali v prihodnost. Navedel bom samo en primer. V zelo kratkem času smo dobili v podjetje precejšnje število mladega kadra, ki je šel naj.prej skozi gumarsko šolo, potem pa se kot kvalificiraci delavec zaposlil v podjetju, seveda je hkrati odšel iz internata, kjer je imel svojo posteljo. Za vse te mlade delavce nismo mogli preskrbeti potrebnega stanovanja, ker ga resnično nismo imeli. Zato je bilo dosti primerov, da so odpovedali službo in šli tja, kjer so jim nudili več kot pri nas. Lahko rečemo, da smo vse premalo delali načrtno in mislili na to, da bo enkrat naš delavec tudi hotel tako stanovati, kakor v naši državi stanuje že veliko delavcev — v najboljših stanovanjih, primernih za delovnega človeka. Stanovanjska komisija podjetja je v letu 1958 pregledala približno 80 stanovanj, kjer stanujejo naši delavci ter ugotovila, da je največ takšnih prosilcev, ki bi rabili vsaj še eno sobo. Veliko je tudi takih, ki imajo eno sobo za kuhinjo in spalnico. Seveda smo take po možnosti že v letu 1958 in 1959 rešili, ostale pa bo treba ob Izgradnji 40 stanovanj, ki bodo predvido- ma končana kcciec leta 1950, prvenstveno upoštevati. Bili so tudi primeri, ki jih seveda lahko razume samo tisti, ki ni prizadet pri stanovanjskem vprašanju. Posamezni delavci so izjavljali; »Zakaj pa mene niste rešili, ko sem stanovanja najbolj potreben, pa me niste hoteli niti videti.« Ne tovariši, ni bilo tako! Vprašam vas samo, kako bi listi delal, če bi imel 50 enako utemeljenih stanovanjskih prošenj, stanovanj pa le 20? Stanovanjska komisija je tudi napravila nekaj zamenjav stanovanj, ki so bila last ObLO. Tudi to nekateri niso razumeli iti so očitali komisiji, da dela protekcije in podobno. V takih primerih je stanovanjska komisija gledala predvsem na število članov družine, njihovo starost in spol. Mislim, da je pravilno, da gre tisti, ki ima 4 ali več otrok v večje stanovanje; tisti pa, ki ima manj otrok, pa v njegovo, če je to mogoče. Vse te primere sem navedel zato, ker so se v resnici dogajali v podjetju in so imeli tudi določene negativne posledice. Težje je, če kdo samo kritizira, ne da pa nobenega svojega predloga, in šele ko je zadeva rešena, pove kako bi on to storil. Mislim, da se še nobenemu ni zgodila krivica, če je nekaj predlagal, pa trenutno ni bilo izvedljivo ali na da je celo moral umakniti predlog. Z novim Zakonom o stanovanjskih najemninah mislim, da bo takih primerov veliko manj ter se bo tudi oa stanovanjskem področju enkrat zabeležilo določene uspehe. V podjetju smo sedaj ustanovili iniciativni odbor za gradnjo zadružnih hiš, katerega naloga je, da MARJAN PENEŠ V Tehnološkem inštitutu laboratorija podjetja Goodyear v Ameriki je bila izdelana še ena nova vrsta gume, ki je popolnoma odporna proti vplivu nafte in bencina. Poleg tega je ta nova guma odporna tudi proti zunanjim vplivom in je namenjena v prvi vrsti petrolejskim poljem in naftovodom. Najbolj važno je, da je neuničljiva. Cevi premera 10 centimetrov, narejene iz tega odpornega kavčuka, so bile preizkušene na naftovodu v dolžini 50 kilometrov. Pokazal se je presenetljiv uspeh tega novega materiala. Cevi so nenavadno lahke, tako da meter te cevi, s kovinskimi priključki, ni težji od 1100 gramov. Izkušnje so pokazale, da cevi vzdržijo pritisk do 35 kilogramov na kvadratni centimeter. Zaradi prepočasne postavitve jeklenih cevi, pri odkrivanju novih izvrtin, propadajo ogromne količine nafte In petroleja, medtem ko te izgube Vulkaniziran.ie avtoplaščev je odgovorno delo pripravi z ObLO vse potrebno, da bi se z gradnjo čimprej začelo. S takim načinom gradnje se lahko tisti, ki je zainteresiran, da si enkrat postavi svoj dom, brez oklevanja prijavi, ker bo brez težav prihranil denar, ter si zgradil hišo. Razume se, da so tisti, ki so do sedaj brez kakršnekoli pomoči ali posojila gradili stanovanja, trpeli pomankanje drugih potrošnih artiklov. Zadružni način gradnje pa bo olajšal pogoje za pridobitev stanovanj. V prihodnjosti bo podjetje delilo stanovanja po Pravilniku o razdeljevanju stanovanj, ki ga bo proučila najprej stanovanjska komisija in Upravni odbor im nato sprejel Delavski svet podjetja; predhodno pa bo na vpogled vsemu kolektivu. pri teh novih ceveh odpadejo. Tako lahko dva delavca v osmih urah postavita nekaj kilometrov dolg naftovod. Naftovod iz gome Sovjetski znanstveniki -so odkrili nov umetni kavčuk. Znanstveniki Tehnološkega inštituta so uspeli po dolgoletnih raziskovanjih in preizkušnjah Izdelati 'kavčuk, ki je odporen proti bencinu in različnim ciljem za mazanje različnih strojev. Kakor je že znano so glavne pomanjkljivosti današnjega kavčuka te, da so predmeti že z dotikom bencina in olj izgubili ,svojo obliko, pa tudi večkrat zamenjali svojo strukturo. Novi kavčuk ima še eno važno koristno lastnost. Odporen je proti višjim temperaturam; čeprav jim je izpostavljen, ne izguibi svoje oblike. um/oAma liaučillj sava — leto i — Številka i la a 10 8 9 Iti Po poročilu Radia Ljubljane priredil MARKO ŠTUHEC NOVE AVTO M O BI LS K E GUME Videti je, da je modema avtomobilska guma po koo^trukciji že tako popolna, da je ni mogoče več Izboljšati. Na razstavi v Torinu pa tse je pojavil Pirelli z novo gumo »BS 3«, ki je štela med prave senzacije razstave. Nova guma je v bistvu namreč samo nosilec profilnih pasov, ki jih je mogoče montirati v nekaj minutah. Gre torej za zamenljive profile, ki jih je mogoče po želji izbirati in montirati na gumo. Kakor vsaka normalna avtomobilska pnevmatika, je sestavljena tudi »BS 3« iz plašča :n zračnice. Vendar plašč na vrhu nima več profila, ampak samo nekaj vzdolžnih reber, v katere je mogoče montirati profitne pasove. Te pasove proizvajajo po posebnem postopku. Čeprav so iz gume, imajo vdelane jeklene žice. ki ni^o raztegljive. S tem dosežejo, da so profitni pasovi pritrjeni na gumo popolnoma trdno. Dejanska guma, ki predstavlja v tem primeru podlogo, je namreč nekoliko večja od profilnih pasov. Pasove je treba nategniti na prazno gumo, -to pa nato napolniti z zrakom. Ko doseže pritisk v gumi 1,8 atmosfere, sedijo profitni pasovi na podlagi tako trdno, da ni nobene nevarnosti, da bi se med vožnjo sneli. Prednosti novih gum iso na dlani. Znano je, da se na gumi najprej obrabijo profili, medtem ko je guma navadno še popolnoma cela. Pri gumah »BS 3« bo treba samo zamenjati profile, ti so vsekakor cenejši kot cela guma, in guma bo spet kakor nova. Predvsem pa v prihodnje ne bodo več potrebne letne in zimske gume, ampak samo letni in zimski profilni pasovi, ki jih bomo po potrebi montirali na gume. Za vožnjo pozimi pa je pripravit Pirelli še eno presenečenje. Med profllne pasove je mogo-če namreč na nove gume montirati posebne ploščice iz zelo trde volfra-move zlitine, ki preprečujejo drsenje tudi na ledu. Po,skusi na zmrznjenem jezeru v Gortini d*Ampez.zo so pokazali, da je vožnja z novimi gumami popolnoma varna tudi na gladkem ledu. Prav tako so pokazale nove gume odlične lastnosti tudi pri vožnji in zaviranju na suhi kot mokri cesti. Montiranje oziroma ‘izmenjavanje profilnih pasov je zelo preprosto. Pri demonstracijah novih gum je človek, ki so mu bife te gume popolnoma nove, zamenjal profile v nekaj minutah. Nove Pirellijeve gume so malo težje od dosedanjih, bodo pa seveda tudi nekoliko dražje. Če ipa upoštevamo trditev tovarne, da bodo nove gume trajale prav tako dolgo kot vozilo, je njihova prednost tudi v tem pogledu jasna. Pirelli izdeluje nove gume za zdaj v štirih velikostih, vendar še niso v prodaji. Pričakujejo, da bodo prišle na trg v poletnih mesecih. MARJAN PENES Nov termofor Vsi, ki uporabljate termoforje, dobro veste, da se ti vedno prehitro shlade. — Vanje ne moremo naliti prevroče vode, ker je termofor potem prevroč, zato ga zavijemo v krpe, kar pa ni preveč ugodno. V hamburški tovarni gumijevih izdelkov Phoaiix že nekaj let izdelujejo prvovrstne termoforje, po katerih je veliko povpraševanje. Zadovoljni kupci, pa tudi bolnice rade posegajo po njih. V tej tovarni so začeli izdelovati rebraste termoforje. Na eni strani je njihov termofor tak, kot je naš, torej gladek. Druga stran je oblikovana v obliki križajočih, visokih gumijastih reber. V stik s kožo pridejo le rebra, ta pa niso prevroča. Toploto prenašajo zračne blazinice med rebri. Ko pa se voda v termoforju malo ohladi, ga obrnemo na gladko stran. Take termoforje bi z majhno predelavo lahko izdelovali tudi pri nas. S tem bi zadovoljili stranke, največ pa bi ustregli bolnikom v bolnišnicah. Konfekcija avtoplaščev Opletanje cevi z bombažno prejo Najdaljši most na svetu Preko vhoda v newyorško pristanišče bodo zgradili orjaški viseči most, ki bo vezal New York z Brooklynom. Dolg bo 4 kilometre, nad vodo se bo dvigal v višini 93 metrov, na njem pa bo v dveh nadstropjih 16 voznih prog za avtomobile. Cena je amerikanska, samo 15 milijard v našem denarju. xz Se dve domači Pa je pripovedoval Peter, kako je po dolgih letih srečal Mirka, s 'katerim sta bila skupaj v partizanih in ga od takrat ni več videl. »O, zdravo Peter!« pravi tovariš, »kako se kaj imaš, kje pa delaš?« Pa odgovori Peter: »Veš, jaz pa zdaj v Savi delam in . . .« »Stoj« ga ustavi Mirko, ki ima precej hud jezik. »Kako si rekel, da v Savi delaš? V Savi si, v Savi, če pa kaj delaš, je pa druga!« Obiskal nas ]e nabavni referent Litostroja. Ker se je bilo treba pomeniti o oblaganju medeninastih puš z gumo, je prišel v pripravo dela, da se o tem pogovorimo. Poklicali smo iz oddelka tov. Petra, ki te puše izdeluje. Med ostalim je pogovor nanesel na »jago« im povedali smo, da je tudi naš Peter eden tistih, ki ima s »krivim purflom« opravka. Takrat pa tovariš iz Litostroja vpraša Petra: »Pri nas jagri pri Slamiču kupujejo divjačino, kje pa jo vi?« Peter ga nekaj časa debelo gleda, potem se mu šele zjasni v glavi, za kaj gre. »Dio-bio« zine in že izgine med vrati. Razstavljene trofeje naših strelcev Kegljači v Savi med najboljšimi STANE KOSNIK Strelci delujejo v naši tovarni razmeroma že precej dolgo. Takoj po vojni, to je leta 1948, ko je bila obnovljena strelska organizacija, je bila osnovana v naši tovarni strelska sekcija tukajšnje krajevne strelske družine IVO SLAVEC-JOKL. — Kasneje se je sekcija okrepila in postala leta 1952 samostojna strelska družina. Vsega skupaj torej obstaja že enajst let. Ves čas je bila eden stebrov strelstva na Gorenjskem. Spada namreč med one redke strelske družine, ki ves čas svojega obstoja še niso izostale od nobenega strelskega nastopa. Do sedaj je izvedla vsa predpisana tekmovanja in se udeležila z ekipami ali pa s posamezniki vseh tekmovanj, od družinskega, občinskega, okrajnega, republiškega do državnega. Takih družin je le malo na Gorenjskem! Vzgojila je že mnogo dobrih strelcev. Podlaga njenega delovanja so redni treningi. Na teh strelci vadijo točno pod istimi pogoji kot pozneje tekmujejo, Zaradi tega jim je prehod iz treninga na tekmovanje silno lahek in je gotovo v veliki meri vzrok njihovih uspehov. Pred kratkim so sestavili zbirko trofej, to je pokalov, plaket, kolajn in diplom, ki jih je kar precej in so lep okras strelske sobe ter viden dokaz vztrajnega dela. Število članstva je precej ustaljeno in se giblje okrog 100. V zadnjem času je pristopilo k družini precej mladincev in jo na ta način pomladilo. Zelo je do sedaj manjkal družini kak propagandni organ, ker tukajšnji krajevni list zaradi pomanjkanja prostora le nerad prinaša poročila iz strelskih vrst. Z osnovanjem glasila gumarskega kolektiva bo odpadla tudi ta vrzel in zaradi tega ga strelci toplo pozdravljamo. Le v nečem se drži družine stalna smola. Od ustanovitve ji še ni uspelo, da bi našla dobrega sekretarja. Zaradi tega družina v administrativnem pogledu zelo čepa. Zelo bi bila hvaležna vsakomur, ki bi se hotel oprijeti lega posla. V začetku leta 1958 je bil med našim kolektivom oživljen kegljaški krožek, ki šteje sedaj 20 članov. Redno trenirajo na kegljišču »Triglava« vsak ponedeljek od 17. do 19. ure in je vsakokrat prisotnih 8 do 10 članov. V letu 1958 iso se udeležili vseh tekmovanj, ki jih je razpisal 'kegljaški klub »Triglav« in Občinski sindikalni svet med kolektivi gospodarskih podjetij in družbenimi organizacijami iz Kranja. Vedno so uspešno nastopali in se uvrščali na vodilna mesta. Udeležili so se tudi tekmovanja v Zagrebu, ki ga je v dneh 21. in 22. septembra 1958 priredilo »Združenje usnjarskih, čevljarskih in gumarskih podjetij« v okviru »Zagrebškega velesejma« v »Tednu kože i obuče«. V mednarodnem načinu kegljanja šest krat sto lučajev mešano je sodelovalo 13 ekip in je naš krožek zasedel peto mesto. Q • (D • B • (D VLADO LAH Leta 1955 je bila ustanovljena gorenjska rokometna liga. Od tega časa tekmuje tudi rokometni klub SAVA in smo kljub začetnim težavam dosegli lepe uspehe. Moštvo je bilo najmočnejše lansko leto. V tekmovanju za jugoslovanski pokal smo premagali celo sedanjega zastopnika v slovenski ligi — kranjsko »MLADOST« ter si tako priborili pokal. V moštvu so bili v večini zastopani učenci GIŠ, sedanji Rokometno moštvo »Save« po zmagi nad »Storžičem« Največji uspeh so naši kegljači dosegli leta 1958 doma v Kranju. Vsako četrtletje so bila med kranjskimi kolektivi tekmovanja v borbeni igri vr,st. Vsaka vrsta je bila sestavljena iz 10 tekmovalcev. Do konca leta je v tem krožkovnem tekmovanju podrl največ kegljev naš kegljaški krožek »Sava« in si tako priboril velik prehodni pokal »Triglava«. V letu 1959 se je kegljanje med kranjskimi kolektivi še bolj razširilo. Prijavilo se je kar 15 kolektivov za krožkovna pokalna tekmovanja, ki so sedaj vsak mesec. Do oktobra je tekmovanja vzdržalo 10 kolektivov. Za prvo mesto tse bore in iso se med letom izmenjali v vodstvu »Sava«, »Invalid« in »Planika«. Borbe so estre, potekajo pa v redu ter lepem tovariškem in športnem duhu. O letošnjih uspehih in neuspehih pa kaj več v prihodnji številki. • [fi] • 8 • H odbor pa je sklenil, da vključi kar največ tovarniške mladine. Vsak teden dvakrat imamo trening, katerega vodi Vlado Lah, ki je uspešno opravil trenerski tečaj. Zanimanje za to vristo športa je vedno večje. Zato bi bi’o potrebno dobiti primeren prostor, kjer bi mladina vadila tudi pozimi. V jesenskem času smo dosegli tretje mesto od osmih ekip. To je za mas zelo iep uspeh. Upamo, da bomo v prihodnje pridobili več članov, da bomo lahko izbirali med člani in s tem dosegli še boijše mesto na lestvici. Največ zaslug za to gre tovarišu Cuhalovu — ustanovitelju rokometa v naši tovarni, Lojzetu Zalarju in ostalim. Prvenstvena lestvica jesenskega dela TRŽIČ 7 7 0 0 178 : 91 14 STORŽIČ 7 6 0 1 121 : 58 12 SAVA 7 4 1 2 122 : 109 9 ISKRA 7 3 1 3 128 : 108 7 MLADOST 11 7 3 0 4 84 : 105 0 DUPLJE 7 2 1 4 68 : 143 3 MLADOST III 7 1 0 6 73 : 94 2 KRIŽE 7 0 1 6 96 : 162 1 ;s Stoj! Denar ali življenje! Prekleta smola! Zopet eden iz »Savex, ki ima bone namesto de*-nar ja ... ■BHeeBeea*eiiBaBeiiBeeeEaeiseBEeBBeeeEBEeBeeseEe»^ SEEEiEEEEEBEEBEEEBEEEEEBeEEBEBEEESEEEEEEBeeseE#*-■■BEiEEEEeBEEEEEEEEeeeee«eeeeeeeeeeeeeeeeeeee|g^™ IEEEEEEEEESBEEEEEEEEI »Higienik« repati robot »Save« mali oglas Ker s premijami ne pridem na zeleno vejo, se bom po Novem letu v prostem času honorarno začel pečati s čebelarstvom. Vse čebele bom opremil z brentami, da bo donos kar največji. Ker je zanimanje za med veliko, obveščam vse člane kolektiva, da svoje potrebe lahko prijavijo v teku meseca januarja. Prijave sprejema naš ekonom tovariš Kirb. in še ena e Obvestilo Okrajnega sodišča v Kranju sodnikom: Delavce in nameščence »Sava« v Kranju, ki so v sodnem postopku zaradi neizterljivosti, morete nadalje obsoditi samo na zaporne kazni. Z žepnim rubežem ne bo nič, ker pri sebi nimajo več denarja, pač pa bone! IH H II £? (Tj IB CH fB VODORAVNO: 1. Š'kot, ki je poznan v gumarski tehnologiji po tem, da se je prvi domislil lepljenju dvojnih tkanin s plastjo kavčuka (fon.); 7. afriško drevo, iz katerega pridobivajo Lateks? 14. ime filmske igralke Kolesar 15. veznik; 17 viharji, neurja; 18. dom (angl.); 19. verige v popačenem jeziku; 21. mikavnost, mik; 22. pogorje na polotoku Halkidiki; 23. drsalkam podobna 'športna oprema? 25. kemični preparat proti plesni, ki ,se pojavlja na nogah; 27. začeinici imena in priimka ruskega humorističnega pisatelja; 28. priimek in ime slovenske politične delavke (začetnici); 29. oblast (srbohrv.); 30. po-moižni glagol; 31. začetnici imena in priimka jugoslovanskega političnega delavca, ki je po rodu Makedonec; 32. začetnici imena in priimka slovitega italijanskega f:zika, ki je raziskoval pojave živalske elektrike; 33. dva različna samoglasnika; 34. s, o vensko obmorsko letoviško in pristaniško mesto? 36. naiplačilo; 37. dva različna samoglasnika; 39. narodna Teh- nika (kratica); 40. očka, papan? 41. vstavi ed; 42. kraj na Gorenjskem, poznan po smuških poletih; 46. poklic; 49. pripovedovanje, podajanje; 51. vonj, duh; 52. za-četnici priimka in imena slovenskega skladatelja; 53. moško ime? 54. kem.čca prvina; 55. nekdanji vladar v Rusiji; 56 denarno nadomestilo? 57. Romulov brat; 58. skrajšano romansko ime; 59. taka, ki se lepo vede,- 62. skrajni del celine; 63, kratica za starejši; 64. razkuževalna tekočina; 66. pritrdilnica? 67. zopet; 69. za-ščitni nasip,- 71. posoda za shranjevanje pepela sežganih mrličev; 72. nemški predlog,- 73. stara utežna mera,- 74. majhno okence. NAVPIČNO: 1. ime ruskega šahovskega velemojstra; 2. ljubezen? 3. prvi del imena velike trgovine za laboratorijski material v Ljubljani; 4. znana pevka,- 5. predlog, 6. ščetina; 7. število obratov, nihanj; 8. del dneva? 9. napis? 10. umiriti, podvreči si; 11. italijanski vzklik,- 12. velika azijska država? 13. dva različna samoglasnika; 16. presledek, odmor; 19. strjevanje, sesedanje; 20. začetnici priimka in imena srbskega književnika? 23. posebna vrsta teka,- 24. izbrana družba? 26. spanje, sanje; 35. umeinaški krožek; 37. iponovitev igre,- 43. gora v Indokinii; 44. tuje žensko ime? 45. začetnici imena in priimka člana zveznega Izvršnega .sveta? 47. organsko topilo; 48. glavno mesto Italije; 49. ob-lepek; 50. izcedek iz drevesa; 52. ž-ila odvodnica; 58. staroslovansko pivo,- 60. znamka nemških motociklov; 61. kratica za avtomatsko prevajačno< napravo; 65. oranje; 86. vstavi eč; 69. isto kakor 58. navpično; 70. veznik. 4 2 5 4 5 14 48 22 27 51 tr 56 57 44 49 54 9 58 59 64 65 IB 74 □ g 7 8 9 lo 24 LlllUHUia 45 44 45 9 46 54 n 55 n 6o 61 9“ 66 67 68 1 M 1T~ 75 L* 45 »SAVA« Glasilo delovnega kolektiva tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj Izdaja uprava podjetja Ureja redakcijski odbor: Glavni in odgovorni urednik — Marko Štuhec Tehnični urednik — Dušan Rebolj Uredniki rubrik: Ing. Drago Smodiš, Slavko Šolar, Štefan Gruber, Franc Prislan ml., Tine Klemenčič, Marjan Peneš in Ivan Pintar Izhaja vsak drugi mesec Tisk: ČP »Gorenjski tisk« — Kranj Naklada: 1.300 izvodov