NO. 143 Ameriška Domovi ima 7% '1/B' E RI H4— HO M E: AMCRICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAM ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 27, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP6fi ŠTEV. LXII — VOL. LXH Na Poljskem boj proti veri doslej ni uspel Poljska komunistična partija je na svojem 4. kongresu ugotovila, da bo boj proti veri izgubljen, če ga n‘e bodo vodili z novo nujnostjo. LONDON, Vel. Brit. — Na svojem zadnjem ikongresu je Poljska komunistična partija sklenila oživiti in razširiti svoj boj proti veri, ki doslej ni pokala nobenega večjega uspeha. Partija je sklenila izvežbati dva tisoč posebnih učiteljev brezboštva, ki bodo za svoje u-spehe poleg rednih plač dobili še posebne nagrade. Vpliv in rooč vere je menda postala to-likšna, da se tudi oni, ki jim ni do cerkve in vere, ne upajo na deželi opustiti nedeljske maše, ee nočejo, da jih družba izključi iz svoje srede. Uradno poročilo, ki je bilo kongresu predloženo o tem vPrašanju, pravi, da hodi redno k Nedeljski službi božji tudi ve-hko število državnih uslužben-cev in oficirjev. Ti ne dajejo svoje otroke smo krstiti, ampak Pb pošiljajo tudi h katoliškemu verskemu pouku. Med takimi ie tudi veliko, članov Komunistične partije, ki se smatrajo za dobre komuniste”. Poljski izobraženci in pripadniki svobodah poklicev hodijo redno k nedeljski maši, pa čeprav sicer trdijo, da so proti veri. Dosedanja protiverska propaganda in izgon verouka iz javnih šol nista veliko dosegla, zdi Se, da je vera na Poljskem moč-nejša, kot je bila in prav to dej-stvo je začelo partijo resno vznemirjati, da je voljna vložiti |udi večja finančna sredstva v b°j proti veri in Cerkvi. femeija je zavrnila sodelovaKje s Fraiseljo v alsmskem oborcževanjj UONN, Zah. Nem. — Predsed-^k De Gaulle je v začetku tega nn-seca, ko je bil tu na obisku, Podložil kanclerju dr. L. Erhar-u nemško sodelovanje pri gradili francoskega atomskega orož-^a' je generalov predlog glad-0 Zvrnil. To je povzročilo se-anjo izredno hladnost med o-Jerna zavezniškima državama, ki Se kaže v sorazmerno ostrih iz-]avah Pariza in Bonna. , U poučenih krogih trdijo, da Gaulle predložil Erhardu, ^ aj Nemčija neha podpirati a-^ eriški načrt o ustvaritvi več-^ar°dnega atomskega brodovja, ga bodo Združene države o-^'emile s Polaris raketami, in , . rajše sodelujejo pri izgradi-1 neodvisne francoske atomske ^oiožene sile. Nemška zavrni-Predloga je ponosnega Fran-2v°Za naenda hudo prizadela. V n z njo je nemara bil tudi Vo^toP ^^vnauerja in bivšega Jnega ministra Straussa proti frhardu. V remenski prerok pravi: Sončno, brez posebnih toplot-sprememb. Najvišja tempe-lalura 83, najnižja 63. Novi grobovi Mary Nosan lumrl na svojem domu na 1008 Po dolgi bolezni je umrla na E. 63 St. John Grozdina st., ro-svojem domu na 1189 E. 177 St. j jen v vasi Velike Mrase v Ju-Mary Nosan, roj. Hudolin, po- goslaviji, od koder je prišel v prej Arko, stara 87 let. Bila je'Ameriko pred nekako 60 leti. vdova, soprog Anton Arko in soprog John Nosan sta umrla pred več leti. Zapušča otroke Mary Mezgec, Tonyja Arko, Johna, Vincenta, Louisa in Charlesa Nosan, Josephino Jacobs in Frances Smith (Calif.), 5 vnukov in 2 pravnuka, nečake in nečakinje Mary Hudolin, Carla, Ludwiga, Edwarda in Emily Champa (vse v St. Cloud, Minn.). Rojena je bila v Sodražici. V Ameriki je bila 56 let. Bila je članica Carniola Tent No. 4931 -T.M. in Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Mary Zavašnik Včeraj zjutraj so našli mrtvo v njeni postelji na njenem domu na 1377 E. 43 St. Mary Za- Do upokojitve pred nekaj leti je bil zaposlen pri Leece Neville Co. Prva žena, Mary, roj. U-ratovic, je umrla leta 1926, druga, Jennie Gorenc, pa lani. Zapustil je sina Johna in 4 vnuke ter vnukinje. Bil je član Slov. moške zveze. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogreb, zavoda jutri ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih sv. maša, nato pa na Kalvarijo. Margaret Petrič V petek je umrla Margaret Petrič, roj, Mismas, z 1124 E. 66 St., doma v Lazini pri Velikih Laščah, od koder je prišla v A-meriko pred 54 leti. Njen mož Joseph je umrl pred več leti, zapustila pa je hčeri Sophio Germ in Vero Harding, sinova Johna in Josepha, 6 vnukov in vnukinj ter sestro Roso Udo-vich. Pogreb bo iz Zakrajškove-ga pogreb, zavoda v sredo ob vašnik, roj. Bergan, v vasi Za- 8.30 zjutraj v cerkev sv. Vida, poge, od koder je prišla v Arne- kjer bo ob devetih pogreb, sv. riko leta 1903. Njen mož Mihael | maša, nato na Kalvarijo, je umrl avgusta 1948. Pokojna je zapustila hčerko Ano Cerar,] s katero je živela, sina Mihaela Zavašnika (Bay Village, O.) in 4 vnuke ter vnukinje. Brata] Janez in Tone sta Amerika in Nemčija bosta skupaj delali na novem tanku WASHINGTON, D.C. — Boj, umrla predajo naj napravi načrt za nov njo (v Sloveniji). Pogreb bo vjstandartni tank) ki naj bi bil v sredo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Joseph Mausar Danes zjutraj je umrl po dolgi bolezni na svojem domu na 1238 E. 167 St. Joseph Mausar. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Frances Champa Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Mrs. Frances Champa, roj. Tanko, z 245 rabi v vseh NATO državah, torej tudi v Ameriki, se vrši že več let. Za ta privilegij se potegujejo vse armade. Glavno besedo ima seveda naša, ki se je končno odločila na sodelovanje z Nemci, seveda v veliko nejevoljo vseh ostalih NATO armad, posebno angleške in francoske. Novi standartni tank bo imel poleg cele vrste tehničnih zbolj-šav še to prednost, da bo lahko Poskus držati civilne pravice iz volivnega boja se je ponesrečil Republikanski predsedniški kandidat sen. Goldwater in predsednik Johnson sta se sporazumela le o tem, da je treba ohraniti mirno kri. WASHINGTON, D.C. — Predsedniški kandidat sen. B. Gold-water je bil v petek popoldne v Beli hiši na razgovoru s predsednikom Johnsonom o svojem predlogu, naj bi obe strani držali vprašanje civilnih pravic izven volivnega boja. Sestanek je trajal komaj 16 minut in izgleda, da sta se senator in predsednik zedinila edino v tem, da je treba ohraniti v tem vprašanju mirno kri in se izogniti vsemu, kar bi utegnilo privesti do povečanja napetosti med nezadovoljnimi črnimi množicami. Predsednik Johnson je že preje na tiskovni konferenci povedal jasno, ko so ga vprašali, če misli skleniti z Goldwaterjem o tem kak dogovor: “Prav, jaz bi rekel arhitektu tega sestanka, da ne verjamem, da je mogoče katerokoli vprašanje, za katero se javnost zanima, odstraniti iz vo-livne kampanje v svobodni družbi in v volivnem letu!” Predsednik Johnson je dejal, NARODNA GARDA JE PRIŠLA DELAT RED V ROCHESTER V petek zvečer je prišlo v mestu Rochester, N.Y., do hudih izgredov črncev. Policija položaju tudi s pomočjo gasilcev skoro ni bila kos. Izgredi so se ponovili v soboto in včeraj. Policiji je prišla na pomoč narodna garda, ki s puškami z nasajenimi bajoneti patrolira črni predel mesta. ROCHESTER, N.Y. — Kljub temu, da so enote narodne garde, ki so prišle na pomoč mestni in državni policiji vzdrževat red in mir v mestu, patrolirale po črnem predelu mesta, je prišlo do izgredov in nemirov. Policija je skušala s solzivnimi bombami in brizgalnami razgnati demonstrante, ki so se zbirali zlasti okoli Joseph Avenue, kjer so bile glavne demonstracije že v petek in soboto. Med izgredi in demonstracijami so začeli nekateri razbijati trgovine in jih pleniti. To se je dogajalo vse tri noči. V soboto je bil pri tem ubit neki belec Jydson T. Brayar. Eden od črnfh demonstrantov, ki so metali v policijo kamenje, je moža zbil na tla, nato pa ga je povozil avto, ki je pripeljal mimo. Včeraj se je ponesrečil nad predelom mesta, kjer so se vršili izgredi, policijski helikopter, pri čemer so bile tri osebe mrtve. Ko so predstavniki črncev, kulturno mesto z nadpovpreč- med katerimi so bili trije du-;nim blagostanjem prebivalstva, hovniki, predložili mestnemu žu- Število brezposelnih v mestu je panu Franku T. Lambu v soboto! izpod povprečja, zaslužek nad svoje zahteve, je ta izjavil, da j povprečjem. Javnost se sprašu-se je pripravljen o tem razgo- je, kako je moglo priti v takem varjati, toda šele, ko bo izgre-j mirnem mestu do nenadnega iz-dov konec in se bo vrnil na : bruha črnih množic. Povod zanj mestne ulice in ceste red. Izgle- naj bi dala aretacija nekega čr- da, da črnim vodnikom ni uspelo pomiriti razburjene in nahuj da je končno smisel volivne kam-|skane črne množice, predvsem panje v razpravljanju vprašanj miade ljudi, in stališč, ki jih kandidati do1 Policija je včeraj prijela ka-njih zavzemajo, saj se volivci sf° fju ikl publikanci. Kot njujorška se- fe b° P° Slh Političneša razv0Ja natorja, tako bodo postopali kai' Sama P° sebi Prelevila v mnogi republikanski kongresni- P™vo stranko akoravno ji neki, guvernerji, člani legislatur, °*”™ ^Pubhkanci ne bodo župani, mestni svetniki itd. Vsi b°te 1 datl tega imena in Sa tu‘ trdijo, da niso sovražniki edino- Pr*znaU- Ugledni nevtralni sti v stranki, oporekajo pa, da bi morala biti Goldwaterjeva kandidatura simbol republikanske edinosti. republikanci, kot je na primer senator Dirksen, vidijo vse nevarnosti takega razvoja, zato z vso silo pritiskajo na Goldwaterja, naj Neodvisni republikanci pa ne se pomiri s svojimi nasprotniki gredo tako daleč kot Teodor v stranki. Dirksen je celo napo-Roosevelt, ki je 1. 1912 ustano- vedal, da se bo to zgodilo, vil posebno republikansko Morda je pa Dirksenovi na-stranko in s tem omogočil zrna- povedi primešano tudi nekaj go demokratskega kandidata]misli po želji. Goldwater je Wilsona. Ne, tako daleč nočejo namreč že postal jetnik svojega iti. Mislijo, da bo Goldwaterje-! lastnega gibanja. Njegovi pri-ve dobe kmalu konec in da se (staši, vsaj tisti, ki so mu naj-bosta potem v stranko kmalu , bolj verni, so obenem tudi naj-vrnila mir in red. Morda dela- bolj strupeni do nasprotnikov, jo račun brez krčmarja. Gold-'Zato bodo porabili vsa sredstva, waterjevi pristaši vidijo namreč da preprečijo Goldwaterju vsak v njih izdajalce “republikanske odklon od njegove sedanje poli-stvari”, jih obravnavajo kot na- tične linije. Zadnje vesti sprotnike in jih skušajo na vse Morda je ravno v tem vsa tra- načine politično uničiti. So pač.gika Goldwaterjevega gibanja. , .... .Glenville bhzme •», , , je proseno, da se v vseh društvenih zadevah obrača na Mrs. Pauline Debevec, 24151 Yosemi-te Drive, Euclid, IV 1-2048. Naj dolgo živi— Rojak Lojze Jeršin je zadet od kapi v Metropolitan Hospital še vedno v kritičnem stanju. CAPE KENNEDY, Fla. — NA- Bolnišnica je v petek zjutraj SA je objavila, da bo danes ob sedmih sporočila, da je umrl, popoldne poskušala odposlati Pa nai° okoli devetih to prekli-proti Luni vesoljsko vozilo cala f‘eš, da je umrl le njegov Ranger VIL, ki naj bi fotogra- sosed v bolniški sobi. Ker je bil Bralo Luno in pošiljalo po- bs^ ze v tisku, nismo mogli spo-snetke nazaj na zemljo. Če r°oila o smrti popraviti. Lojze-pojde vse po sreči, bo Ranger 8eršinu želimo, da bi okreval VII dosegel Luno v četrtek se zclrav vrnil iz bolnišnice, zjutraj. Doslej so se vsi po- Zupan zavrnil zahtevo CORE— debni poskusi ponesrečili. j v ^ew Yorku in Roches- CHICAGO, II.. — James R. Hof- tru Je C0RE Podložil tudi v fa, predsednik Unije trans- Clevelandu županu zahtevo po portnega delavstva, je bil po 1 azgovorih o nasilju policije 13 tednih razprave včeraj spo-jP10^ Gncem. Župan R. Loot er znan krivim goljufije pri po- zahtevo odklonil, češ, da ni sredovanju posojil iz unijske-j <'snovana CORE, Kongres za ga pokojninskega sklada pri-|iasno enakost, je nato izjavil, vatnim podjetjem in ustano- da ut°gne postati Cleveland dru-vam. Z njim vred je bilo obso- ^ larlem. jenih _7 soobtožencev. —^ ° ~ NEW YORK, N Y. — v črnem1 Avstrija bi rada dobila predelu mesta je bilo včeraj! rakete mirnejše in večji del dodatnih DUNAJ, Avstr. — Avstrijski policijskih oddelkov, katerih i vojni minister je izjavil, da av-naloga je bila preprečevati iz- strijska armada rabi rakete za grede, je bil umaknjen iz Har- narodno obrambo. Po mirovni lema. [pogodbi pa Avstrija ne sme WASHINGTON, D.C. — Zuna-|ingoti raket. Zato bo potrebna nji ministri Organizacije ame- sprememba pogodbe. Vojni mi-riških držav so s 15:4 sklenili |nister ni povedal, ali je vlada sankcije proti Castrovi Kubi. |že začela akcijo za spremembo Sklep zahteva prekinitev vseh diplomatskih in konzularnih vezi s Kubo in omejitev trgovine z njo na zdravila in hrano, dokler bo ta pod komunistično vlado. pri velesilah, ki so podpisale mirovno pogodbo. Na Dunaju mislijo, da se je zaenkrat začela samo neuradna izmenjava misli med zainteresiranimi državami. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 27, 1964 Ameriška Domovina asi i riranrCTHrtirt ncssaasag 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation v ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: 'lA Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: 1'nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 143 Mon., July 27, 1964 Pol stoletja od začetka prve svetovne vojne n. Prva svetovna vojna ni nobenega vprašanja rešila, po stavila pa je vrsto novih. Zmagovalki Anglija in Francija sta počivali na svojih lavorikah in uživali sadove zmage, med tem ko je v Italiji, ki se je smatrala “premalo nagrajeno za svoj vojni napor”, prišel na oblast fašizem. Nasledstvene države v srednji Evropi so se pisano gledale in stav-Ijale druga proti drugi svoje “nacionalne zahteve”. V Rusiji je revolucija uničila stari red in z velikimi težavami gradila novega. Nemčija je omagala pod težo vojnih reparacij, oživeli nacionalizem, brezposelnost in strankarsko politični prepiri so omogočili Hitlerju organizacijo njegovega nacional-socialističnega gibanja in njegov prevzem oblasti v Nemčiji. Ko se je Evropa, ki je še vedno predstavljala srce kulturne, znanstveno-tehnične, gospodarske, politične in vojaške moči sveta, začela zopet deliti v dva sovražna tabora, so si Združene države in Japonska zagotovile položaj velesil ter hotele imeti svojo besedo zlasti v delih sveta, kjer so bile neposredno prizadete njihove koristi. Društvo narodov je zasedalo v švicarski Ženevi iz leta v leto, ni pa bilo sposobno rešiti nobenega perečega vprašanja. Japonska je prva izstopila iz njega, ko je začela svoj pohod v Mandžurijo leta 1932 in nato še na Kitajsko. Italija se za sankcije Društva narodov ni brigala, si pod vodstvom Mussolinija osvojila Abesinijo in ustanovila nov “Imperium Romanum”. Društvo narodov je s tem, da je pustilo Abesinijo v plen laškemu imperializmu, dobilo smrtni udarec. Hitler je prišel do prepričanja, da zahodne demokracije ne bodo voljne uporabiti sile, če ne bodo njihove koristi neposredno premočno prizadete. Začel je oboroževati Nemčijo, zasedel demilitarizirano Porenje, nato Posarje, posegel skupaj z Mussolinijem v špansko državljansko vojno, priključil Nemčiji Avstrijo, nato pa s privoljenjem Francije in Anglije v zloglasnem monakovskem sporazumu zavil vrat Češkoslovaški republiki. Ko je zahteval Gdansk in od Poljske “Koridor”, je Anglija spoznala, da se ni več mogoče izogniti novemu krvavemu merjenju sil. Ko je Hitler udaril jeseni 1939 na Poljsko, mu je Anglija napovedala vojno, nato pa po precejšnjem omahovanju še Francija. Italija je tokrat ostala zvesto na strani Nemcev. Prav tako so z njimi potegnili Madžari in Bolgari, med tem ko so Turki držali bolj z zahodnima silama. Rusi so bili v prvi svetovni vojni na strani zahodnih demokracij, tokrat so se v začetku sporazumeli z Nemci v upanju, da bodo ti v boju z zahodnimi silami izčrpali svoje sile. Amerika je kot v prvi svetovni vojni stala ob strani, prav tako Japonska, čeprav je bila v trojnem protikomunističnem paktu povezana z osjo Berlin-Rim. Tokrat so Nemci naglo uničili Poljsko, zasedli nato Dansko in Norveško, da bi si zavarovali bok, nato pa udarili preko Nizozemske in Belgije kot v prvi svetovni vojni v Francijo. Francosko-belgijske-angleške armade niso vzdržale nemškega pritiska. Belgija je položila orožje, Angležem se je komaj posrečilo rešiti poražene čete brez orožja in opreme na otok, Francija pa je pristala na premirje. Hitler je skušal z letalskimi napadi spraviti Angleže na kolena. Ni uspel. Začel je graditi “Westwall” za o-brambo “utrdbe Evropa” in se vrgel z vsemi silami na Ruse, ko je “očistil” Balkan. Pridrl je do vrat Moskve, pa ga je kot nekdaj Napoleona stisnila zima. Poraz pri Stalingradu naslednje leto je omajal vero v nemško zmago. Japonci so z napadom na Pearl Harbor začeli vojno z Združenimi državami, Anglijo ter njenimi zaveznicami. Naglo so osvojili večji del jugovzhodne Azije. Z združe/imi napori Združenih držav, Anglije in Sovjetske zveze so bili končno Nemci in Japonci poraženi. Večji del Evrope je bil uničen in na tleh. Od njene nekdanje moči in veljave je ostalo le še to, kar je rešila Anglija. Ta je nosila najtežje breme druge svetovne vojne in se pri tem tako izčrpala, da je prenehala biti enakovredna sila Združenim državam in Sovjetski zvezi v novem odnosu sil v svetu, pa četudi je prišla skupno z Združenimi državami do atomskega orožja. Njen mogočni kolonialni imperij je v dobrih 10 letih razpadel v vrsto neodvisnih držav. Isto se je zgodilo s francoskim, nizozemskim in belgijskim. Evropa se je umaknila sama vase, med tem ko se je usoda sveta začela odločati v Washingtonu in Moskvi. Ta dva sta zbrala vsak okoli sebe vrsto držav in svet je bil zopet razdeljen v dva mogočna tabora, med tem ko so neopredeljeni “nevtralci” do nedavnega s strahom gledali, kaj bo z njimi, če pride do uničujoče atomske vojne. Povod za njo bi bila lahko Koreja, lahko Indokina, lahko Kuba, pa do nje vendar ni prišlo. Obe glavni sili sveta spoznavata, da oboroženo merjenje sil ne more prinesti re- šitfve spornih vprašanj, ne da bi spravilo v nevarnost sam obstoj sveta in vsega človeštva. Velika, splošna vojna kot “nadaljevanje politike z drugimi sredstvi” ne prihaja več v poštev. To spoznanje je začelo prevladovati tako v svobodnem svetu, kot v komunističnem taboru, ki ga vodi Moskva. Združeni narodi se trudijo za reševanje mednarodnih spornih vprašanj, ki bi utegnila privesti do vojne z nekaj več uspeha kot nekdaj Društvo narodov. Spor med Moskvo in Peipingom je oslabil komunistični tabor, ga dejansko razklal v dva dela, pa tudi zahodna Evropa se skuša pod vodstvom De Gaulla otresti ameriškega “varuštva” in nastopiti svojo, neodvisno pot. V 50 letih od začetka prve svetovne vojne sem je svet dobil precej drugo podobo. Evropa je prenehala biti jedro in srce moči sveta, težišča odločujoče moči so se odmaknila v Washington na eni strani, na drugi pa na njen vzhodni rob v Moskvo. Nekdaj odločujoče države Evrope so postale privesek novih središč moči in nesposobne za lastni nastop. De Gaulle bi jih rad usposobil za to, pa so njegove sile prešibke, nacionalizmi še premočni, da bi bilo mogoče nekomunistično Evropo zvariti v močno gospodarsko, politično in vojaško enoto. Poskus rdeče Kitajske uveljaviti Peiping kot Moskvi in Washingtonu enakovredno središče moči zaradi splošne gospodarske zaostalosti Kitajske ne more uspeti še vsaj nekaj človeških rodov. Joliet, 111. — Na “Memorial Day” (nekateri označujejo ta narodni praznik itudi za “Dan kinčanja grobov”) smo imeli tudi v našem mestu lepe slavnostne parade. V javnosti je p razno v an ta praznik v počast v raznih vojnah padlim junakom. Zato razobešamo na ta dan narodne zastave, da s tem pokažemo priznanje in hvaležnost do onih, ki so v 'svojih časih darovali svoja življenja, za domovino. Med temi imamo tudi ameriški Slovenci precej svojih sinov. Precej jih je, ki so dali svoja življenja “for the good old U.S.A.” v prvi svetovni vojni. še več pa jih je iz druge svetovne vojne, ki so padli po raznih bojiščih v Pacifiku v borbah z Japonci in veliko tudi, ki so padli po raznih bojiščih Evrope v borbah z divjimi zverinskimi naciji in fašisti. Danes je že mnogo tega pozabljenega. A borbe so bile hude in na sto tisoče žrtev so zahtevale radi fanatičnih zverinskih idej nacista Hitlerja. Ker je bil Spominski dan na soboto, sem proti večeru šel malo povasovat k dobremu prijatelju Juretu. Tam sem našel Nicka, ki se je navdušeno raz-govarjal z Juretom in Baro radi vseh mogočih problemov. Ko sem vstopil, me je Jure s smehljajočim obrazom pozdravil in omenil, da me je pričakoval Moj prihod je spremenil pogovor. Jure in Nick sta govorila o raznih zavarovalninah in o socialni zaščiti in pomoči po raznih evropskih deželah. Nick je trdil, da so v Evropi v tem oziru v marsičem naprej pred nami. Jure je trdil nasprotno. Priznaval je, da so razne pokojnine in bolniške oskrbe sicer pre- je povdaril vprašujoče najprvo Jure, “to je treba razumeti in šele potem se da o vsem pravilno sklepati in delati zaključke.” “Seveda, seveda,” je pritrdil Nick. Jure je pa nadaljeval: “Letos smo zopet v volivnem letu. To je svoje vrste politični šport. Zagotavlja in trdi se, da Združene države so demokratična in svobodna dežela, kjer ima vsak pravico do izražanja kakšno vlado želi. Le komunizma ne toleriramo, ker komunizem ni predstavnik nobene svobode in demokracije, ampak le nasilja in suženjstva. To ne glede pod kakimi označbami ga komunisti prodajajo narodom po svetu. Drugače pa imamo v naši deželi te dni cele legije raznih političnih kampanjskih pospeševalcev, ki na levo in desno govorijo v prilog svojih kandidatov. To pravico imajo in ,to je v tem oziru njihova služba. Z načeli naših dveh glavnih političnih strank, ki ste demokratska in republikanska, so gotova zgodovinska ozadja, radi katerih sta se porodili in nastali in še vedno na tistih zgodovinskih principih stojita in popuščata proti raznim zahtevam vedno širših in večjih socialnih političnih zahtev in potreb, le nekako prisiljeno. Demokrati so resnici na ljubo malo bolj popustljivi in demokratični. Republikanci pa trdi in še vedno menijo, da stari konservativni principi, s katerimi je ta dežela začela, so najboljši in da boljših ni. Zakaj ne? Par-besedni odgovor to pove. Svoboda privatnega lastništva in pa lova za bogastvom in dobičkom je imela še vedno pod republikanskimi režimi v naši deželi več prostosti, kakor pa pod demokratskimi režimi, To ni kaka lažna trditev, ampak le resnična. Zato so bogati sloji vedno podpirali republikance iz razlogov, ker so čutili, da so imeh pod istimi, in to tudi so, vedno bolj proste roke z razpolaganjem svojega imetja, bolj proste roke glede tega, kar se tiče obdavčevanja in pa manjše zahteve v ozirih socialnih vada imela pravico odrejati in nakazovati kake dolžnosti, bodisi socialne, gospodarske, ali druge. Svoboda jim je bila ljuba po načelih: Prostost v in pri pridobivanju (če hočete po naše domače povedano: svobodno zajemanje ocvirkov iz sklede) dobička. A dolžnosti socialnih in drugih so malo poznali in če jih je kdo zahteval, jih niso priznavali. Po teh potih in tirih so v preteklosti vedno vozili republikanci. Kadar so jih ta pota pripeljala do kakih širših gospodarskih kriz v deželi, so navadno ibogati sloji zategnili svoje mošnje — skrbsto za druge, tudi iza tiste, ki so jim z delom množili bogastva, to jih ni zanimalo. Neka taka je podoba republikancev. Demokrati prva leta tudi niso bili socialno tako širokogrudni. Resnica pa je, da so bili bolj širokogrudni s svojimi programi, kakor so bili republikanci. Do pred prve svetovne vojne se je šlo le bolj glede izvozov in uvozov izdelkov, blaga in tega in onega. Republikanci so bili za višje carine na uvoze, demokrati za nižje. Še za nekatere druge manj važne probleme se Je šlo. Republikanci bi ostalemu svetu le radi prodajali, ne VESTI Tečaj za pastoralno sociologijo Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah na štajerskem se bo vršil v dnevih 11. in 12. avgu-(sta letos informativni tečaj za pastoralno sociologijo. Podal bo osnovno znanje o tej mladi sociološki vedi, o njenem pomenu za sodobno duhovniško delo Predavanj bo sedem. Otroško skrbstvo zanemarjeno Ljubljansko “Delo!” se zelo pritožuje nad položajem otroškega skrbstva v Sloveniji. List navaja, da je v Sloveniji 60,926 otrok starih do dveh let, od tega je 25,000 otrok zaposlenih mater. Letno se rodi v Sloveniji 2,800 otrok neporočenih mater. Samska mati z otrokom ni tretirana kot družina in je zapostavljena pri dodeljevanju stanovanj. Tako je kakih 60% mater samohranilk, kot te neporočene matere imenujejo, prisiljenih dati otroka v rejo. Varstvenih ustanov je v vsej Sloveniji le šest in v - tako je v varstvu komaj 210 do- pa uvažali kaj. P_ac čudna poli-!jenčk starih od s do 12 mese. tika. Dalje se je slo včasih radi, t£r „ otl.ok do dveh let denarstva. Pac domače težave1 in preglavice vsake dežele. V socialnem oziru so pa resnici na ljubo demokrati vedno stali bolj prijazno ob malem človeku, kakor pa republikanci. Delavske zahteve in pravice so se začele priznavati deloma že pod predsednikom Wilsonom, pod predsednikom Rooseveltom | se pritožuje, da na Dolenjskem v pripravah za uvedbo 42-urne-ga delovnega tedna precej za- starosti. Otroške jasli, ki so bile tako v modi prva leta komunistične oblasti, po poročilu članka sedaj opuščajo kot “neprimerno obliko varstva.” Uvajanje krajšega delovnega tedna “Dolenjski list” od 11. junija pa so prišle do lepe veljave. Pod Rooseveltovo upravo je prišlo do določenega uveljavlja-1 ostajajo. Sprašuje, če novo u-nja delavskih plač, do socialne1 stavno določilo, ki uvaja 42-urni pokojnine, do priznanja delav-] delovni teden, ni pomembno, da skih unij na širši podlagi. In še se zanj in njegovo izvajanje ta- marsikaj drugega. Kdor zna dati to vse skupaj ko malo brigajo. Za skrajšanje delovnega tedna jeli pred nami, ampak vse to še --------------- ■ —-**** ne pomeni, da so boljše od na- odgovornosti do delavcev v svo-ših. Ta problem sta nategovala ^ industrijskih in drugih pod-do mojega prihoda, nakar smo jetjik- Nekateri te razloge radi potem govorili o drugih zade- ne slišijo, a tako je bilo in vab in problemih. Jure je po- amen-skrbel, da je na mizi pred nami Tudi demokrati niso bili v pr-stala majolika z rujnim in ta vih razvojnih letih in časih te je nam korajžo dajal, da smo dežele tako čudno socialno de-junaško posegali v najbolj glo- mokratično zavedni, kakor so boka političnoJtežka vprašanja postali od začetka tega stoletja in ista reševali po naših belo-'Pa do zdaj. Pred sto leti so se kranjskih navadah in običajih, demokrati in pa republikanci le Kar smo smatrali, da je vredno bolj prepirali za dve reči. Zad-priznanja in pohvale, smo hva-'nK je republikanci, §o hotelih, kar ne, smo označili s svo-^d imeti v gospodarsikih in vseh jimi pripombami, da ni vredno drugih slučajih proste roke, da niti dlak iz kozjih brad, kaj še, da bi kaj takega pametni ljudje upoštevali in za isto kaj žrtvovali, * “V KAKŠNIH ČASIH SMO?” so lahko vodili trgovino, industrije in vse gospodarstvo tako, kakor in kar je več neslo. Najbolj na poti jim je bilo in to jim je še danes, da naj bi jim in prišteti, kar je za prišteti,* in1 Je Šlavna Poprava v povečani odšteti, kar je za odšteti, kmalu ]storitvi posameznih delavcev in dobi precej jasno sliko, kdo je!v povečani produkciji celotnega bil delavcem in malim ljudem*Podjetja- Povečana storitev in bolj naklonjen, ali republikan-’ Produkcija naj bi namreč nado-ci ali demokrati? Ne mislim na mestih onih 6 ur na teden, ki posameznike — dobri poSamez- bodo v bodoče odpadle. Tega seniki se dobijo v vsaki stranki, I veda ni lahko doseči- v Črnom-ampak v mislih imam stranki, !ju so poročevalcu lista pove-ki odločata in vodita v naši de-!dali na občini čisto enostavno želi. “Za 42-urni tednik pri nas še ni Na podlagi tega vsega gle- pogojev-” Pri Narodni banki v dam na letošnje volilne kampa-* nje in se odločam, kako bom!eno naša scenska umetnika volil, če me kaj drugeja ne' §• ZuPanči'č m pa g. Vodlan, kar spreobrne od zdaj pa do voli-1 Poživita dvorano' tev.” j | Sedaj ipa bi morala vsa slo- Tako je Jure podal svojo po-!vens|ia mlafna hoditi na S1°-litično stališče glede letošnjih'''( ns. /'j? aV°j 1,1 političnih in drugih trenj, ki jih je te tedne in dni polno med nami. Jaz in ti, ki to čitaš, se bova so ti naši ljudje toliko delali v poletju, da so napravili ta plavalni bazen. Kar ponosna sem na naše ljudi! Pa še nekaj, Francka! morala tudi odločiti, kako bova1™*0 "teist” mlatUh felltov ie volila prihodnjo jesen. Zasle- sedaj vsako nedeljo na Sloven- dujva pridno vse, kar bodo'f .pris‘aVi: “ 56 *<*«**<» nam še objavili in skušali pred- akaCeJ0' da Je kar vesel)e 6leda' očiti v tem oziru. Soditi pa mo-j l\T , . , rava pametno in trezno samJ Ves, sedaj pa moram kar kon- Vsem čitateljem tu pri nas in ' , a "al,n Pos°vor' mama bo po vsej širni Ameriki in ,kar kmalu pr,sla, pa moram povsem širnem svetu iskren slo- ,praVl“ 2a v,ecerJ°- Pa «* nje v nedeljo — na Slovenski pristavi! venski pozdrav! Tone s hriba Pri lefcfGKu Cleveland, O. — Halo, halo, tukaj Collin wood! Francka, si ti? Tukaj Marjanca! Kam pa Pojde! v nedeljo? Saj veš! Na Slovensko pristavo! To nedeljo bodo otvorih plavalni bazen. Dosedaj sem se vedno hodila drugam kopat, zdaj pa se bo vsa naša mlada družina preselila na Slovensko pristavo. Saj tam je sedaj tako prijetno. Kopalni bazen je zgotovljen, za sončenje je tudi pripravno — če se mi pa zdi, pa tudi lahko v senci uživam to lepoto narave. Veš, Francka! Pa tudi glasbo imajo, kar prijetno je poslušati zdaj poskočne, pa petje in zopet kaj drugega. Ali si že videla v dVorani tisti dve sliki? Veš, to sta napravila vsak po Bralovššfoa Sv. Bsšnfega Telesa pri Sv. Lovrem Cleveland, O. — Pri Sv. Lovrencu bomo imeli v nedeljo, 2. avgusta, dopoldne ob desetih srebrno mašo domačina Rev. Gabriela J. Rusa. Članice Bratovščine Sv. Rešnjega Telesa pri fari Sv. Lovrenca so vabljene, da se zbero 15 minut pred deseto pred cerkvijo, da bomo skupaj korakale k slovesnosti. Vsaka naj ima pripet znak. Molimo, da bi nam Bog naklonil še veliko dobrih slovenskih duhovnikov, ki bi delali v Njegovem vinogradu v rešitev človeških duš! Pozdravljene in na svidenje! Apolonia Kic Novem mestu, kjer vprašanje storitve in večje produkcije ni aktualno, so skrajšani delovni teden uvedli že v maju, zato pa morajo poslušati stalne pritožbe, da v tem pogledu “čas za angleško soboto še ni prišel.” ■Rt . Maršal Malinovski v Kranju IKo je bil pretekli mesec na obisku v Jugoslaviji sovjetski obrambni minister maršal Malinovski, je prišel tudi v Kranj, kjer si je med drugim ogledal podjetje Iskra, ki ima v raznih delih Slovenije 12 obratov in zaposluje skupno 13,000 delavcev. Rusa so pozdravili poleg direktorja Iskre Dušana Horjaka še predsednik kranjske občinske skupščine Martin Košir in sekretar komiteta Zveze komunistov v Kranju Ivo Krč. “Zasedeno” Pod tem naslovom se pritožuje ing. Branko Vajda iz Ljubljane nad skupnostjo Pošta, telegraf in telefon zaradi izredno slabe telefonske službe in njenih naprav. Ugotavlja, da so v letu 1964 dobili v Ljubljani medkrajevno in v Kranju krajevno telefonsko centralo, pri katerih morajo ob klicanju številke po navodilu čakati od številke do številke kar tri sekunde, kar pa ga posebno jezi je to, da kadarkoli je poskušal poklicati kako številko, je vedno obtičal, ker je bila zveza “zasedena”. V Ljubljani menda ni bilo mogoče prve dni priklicati niti policije, niti gasilcev in reševalne službe, — vedno je bilo vse “zasedeno.” Bivšim borcem-kmetom gre trda Ljubljansko “Delo” je 25. junija letos objavilo daljše poročilo o življenju bivših partizanskih horcev-kmetov s področja Idrije. Njihovo življenje je trdo in žalostno. Ignac Bončina, bivši borec in invalid v Srednji Kanomlji je star 51 let, za delo nesposoben in prejema 5,000 dinarjev invalidske pokojnine ($8 v našem denarju) na mesec. Dopfijaniku “Delia” j!e dejal: “V časopisih včasih berem, da smo se borili za lepšo bodočnost in lepše življenje ... Večina res živi boljše. Jaz pa tako slabo kot pred vojno . .. Kako lahko danes živite, če imate 5,000 dinarjev pokojnine?” Jerneju Logarju v Otaležu gre še slabše, prav tako vrsti drugih, ki so upali zastonj na lepše življenje... • Neurejene trgovine v Zagorju Po pisanju ljubljanskega “Dela” imajo danes v Zagorju ob Savi manj prodajnega prostora kot pred vojno in je vprašanje oskrbe ljudi s potrebščinami postalo izredno težavno, Iker ne mara nobeno trgovsko podjetje prevzeti vseh trgovskih poslovalnic, ker baje to ne bi bilo donosno. Kot v neštetih drugih krajih je tudi tu edina uspešna rešitev: Vrniti trgovine privatni- kom, pa bo nemara izguba naglo prenehala, oskrba z blagom pa bo urejena. Če moram vstati jaz, vstani še ti! Pod tem naslovom se pritožuje v “Delu” Martin Rozman iz Ljubljane nad delavci podjetja “Snaga”, ki vsako drugo jutro pobirajo smeti, v pasaži ljubljanskega nebotičnika. Delavec vlači smetnjake več kot 60 metrov daleč, prazne pa premetava kot žogo. To povzroča neznosen hrup, ki vrže iz sna večino stanovalcev okoliških hiš. Ta zgodnja budnica se začne ob štirih in traja kakih 20 minut... Če se kdo zaradi tega oglasi, sledi prava kanonada “krepkih besed” in še hujše razbijanje. —■ Socialistični odnos do sočloveka tudi v tem slučaju ni boljši od kapitalističnega! r k Bolgarske, ruske in druge povesti Ko se je bližala ura, ko se je vlak peljal skozi, je redno hodil na skalo, da čuje piskanje lokomotive in “vidi”, kako bolgarska železnica hiti skozi sotesko. Železnica se je v njegovih ni i s 1 i h združila s svobodno Bolgarijo. Njeno bobnenje mu je jasno govorilo o “bolgarskih” časih. Nobena stvar v vasi mu ni govorila o tem, nobena druga stvar ga ni mikala, samo žvižg lokomotive ga je budil in oživljal. Ko se je bližal čas žvižganja, je pustil vse pri miru in šel na skalo “gledat” . . . Potniki, ki so skozi okna opazovali slikovito sotesko, so z začudenjem videli starca, ki .lini je na skali stoječ migal s kapo. Kmetje so bili navajeni, da so starca vsak dan videli na škali, in rekli so dobrodušno: “Bed Jožo gleda . . .” Ta zaživa svetu odmrli človek se je vzbudil v življenje samo, kadar se je bližal vlak in se je po otraško veselil ropotanja. Nazadnje je bila samo še železnica zanj prosta Bolga-rija . . . ker svoje žive dni ni na svoje oči videl železnice, si Jo je njegova domišljija predstavljala kot krilatega zmaja, k* ogenj bruha iz žrela, ki tuli, kriči, z nedoumno silo in hitrostjo šviga skozi gore in oznanja moč, slavo in napredek Bolgarije. Večkrat je kak nov sprevodnik vprašal, zakaj vedno isto uro vidi na skali starca, ki s kapo maha mimo hiteče-nm vlaku — vprašal je na bližnji postaji v vozove tretjega razreda stopajoče kmete: “Kdo je tisti človek, ki tam na skali miga s kapo? . . . Ali je norec?” In kmetje so odgovarjali: Nikakor ne ... to je ded Jožo, ki gleda” . . . Nekega večera se ded Jožo hi vrnil domov. Zgodaj zjutraj drugega dne je šel sin iskat, krenil je naravnost k skali. Mislil je, da Jn starec padel v brezno. A našel ga je mrtvega s kapo v roki. Jožo je umrl, pozdravljajoč svobodno Bolgarijo . . . NA NJIVI. (Bolgarski spisal Elin Pelin.) t Ako prične pri nas jeseni deževati, dežuje ves teden, liho, mirno, podnevi in pono-oi- Dež na dež — to lepo napoji mater zemljo, potem Potegne lahek veter, nebo se | zjasni in toplo jesensko solnce PreJe. Njiva se je posušila, (kis je za oranje. Kroginkrog ni žive duše. Iz 8'°zda narahlo šume bose noge Joseni, pod njimi slabo pokajo suhe veje. ‘Hodi, Sivka, hodi, milka!” •jo klical Bone, ko je bil stra-onia opazil, kako krava če-daJje bolj medli in slabi. Stojta!... No, kratek počitek!” Utrujeni živali sta se usta-v‘ih Bone je šel pred njiju ter J11 Rladil po čelu. Belčo, ti ne poznaš vljudnosti, hudo si spehal Sivko! (nj ne, Sivka?” se je pogo- JULIJ SBIJTO]®® »jMlM! KOLEDAR društvenih prireditev Še danes bomo delali, jutri je praznik — ves dan bosta počivala. Kaj pa me ti tako gledaš, Belčo? Junak si!” mu je prigovarjal Bone. A Sivka ni dvignila glave. Videlo se je, kakor bi gospodarjeve besede ne mogle pomiriti njenega starega srca. Njene upadle lakotnice so se dvigale silno in naglo. Noge so se ji tresle. “Povej mi, Sivuška — sla-buška, kaj se ti je zgodilo?” je prestrašen rekel-Bone ter se j i pričel prilizovati kakor otrok. Potem je prijel za plug in zaklical: “Hej! Potegnita, da se izhodita !” Belčo se je napel, da bi potegnil. Sivka si prizadeva, da bi mu pomagala, a ne more in zopet obstane. “Hej! Naprej, naprej!” je klical Bone z visokim, priganjajočim glasom. Jek se je rezko oglasil iz gozda. Belčo je potegnil znova. Sivka je še enkrat napela vse moči, nogi sta ji dopovedali, zvalila se je po tleh, padla v jarem in žalostno mukala. Bone je prestrašen otiko vrgel v stran, hitro izpregel Belča ter se žalosten postavil pred Sivko. Ležala je nepremično, z iztegnjenim vratom, z gobcem zaritim v svežo prst, a zatisnjenimi očmi in težko je dihala. “Vstani, Sivka, vstani!” Bone jo je rešil jarma in jo pričel vzdigovati na noge. Sivka je s težavo odprla oči, proseče pogledala gospodarja, kakor bi mu hotela reči : pusti me, da v miru umrem in zopet je zamižala. Prestrašeni Bone je stopical krog nje, ne vedoč, kaj bi počel. Njiva je napol zorana ležala na solncu, ki se je oziralo z neba, polagoma se nagibalo s poldneva ter se nagibalo proti goram. Žive duše ni bilo blizu. Les je bil gluh. “Vstani, Sivulška!... Vstani! Le poglej, Belčo se ti smeje .. . Vstani; Ne šali se, milka! .. . Le poglej, kako rahla je zemlja — orjimo, orjimo naprej!” In Bone je kravo prijel za noge in jo dvigal počasi . . . Uprla se je z nogama ob zemljo in zadnjič poskusila, da bi vstala — a komaj se je ganila. In zopet je žalostno položila glavo na zemljo in še bolj težko dihala. Bone je sedel pred njo, vzel njeno glavo na kolena, jo gladil in poljuboval po čelu. Ne delaj tako, milka! Usmili se me! čuj me! Samo ta njiva je še ostala. Doorjemo jo, potem bomo počivali! Do smrti te več ne uprežem. Tvoja mala Galica doraste in pomagala bo Belču. Ti pa boš ves dan ležala v hlevu in prežvekovala. Otroci ti bodo prinašali vode v celem škafu, vsako jutro te bodo čohali, krmili te bodo . . . Popraviš se, ozdraviš, kaj ne, milka? Takrat bosta Galica in Belčo orala, ti pa se boš pasla na ozarah, gledala boš onadva in jima klicala: Delajta — delajta —in veselje boš imela ž njima. Zvečer, ko izprežemo Galico, pa te bo lizala in ti klicala: Dober večer, stara mati. . . Vstani! AVGUST 2. —Otvoritev kopališča na Slovenski pristavi. 0.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. 9. —Piknik Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 12.—Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje ima piknik na farmi SNPJ. 16.—Piknik Slovenske dobrodelne zveze na Slovenski pristavi. 23.—Piknik Štajerskega kluba na Slovenski. pristavi. 30.—Piknik pevskega dr. “Slavček” na Slovenski phistavi. SEPTEMBER 5., 6., 7.—SAVA, društvo slovenskih akademikov, ima letno konvencijo v dvorani sv. Vida v Clevelandu. 19. —Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Ha-batov orkester. 20. —Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Začetek ob dveh. 27,—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 3. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1. _Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire- redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14. —Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. 15. —Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. MaJ 1965 2. —Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. Vesolje ni več prazen prostor! WASHINGTON, D.C. — O-koli Zemlje leta, če so prav našteli, že nekaj nad 430 gondol, število bo pa hitro rastlo. Naša dežela ne bo samo sama pošiljala svoje gondole v vesolje, nadaljevala bo tudi s politiko, da to omogoča tudi drugim narodom. Do sedaj je NASA poslala s svojimi raketami že 18 gondol, ki so jih pripravile razne strokovne organizacije v tujini. Sedaj se je dogovorila z ESRO (Evropska organizacija za preiskavanje vesolja), da bo za njen račun poslala dve gondoli okoli Zemlje. Gondole bodo izdelali in opremili z instru- zgubil s prihodom raket. Z eno samo raketo lahko uniči sovražnik vse, kar je živega na njem. Zato je londonska vlada že dolgo ponujala političnim strankam na Malti popolno neodvis-* n ost v Stranke pa se niso mogle sporazumeti, kakšna naj bo nova ustava. Sedaj je končno prišlo do sporazuma in Malta bo jeseni dobila svojo neodvisnost. Stikov z Anglijo pa ne bo pretrgala. Anglija bo imela na otoku še zmeraj svojo vojno luko in svoje vojno letališče, za kar bo dejala Malti letno 14 milijonov funtov podpore. Ta pogodba bo trajala 10 let. Malta pa ostane tudi potem še zmeraj članica angleške imperij able skupnosti. Anglija! ima trenutno okoli 100 vojakov, na svoji malteški postojanki. ------O------------ v FBI aretirala prve kršitelje zakona o civilnih pravicah GREENWOOD, Miss. — Mr. McGhee, črne polti, je bil že cel mesec na poti belim zagrizen-cem v Greenwoodu. Začetkom meseca je bil namreč na predstavi v nekem kinu, kamor črnci niso smeli hoditi do stopanja veljavo sedanjega zakona. Sredi meseca je šel v neko kind-dvorano, da bi se registriral za volitve. Zopet so ga našli trije beli zagrizenci in ga do krvi pretepli. Mr. McGhee je tekel v urad FBI in tam povedal svojo zgodbo. Agentje FBI so nato takoj prijeli bele nasil neže in jih priprli. Dogodek bo našel svoj konec pred sodnijo. -------o------— Anglija bi se rada znebila še ene kolonije: Gambije CLEVELAND, O. — Gambija spada med najmanjše angleške kolonije. Na navadni zemljepisni karti Afrike je niti ne najdemo; je že treba vzeti posebno karto sedanje senegalske republike, da ugotovimo, da sili Gambija kot klin ob reki istega imena v senegalsko ozemlje. Gambija se vleče ob reki, je ši di spada. Nesreča je pa v tem, da v senegalski republiki prevladuje francoska kultura, ker je bila to preje francoska kolonija, dočim tiči Gambija v angleški politični miselnosti. Zato se Gambija in Senegal ne moreta. Senegal nima ničesar proti temu, da postane Gambija navadna senegalska provinca, so se komunisti obvezali, da bodo umaknili svoje vojaške enote iz Laosa, Kambodže in Južnega Vietnama. Veliko avtomobilov DETROIT, Mich. — V Združenih državah je toliko avtomo- _ , v __ , bilov, da bi lahko na enkrat na- tega pa Gambija noče. Kako se' ^v^. bosta obe bivši koloniji pobota- vse prebivalstvo dežele li, še ni jasno. Morda bo morala posredovati Francija, kajti Pariz ima več veljave v Sene-galiji kot pa London v Gambi-ji. • -------o------ Sporazum o satelitskem komunikacijskem sistemu dosežen WASHINGTON, D.C. — V petek je bil dosežen sporazum med 18 državami o ustvaritvi in u-pravljanju ves svet obsegajočega komunikacijskega sistema s pomočjo umetnih lun. Sistem bodo zgradile Združene države in ga tudi upravljale, bo pa last vseh 18 držav, med katerimi je tudi Vatikan. Vsaka udeležena država bo imela tolikšen glas pri vodstvu družbe, kolikor je udeležena pri osnovnem kapitalu. Združ. države so lastnik 61% celotnega vloženega kapitala, ki je bil za sedaj določen na 200 milijonov dolarjev. One bodo zato imele tudi glavno besedo. Vendar pa bo potrebna za vse važnejše odločitve 73.5-odstotna večina, s čimer bodo evropske države, ki so članice nove mednarodne družbe, imele pri njej nekako pravico veta. vanje. menti kar v Evropi. NASA je sedaj tudi povedala, da vsaka raketa v standartni izdelavi stane samo okoli milijon dolarjev. NASA je celo sestavila neke vrste prometni red za vesolje. V posebni okrožnici na vse za-|^““‘”iJ" ^ . , , „ne,roka komaj 10-15 milj, dolga pa interesirane ustanove pri nas, Ai-- • - , . . .. . . par sto milj. Za Anglijo je ze doma in v tujini je napovedala, ^ J , dolgo nadležna gospodarska po- kaj vse misli raziskavati v vesolju do 1. 1970, in predlaga, naj tujina to vpošteva pri svojih načrtih. MALI OGLASI Hiša naprodaj Enodružinska, 8 sob, 1 garaža, polna klet, bakrene cevi, lep vrt, na 951 Ida Ave. blizu St. Clair Ave. Prodaja lastnik. Kličite 371-9796 ali 432-1524. — (144) V najem Na 7403 St. Clair Ave., 4 sobe na prvem, lepo dekori-rane; peč in hladilnik. $55. Vprašajte oskrbnika št. 5 ali kličite EV 2-8664. (143) Malta bo končno postala samostojna država LONDON, Ang. — Angleška vlada je videla že med zadnjo vojno, da Malta zgublja vojaški Še bolj ga je ta otok pomen. stavka, ker mora londonska vlada ikriti večino gambijskega proračuna. Gambij|a se radi te ga otepa neodvisnosti od Londona. V Londonu pa pravijo, da nimajo več veselja, da bi redili to kolonijo. Dali ji bodo še letos neodvisnost. Gambiji potem ne bo preostalo drugega kot, da se vključi v senegalsko republiko, kamor tu Johnson proti konferenci o nevtralnosti Laosa, Kambodže in Vietnama WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je na tiskovni konferenci poudaril, da Združene države nimajo namena razširiti vojne v jugovzhodni A ziji, pa je prav tako jasno in od ločno zavrnil predlog De Gaulla, naj bi prizadete sile Amerika, Rusija, Kitajska in Francija to vprašanje reševale na posebni konferenci, ker v Indokini ni “mogoče doseči vojaške odločitve.” Predsednik Johnson je dejal da bi takoj nastal mir v tem delu sveta, če bi “tisti, ki izvajajo teror, more in napadajo zased, izpolnjevali obstoječe sporazume.” Očitno je s tem mislil na določbe konference o Indokini v Ženevi leta 1954, v katerih Predstavniki tujejezičnih listov v pivovarni Stroh v Detroitu - Vai‘Jal ž njima. Hi Sivka in Belčo sta ga mir-110 gledala z žalostnimi očmi j Vstani, milka! lar težko dihala. Sivki so pene Pokoncu!” kapale od gobca. Ozrla se je A Sivka se ni ganila, niti lla belega tovariša, pogledala oči ni odprla, da bi ga pogle- dala . . . lična. Bone Tresla se je kot mrz- gospodarja ter žalostno sklo-glavo. "Kaj je, milka? Povej! Ali H je slabo? Sivuška — slabil-'"šček kruha, ga posolil ^ka!... Srce ti plače, milkaJga pomolil pod gobec. MALI OGLASI CE HOČETE . . . prodali ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-6607 Izvršujemo cementna •Ipln Dovozne poti, pločnike, UCId brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi fumez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (148) IZDF.LUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem Štiri na novo opremljene sobe se odda. Vprašajte na 1377 E. 43 St. HE 1-7694. (144) Hiša naprodaj Na Hiller Ave. pri E. 185 St. zidana, kolonialna, tri spalnice. Prodaja lastnik. Za sestanek kličite IV 1-3761. (144) V najem 4 opremljene sobe, 2 spalnici, na novo prenovljene za par ali dva moška. Kličite EN 1-2342 po 6. uri ali cel dan v soboto in nedeljo. (143) V fari sv. Vida Na Bonna Ave., 6-sobna enodružinska hiša, garaža in dovoz. Lastnik mora takoj prodati. A. KNAUS REALTY IV 6-2030 (145) Hiša naprodaj 4 sobe zgoraj, 4 spodaj, 2 garaži, na 730 E. 157 St. Kličite PO 1-7480. (143) Prijaters Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St. EN 1-421? E. 71 St. Na 1081 oddamo 5 Va s°k-Plinski furnez. Kličite oskrbnika 881-7529. (x) Dvodružinska hiša $19,900 — E. 169 St., and Lake Shore Blvd. Majhna ranch hiša Priključena garaža, krasen lot. Se mora prodati. $12,900. CARPENTER REALTY CO. IV 6-3900 (147) ^r- je vstal, odlomil ko-in ji Pivovarna Stroh je povabila urednike tujejezičnih listov iz Clevelanda, naj si pridejo ogledat njeno podjetje v Detroitu. Na gornji sliki vidimo zastopnike teh listov in predstavnike pivovarne med tem obiskom. Spredaj od leve na desno: W. Sel over, vodja oglaševanja pivovarne Stroh, Joe ,Cpok, zastopnik Polish Daily News, dr. Miha-Krek, zastopnik Ameriške 'D.bmovine, Sanford Herman, lastnik Foreign Language Newspaper Service, R: P. Hyde, direktor prodaje pivovarne Stroh; srednja vrsta: Tom Russell od Beverage Distributing Inc., Stefan Deubel, Waechter & Anzeiger, Mike Matray, Sza-badsag, Vaclav Hyvnar, Novi svet; zgoraj: Jonas Palukaitis od litvanskega lista Dirva, Clyde D. Vortman, direktor oglaševanja od Zimmer, Keller & Calvert, H. K. RosenbUsch, direktor varnenja pivovarne Stroh. S- BARRY G01DWATER Kot mož — in njegovo življenje Kot državnik — in njegova načela Glejte predsedniškega kandidata 1964, ga poslušajte in sodite sami JUTRI, v torek, 28. julija, na KYW - TV, KANAL 3 od 8.30 do 9. zvečer L a AMERIŠKA DOMOVINA, Pierre Benoit: VELIKI JEZ ROMAN IZ IRSKE “Kdo vam pa pravi,” aem vprašal nekam užaljeno, “da gospodje Henriksen, Idzumi in Harvey niso tudi v policijski službi?” “To, to in to,” je odvrnil in potegnil iz rumenega ovitka več različnih pisem. “Tudi njihove fotografije sem si znal dobiti. V poklicni natančnosti sem si priskrbel celo sliko senatorja Barkhilpedra, ki stalno odlaga svoj prihod semkaj. Tu vidite njegovo fotografijo. Kadar bo prišel, si bova takoj na jasnem.” “Ali mi morete kaj povedati o dogodkih, ki se pripravljajo?” sem vprašal. “Ah,” je dejal, “mislim, da veste prav toliko kot- jaz. Pri meni ni težava v tem, da bi zbral podatke, ampak da bi prepričal svoje višje, kako so ti podatki važni. Niti vlada v Londonu niti v Dublinu nočeta verjeti v irski upor, in to samo zaradi tega, ker ga Irci javno pripravljajo. Lahko povem še toliko natančnih dejstev, toda vse je govorjeno v veter. Vaša navzočnost mi dokazuje, da ima francoska vlada mnogo ostrejši pogled kot angleška. Odkrito priznam, da tega prej ne bi bil verjel. Toda to je dejstvo, ki ima tudi svoj razlog. Vidite, zaradi upora je na Irskem kakih sto tisoč nemo-biliziranih angleških vojakov.” “Ta upor se bo torej prav gotovo pričel 24. aprila?” sem vprašal. “Tako gotovo, kakor je dvakrat dve štiri. Zanimivo je, kako jim je prišlo na pomoč celo naključje. Lahko bi trdil, da je ta Donegalova prerokba narejena prav zaradi tega. Voditelji revolucionarnega gibanja si lahko čestitajo, da so si izbrali ravno velikonočni ponedeljek in ne kak drug CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WEST GLEN ELLYN — By Owner Transferred. Executive home. Choice wooded lot. Excel, loc. Nr. schools and trains. 5 bdrms., 2% baths, beautiful patio. $51,500. — 469-3530. (143) YOX RIVER GROVE Venetian Gardens, Retirement Home nr. river. 1 mi. from town. 3 rms. insulated. Storms. Full bsmt. Att. gar. w/patio top. Gas ht. Cor lot 85x150’ shaded. BY OWNER. Only $10,500. OLiver 8-4966 or 478-5845. (143) COTTAGE — 4 Rooms up and 3 rooms down. 2 car garage, excellent condition. Gas heat, By owner. Vic. 32nd and Springfield. Call after 6 BI 7-4574. (144) dan. Poglejte, najprej — in to se je že zgodilo — lahko pritegnejo zaradi obeh praznikov k vajam prostovoljce, ne da bi zbudili kaj pozornosti, drugič bo tedaj na dopustu tri četrtine angleških častnikov in uradnikov. Zagotavljamo vam, da bo stvar kar dobra.” “Ali mislite, da bo upor splošen?” “Ne, to ne. Upor bo izbruhnil najbrž v Wexfordu, Kerry-ju in Corku. Toda najbrž bo kmalu potlačen. V Dublinu bo pa vsa stvar mnogo resnejša, na to se lahko zanesete.” “Ali mislijo voditelji irskega gibanja, da bodo s svojim poskusom uspeli?” Gospod Joyce, alias Grutli, je odgovoril z gibom, ki je izražal dvom: “Ne vem, toda mislim, da niso tako otročji.” “Čemu se torej spuščajo v pustolovščino, pri kateri bodo zgubili življenje?” Skomizgnil je z rameni. “Zato, da bodo govorili o njih. Vidi se vam, da Ircev še ne poznate.” “Da bodo govorili o njih,” sem dejal. “To se tudi pravi: omajati mnenje.” Ironično me je pogledal. “Ah,” je vzkliknil, “zdi se mi, da zopet poslušam gospoda profesorja Gerarda. Vaša naziranja so izredno zanimiva, dragi tovariš. Toda morda je bolje, da si jih prihranite za jutrišnje kosilo. Prepričan sem, da bo polkovnika Har- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE N. ELMHURST — BY OWNER 3 Bedrm. Frame Ranch, 4 Yrs. old. Rec. room in basement. Alum. S&S. Large landscpd. lot. Close to schls. and churches. $15,500. BR 9-7581. (143) CHICAGO HEIGHTS—BY OWNER Beautiful ranch home, 3 Ige. bdrms., IV2 baths, 24 ft. paneled den with fireplace, finished bsmt., elec, kitchen, double drive with carport, Ige. patio. 195’ lot. Many extras. Nr. all schools, trans., shops. Will sacrifice at $22,500. SK 5-5906. (145) By Owner — 6 RMS., bath, 2 end. porches, Interiors complete remod. Everything new! Gas furnace ht., hot air, corner lot 100x150. 60 mi. S.W. of Chicago. $11,700. Pictures can be seen. — MI 3-4223. (145) BY OWNER — 1 % STORY BRICK, 6 rms. down, 3 rms. up. $85 month income. 25’ lot with side drive, 2 car gar. on it. Modernized, W/W crptg., frplc. 68th 'Street. West of Damen. — 476-3579. (144) | BY OWNER — 2 Story Brick Building. Nr. Logan Blvd. 4% up; 4% dn. Good income. Side drive, full basement. Very low dn. payment. Mid. BUSINESS OPPORTUNITY 20’s. 235-9840. (144) THIS IS AN EXCELLENT BUY A Bargain at $3000. TAVERN Westside — Please call after 3 PM CO 1-9848. (143) OAK LAWN—BY OWNER, 5 Room Brick Home, 3 bedrooms, 4 years old, IV2 baths, gas heat, 2 car gar. with built-in barbeque, storms and screens. — 8053 S. Neva, GA 3-6014. (145) veya resnično veselilo razgo-varjati se z vami. Ali se vam ne zdi trenutno važneje zvedeti, kaj sem pred dobro uro delal tam na smreki?” Zardel sem. Ta človek je videl Antiopo o b gospodu Ralphu. Že samo zaradi tega sem ga sovražil. Toda bil sem njegov ujetnik, to se pravi, biti sem moral oprezen. “Upam, da ne mislite,” je dejal pohotno mežikajoč s svojimi malimi očmi, “da sem hotel uživati pri pogledu na ljubko ženo, kako jo objema lep fant? če človek osem dni zaporedoma dela take plezalne izlete, se že razvadi. Vsakokrat sem do danes zvečer videl isto sliko, le včasih je bila bolj ali manj nežna. Ha, ha, ha!” Ostal sem miren. “čemu torej?” sem vprašal. “Ah, dragi tovariš, prav zaradi tega kakor vi. Tega ljubeznivega moža, ki mu pravijo gospod Ralph, ne bi rad izgubil izpred oči. Verjemite mi, da je bolje, da vi njega gledate, kakor pa da on gleda vas. A ni potrebno, da vam to pripovedujem! Ker ste že bili gori, sami dobro veste, da je treba nadzirati predvsem gospoda Ralpha, če hočete zvedeti kaj zanimivega.” “Kdo je prav ta Ralph?” “Prav gotovo ni preoblečen princ. Njegova privlačnost ne izvira iz odličnega rodu. Malo grofico Antiopo so k njemu dovedli povsem drugi razlogi.” “Kakšno nalogo ima Ralph v gibanju, ki se pripravlja?” Doktor Grutli me je potrepljal po ramenih. “Toda, to pa res ni lepo. Hočete me spraviti v zadrego. Kakor da ne bi prav tako dobro vedeli kakor jaz. Kakor da si ne bi bili na jasnem, da je duša vsega upora grof Antrim. Toda on je hrom. To, kar sklene grof, izvede Ralph. To je edina skrivnost, zaradi katere si nekdanji služabnik nekaj domišlja, dragi gospod Gerard. Fant kendalske grofice je svojo življenjsko pot začel kot hlapec pred dvajsetimi leti. Vidite, kakšno kariero je napravil. Gromska strela! Služabniki napredujejo hitreje kot pa policisti.” “Utrujen sem,” sem dejal. “Spat grem.” “Oprostite, da vas ne bom spremil. Toda zdi se mi, da sem si res zvil nogo. Na svidenje jutri, ljubi tovariš. Konec F blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DRAGI SOPROG, OČEM IN BRAT Frank Centa Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. julija 1963. This is a Real Chance — BY OWNER — MEAT MARKET — Well Established. For Rent with Fixtures Rent Reasonable. VICINITY 26TH & PULASKI. — GU 4-2477. (143) TAVERN 2 buildings on. corner with 5 modern living rooms. Also rooming house with 10 furnished rooms. Good income. In factory district. Fixtures-lock, stock. A bargain at $24,000. 2462 BLUE ISLAND AVE. VI 7-8898 (143) ARMITAGE AND CENTRAL PARK Side st. location. 3 yr. old, brick ranch, 3 large bedrms., spacious liv-ingroom. Tiled kitchen & kitchenette, tiled bathrm. Remodeled full bsmt. Alum. S&S. Fenced yard. W/W crptg. Owner must sell. EV 4-4022 or SP 2-6660. (144) DOWNERS GROVE — BY OWNER 3 bedrm. brk. ranch. Crptg., oil heat, S/S, full pan. bsmt. Compl. Indscpd. corner lot, 109x210. iy2 car garage. Taxes $393. $24,900. — WO 8-4459. (147) Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski mir na vekomaj. Žalujoči: soproga JENNIE CENTA in OSTALI SORODNIKI Cleveland, O., 27. julija 1964. -------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 1 ■ dober, vse dobro. Ne smeva pozabiti, da je v najino dobro, da hodiva skupno.” Položil je prst na ustnice. “Pssst!” Spal nisem nič. Niti v posteljo nisem legel. Bleda jutranja svetloba je polagoma prihajala v mojo sobo. Zunaj je bil strahovit mraz in dež je lil v curkih. Proti devetim sem šel dol. Na stopnicah sem srečal Antiopo. “Ah!” je rekla, “gotovo ste že pozabili, da sva imela namen iti ob pol devetih na sprehod?” Mignil sem z roko, kot da se mislim izogniti. “Mislil sem, da vreme . . .” “Ali se bojite dežja in vetra?” Nato je še pristavila: “Ali se vam morda zdi ta sprehod samo nekoristen trud?” Resno sem jo pogledal. “čemu govorite tako?” sem vprašal. “Tedaj se pa preoblecite. Sami pač dobro veste, da vaša obleka ni prikladna za plezanje po skalah. Poglejte mene.” Nosila je visoke škornje in je bila popolnoma zavita v gumijast plašč. Tudi lepe lase je imela skrite pod nepremočljivo kapo, tako da jih nisem videl. “čakam vas,” je dejala. V desetih minutah sem bil zopet pri njej. šla sva do obale in sva hodila vse dopoldne ob morju. Naliv ni prenehal niti za trenutek. Dežja skoraj nis- va opazila zaradi močnega vetra, ki je razbičal valove v pene. V prvem delu tega viharnega sprehoda je bila Antiopa posebno dobro razpoložena. Toda čeprav sem se še tako silil, da bi se vživel v njeno veselost, se mi ni posrečilo. Večkrat me je pogledala z vprašujočim pogledom, ki je izražal strah, a čutila je, da je ves njen trud, da bi me spravila v dobro voljo, popolnoma zaman. Besede, ki sva jih govorila, so bile nepomembne. Vedela sva, da ne moreva varati drug drugega. Kadar postane laž že očitna, potem celo preneha biti laž. Kmalu se nisva nič več trudila, da bi se pogovarjala. Prišla sva do skale, ki je strmo padala v morje. Splezala sva nanjo. Na višini sto čevljev je bila na skali izdolbena klop, kamor sva sedla. Od tam sva opazovala morda uro ali dve uri divji boj med morjem in vetrom. Pod mračnim nebom so se podili veliki zelenkasti valovi v stisnjenih vrstah in se razbijali ob najinem vznožju. Rumeni penasti kosmiči so zginjali pod najinimi nogami. Z otožnim in rezkim kričanjem so letali mimo naju galebi tako blizu, da bi se jih lahko dotaknila. Videla sva, kako obupno so se borili proti viharju, da jih ne bi pregnal z njihovih prostorov; nato so popustili in vihar jih je v svojem mračnem vrtincu odnašal tako, da so se ll^llllllll^|||l| zdeli kot žalostne, raztrgane cunje na razbiti jadrnici. . . “Kako strahovito!” Trepetal sem. Pogledal sem Antiopo. Sedela je nepremično in imela glavo naslonjeno na roke. Slišal sem, kako je tiho ponovila: “Kako strahovito!” “Ah,” sem rekel, “kaj vam je? Povejte mi!” (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo « Popravila hiš • Prenovitve stanovanj •>! Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1 0965. MLADA J AH ALKA — Angela Seymur, 6 let stara deklica, se je udeležila Kraljevske konjske razstave v Windsor ju na Angleškem. Na svoiem poniju sedi na eni strani, kot se za damo spodobi. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 27. junija 1964 preminula naša preljuba mama, stara mati, sestra, teta in tašča Mary Novak Pokojna je bila rojena 11. novembra 1887 v vasi Fužina, župnija Zagradec na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. V Amer riko je prišla pred 65 leti. Pokopali smo jo dne 1. julija 1964. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, od tam pa po končanih cerkvenih slovesnostih na pokopališče Kalvarija, kjer smo jo položili k poslednjemu počitku. Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik je blagoslovil truplo v pogrebnem zavodu, daroval slovesno pogrebno sv. mašo, spremljal pokojno na pokopališče in tam ob grobu molil za večno srečo njene duše. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost, duhovno pomoč in tolažbo. Prav tako se najlepše zahvalimo Rev. Matiji Jagru, ki je pokojni podelil poslednje sv. zakramente in vsa tolažila svete vere. Našo toplo zahvalo naj prejme društvo The Maccabees — Carniola Hive No. 493 in društvo Sv. Ana št. 4 SDZ, kakor tudi Oltarno društvo sv. Vida za vso počastitev pokojne sočlanice, zlasti za vence in za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti. Mrs. Pauline Štampfelj se lepo zahvalimo za ganljive poslovilne besede. Dobrim sosedom na 60. cesti se prav lepo zahvalimo za darila v sklad za sv. maše in za venec. Mrs. Mary Hrastar in Mrs. Mary Brodnik se iz vseh naših src zahvalimo za ljubeznivo pomoč, za darila in pripravljanje okrepčila po pogrebu. Zakrajškov pogrebni zavod nam je ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Iskreno smo mu hvaležni za vso skrb in naklonjenost. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za druge dobre namene ali poklonili cvetje in vene«, ki jih je bilo toliko, da so kapelo spremenili v cvetlični vrt. Prav lepa hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni: sprevotl. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so prišli kropit, ki so bili pri sv. maši in ki so mamo spremljali na njeni poslednji zemeljski poti do groba, Razposlali smo zahvalne kartice. Če bi kdo pomotoma naše posebne Jsjivale ne bil dobil, lepo prosimo oproščen ja. Tole javno zahvalo izrekamo prav vsem, ki so našo mamo kakorkoli počastili ali so nam v dnevih žalosti bili v pomoč, nam izrazili svoje sočustvovanje ali prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. — Vsem prisrčna hvala. Bog vam povrni. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti. Žalujoči: hčeri: MARY J. VESEL i> VERA R. GRACE; sinovi: EDWARD, JOSiVPH in FRANK; zeta: PTANLEY L. VESEL in FRANK GRACE; snahe: JOSEPHINE, JOSEPHINE in HELEN; brat FRANK PAJK; nečaka REV. FRANK PAJK in EDWARD PAJK; 9 VNUKOV in VNUKINJ. Cleveland, Ohio, 27. julija 1964. POROKA POD VODO — Ljudje so vseh vrst, trezni in pametni se poročajo v cerkvi, posebneži pa pač tam, kjer jim najbolj prija. Mornar Ralph Klotz iz Park Ridge-a, lil., se je poročil s svojo izbranko 11 čevljev pod, vodo v Philadelphiji, Pa. Na sliki vidimo družico, ko izroča “poročni šopek” nevesti.