Kupujte
VOJN F RnNjnpi
Najstarejfl jiloveiuki dnevnik T Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
1 VOJNE BONDEI		
The Oldest		
Slovene Daily	Mi BUT	
In Ohio		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 201
XXVII.—LETO XXVII
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 29, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 201
Ameriške čete so prodrle do Chateau-Thierry
Churchill povedal ltal$, Kakšne so njene' prihke
Italijani ne morejo pričakovati, da bodo sedeli pri mirovni mizi kot zavezniška sila
Rim, 28, avgusta. — Ministrski predsednik Churchill J® cianes pred odhodom iz Rima podal izjavo, v kateri je da bo prišel čas, ko bo Italija kot "svo-una in progresivna" država zavzela svoje mesto med tlilnimi narodi Evrope, ampak dal je jasno razumeti, nikakor ne more upati, da bo ob koncu vojne sedela 1 mirovni mizi kot polna zaveznica.
ke^ 2vezi je Churchill re-*-
bif' konec vojne ne utegne / daleč kot se je mislilo
da bnnmn .	. val IZ Italije, medtem ko je bila
"d Konec vojne ne utegne .	.
njegova izjava objavljena sele
prvotno.
Obljuba za relif
Nazti
2 ^^anil je, da je britskim ^ opnikom pili mednarodnih dal naročilo, da storijo oj J® v njihovi moči, da se težave, v katerih se na-in da se bodo v kem pridružile zavezniškim "velike italijanske si-
izjava glede mednarodnih or-tolmači kot dokaz, da prošnjo Italije za po-lita^'°^ strani relif ne in rehabi-V l^yske administracije Zdru-jji^ . _^^*"odov. Omenjena orga-:^o poročala o položaju jj.. ^^fepenci, ki se bo prihod-'	vršila v Montrealu.
iidstvo odgovorno za fašizem
^ zvedelo, je Chur-preteklo sredo odpoto-
danes.
V izjavi je britski premijer dal razumeti, da smatra italijansko ljudstvo odgovorno za Mussolinija in fašizem, in opozoril, daje Italija napadla Francijo in yeliko Britanijo v trenotku, ko sta bili najslabot-nejši in ko so Italijani očividno mislili, da bo Anglija za vselej propadla.	i
"Ampak to se ni zgodilo," je dostavil Churchill.
Resnično edinstvo potrebno
Churchill je rekel dalje, da ako hoče Italija zopet postati svobodna dežela, mora predvsem postati resnično edina.
"Ampak politična razburkanost in boj med mnogimi strankami," je rekel premi jer, "ne bo prinesel tistih preprostih radosti in pravic, katere želi masa ljudstva."
Rusi udarili 10 milj globoko v Sedmograško
^ako je organizirano jugoslovansko ^^tizansko taborišče v Egiptu
LONDON, torek, 29. avgusta. — Rusi so včeraj štrli zadnjo nemško obrambo na vzhodu in preko Karpatov vdrli 10 milj globoko v Sedmograško, ki so jo Ogri med vojno iztrgali Romunom.
Rdfeča vojska je udarila z bliskovito naglico, in gre očividno za tem, da zajame na stotisoče Nemcev, ki so zajeti južno od Karpatov v okolici Bukarešta in Ploestija.
Romunska luka zavzeta
Istočasno so se ruski marini izkrcali na Črnem morju in zavzeli drugo največjo romunsko luko Sulino na jugovzhodu, ter se polastili ustja Donave in zasedli mesto Tulgea, ki sfe nahaja 42 milj od donavske delte.
Druge sovjetske sile so zavzele veliko romunsko pristanišče Braila, ki leži ob Donavi dalje proti zapadu, očistili so nemške obrambe v soteski Ga-iati dalje proti centru zadnjega odpora, in drveli dalje proti bogatim oljnim vrelcem v Ploe-stiju in proti Bukarestu.
30 milj od Bukarešta
Kot se poroča iz Moskve, se nahajajo prednje čete sovjetske o klopne kolone, samo 50 milj od romunske prestolice, medtem ko se v poročilu ne omenja sektorja med Ploestijem in Buka-restom, kjer se vrši ljuta borba med Nemci, in Romuni.
Uradno se poroča, da so Rusi na romunski fronti včeraj zajeli nadaljnih 11,000 Nemcev.
00
Sal ~	t. 1., katero je pi
Po pismu, datira-
Antičevič, tajnik e-okrožnih odborov v Ei
Joži T	prijatelju g.
jiig^ ^ORiaševiču v Mount Ra-tab'	GGstoji organizacija
jugoslovanskih parti-slg5j,h beguncev v Egiptu iz ®cih organov:
odbor, ki nadzoruje okrožne odgore;
Pošt	— s sekcijami za
službo, statistiko, par-Hn stražo, sodišča in sploš-
'°^dmini=tracijo.
2 p.
, EKonomski — s sekcijami lin	obleko, obutev, kanti-
"'»klagajno.
2a ^ ^'^osvetni — s sekcijami ®°lski pouk, izobrazbo odra-
slih, verski pouk in športne aktivnosti.
4.	Tehniški — s sekcijami za javna dela, logorske delavnice, vzdrževanje zgradb in regulacija prometa.
5.	Zdravstveni — s sekcijami za ustno propagando, umetniške aktivnosti in propagando sko^i tisk.
Begunci so organizirali svoje lastno gledališče, ljudsko univerzo (za izobrazbo odraslih), osnovno šolo, višjo šolo, tečaje za tuje jezike in tečaje za nepismene.
V taborišču vlada vzorna disciplina, red in snaga. Posebno hvalevredna je snaga, če se vzame v obzir neznosna klima puščave, v kateri se El Shatt nahaja, ter omejena količina vode, ki je ljudem na razpolago.
^esti iz življenja ameriških Slovencev
le t!^^.^^^kee, Wisconsin. — Vi-
pfj	so se zglasile
iti	John A. Kozleučar
Može, kjer so pustile jji pri družini Anton Gano-hčerko.
dggso se: Alois A. Go-E. Tomczyk, J. in Kathryn M. Dumak. 22. ^'^town. Pa. — Tukaj. je umrl Andy Radonič. je y Republic, Pa. l2 Worcester, N.Y. — Dne ^^gusta se je vrnil iz bol-
I Zabavni program na iGrovewood in E. 164 St.
V preteklosti so se poletne javne zabave vršile v raznih parkih, ampak z o-zirom na transportne po-težkoče, ki jih je prinesla vojna, se je župan Frank J. Lausehe odločil, da se slič-ne priredbe vprizorijo tam, kjer bodo čim bolj dostopne za večino prebivalstva.
Tako se bo nocoj ob 8. uri vršil zanimiv in pester zabavni program na Grove-wood javnem igrišču na E. 164 St. in Grovewood Ave. Taki programi se podajajo po petkrat na teden v raznih delih mesta.
Na programu, ki bo nocoj vprizorjen na Grove-wood igrišču, bodo sledeče točke: Godba pod vodstvom Al Russo, solistinja Helen Erben, plesalka Charlotte Arey, magična predstava "Mystic Isely", i n skupno petje.
Program se bo proizvajal pod vodstvom Mrs. Winifred Hodges, ravnateljice godbe pri mestnem rekreacijskem oddelku.
Rojaki ia rojakinje, ki bivajo n a severni strani Collinwooda^ ^ Vabljeni, da se priredbe udeležijo v čim večjem številu.
Tito pozdravlja Združeni odbor
PROŠNJA ZA SOBE
Odborniki lokalnih podružnic SANSa prosijo cenjene rojake, kateri imajo kako spalno sobo na razpolago, da bi sporočili Mr. Jos. Durnu, Mr. John Suš-niku ali pa Mr. John' Tavčarju. Kot znano .se bo v soboto in nedeljo vršila konvencija SANSa, katere se bodo udeležili delegat je iz raznih krajev, in dočim so si v splošnem delegat je sami preskrbeli prenočišča, pa bo morda kateri navzoč, ki še nima prostora za prenočevanje. Torej, kdor ima sobo, je pro-šen, da sporoči zgoraj omenjenim.
ZAROKA
Mr. in Mrs. Joseph Virant, 19605 Kildeer Ave., naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka Jean in S/Sgt. Nicholas Roberts, iz Euclid, O. čestitamo!
nišnice na svojo farmo Frank Koren, predsednik društva 393 SNPJ. Sicer še ni zdrav, toda je pri boljšem zdravju kot je bil. Zdaj je doma pod zdravniško oskrbo.
Nokomis, 111. — Družina Frank Stražar je bila obveščena od vojnih oblasti, da je bil sin Anton Stražar ranjen v Franciji. Ta družina ima tri sinove V vojni. Andy se nahaja na Novi Gvineji, Frank pa v Californiji.
VAŽNA SEJA
V sredo, ob 8. uri zvečer se vrši važna seja odbora "Euclid Roosevelt - Lausehe kampanjskega odbora" v Slov. društve nem domu na Recher Ave. Pro si se člane in članice odbora, da se seje gotovo udeležijo, da se vse potrebno ukrene za otvoritev Lauschetove kampanje, katera se otvori v imenu vseh Slovencev, živečih v državi Ohio, v nedeljo, dne 10. septembra, ob 1.30 uri popoldne.
Kratke vesti
ZA POTREBNO DRUŽINO
Pbtrebna družina z majhnim otrokom dobi otroško posteljo in modroc zastonj ako se zgla-si na 1048 Addison Rd.
NACIJI BEŽIJO IZ BOLGARIJE
LONDON, 28. avgusta. — l^oskovski radio poroča, da so se Nemci začeli umikati iz Bolgarije, medtem ko zavezniške sile pripravljajo pogoje, pod katerimi bo Bolgariji dana prilika, da se umakne iz vojne ko£ zaveznica Nemčije. Poročilo trdi, da bodo v teku par dni vse nemške čete zapustile Bolgarijo.
NEMCI SE UMIKAJO NA GOTSKO LINIJO
Rim, 28. avgusta. — Poljske čete so danes napravile predor skozi nemško linijo pri reki Ma-tuaro, in vsa znamenja kažejo, da se Nemci umikajo na tako-zvano gotsko linijo v severni I-taliji. Druga poročila pa trde, da se Nemci umikajo proti Alpam in Brennerskemu prelazu, in da očividno nameravajo prepustiti obrambo severne Italije Mussolinijevim fašistom.
MOČNEJŠI IN LAHKEJŠI CEMENT IZNAJDEN
CHICAGO, 28. avgusta. — Inženirji na Northwestern univerzi naznanjajo, da so našli cement nove vrste, ki je jačji od jekla in lahkejši kot alum^&jKn Rabilo se ga bo namesto jekla pri stavbenem delu, ampak stal bo samo tretjino toliko kot stane jeklo.
MATI OBTOŽENA RADI SMRTI OTROKA
GRANITE CITY, 111., 28. avgusta. — Danes je bila tu aretirana Mrs.' Ruby Westbrook katere mož se nahaja pri voja-
NEW YORK, N. Y. — Združeni odbor južnoslovanskih A-merikancev je prejel od ministra g. Sava Kosanoviča sledeči brzojav:
"Bili smo sedem dni v domovini. Imel sem izredna izkustva, ali v splošnem je bilo to popolni dokaz mojega dosedanjega gledanja. Bil sem toplo sprejet. Raztolmačil sem obširno dobro delo Združenega odbora, kar je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Marsai Tito mi je dal za new-yoi'škega župana La Guar-dija svoj lastni revolver in lepo pismo s sliko. Tito in vsi vodi-' telji pošiljajo celokupnemu odboru pozdrave."
Kosanovič nosi Titov revolver županu La Guardiji
V zvezi z gornjim brzojavom je "New York Times" z dne 25. avgusta prinesel sledečo vest od Associated Press:
"Glavni štab maršala Tita v Jugoslaviji, 24. avgusta. — Maršal Tito pošilja svoj revolver, katerega je skozi tri leta borbe v Jugoslaviji nosil s seboj, županu mesta New Yorka, La Guardiji kot izraz svojega spoštovanja.
• "Dr. ■ Sava Kosaijovič, minister notranjih del v jugoslovanski vladi, ki je nedavno po-setil maršala Tita, nosi ta .dar za La Guardija.
"Ko je pred kratkim, tekom svojega bivanja v New Yorku g. Kosanovič bil imenovan na sedanje mesto, ga je župan La Guardija naprosil, da izraz! njegovo občudovanje napram partizanski borbi Tita in Na^ rodne osvobodilne vojske.
"V znak priznanja dolgega prijateljstva župar^a za Narod no osvobodilno vojsko, Maršal Tito pošilja svoj revolver skupno z odgovorom."
PRODIRAJO PREKO BOJBC, KJER SO SE AMERIKANCI BILI TEKOM PRVE SVETOVNE VOJNE
ZAVEZNIŠKI GLAVNI STAN, London, torek, 29. avgusta. — Ameriške čete so v ponedeljek prodrle do Chateau-Thierry, kjer so njih očetje v zadnji svetovni vojni pomagali obrniti tok borbe, medtem ko so zavezniške armade v veliki ofenzivi na 200 milj dolgi fronti vrgle Nemce nazaj na zadnje linije, ki so jih držali leta 1918.__
V svojem prodiranju so Ame-: cois, oziroma razdaljo 37 milj. rikanci tudi šli mimo ameriških j Kakor se poroča s fronte, so grobov v gozdu Lelleau, pet Amerikanci našli spominski milj zapadno od Chateau-Thier- most preko Marne pri Chateau-ry, in so skoro brez vsake opo-j Thierry, ki je bil zgrajen z da-zicije udarili okrog 22 milj od rovi ameriškega ljudstva, nepo-mesta Meaux, kjer so prekora- škodovan.
čili reko Mamo.	Udar proti robotni oba!!
Mnogi častniki, ki so vodili o-fenzivo, so se pred 26 leti borili Pod dolenjem toku reke Sene na istem terenu pod povelj- so Angleži in Kanadčani vrgli stvom generala Pershinga. E- četrto mostišče 13 milj južno od den izmed njih je gen. George Rouena in udarili proti Calaisu S. Pattson Jri, poveljnik ame- in belgijski obali, kjer se naha-riške tretje armade, ki je bil v jajo baze za obstreljevanje An-zadnji svetovni vojni Pershin- glije z letečimi roboti, gov pobočnik.	Nemški odpor na obeh sek-
torjih fronte, je bil izredno ši-
Amerikanci 94 milj od nemške
bak, iz česar se sklepa, da se
Nemci umikajo na novo obram-Berlin je danes uradno na-1 bno linijo, ki se naslanja na znaniJ, da so Amerikanci v pro-j Compiegne, 40 milj severo-diranju proti Marni zavzeli po-: vzhodno od Pariza, kjer je bilo stojanke, ki se nahajajo samo' leta 1918 podpisano premirje v 94 milj od nemške meje. Ame-1 nekem železniškem vagonu, in riške čete so napredovale od j kjer je Hitler leta 1940 diktiral Troyes do reke Vitry Le Fran- Franciji pogoje premirja.
Vesti z bojišč
Novi grobovi
FRANK ŠIVIC
Po šest-mesečni bolezni je umrl Frank Šivic (Schivitz), star 62 let, stanujoč na 1109 Norwood Rd. Doma je bil iz vasi Pod-Slevnica pri Cerknici, odkoder je prišel v Cleveland pred 43. leti. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Christine, rojeno De-bevec, dva sinova, Cpl. Edwar-da in Sgt. Louisa, ter tri hčere: Mollie, Sylvijo Sukle in Esther Lampe, štiri vnuke, dva brata Antona in Johna ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 10. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
+ *
JOHN BERZAK
Včeraj je bil zadet od srčne kapi ter je kmalu nato umrl John Berzak, star 62 let, stanu joč na 1741 E. 45 St. Doma je bil iz Temas Rekas na Romunskem, kjer zapušča sina Jacoba, brata Josepha in sestro Ričo. Bil je član društva Deutsche Ungamer. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Prakotar
MISS ZAVERTNIK ZAROČENA
Mr. Joseph Zavertnik, iz Engl e wood, N. J., naznanja zaroko svoje hčerke Dorothea, z Mr. John Evans Dox«ey, sinom I Mr. in Mrs. Walter S. Doxsey, 13124 Sebor Rd'., Cleveland ! Heights. Miss Zavertnik, kate-; re oče je sin pokojnega bivše-I ga urednika Prosvete, Jožeta I I 1.	. *4.* Zavertnika, je pohajala v Mo-
Umrll rOnjOni —' U|GTl	kolegij v Bethlehem, Pa.,
--j Mr. Doxsey pa je dovršil štu-
Mr. in Mrs. Anton Kužnik, ^ dije v Lehigh univerzi, kjer je 986 E. 74 St., sta prejela po-i bil član Sigma Chi, sedaj pa je ročilo od vojnega departmenta, i uposlen v Newark, N. J. Bilo da je bil njun sin Pfc. Edward: srečno!
B. Kužnik, star 21 let, 3. avgu- [
sta ranjen v Franciji.	!_ PRISTOPILA K WACS
Pfc. Kužnik je dodeljen od-j Dne 29. avgusta bo odšla v delku s strojnimi puškami pri | ^ Des Moines, la., kjer bo infanteriji in je odšel k voja-; Počela z bazično treningo, Miss kom prostovoljno lanskega ok-lLouise Glach, hčerka Mi. in
tobra, potem ko je dovršil štu-i
dije na John Carroll univerzi. St. Miss Glach je vstopila k
Bil je rojen v Zed. državah, to-	armadni organizaciji
, i v. , . WACs pri letalski sili. da starsi so ga kot otroka vze- j_______
li s seboj v staro domovino, s stre, Mrs. Josephine Schullz, Ju
katerimi se je vrnil v Ameriko lia, Zora in Katherine, in šest
leta 1939. Preko morja je bil! bratov. Pvt. Marion v Missouri,
poslan preteklega junija.
I Pvt. Mark Jr. na Irskem, Pvt.
Pfc. Kužnik je izboren pia-j Steve v Angliji, Pfc. John, ki je nist in je bil pred odhodom v od 22. januarja pogrešan v I-
armado aktiven pri "Glasbeni Matici."
★ ★
Dne 4. avgusta je bil ubit v Franciji Pvt. George F. Valjato,
taliji, Charles in Emil.
★ ★
•Mr. in Mrs. Joseph Grošel, 15410 Waterloo Rd., sta prejela pismo od svojega sina S/Sgt.
star 20 let, čigar oče Mark Va-	Grosel, ki se nahaja pri
v,« inr\1 TT	»j« j. • I.M __	..
kih preko morja. Njen 6 mese-1 pogreb Se bo vršil v četrtek ob
cev star sinček je bil najden mrtev na domu in zdravniška preiskava je ugotovila, da je otrok umrl od lakote in zanemarjenja.
1. uri popoldne iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Av6., ter na Highland Park pokopališče.
Ijato stanuje na 1001 E. 63 St. V enem svojih zadnjih pisem je poročal, da se je nahajal s stotnijo prostovoljcev.
Valjato je pohajal Willson Junior High Scool in je pred odhodom k vojakom lanskega januarja delal v tovarni. Preko morja je bil poslan preteklega junija. :
Poleg očeta zapušča štiri se-
infanteriji, da je bil v bitki v Franciji ranjen v obe nogi. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Angliji, ter kot piše, da ima najboljšo bolniško oskrbo. S/Sgt. Grosel, je 23 let star in je prostovoljno vstopil v armado pred štirimi leti, prekomorja pa je bil poslan pred žVz leta. Njegov brat Joseph se nahaja z oklop-no silo nekje na Angleškem,
S'iliAN 2
ENAI^PRAVNOST
29. avgusta, 1944
'"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Isrued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
8v Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town;
(I'u raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta);
Por One Year — (Za celo leto).......................................................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta)..........................................................................3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece)........................................................................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico;
(/ > pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki);
Pur One Year — (Za celo leto)____________________________
F. r Half Year — (Za pol leta)__________________________________
Pur 3 Month« — (Za S mesece)___________________________________
..♦7.50 _ 4.00 _ 2.25
Ir'vr Europe, Bouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemsJce države):
For One Year — (Za celo leto) ________________________________
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................
____________$8.00
___________ 450
Watered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
NEKAJ PODATKOV O ŽIVLJENJU V HITLERJEVI EVROPI
mesece in mesece čisto brez vina. Tudi v vseh vzhodnih, severnih in zahodnih krajih Francije je primanjkovalo vina ves zadnji čas.
Kako pa z milom v Nemčiji? Kako boste prali? Najprej treba, da začnete nabirati stare kosti. To ni šala —list National-Zeitung poroča v svoji izdaji v Ober-hausen-u, da bo razdeljevanje mila za nekaj časa ustavljeno. Pomagano pa bo takim gospodinjam, ki bodo prinesle uradu za razdeljevanje mila stare kosti . . .
Oni. ki bi na Francoskem potreboval močnih delavskih čevljev, bi bil tudi na cedilu. List Le Petit Dau-phinois oznanja, da je fabrikacija težkih čevljev sploh ustavljena.
Tako je torej življenje v Hitlerjevi Evropi: Pomanjkanje in nezadostna prehrana, obenem pa neprestana grožnja zavezniških armad iz vzhoda in zahoda, in upora narodov v notranjosti. In lakota in bolezni.
UREDNIKOVA POŠTA
Vprašanja, ki slede bodo nekoliko objasnila, kako žive ljudje v podirajoči se Hitlerjevi takozvani evropski trdnjavi. Odgovore dajejo časopisi, ki izhajajo v teh nesrečnih deželah in radio oddaje, katerim narekuje Qoebbels, kaj smejo povedati in kaj ne. Podatki so bili zbiani v Washingtonu.
Kdo* si more preskrbeti novo obleko v Hitlerjevi Nizozemski? List, ki izhaja v Utrechtu, odgovarja na to vprašanje naslednje: "Dovoljenje za nakup dobe samo osebe, ki nimajo več niti ene same obleke, ki bi mogla še služiti. Odveč bi bilo torej, da bi nekdo, ki ima še eno tako obleko, da jo je mogoče obleči, prosil za dovoljenje za nakup."
Kako si preskrbiš v Franciji pod Hitlerjevo oblastjo primerno hrano, ako si bolan ali pa star in potrebuješ posebno hrano za svojo dijeto? Odgovor je,enostaven —ne dobiš je v nobenem slučaju. List "Le Journal" poroča, da dobi vsak zdravnik od zdravniškega sveta po pet tiskanih formularjev na vsakih 1000 prebivalcev v njegovem okraju. Posledica je, da morajo ostati stari ljudje, ki ne morejo prežvečiti tistega žilavega mesa, ki je sem in tja še na razpolago, brez hiane, ki bi odgovarjala njihovim potrebam. Ista usoda zadene seveda vse take osebe, ki nimajo dovolj denarja, da bi plačale zdravnikov račun.
Kako pa je s sladkorjem v Romuniji? Brez njega moraš živeti. List Curentul poroča, da je bilo sicer naznanjeno da bodo razdeljevali sladkor, toda pripominja obenem, da ga pi oclajalne še vedno nimajo na prodaj.
A kaj s surovim maslom v tej bogati mlekarsko-poljedelski deželi, ki je imela pred vojno vsega na razpolago. Nizozemski? List Telegraf pravi naslednje: "Ne gre, da bi ljudstvo zahtevalo ravno surovega masla. Zadovoljno mora biti, ako dobi margarino ali pa kuhinjsko mast, kadar primanjkuje suiovsga masla ... v bodoče bodo dobivali mali otroci samo še otroško hrano in glukozo mesto kot dozdsj, otroško hrano, riž, glukozo in zdrob . .
Kakšna je hrana na Norveškem? Odgovor: "Nezadostna." List Da^eni- Nyheter poroča, da mora Norveška ki je bila uvažala od leta 1940 naprej približno 40 odstotkov svojega živ°ža iz Nemčije—pred vsem moko za kruh—zdaj živeti biez tega piiboljška. Ministerstvo za poljedelstvo je odredilo, da je treba posejati vsak najmanjši košček zemlje—celo mestne parke!
Kaj pa, kadar pridete nekoliko pozno v svojo običajno gostilno? Slabo je za vat. Nemški radio poroča naslednje: "Popolnoma nedopustno je, da prihajajo ljudje v gostilne že ob pjol dvanajstih in potem pojedo na hitro vse take jedi, ki se jih dobi biez odmerkov ali pa za sorazmerno ugodno oddajo odmerkov. Delavci, ki pridejo pozneje na kosilo, morajo oditi lačni . . . Poj^ivilo se je tako veliko število ljudi, ki jedo več kot svoj delež, da se to mera končati. Ti požrašneži si preskrbe po dva %li tri obfede brez odmerkov na ta način, da hodijo iz gostilne do gostilne in naročujejo povsod le take jedi katere dobe brez odmerko.v. Izgovarjajo se pa na to, da nimajo več odmerkov in da se moiv jo hraniti z živežem, ki je na prodaj na prostem trgu . .
Kako si boš preskrbel ročaj za n'ata na Norveškem? Pomagal si boš brez njih. List Aftonb ladet iz Stockholma poroča, da Nemci pobirajo zdaj v svoji kampanji za kovine cfdo ioeaje vrat in kovinaste dele na oknih. V norveških bolni nicah so bila radi tega okrni tako poškodovana, da je n;.. lul povsod nevaren prepih, toda pritožbe zdravnikov so ostale brezuspešne.
Recimo na prim; r, dn. bi se vam zaho'telo požirka vina na Francoskem, ki dežela, v kateri so pridelali pred vojno najboljše in morda sorazmerno nnjveč vina na svetu. List Le Journal piše, se položaj glede vina slabšti od dnw-u--v-dunr-Uiko da jc. .blL.okraj.
SLIKE V SREDO
Cleveland, Ohio. — Zadnjo sredo nas je oblačno vreme plašilo, da bi ne videH slik na vrtu. Ljudje so vseeno prišli in predstava se je izvršila kakor je bilo naznanjeno.
Iste slike bodo pokazane kmalu v dvoranah: Na Waterloo in na Holmes Ave., v Collinwoodu in Društvenem doniu na Recher Ave. Kdor jih ni imel priliko videti zadnjo sredo, videl jih bo lahko na omenjenih krajih.
Za prihodnjo sredo so pripravljene zopet druge za pokazati na vrtu. Program za iste je priobčen na drugem mestu.
Kdor želi, da se pokaže še posebne slike, naj se prijavi poprej.
A. G., prireditelj.
VALERIJ LOZINSKI:
MILOŠČINA
Krušna mati
Narodni shod v soboto v SDD, Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio. — Naši slovenski javnosti se poroča, da se bo v Collinwoodu v Slovanskem delavskem domu na Waterloo ' Rd. vršil narodni shod, in sicer j v soboto 2. septembra. Pričetek ! shoda ob 8. uri zvečer. Vršil se I bo ob priliki konvencije SANS-! a, katera se vrši dne 2. in 3. sep-! tembra v Slovenskem narodnem ! domu na St. Clair Ave.
Tukajšnja podružnica SANSa št. 48 deta sporazumno z po-! družnico št. 39, da se bo priredilo ta narodni shod, na kate-: rem bodo razni govorniki. Poskušalo se bo imeti za govornike; g. Adamič , Kristan, Kuhel , itd. Dalje pričiakujemo tudi ne-1 kaj govornikov direktno iz do-' movine.
i šubašičeva vlada je bila v to : naprošena, da nam pošlje ne-. kaj takih govornikov od tam, da nam pojasnijo resnični po-: ložaj, v katerem se nahaja se-I daj naša stara lojstna domovi-I na. Pričakujem vsaki dan ob-' vestila, in upamo, da se nam bo i to posrečilo, da pridejo.
i Med raznimi govorniki bodo ' podane tudi nekatere pevske kot godbene točke narodu v razvedrilo.
i Ker se bo baš vršila konvencija SANSa, se pričakuje, da bo vsa delegacija tudi ob tej priliki navzoča na shodu. Naši Iju-I dje so torej vsi vabljeni, da se : tega narodnega shoda v Slov. . del domu na Waterloo Rd. vde-■ leže. V slučaju, da pridejo go-: vorniki iz domovine, se bo ta shod vršil v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. O tej spremembi : bomo potom naših časopisov ta-I koj obvestili našo javnost, k^jtt j Slovenski delavski dom ne bi s ' prostorom zadostoval. Na vsak i način ste pa prošeni, da se sho-I da vdeležite, in naj bi se ta s^od ; vršil tu pri nas, ali pa na St. i Clair Ave. K temu shodu je vstop slehernega brezplačen, to je da ne bo nobene vstopnine, vsak je dobrodošel.
Odbor bo preskrbel tudi za malo okrepčila za po shodu.
Torej zavedajmo se vsi naše važne zgodovinske ure, s tem, da pridemo na ta shod in da tako demonstriramo za osvoboditev in pravično ureditev naše stare domovine. Pokažimo, da to važno zborovanje SANSa stoji ob strani trpeče in krvaveči Slovenije oziroma Jugoslavije Danes ko te borce občuduje ves svet, danes ko so jim naše armade priskočile celo na pomoč za njih oprostitev, in o-svobojenje, naj bo nam ameriškim; rojakom tem bolj pri srcu, da iot dobri ameriški državljani, želimo tudi našim rodnim bratom in sestram onstran o-ceana pravice, in njih osvoboditev izpod tiranstva fašizma kot hitlerizma.
Vaši rojaki — sestre in bratje kot ostali sorodniki, se vprašujejo danes, kaj mi delamo v tej svobodni demokratični Ameriki zanje. Ali jim kaj pomagamo?
Nas vseh je dolžnost, da se v tej resni uri .strnemo in poskušamo vsak svoj delež doprinesti k tej gigantski borbi, katero vrše naši v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Poskušajmo ob vsaki priliki tudi da po svoji mpči prispevamo, da jim bo mogoče izvojevati program, ki je tudi program SANSa, to je za pravično ureditev in združitev Slovenije, da se oproste naši deli narodnega telesa Primorja in o-stalih Koroško - štajerskih in prekmurskih Slovencev. Narod v domovini se dobro zaveda, zato danes že preko 3 leta krva-j vi, in se bori za te človeške I pravice.
I Torej v tem duhu vas vse po-I novno vabimo na shod v soboto, ' 2. septembra v Slovenskem de-: lavskem domu na Waterloo Rd. i Pričetek shoda ob 8. uri. V^top I prost.
I ^a podružnico št. 48 SANS J. P. Durn, tajnik.

Apel na društva v okrožju SDD
Cleveland, Ohio. — Apelira se na vse one društvene zastopnike in zastopnice, kateri ste prevzeli zastopstvo od svojih društev v zadevi resolucije, katero je društvo "Združeni bratje" št. 26 SNPJ predložilo zadnji delniški seji Slovenskega delavskega doma in ako imate res-! ni namen, da se organizira to organizacijo za postavitev spo-jmenika v vojni ubitim sloven-I skim vojakom, da se gotovo u-; deležlte seje.
Seja v ta namen se vrši v četrtek večer dne 31. avgusta.
Vršile so se, oziron.d so bile sklicane že dve seje za v ta namen, toda ker ni bilo na nobeni zadostnega odziva, se ni moglo ničesar ukreniti.
Ponovno in to zadnjo sejo se sklicuje za v četrtek večer; ako, pa tudi na tej ne bo Zi.doatnega odziva, je to znak, da naj se zadevo opusti.
Vinko Coff.
Človek se opravičuje na vse mogoče načine pred lastno vestjo, kadar ne napravi česa tako, kakor bi moralo uiti. Toda ko bi samo nekoliko bolje raz-gledal po tem božjem svetu, lažje bi se prepričal, da ko bi le volja bila dobra in poštena, pa človeku ni težje delati dobro nego slabo.
Nesreča samo, da človeka na slabo navaja vedno nekakšna skušnjava, nekak samoljubni dobiček, dobra dela pa izvablja zgolj glas, vesti in spomin' na zapovedi božje.
O tem se je prepričal stari V a s i 1 Tandura iz Ubilovice. Bil je dvakrat izvoljen županom in več let občinski svetovalec, nadzornik grajščakovega skednja ter je s svojim posestvom in premoženjem prekašal vse vaščane.
Pošten in delaven je preživel dolga leta in Bog ga je pri vsem obilno blagoslovil. Najstarejši sin mu je pomagal delati doma ter je pripeljal v hišo si-naho, dve hčerki sta se omoži-li s premožnimi sinovi gospodarjev ter imeli vsega v izobilju! ,
Nekoč je tudi stari Vasil Tan-dUra se po težkem delu močno zamislil in dejal sam sebi:
"Močni Bog! Čemu se jaz toliko trudim in peham? Že imam sedmi križ na hrbtu, moči mi pešajo, človek se že prigiblja k tlom, tu pa, hvala Bogu si je moči nekoliko odpočiti ter se vdati povsem hvali • in službi božji!"
Torej ko je jal tako premišljevati, pa je, ne povedavši nikomur ničesar, poslal takoj drugi dan po pisarja in občinske možje, pripeljal svoja zeta, sina in sinaho, končno pa še sorodnika in znance ter jim dejal takole:
"Starost ni radost, moji dragi. Ko bi človek tudi hotel opehariti samega sebe, sprevidi vendar, da tega ne premore, da ni več sposoben za težko delo ter nima moči, da bi prebil veliko nesreče. Zaman se upira; mora napraviti prostor mlajšim in krepkejšim. Z božjo pomočjo se mi je posrečilo nabrati na pošten način nekoliko darov božjih, pa jih hočem razdeliti med otroke, naj vzamejo vse, mene pa do smrti rede iz miloščine."
In kakor je rekel, tako je tudi storil.
Ni se zmenil za noben nasvet — posestvo, hišo in vse gospodarstvo je dal zapisati na sina, hčerkama je oddal ostalo ded-ščino in prostovoljno iznebivši se vsega, je nameraval konec svojega življenja prebiti mirno od miloščine, ki mu jo bodo dajali z doto bogato obdarovani otroci.
In nekaj tednov ter celo me-cecev je prebil starec še nekako srečno, da ni niti zapazil, da ni več gospodar, marveč prevžit-kar. Bil je po vrsti sedaj pri e-nem, pa zopet pri drugem in tako bi imelo trajati do same smrti.
I Toda gorje! Nesreča ne pri-'de na svetu, kakor bi se komu I poljubilo, marveč kakor Bog zapove. Naenkrat, da se tega niti ni prav zavedal, jelo se je staremu Vasilu goditi dvuga-Iče,
! Otroci so se polagoma priva-j dili gospodarstva na lastno roko in čimdalje manj čudno se j jim je zdelo, da stari ne gospo-1 dari več, marveč je v hiši le prevžitkar.
i Toda to bi bilo šele pol bede, toda na evetu vlada izkušena resnica, da nesreč^ ne pride j sama, marveč da vsakdar Š3 drugo ali tretjo vleče za seboj.

Ameriški vojaki se znajo prilagoditi vsakemu položaju. Zgornja slika kaže našega bojujoče-ga se vojaka, ki je odložil puško in igra vlogo krušne matere majhni francoski deklici, katero pita z mlekom v steklenici. Otroke se je s skupino civilistov v Tribehon, evakuiralo iz bojišča.
Koruza je dobro obrodila

bolelo, da so se mu kar solz« prikazale v očeh.
Ne rekši besede, je zapustil krčmo, premišljeval nekaj casJ na poti, nato pa je globok" vzdihnil ter krenil na stezic"' ki je držala proti grajščini.
Starec bi se bil rad nekoW pritožil, se s kom posvetoval i" kdo bi bil za to primernejši kd) boljši, nego grajščak!
Resnica, da takrat že vgč # secev ni bilo robote, toda Vasi lu je bilo znano, da je grajšča' oče in varuh občine in da i"" nihče bolje ne svetuje od
Grajščak Ubilovič je bil izmed pravih poljskih gpsp" dov, ki v kmetu niso videli P" dložnika, marveč sebi vdane?® otroka.
K njemu se je torej P®*!®' Vasil Tandura v hudi svoji stis ki. Kar razjokal se je ko se je zgrudil dobremu spodu k nogam ter mu jel vrti svojo nezgodo, H,ako si > hotel na stare dni nekoliko ^ počiti, medtem pa si je nakoP^ zgolj tugo in bolest.
"Tu ne pojde toliko 2^ evlemožni gospod", je dodal ^ jim se samo, da nehvaltJ^o^® mojih otrok še ne bi segla
Ije, in takrat bi jih utegnila leteti pravična kazen božja, pa bi me bolelo še huje!"
Grajščak je posiušal Vasila do konca ter se globoko zamislil.
Naenkrat pa je dvignil
to-
J. P. Bali j iz Chicago, je po 7. maju t. l. posadil koruzno seme, in kot vidite na zgornji slike je koruza zrastla že nad 10 čevljev. Bobby • Steigelman, petletni deček, ki si je.nadel nalogo zalivati koruzo, ima pri delu težkoče, ker je rastlina večja od njega.
Obe hčerki sta imeli stare svake in prav pravijo, da pred hudo svakinjo celo zlod pobere šila in kopita ter pobegne.
Svakinji sta jeli polagoma ga pikati in niu čimdalje bolj ■ po-gostama metati v oči očitanje, da ga morata imeti brezplačno na.hrani. In starcu je bilo življenje od dneva do dneva težav-nejše in huda otožnost mu je jela slično črvu glodati srce.
In prišlo je do tega, da je mora Istarec prenašati čimdalje večje nezgode. Dokaj huje ga je tudi mučila nehvaležnost ljudi in ista, še stokrat bolj kruta radi tega, ker je prihajala od lastnih otrok.
Ker navzlic temu, da so ga sin in hčeri še spoštovali, bilo je vendar lahko spoznati, da postajajo čimdalje bolj hladni do njega.
Vse to je napolnjevalo starca s bridko žalostjo, ker se je trpljenje valilo nanj od vseh strani.
Jel jc prihajati do prepričanja, da odkar je dal gospodarstvo iz rok, nima več takšnega ugleda v občini kot nekdaj. Da-siravno je bil ob svojem času dvakrat žftpan, vendar mu niso zaupati, da bi sodil razne zadeve, niti ga v občinskih zadevah niso vprašali za svet.
Da, celo ko je poslednjo ne-
se veselo nasmehnil in po ši starega po rami, je dejal s lažljivim glasom:
"Ej da, četudi si v starec, človeška narava J® . I tato nesrečna, da je pogos^" j treba nekakega sredstva, ^ jprivedeš na pravo pot.
I mojo pisarno, izpiješ čašico brega žganja, pa se kaj ^ va o starih časih in ne^af^^ svetujem kaj za tvojo n®' čo."
Vasil Tandura se je nemu gospodu vnovič pf" • in šel je za njim, kakor rekel.
In še dolgo je govoril z ^ brim grajščakom,' ker šel® eno uro se je vrnil
navio®^.
dO-
zdelo se mu je, da je	y
pomlajen za deset let, bil svež, in potolažen. NaS
nil se je sam sebi in ko

približal k vasi, je zaklic®^ P glasno:	J
"Istina, to je dober to je pravi oče občine!
gi bi mi tako modro in me tako prijazno poto'^ nesreči?"
In ko je prišel domov, P j$ takoj proti večeru zeta s hčerkama pa še sosedov in župana ter činska svetovalca.	.
Ko so bili že vsi zbrai^'' slal je starec na grajščak^^^ čun po pol bokala žganj^;^ gf to se je vscdel med nje ozval naslednje:
p
"Znano vam je, da vse m življenje nisem pasel da je Bog moje delo blag'l®^^^ Sedaj pa sem opešal daS' '■ re dosti, nekaj gotovine vendarle le prihranil." . ^ ' 'Gotovine ?" ponove
s#'
\fsi
čudeno.

Eua svakinja je pri ko odprla usta, druga gjf morala kaši jati, tako so slino na jezik.
Vasil Tandura se jc smehnil in nadaljeval: , ii'
"Nisem se hvalil s t e" ,!((-kdar, pa tudi sedaj ne

diljo stopil .la volišče novega ida pretiravam. Tcda to župana, rekel mu jc stari Faveljjp nabralo polagoma, scin Curek, ki jc imel že davno piko ^a trde srebrnjake. nanj, naravnost v oči:#	' "Za trde srebrnjake!' "
"Kaj pa delaš tukaj med nami gospodar ji, ko si lo prevžitkar pri svojem sinu''"
To jc starega Vasila hudu za-
če vnovič vsi naenkrat.
Starec se je v novič .g, nil ter si segel roko v ne*- , (Dalje prihodnjič)
28. avgusta, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
Amusement Park Firgs Greatest in History
(Nadaljevanje)
^rugi dan je poslal Kaleb 1 Martina z živino v Ny-v!' •' sta z doma zarana, Je se pokrivala mračno po-težka rosa, in sta in	seboj lisaste junice
podobne v somraku njskim prikaznim. Ela je za-^^ano kinkala na sedlu in se ®it^	prestrašeno vzdra-
s f' j® počil Martinov bič in Kml govedo po boku. Kadar Odprla oči, so se ji zdele živa-CGSti neresnične kakor v
I da ne ve Amalija za njegovo ve-I liko bogastvo. Mogla bi se ga I polakomniti ali pa oholo dvigniti glavo.
Kaleb se je spomnil Bjarnas-sonovih. Tudi ti so bili dobro založeni z dobrinami tega sveta. Toda takega lanu niso zmogli. Bjarnassonovi niso imeli razen govedi in konj skoraj ničesar drugega, ukvarjali so se le z mesom. Toda v lanu je tičal duh, njegovi rasti je bilo treba v tej pusti deželi človeške volje. Samo Kaleb Gare je mogel .----- "cicamcne KaKor v . , , ,. ,
»«k>. Ponovno so jo obhajale.,""''®'''™"
da bi bila Judita zaneslji-' Bjarnassonovi so na vse zad-^ejšainbi jo moB-li nnSili'flti nn-'"je le našli dragocene ostanke ^ .C.	svojcev, zaradi katerih so vse
/"isli vedno le nase! A kaj ^^to branali po jezeru. To je bi-
"lesto ta
pridobi
iia zadnje s tem! Prive- Kalebu Garu v veliko zado-
^ •i® na kmetijo krepke je nego	voljstvo, v zares veliko! In Mar-
ateregakoli drugega. Morebiti	tin, ta ubogi nebogljenec, se ni
'bilo krasno pobegniti z Mal-	vzeti, kar mu je šlo po
^olmom. Na severu so modra,	Pravici. Celih dvanajst mesecev
s Oboka jezera in neskončen mir	so Bjarnassonnovi tako predr-
na njihovem obrežju, ko	^"0 kljubovali Kalebu Garu ^0 zvezde. ; zbog take malenkosti, z bog svo-
' jih čuvstev, in tudi prodrli.
El
^inknila	-1^ Nadležna misel. Toda to je bila
iT2^ T	Martinova krivda. Moral bi bil
^stremenih ^ ^	sceme e pj,jgj]j^j Martina k ribarjenju.
7po, ^nih. Stresla se je m „ ■ ■ u-i . , ^ • odprta rdečeobrob-oči. Bili so sredi gozda in vit je še zakrival ^je. Eli se je zdelo, da
se je
IJene sivi
list
in	spala na konj u ure
" Ure.
je bil brzoj avitelj, ta i °kmete o cenah ži-zvedef^!"^®- tega je Martin ®koč'l' (^ena lanu silno po-^ a. To je bila radostna no-
^'ica
^ Kaleba.
Si ; jo je Martin povedal, ]{gj ^aleb pogladil z roko br-
liaf f? ^'^I'isal zadovoljni smeh-J) Ki
Tod " zaigral na obrazu, glo 1 bil čas, (da bi se mo-Pripetiti kaj kv^rgc-
ti ^^ek se ne sme prenagli-
\y«»eljem.
cjg	ka-li? No, dovolj
Voli	lahko padejo, do-
Wodvrnil.
^ novica mu je bila za-cer	da je šel tisti v(?-
tej. ^ ^^etilko v roki na lanišče ?ast? ^^^Sledoval po morju bo-žaiiip^'	časa, pa ga po-
lici n^°k	vsej bližnji oko-
Itgko^ •	bogatega kmeta.
z njiin;
Je li izgubil na vse zadnje oblast nad svojci? Ne, ne, Amalija je slej ko prej enaka in Judita se je neizmerno poboljšala. Nobenega povoda ni za vznemirjanje. Nalašč bomo to zimo brez rib, samo da bomo kljubovali Bjarnassonovim!
Da, Mark Jordan! Tudi za tega imam nekaj. Kaleb jo je ubral preko strnišča nazaj. Svetilka mu je nihala tik nad zemljo. Smehljal se je od zaupanja v svojo mogočnost. Vse mu je bilo le velika burka, a življenje in vladanje tako preprosto. In da bi bila letina popolna, so poskočile še cene lanu, kakor se dvigne zlata raketa.
III
Tisti teden sta Linda in Ju-
0
Two fires swept New York City's most popular amusement beach parks doing damage of nearly one million dollars and resulting in an injury list of more than 500 people. Left, aerial view of Palisades amusement park fire at Cliff side Park, N. j., favorite resort of New Yorkers. Photo taken from a navy plane from Floyd Bennett field. Bight, billows of black smoke, spotted by spurts of live flame, shoot skyward from a roller-coaster ride in historic Luna park on Coney Island. Thousands of men, women and children were routed from the crowded park. The fire at both parks was of undetermined origin.
tem. Toda do Martina je bila zaupne j ša in mu je nataknila ob priliki smešno opravo na ne-
lijo, kakor da bi ji bilo to naj-1 da bi Judita ušla — ali ji pa
ljubše opravilo.
hoče dati priliko pobegniti ^ s
Neki dan je šla z Martinom - S venom. Bog ve, če nižei.a do-
rodno telo. Fant se je sramež- in Karlijem v gozd po drva. Ko volj pretkana, da mu prikriva
Ijivo nakrernžil, toda Linda je bila zadovoljna, videč, da se mu je lice veselo zjasnilo, ko je ogledoval na sebi težko kuren-tovo obleko.
Toda Juditino mrko vedenje se tudi v tem tednu nadepolnih
so se vračali, ji je pričelo srce svoje prave namene. Morda ple-nenadoma hitreje utripati od.te bas sedaj načrte, da pomaga upanja, da bo nemara videla' Juditi od hiše. No, naj le snuje Svena, kajti pas gozda, ki ga je'in kuje! O pravem času b) zve-bil Kaleb kupil od Fusija Aron-' dela, kdo je gospodar v hiši. sona, se je razp/ostiral za Sand- [ "Saj imam slej ko prej na raz-bovim posestvom. Toda ker ga, polago skrivnost o Marku Joi-priprav ni razjasnilo. Linda se' videla, ji je. bilo telo na poti danu. Naj Amalija le poskusi
je že bala, da je dekle izgubila pogum in so Kalebova čuječ-nost in neprestani Amalijini opomini dosegli svoj namen.
Med tednom se je vračal Thorv^ld Thorvaldson z vozom iz Yellow Posta. Stopil je h Ka-lebovim in se mudil pri njih toliko časa, da si ni mogla Amalija kaj, da ga ne bi na Ka-lebovo željo povabila na kosilo. Sicer se pa ni ves teden dogodilo nič novega.' Amaliji se je zdel tisti dan brez konca in kraja. Nihče ni omenil veselice in vsi domači so hodili za svo-
domov težko in mrtvično. Linda : spletkariti!" se je zaman trudila, da bi jo bi- j la razvedrila ali si pridobila
IV
i Linda je .odjahala-tisti večer n,eno zaupanje.	1 h Klovaczevim in srečala Mar-
Vrata na skedenj so ostala p6d klancem gozdne poti. zaklenjena. V petek, dan pred Mark je skočil s konja in jo se-rnaškarado v Lattski šoli, je sto- j ječo na sedlu objel z obema ro-pil Kaleb mimo skednja in se kama. To mu je bilo tako Iju-smehlja,l sam pri sebi. Prigoda s sekiro je bila zanj na vse zadnje srečno naključje. Napočil je čas, da preizkusi Judito in se
"Draga Lindica," je šepetal
in se približal s svojim obra-
. , .	..	! zom .njenemu, "aleher^ii dan se
dodobra prepriča, al. se je.udclo- j	„
! Linda se je privila nanj. "Veš Mark, ne morem se izne-
nila enkrat za vselej, želel je biti na jasnem, pri čem je. Vrhu tega se je Amalija protivila, da i
Kaleb Gare. Dobro,
di^a v slehernem prostem, tre-i Jvsakdanjim opravilom, ka-notku skrivoma izdelovali obla- i ^^r da se vsa ta zajednica ne čila v učiteljičini sobi. Judit^ je I bila prav nič pripravljala za
zabavo.	j
Judita se je smukala okoli hi- j še, od svinjaka do ovčjega paš-j
kaj strašnega. Vodomep je le-sinoči naravnost preko hi-
šivala brez pravega veselja, ne vedoč za gotovo, ali b^ sploh kdaj oblekla pisani kostum ali ne. Linda je bila tako požrtvo-i nika, od tega do skladovnice
bi šla Judita na maškarado'To občutka, da se pripeti ner
mu je bilo jasno. Zdelo se mu je dobro dokazati Amaliji, da je njena volja pri tej zadevi po-,®®' dejala in Mark je čutil, vsem brezpomembna.	ida ji telo drgeta.
Kaleb je til prepričan, da se'	zasmejal. Tvoja
Judita ne bo upala pobegniti
valna, da je delala plašč za Elo,! drv. Tu se je ustavila ter pri-1 ne da bi ji bila kaj omenila o'čela pridno cepiti drva za Ama-j
I •>
t
S
$
$
$
I %
i %
$
X $
t
t $
$
$
♦
$
i %
%
X X X
X
X %
%
$
X $
$
%
X
X $
X %
%
%
$
' Ako iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OCIMAJO V TEM DNEVNIKU IKEJO... POMOfll
i •>
ž
I I I
I .«
i
onstran Lattske šole. In če bi se uprla—saj je zato odgovorna Amalija. In potem bi se mo^la ! urediti tudi tista zadevica, ki j jo jg imel z Markom Jordanom;
j V petek večer je izjavil Kaleb vpričo družine, da pojdejo nje-j
tjgovi otroci-na veselico v Lattski | I šoli. Po teh besedah je vse omiz-T je oživelo. Toda Kaleb je zapi-čil oči v Amalijo in si je skrivaj gladil brado in brke. Amalija se ni dala uplašiti. Nasmehnila se je Martinu in dejala; "Moral se boš prej naučiti plesati, Martin."
Njena ravnodušnost je vznemirila Kaleba. Segel je po svetilki in jo mahnil še pred mrakom preko strnišča. Iznenada ga je obšla misel, da je zgubil vajete Jiad družino, da je morda na vse zadnje storil kakšno napako. Nemara Amalija želi.
jevje. Ko sta stopila iz lesu, sta šla mimo Ga rove senožeti, kjer so stali dragoceni stogi sena. Prišla sta do zašarjenega barja, onstran katerega je ležalo jezersko dno, temnorjava, zaokrožena ravnina z velikanskimi, grdimi razpoklinami, zeva-jočimi križem kražem na površju. čudnolike korenine in kamenje, pokrito z bledimi usedlinami, je štrlelo v motno svetlobo. Linda in Mark sta se napotila po ozkem pasu trde zemlje med jezeriščem in barjem.
"Na obeh straneh bi se lahko pogreznila, Linda," je opomnil Mark in se ozrl po izdajal-
skem, lasem podobnem barskem trst ju in po sivem jezeri-šču, ki je bilo tem temnejše, čim bliže je bilo sredini, kjer še ni bilo popolnoma suho.
Na južni strani, onstran jezerske kotline, je ležalo lanišče Kaleba Gara, S kraja, kjer sta stala, sta Linda in Mark videla starca, ko je baš odhajal s polja. čokato telo se mu je sklanjalo k zemlji in se temno odražalo od jantar j astega obneb-ja.
"Mark," je zamrmrala Linda, prijemši ga za roko, bojim se ga."
(Nadaljevanje)
dušica, čez nekaj dni izgineva odtod in sedanje življenje se nama bo zdelo kakor sanje. No — dovoli, da ti pomagam s konja. Hodiva rajši peš. Ali bi šla malo okoli tega izsušenega jezerišča? Ta kraj bo kaj primeren za tvoje strahotne misli."
Bilo je še dovolj svetlo za enourni sprehod po tisti sirovi okolici. Linda je pritrdila. "Nisem ga še videla od drugod, ko z vrha južnega grebena. Ta kraj s svojim prihuljenim rastlinstvom je nekam sličen ozemlju na zemljevidu, kjer je obstala Noetova barka po potopu, če ga gledamo z gore Ararata."
Povedla sta konja skozi suhi les. Osuto, rumeno listje jima je šumelo pod nogami, a nad glavo jima je lahno šuštelo ve-
u. s. POLETI KRI V EVROPO
» • •
1000 pajntov na dan se potrebuje, da se ojači uporabo planine.
Doslej, se je celo kri, ko se jo je potrebovalo., dobilo od mož pri oboroženi sili preko morja ali od civilistov v bojnem okrožju. Sedaj je mogoče po zraku poslati celo kri. Da bo mogoče doseči to novo kvoto, pravi Rdeči križ, je potrebno imeti več darovalcev, več ponovnih darovanj, več trgovskih podjetij in organizacij, ki bi vsaki teden poslale darovalce krvi. Darujte vašo kri danes in ohranite eno življenje.
AMERICAN RED CROSS
BLOOD DONOR SERVICE
1227 PROSPECT AVE. SUperior 1800
To naznanilo je pod pokroviteljstvom
WAR EFFORTS COMMITTEE OF THE CLEVELAND ADVERTISING CLUB
Kupujte vojne bondel
Mourn at Camp of Annihilation
I
A
I .1
.!
i
I
Kadar vprašate za delo, ne pozabHe omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
¥
I
I
I
I
I





P4ioto shows a few of the thoivsands of Poles weeping for their loved ones at t)\c edges of the huge burial pits at the ill-famed "Camp of Annihilation" in suburban Lublin, Poland. The Nazi burnt to ashes the bodies of thousand^ upon thousands of vit^ims of their tortures and threw the remains into the pit. Special ovens were built for this purpose.
SLOVANI!
Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno^ borbo naših narodov v stari domovini.
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES!
Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV.
Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja.
IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON:
The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y.
Ime ..................................................................................................
Naslov..............................................................................................
prilagam $........................ za foiul Združenega odboru kot
"Contributing Member" istega.'
Vse čeke in mojiey-ordere izdu.jte na ime:
United Committee of South-Slavic Americans
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
29. avgusta, 19^
ČRNA ŽENA
Zgodovinska povest Priredil Javoran
il
"0 a
9
a
(Nadaljevanje )
Tedaj pa je naenkrat France zakričal divje in strašno, kakor obstreljena zver, da se je mogočno razleglo daleč naokoli, in se vrgel na tla za bližnji brinjev grm. Kroparski možek je nemudoma pritekel k njemu in o-pazil, kako je slonela Bregarje-va glava na prsih mrliča, ki je nepremično ležal na mehkem ruševju za grmom. Natančneje je opazoval truplo in takoj spoznal cigankine poteze. — Niga-nin obraz. Bila je v vojaški o-pravi. Oči je imela široko odprte in izraz groze je ležal še vedno na njenih nemih in trpkih potezah. Okrog pleč pa jo je.o-grinjal bel plašč. Poprej tako živahna, vznemirljiva, strastna Nigana je ležala sedaj tu nemo, tiho, mirno, bre? življenja — brez ljubezni — mrtva.
France se je zavedel, se nekoliko dvignil, pa se takoj zopet oklenil z obema rokama mrtve žene okoli vratu, jo strastno poljubil na mrzle ustnice in nato kričal kakor neumen;
"Nigana — Nigana, vstani! Nigana — vzbudi se! Saj živiš
—	Nigana; — ne, ni mogoče, da bi se ločila od mene brez dokaza ljubezni, brez besedice odpuščanja! Reci, Nigana, da živiš!"
In zopet je obmolknil in nepremično zrl Nigani v obraz. Tedaj pa se mu je zdelo, da se je Nigana zganila, da se je o-zrla vanj — strastno in ljubeznivo kakor nekdaj in da je začela šepetati z ustnicami nežno in ljubko kakor včasih mile vrstice :
"Ko pridem k mili mamici,
vesel pač bodem spet: .
o j, kmalu, kmalu tja dospem,
kjer ni več zla ne zmot."
In včndar — Nigana se ni ganila, njene poprej rožnordeče u-stnice so obledele in mirovale.
—	In zopet se mu je zdelo, da mu je šepnila rahlo, pa čuv-stveno: "Moj ljubi Radko — odpusti mi, saj te ljubim;" že ji je hotel odgovoriti nežno ljubeče: "Nigana — odpuščam ti, odpusti tudi ti meni", pa je zopet spoznal, da se njene ustnice niso odprle, da v njenih o-čeh ni več življenja — da je mrtva. — In tedaj se ga je polastila neizmerna žalost, srce se mu je trgalo, še enkrat je vik-nil: -"Nigana!" potem pa je zopet naslonil svojo glavo na njena prsa in bridko jokal. —
Čez nekaj časa ga je možek dvignil in rahlo odrinil nekoliko stran ter sam prijel ženo za roko. Žila ni več bila, roka je bila že mrzla kot led. Obrnil je truplo a ni opazil na njem znatnih ran in poškodb. Spoznal je, da je nesrečno ženo omotil dim, ko se je vnel smodnik in da jo je ob razstreljivi zračni pritisk vrgel na ruševje, kjer je obležala. Ob padcu si je najbrž zlomila hrbtenico. — Previdno in spoštljivo je možek zopet položil truplo na Hrbet, zatisnil osteklene-le oči in mrzli roki mrtve žene lahno sklenil na prsi, medtem pa ponavljal napol glasno in goreče:
"Gospod, daj ji večni mir in pokoj; in večna luč naj ji sveti!"
"Mrtva je, Nigana — mrtva, resnično mrtva?" je zopet zar-jul mladi mož, planil pokonci in se stokajoče vrgel na truplo svoje nesrečne žene.
"Nigana, ljubo, nesrečno dete, saj nisi mogla zato, če si i-mela tako naravo, tako nemirno življenje! . . . Ljubi Bog ti bo vse odpustil, jaz ti tudi odpuščam . . . vse sem ti že odpustil! — Vedno sem ti bil zvest! Ljubil sem te — iz srca ljubil
— Bog ve vse to. — Vem, tudi
ti si me ljubila.--A zdaj; ah
morala si se ločiti — ločiti brez zadnjega dokaza ljubezni, brez besedice v slovo — brez — ah, ne upam si izreči — ne morem, Nigana — odpusti, kakor ti odpuščam jaz, ker vem, da te je prenaglila tvoja nemirna narava! — O kruta žena — bleda smrt! oropala si mi srce — zakaj? — Zakaj si mi uničila vesele upe? — Ob mrtvih upih naj torej plakam! Da, Nigana, dovoli, da tvoj mrtvi obraz š
kopale v solnčnih'' žarkih, po hodnikih so samozavestno rož-Ijale ostroge in po mostovžih in dvoranah se je čula nemška, latinska, deloma tudi slovenska govorica.
Hartman in njegova gospa Poliksena sta navdušeno sprejemala mlade viteze, plemenite gospe, bližnje graščake in plemiče.
Ves grad je bil pokonci, kakor bi se pripravljala plemenita gospoda za poroko in ne za — boj.
Polno dvorišče je bilo hlapcev raznih plemičev, spremljajočih svoje gospode. Ponosno je hodil valpet Fric po hlevu in naročal domačim hlapcem, naj dobro postrežejo konjem, ker ne bode zastonj. Skoro še mogočnejše se je sukal oskrbnik Damijan okrog vežnih vrat ter
T/Momerjere^
ze! — Nigana! — Nigana!"
Tako je stokal France in ponovno poljubljal mrzle ustnice svoje nesrečne žene, ki se mu je še po smrti zdela lepa.
Možek je čutil s prijateljem; zato mu je pustil, da je lahko dal duška vsem svojim neizmernim bolečinam in da je lahko še zadnjikrat nemoteno izkazal svojo ljubezen mrtvi ženi; vedel je namreč, da se bo
čal, zdaj nad deklami, zdaj nad hlapci, ter brez potrebe tekal po stopnicah gor in dol. Stara Maruša, stanovitna grajska dekla, se je jezila proti mladim deklam, da se oskrbnik brez potrebe suče po stopnicah in po veži, le da bi obrnil nase večjo pozornost.
Toda Damijan se ni menil za zasmehljive besede stare dekle, ki se je z oskrbnikom sta-
ravno na ta način najprej po-l^^^^ ^ isto vrsto, ampak je da-
miril in našel uteho. — Nemo je pokleknil ob njenem truplu, po^gnil iz žepa rožni venec in tiho molil za ciganko; zdaj se je ozrl na njeno mrtvo obličje in potem je pogledal v ■ obraz Francetu — in svetle solze sočutja so mu zalile obraz.
X.
V gradu so se zlasti na pustni torek ves dan na vso moč pripravljali na boj zoper kme-tiški punt. Ves dopoldan so spremljali visoke goste. Prišel je grof Turn s svojim spremstvom, dalje mestni upravnik radovljiški in radovljiški zakupnik. Prihitela sta na turških konjičih mlada dva Lam-berga in še več drugih plemičev in vitezov. Krasno so se lesketali zlati in srebrni šlemi, svetlo nabrušene sablje so se
Ije stanovitno meril svoje kora ke po veži in stopnicah.
Hartman je zapovedal, naj bodo proti večeru oboroženi vsi vojaki, da počakajo kmetiške bojevnike ali da sami udarijo nanje; in kakor blisk je šlo njegovo povelje od ust do ust, od glave do glave.
Bližala se je šesta ura. V s i graščinski vojaki so že stali o-boroženi na grajskem vrtu in nestrpno pričakovali nadaljne-ga povelja. Plemenitaši pa so se zbirali v veliki dvorani, ki je imela okna s pogledom na jezero, in se tu posvetovali, kako bi mogli najbolj pametno pomiriti kmete in zadušiti punt. Hartma-na pa ni bilo ne na vrtu in ne v dvorani, marveč je počival v mehki blazini v svoji sobi ter ves v skrbeh za svoj obstanek
razmišljal, "kako se izide nocojšnja noč in prihodnji dan.
Tedaj je pa naenkrat nekdo potrkal na njegova vrata in v sobo je stopil sel, naznanjajoč, da se je okoli Radovljice utabo-rila velika turška četa. Z mrzlično hitrostjo se je raznesla grozna novica po vsem gradu. Ko so bili vsled tega že vsi zmedeni in brez pametnega sveta, so naenkrat zaslišali grozen pok; nihče si ni mogel razlagati, kaj naj to pomeni, samo toliko so si mislili, da je gotovo v zvezi s Turki. Nemudoma so razposlali sele po okolici, drugi so pa zastražih grajske prostore;* in tako so vsi v strahu pri-, čakovali dneva.
Hartman je kakor zmešan in ves obupan nemirno tekal od sobe do sobe.
Ko so drugo jutro natanko iz-' vedeli, kaj se je zgodilo, so takoj sklenili zbrati veliko vojsko zoper turške pesjane. Zato so vsi vitezi in plemiči s svojimi vojaki in hlapci odšli vsak na svoj grad. Ostal je Hartman sam le z malim krdelcem svojih vojakov, zakaj vedel je, da se kmetje, vsi zbegani in prestrašeni in v strahu pred Turki ne bodo tako hitro zopet vzdignili zoper njega.
Po oni strašni noči je minilo par dni. Kmetje so se zavedli svojega stališča in se počasi pomirili. Veselili so se sicer, da ni bilo hujšega in tolažili drug drugega, a vsem je bilo vendar hudo, ker niso mogli izvojevati svojih pravic. — Ker so videli, da ni nikake nevarnosti več, so se zopet vrnili na svoje domove in tudi obupane žene in jokajo-čo deco SQ polagoma spravili domov.	^
Nekega popoldne so se zbrali kmetiški veljaki in voditelji punta v gostilni pri Mohorku in ukrepali, kaj storiti v bodočnosti.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
Žena z otrokom
ima za oddati v najem opremljeno spalnico, katero odda ženi, ki ima moža pri vojakih. Stanovanje se nahaja v bližini tovaren in poulične železnice. Ako se želi se dobi tudi hrano. Pokličite IV. 7391.
Hiša naprodaj
Za eno družino, 7 sob, velika lota; na lepem prostoru, na vogalu Grovewood Ave. Vrt je lepo zasajen s sadnim drevjem. Za pojasnila pokličite lastnika po telefonu: KEnmore 4263.
Red Cross Men Cooperate
m
mm
__


When Avranches in Normandy fell to fast-moving American forces, this Nazi Bed Cross post in a cafe was taken over by American Red Cross workers, who permitted some of the German medical corpsmen to remain and cooperate with the Americans in taking care of the many injured German soldiers who were left behind when the Nazi retreated.
230,000,000 POUND FAT SALVAGE QUOTA
will BE EQUIVALENT
11% OF THE LARD OF EACHMG
OF THE TALLOW OF All CATTLE KILLED IN 1943 UNDER FEDERAL INSPECTION
According to War Food Adminisfration, fat salvage goal of 230,000.000 pounds of used cooking fats In* 1944 will be equivalent to the lard from 7 million head of hogs or the tallow from about 3 million head of cattle. It represents 11% of every hog, or 26% of each head of cattle killed under federal inspection in 1943. Save every drop of used cooking fat, and take jgour place producing for Victory.	___
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45, St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Loree A. Wells
Dostojanstveni pogrebi po zmernih cenah od $125 do $1,000 CEdar 7038
Naprodaj imamo posestva;
hiše za eno in dve družini, v bližini slovenskih cerkva na vzhodni strani mesta.
EDWARD A. PERK
REALTOR
5710 Portage Ave. — MI. 3660
Mali oglasi
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrM prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
MI POTREBUJEMO AVTE Plačamo najvišje cene
St. Clair Olds Co.
10642 St. Clair Ave. GL. 7314
Program predstave slik za v sredo
Sedaj, ko vojska divja na I Francoskem, bomo videli tam še prvo vojsko, potem pa sedanjo, s kakšno furijo so Nemci premagali Francoze, zatem tam ameriške legijonarje. Ves Pariz in v njem razstava leta 1931, dom Sv. Terezike v Lesiuksu, preko katerega je šla sedanja vojska. Dalje poroke: Navadne, tudi Ma-jerjeva. Potem srebrne in končno še zlate, tudi Permetova, ki še ni bila do sedaj pokazana. Tudi nekaj vrtov. Dovolj bo pomembnih slik na vrtu, pridite ob času, začetek ob 8. uri.
A. G., prireditelj.
RADIO POPRAVILA
Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Eno-dnevna posluga
Rhoades Radio
5817 Broadway Michigan 5900
KUPITE IN PRIHRANITE PRI P T AK' S Grand — ;viagic Chef — Roper plinske peči. Kombinacijski grelci na premog in plin ter na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj SEDAJ!
PTAK'S
5416 Broadway. Odprto do 9. zv.
WHERE THE FUJI. QQPS
It takes 12,500^Uoas"of^$b^ line to train one pilot..
Odda se
v najem 3 čedne sobe, na 1053 E.,71 St., spodaj, zadaj. Vpraša se v stanovanju, ki se nahaja poleg tega.
Za delavce
Prekladale! zaloge
in
pometači
Strbjni. operatorji—bru$ači
in
Lathe operatorji
Dobra plača od ure poleg overtime 10 ur na dan 6 dni v tednu
The Pipe Machinery Co.
930 E. 70 St.
blizu St. Clair



Hiša naprodaj
Zelo lepa prilika za vsake vrste biznes ali pa za gostilno, ker je že bara in nekaj druge priprave notri. Fin fomez in prostor se nahaja na glavni prometni cesti. Za nadaljne informacije pokličite EN. 9741.
PRODA SE
Apartment hiša za 8 družin; parna gorkota s stokerjem. Letni dohodek $3,250. Cena $20,000. I Zidana hiša za 7 družin. Cena ' $11,000.
Hiša za 2 družini, na E. 78 St. Cena $6,000.
M. TISOVEC
1366 MARQUETTE EN. 4936
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu
od 5.10 pop. do 1.40 zj.	'
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. z j. do 5. pop. dnevno raz ven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co.
Pospešite dan zmage!
Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov.
Potrebuje se moške
Shear operatorje in pomočniki, punch operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packer" je in nakladalce ter metal stamping inšpektorje-
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA
1111 E. 200 ST.
IV. 3800
Licenciran kurjač
4
3. do 11. zv. — 7 dni pozneje 6 dni v tednu 90c na uro
Boiler, ki se ga ročno naklada
Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
Tool Makers Tool Room Lathe delavci Set-up delavci Die Set-up delavci Popravljaici strojev Maintenance delavci
Line pomočniki Carbide Tool Brazers
Dnevni in nočni sift 100% vojno delo
Dobra plača od ure in overtime in plača od komada
Sigurna povojna bodočnost pri 60 let stari kompaniji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49 St. — od St. Clair
Mali oglasi
Zgubilo
se je takozvano "lapel" broško, med Norwood Rd. in E. 61 St. Pošten najditelj je prošen, da pokliče HE. 7014.
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če Je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
Dr. Kemovo
Anglesko-SIovenskb berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni
MOŠKE IN
ŽENSI^
se potrebuje
splošna tovarniška dela
6 dni T t«sdnu
48 ur dela na tedeo
Plača za ZACETE^
Moški 77%c na uro
Ženske 62 %c oa ^
Morate imeti ižkazil® Ijanstva.
Nobene starostne ste fizično sposobni za " ga imamo za vas.
Zglasite se ^ EMPLOYMENT OFFI'^ . 1256 W. 74 St
National Carbo'' Co., Inc.
ŽENSKA
za pomivanje po*
6. zv. do 1.30 zj Prevoz na dom preskri
(kI«
SALAD GlRt-
7.30 zj. do 4.
Dobi uniforme in o o*' Tedenska plača
Osbom Mfg. ^
5401 HAMILTON
Strojni operatorj' Punch Press op«*"® Drillpress operato'^' Broch operatori' Short Cut Lathe op®'*' Znotranji in zunanji Milling Machine opc^"'' Dip Tank barvft'j* Oskrbniki forn«^®^ Težaki in voznici


iJi
Oglašajte v Enakopravnosti
Visoka plača od ur® "overtime"
The ClevelaK^ Tractor Co
19300 Euclid Av«'