no. nm
Danainja Številka stana Din f SOL
I lWWđ, i gen tt. Hi ga._
Uto MI.
imšl nedolie ia praznik*. IflMrsH: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst 1 2 D 50 p, večji inserati petit vrata 4 D; notice, podano, izjave, reklame, prekiid beseda 1 D; Popast po dogovora. — Inserttm davek posebej. Vpriianjam glede ineeratov naj se priloži znamka za odgovor
„Slov. Narode" la „Narodna tiskara«'1 Knalloi allaa at. 3, pritlično. — Telefon at. 304.
„Slor. sprefe
allea Telefea Mer. 34. na le podpisano la zaitootao Rokopisov sa na vraća.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. VSO« 8 Iti vet 2 D. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poitnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod« velja:	T JigodSrljr™		\   V iitnimi
	T Ljubljani           po polti		
12 mesecev.....• 3 ■ 1                                 . .	Din 240*— . 120-— 60-— 9 20'—	Din 240-— , ,    120 — 60*— „ 20--	Din 360-— . iso-— 90*— » 30--
Pri morebitnem povišanju se imi daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   :'.f*3T po rrakaznlcf. Na rarao pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo oairarJ.
Diplomatski sestanek na Bledu.
Nič ni za zunanjepolitično skupnost med češkoslovaško republiko in jugo* slovensko kraljevino bolj značilno ka* kor tisto stalno razgovarjanje, ki se vrši v zadnjih letih med zunanjima ministroma dr. Benešem in dr. Ninči* ćcm o vseh perečih evropskih vpraša* njih. — Nad pisanimi pogodbami m zvezami obstoja še dragocena obveza ali pa tudi osebna češko* jugo slovenska zunanjepolitična tr:7.::ka, ki sproti ob* ravnava aktualne :zpremembe evrop* ske politike in ki odreja obema drža* vama istočasna in soglasna stališča napram njihovim bližnjim in daljnim sosedom. Vsled tega se blejski šesta* nek čisto organično prič1 žuje ostalim sestankom, da razčisti najnovejša vpra* šanja, prijateljsko pogodbo med Jugo* slavijo in Italijo, italijanske volitve, zadnje italijanske ponudbe češkoslova* širi republiki in pa nedeljske francoske volitve. Dovelj je torej predmetov, da si oba ministra opredelita soglasna sta* lišČa in zavzameta pozicije, ki odgo* varjajo njihovim skupnim interesom!
Prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo je vnesla v razmerje med Malo antanto in Italijo čisto nov ele* mest. Dočim je do včeraj Italija Mali antanti nasprotovala, kjerko1* je mogla, in jo pred dvema letoma celo razbi* fala s sila predrznimi intrigami, se je v zadnjem času očitno sprijaznila z našo samostojno zunanjepolitično mi* sijo in delavnostjo ter nam celo ponu* dila prijateljsko roko. Prijateljski pakt z Jugoslavijo je že od prvega začetka kazal na Prago. Velika, na Sredozem* skem morju utemeljena nasprotja do Francije in Anglije ne svetujejo Italiji, da ima tudi na vzhodu kopico nasprot* nikov, ztasti da nima proti sebi tako žtvljenjasposobne in nevarne zveze* 7zakoršna je Mata antanta. "Zato si je izbrala Jugoslavijo, da preko njenega prijateljskega pakta postavi mostove k (češkoslovaški m na ta način objame glavna maloantantna stebra. Moramo reči, da je koncepcija povsem na me* ^tu, zlasti ker misli s političnimi zve* ami m pakti na gospodarsko ozadje, torej na pojačanje jugoslovenskih in Češkoslovaških italijanskih trgovinskih in splošnogospodarskih odnošajev. Na* ša dva ministra bosta torej z lahkoto pretehtala politične in druge daleko* nežnosti te italijanske zunanje politike fer precizirala gospodarske in politične pogoje, ki varujejo tako Češkoslovaški kakor Jugoslaviji ob prijateljskih paktih še največjo zunanjepolitično svo* • ■odo, inicijativnost ter samostalnost. Pakti prijateljstva lahko temeljijo v
slučaju iskrenosti in trajnosti vsekakor le na največji meri medsebojne samo* stalnosti. In tako samostalnost si mora ohraniti tudi Mala antanta, ako hoče Italija na zapadu prostejše roke!
Italijanske volitve so potrdile Mus* solinijevo diplomacijo ter zasigurale njenemu vzhodnemu prodiranju s »pri* jateljskimi pakti« gotovo stalnost in resnost. Takoj po volitvah so se tudi oglasili italijanski glasovi, ki so nazna* njali novo razmerje do češkoslovaške republike po vzoru in primeru razmerja z jugoslovensko kraljevino. Prezidentu Masarvku so listi posvečali pozdrave čisto v tem smislu in sedaj .potuje dr. Beneš v Italijo, da vidi, kako in kaj je s temi željami in ponudbami. Skoro smo veseli italijanskega diplomatičnega obrata, ker je znamenje vpoštevanja in priznanja maloantantnega zunanjepoli* tičnega činitelja v srednji in južni Evropi!
Približevanje k Italiji pa se naravno ne vrši brez koncesij od strani našega zapadnega soseda. Prijateljski pakti in njih trajna veljava so mogoči samo med enakopravnimi in enakoveljavnimi pogodbeniki! Ta enakopravnost se mo* ra izraziti v zunanjepolitični moči ene in druge države! Italija se ne bo smela postavljati nad ostale maloantantne države, saj ve, da si drugače ne more pridobiti zaupanja in naklonjenosti srednjeevropskih držav, predvsem se* veda slovanskih držav, kakor s tem, da priznava njihove realne interese ter ne škoduje njihovim nacijonalnim in go* spodarskim potrebam.
Te slovanske države imajo v Fran* ciji svojo naravno zaveznico, od katere jih bo prav težko odcepiti. Tudi nedelj* ske francoske volitve ne izpremene na tem zavezništvu niti pike, ker sledi naše zavezništvo do Francije iz nem* škega problema, iz moči in veljave nernškega nacijonalizma. Če ta nacijo* nalizem zmaga, bo njegova sila v prvi vrsti naperjena proti srednjeevropskim državam. 2e iz tega daljnega ozira bi kaka druga država težko izpodrinila Francijo in zavzela njeno mesto na* pram slovanskim državam srednje in vzhodne Evrope. Nedeljske volitve lahko izpremene samo francosko zuna* njepolitično taktiko do Nemčije in Anglije, nikdar pa francoske politike kot take, ki jo diktira pravzaprav ne* upogljiva, trmasta in uporna Nemčija. Se manj se izpremene tradicijonalne francoske obveznosti do vzhodnih slo* vanskih držav.
Italija bi si rada iz čisto razumljivih gospodarskih, pa tudi iz važnih zapad*
nopolitičnih razlogov pridobila slovan* ska prijateljstva ter močno slovansko zaledje, da si na ta način po jači domi* nantno sredozemsko pozicijo. Toda ta pridobitev je mogoča samo pod pogo* jem, da nam dovoli čim močnejšo kon* solidacijo zunanje moči v srednji Evro* pi. kakor je storila n. pr. baš Francija, ki nam je po svetovni vojni omogočila
politično eksistenco ter Malo antanto posadila preko nevarnih začetkov na sedanjo višino srednjeevropske veljave.
Zunanja ministra, ki se sestajata na Bledu, si bosta lahko v teh vprašanjih takoj na jasnem, čim proučita bližnje in daljne namene italijanske diploma? cije in se zavesta lastnih interesov ter naših bodočih ciljev,
Parlamentarna kriza na mrtvi točki.
— Beograd, 13. maja. (Izv.) V razpletu parlamentarne krize ni bilo včeraj zaznamovati nikakih važnih dogodkov. Kriza se nahaja na mrtvi točki. V političnih krogih so včeraj popoldne živahno komentirali prihod"našega poslanika v Berlinu Živojina Balugdži-ča, ki je bil pozvan od vlade v Beograd. Kombinacija, da je poslanik pozvan zaradi rešitve parlamentarne krize, ni povsem točna, kajti glavni razlogi za njegov prihod so, da kraljevi vladi poroča o rezultatih volitev v NemČUi in o novi, po njih ustvarjeni situaciji, v glavnem pa o reparacijskem vprašanju, v katerem je naša država zelo interesirana. V parlamentu je včeraj vladalo popolno zatišje. Posarrme skupine so imele svoja posvetovanja. Ugotoviti je treba že danes, da je nastala med obema nasprotnima taboroma, med nacijonalnim in opozicijonal-nim blokom, taka razdvojenost, da ni mogoče računati na kako zbližanje in torej na sestavo koncentracijske vlade. Opozicijonalni blok forsira sedaj zopet poslovno vlado, kateri bi načeloval Ljuba Davidović. V ospredje pa so začeli ; nekateri blokaškj krogi siliti celo dr. j Korošca. Ta naj bi sestavil poslovno vlado s kratkim rokom in nato naj bi se vršile volitve. To pa je navadna politična kombinacija, ki resno ne prihaja v poštev. Včeraj kralj ni sprejel nobenega politika v avdijenci. Popoldne sta bila sprejeta minister Miša Trifunović. in pa dr. NinČić.
Rezultati francoskih volitev.
— Pariz, 12. maja. (Izv.) Zadnja napol oficijelno izdana volilna statistika objavlja tele rezultate: Izvoljenih je doslej 575 poslancev. Manjkajo še rezultati iz kolonij. Izvoljeni so: 11 konzervativen v, 137 republikancev, 92 levičarskih republikancev, 34 neodvisnih radikalov. 127 radikalnih socijalistov, 39 socijalnih republikancev, 102 n dražena socijalista, 29 komunistov.
Konservativci so pri volitvah pridobili 2, izgubili 17, republikanci dobili 24, izgubili 88, levičarski republikanci
dobili 14, izgubili 77, neodvisni radikali dobili °. izgubili 23, radikalni socijalisti dobili 65. izgubili 16. neodv&ni socijalisti dobili 45, izgubili 14, Udruženi socijalisti dobili 58, izgubili 10, komunisti dobili 24. izgubili 7.
— Pariz, 12. maja. (Izv.) Čeprav niso še uradno objavljeni rezultati ne-deljskfh volitev, je že mogoče na podlagi raznih statističnih pregledov konstatirati veliko zmago levičarskega bloka pod vodstvom Brianda. Francoska politika bo morala v zunanji politiki kreniti na levo. Pričakovati je, da poda svojo demisijo Poincarč in v političnih kros:h danes že računajo, da se poveri sestava vlade Briandu in rierriotu. To kombinacijo pa sprejemajo še z veliko rezervo.
— Beograd, 13. maja. (Izv.) Na snočni pol ure trajajoči seji je ministrski svet razpravljal o francoskih volitvah. Prečitana so bila vsa poročila, ki iih je prejelo zunanje ministrstvo iz Pariza o poteku volitev. Na podlagi teh poročil je bilo konstatirano, da je Poin-care nazadoval za 30 poslanskih sedežev. V ministrskem svetu so tudi na-glašali. da bi nastop eventualne Brian-dove vlade nikakor ne mogel kvarno vplivati na naše medsebojne odnošaje, ker je Briand znan kot naš iskren in odkrit prijatelj ter kot organizator solunske fronte.
— Pariz, 12. maja. (Havas) Ob 1.45. Po dosedanjih rezultatih je posneti, da je blok levičarskih skupin dobil 30 glasov večine. Ob 12.30 popoldne je bilo izvoljenih 527 poslancev. Potrebne so štiri nadomestne volitve. Med izvoljenimi poslanci je tudi komunist C a -chi n.
— Pariz, 13. maja. (Izv.) Več novoizvoljenih poslancev je naslovilo na predsedstvo francoske zbornice vlogo, v kateri naznanjajo, da bodo takoj ob otvoritvi parlamenta predlagali splošno pomiloščenje vseh med svetovno vojno obsojenih političnih zločincev in sprejem za časa poslednjih stavk odpuščenih železničarskih uradnikov nazaj v službo.
— Pariz, 13. maja. (Izv.) Listi komentirajo izid volitev in opisujejo sedanji politični položaj. NaglaŠajo, da po-menjajo volitve zmago demokratije v orijentaciji na levo.   Zmaga radikalnih
socijalistov in socijalistov je bila posledica volilnega sistema, ki je omogočal koalicijo već strank. Narod se je izrekel za levico ne morebiti iz zunanjepolitičnih motivov, temveč iz notranjepolitičnih razmer.
— Pariz, 13. maja. (Izv.) Današnji »Matm« javlja, da bo Poincare nadalje do sestanka zbornice vodil tekoče posle. Sestanek Poineareja dne 19. t. m. v Chejquersu izostane. Poincare" Je izja-vil. da je treba, da sedaj blok levice kot naimočn^ša skupina prevzame odgovornost za vladine posle. Millerand poveri sestavo nove vlade leaderju radikalnih socijalistov Herriotu.
*   ★ *
— Pariz, 12. maja. (K) Kakor javljajo listi, se danes, zvečer sestane ministrski svet. ki bo razpravljal o položaju, nn^talem po nedeljskih volitvah. Ministrski predsednik Poincarć poda demisijo. Njegova vlada bo vodila tekoče posle do sestanka novoizvoljenega parlamenta. Kake inicijative o notranji ali zunanji politiki se bo Poincare izogibal.
— Pariz, 12. maja. (Izv.) Predsednik republike Millerand. sledeč določilom francoske ustave, poveri sestavo nove vlade radlkalnosoc»iialističneniu poslancu Herriotu.
Kombinacija o uradniški vladi?
— Beograd, 13. maja. (Izv.) Današnja dopoldnevna lista >PoIitika« in »Vreme« objavljata v situacijskih poročilih kombinacijo o izvanparlamentarni uradniški vladi. »Polit.« pravi, da se je včeraj v političnih krogih mnogo govorilo o uradniški vladi z vojvodo Stepanom Ste-panovičem na čelu. Pozvan je v Beograd poslanik Balugdžić. Ta poziv spravljajo v zvezo s končno rešitvijo krize. Balugdžić je bil pozvan edino iz tega razloga, da kralju pojasni politično situacijo. Po neki kombinaciji bi Balugdžić prevzel v nevtralni vladi Stepanovićevi vodstvo zunanjih poslov. Tudi današnje radikalno »Vreme« veli, da se je posebno iz opozicijonalnih krogov forsirala kombinacija o nevtralni vladi. Toda srgumo je« da bi ne mogla nobena oseba dobiti v parlamentu zadostne opore. Izvenparla-mentarna vlada naj bi imela edino nalogo izvesti volitve, na kar bi položila oblast v roke parlamentarni vladi. Vse to so gole kombinacije.
KRVAVI BOJI ŠPANCEV V MAROKU.
— Pariz, 13 maja. (Izv.) Havas javlja iz Madrida: Španska vojska je upornikom zavzela utrdbo Sidv Nessaid. V bojih so Španci imeli znatne izgube. 70 oficirjev in vojakov je bilo mrtvih oziroma ranjenih.
Aleksei Tolstoj.
40
S>olet na Mars.
Roman.
Vsem, kdor soglaša z nami, kdor se pokori naši vabi, preskrbimo vaške naselbine ter jim zajamčimo življenje in udobnost. Dvajset tisočletij robskega dela nam daje pravico, da živimo končno v počitku tiho in zadovoljno. Konec civilizacije pokrije venec zlatega veka. Organizirati hočemo občestvene praznike in prekrasne zabave. Morda se rok življenja, ki sem ga omenil, podaljša še za nekaj stoletij, kajti živeli bomo v sreči in iniru.
Amfiteater je poslušal molče, kakor začaran. Tuskubov obraz so pokrile rdečkaste pege. Zatisnil je oči, kakor da se je zagledal v bodočnost. Sredi besede je umolknil.
- Pod oboke dvorane je prodrl od zunaj zamolkli šum mrmrajoče množice. Gor se je dvignil. Njegov obraz je bil spačen. Jezno je potegnil z glave čepico ter jo vrgel daleč proč. Iztegni je roke in planil navzdol po klopeh k Tuskubu. Zgrabil je Tuskuba za vrat in ga vrgel z vzvišenega mesta. Z razprostrtimi rokami m z razširjenimi prsti se je obrnil k amfiteatru. Zakričal je, kakor da hoče odtrgati prisušeni jezik:
— Prav. Smrt?, Naj bo —r smrt, i
Na klopeh so poskočili in zašumeli, nekaj postav je planilo doli k Tuskubu. ležečemu vznak-
Gor je planil k vratom. S komolcem je pahnil proč vojaka. Spodnji rob njegove črne halje je za-migljal pri izhodu na trg. Razlegel se je njegov oddaljeni glas. Množico je spreletelo kakor tulenje vetra. Začuli so se srditi kriki. Naenkrat je zazve-nelo. vsulo se je steklo.
XXVI. POGLAVJE.
Los otane sam.
— Revolucija, Mstislav Sergejcvič! Vse mesto stoji na glavi. Zabavno!
Gusjev je stal v knažnici V njegovih običajno zaspanih očeh so poskakovale vroče, vesele iskrice. Nos se je zavihal, brke so štrlele kvišku. Roke je vtaknil globoko za usnjeni pas.
— V Čoln sem že vse položil: hrano in orožje. Njihovo puškico sem dobil. Le brž se pripravite, pustite knjigo, letiva.
Los je sedel s skrčenimi nošami v kotu diva-na in malomarno ogledoval Gusjeva. Že nad dve uri je pričakoval običajnega prihoda Aelite, hodil je k vratom, prisluškoval, — v AeMtinih sobah je bilo vse tiho. Posedal je v kotu drvana in čakal, kdaj se oglasijo njeni koraki. Vedel je: lahni koraki odjeknejo v njem kot nebeški grom. Vstopi kot vedno, še bolj divna in prekrasna, kot je pričakoval, pjofcte pod razsvetljenimi zgornjimi okni; po zrcal-
nem podu zašušti njeno Črno krilo. In v njem — vse zadrhti. Vsemirje njegove duše zadrhti in obstane, kakor pred nevihto: ona prihaja, ženska, življenje.
— Mrzlica vas trese ka-li, Mstislav Sergeje-vič? Kaj buHte? Pravim vam — letiva, vse je pripravljeno. Za komisarja Marsa vas hočem proglasiti. Stvar je — jasna.
Los je povesil glavo. — Tako so se zapičile vanj Gusjeve oči. Tiho je vprašal:
— Kaj se »odi v mestu?
— Vrag jih vedi. Ulice so polne ljudstva. — oblaki se zbirajo, tulenje se razlega. Okna razbijajo.
— Poletite, Aleksej Ivanovič, samo vrnite se še nocoj. Obljubljam vam pomoč v vsem, kar hočete. Vprizorite revolucijo, imenujte me za komisarja, če bo treba — ustrelite me. Toda danes me pustite, za božjo voljo, pri miru. Prav?
— Prav, — je dejal Gusjev. — eh, one so krive vsega nereda, muha Mi brcni — na sedmo nebo odletiš, na je tudi tam — baba, Fej! O polnoči se vrnem. Ihoška poskrbi da me nihče ne izda.
Gusjev je odšel. Los je spet vzel knjigo in rrrishl:
»Kakšen bo konec? AH poide mimo vihar ljubezni? Ne ogne se ga. Afi se veseli tega čustva napetega, groznega pričakovanja, da se zdajzdaj odpre pred njim neki nemogoči svet? — Ne radost, ne otožaost, ne sen, ne hrepenenje, ne uteha . , ,
To, kar čuti on, kadar je Aelita z njim, — je sprejem življenja v ledeno osamljenost svojega telesa. On Čuti ono starodavno, kot prazno domišljijo, davno vzniklo in z glasom vsega vsemirja vpijoče:
— živeti, živeti, živeti. In življenje gre vanj po zrcalnem podH, pod blestečimi okni. Toda to je vendar tudi — sen. Naj se zgodi to, po Čemer hrepeni: združitev. In življenje se vzbudi v nji, v Aeliti. Ona bo polna vlage, svetlobe ustvaritve in drhteče naslade. Njega pa čaka — znova: muka, osamljenost in hrepenenje.c
Še nikoli ni Los tako jasno čutil brezupnega hrepenenja po ljubezni, še nikoli ni tako razumel te prevare ljubezni, te strašne zamene samega sebe
— z žensko: — Prokletstvo moškega bitja. Razprostreti roke, iztegniti jih od zvezde do zvezde in
— čakati, sprejeti žensko. In ona vzame vse in bo živela. Ti pa, ljubček, oče, — ostaneš, kakor prazna senca, ki je razprostrla roke od zvezde do zvezde.
— Prav je imela Aettta: ni smel tako mnog> spoznati ta Čas, preširoko se je odprlo njegove spoznanje. Po njecovem telesu se je še pretakala vroča kri, ba je še ves poln nemirne« semena življenja — Sin zemlje. Toda razum ga je prehitel na tisoče let. Tu, na drugi zemlji, je spoznal to, česar bi še ne bil stnei vede*. Razum se Je odprl, in ker ni bil nasičen z živo krvjo, je zazijal kot ledena praznota. Kar je spoznal njegov razum? — Pustinjo, tam za mejo pa nove tajne.
stran 2.
1    " 'uibj
JUGOSLOVENSKO-MADŽARSKA POGAJANJA.
— Beograd, 13. maja. (Izv.) V ao-nanjem mmlstiitvu Je bH včeraj prvi —tiiffllr naših m madžarskih delegatov. Ta sestanek je bil boU formalnega anačaja in ig te poggnnđ daltgatl med-aebojno OftMtedrVft ter Iffirajaii svoja pooblastila, Zummfi rntnteter dr. Nlnčg Je pred svoltm odbodom na Bled sprejel člane madžarske delegacije t prisotnost! poslanika DehonrJav Predsednik naše delegacije dr. Ninko Peric je tudi sprejel madžarska delegate. Danes ob 10. dopoldne bo prra skupim konferenca, na kateri se prične* meritorna pogajanja *a ureditev vseh spornih vprašanj. Določi se ftrdi dnevni red raspra Vam.
BerjgnA, rs« maja« ffzv.) V dvo> rani zunanjega ministrstva se danes ob 40. dopoldne otvori konferenca za jugo-afovensko • madžarska pogajanja. Svečano sejo otvori predsednik Jugoslovanske delegacije dr. Nlnko P eri 6 s kratkim pozdravnim govorom. V imenu madžarske delegacije odgovori na pozdrav sef madžarske delegacije. Naša delegacija se je razdefffa v 10 sekcij, ki Imajo obdelati in proučiti odkazani materijal I. sekcija: ukinjen je sckvcsrrov. Predsednik sekcije nrrrv. prof- dr. Arangjelović. II. Vprašanje režima voda. Predsednik generalni direktor vođa Vin j ero. m. Vprašanje postaje Golo. Predsednik generalni ravnatelj Deročo. IV. Sekcila privatnih dolgov. Člani sekcije: dr. R adosa vi jevič, načelnik rrrtrristrstva trgovine tn industrije dr. H a e f n. bančni ravnatelj dr. Vrb aniC In posl. dr. Grgin. V. Prenos sedeža trgovskih društev. Dr. R a -d o s a v I j e v i ć in dr. H a c in. VI. Konvencija o pravm pomoči. Dr. Arangjelovtć. VII. Vprašanje zavarovanja družb. Dr. Rađosavlje-vljć. V1IT. Potni listi. Načelnik Laza-revtC. IX. Pokojnine Dr. Hacin. X. Dvostransko obdavčenje. Član glavne kontrole K on J o vi 6.
DIPLOMATICNI SESTANEK NA BLEDU.
—* Beograd. 13. mata. (Izv.) Zunanji mfnister dr. Nmčić je bil včeraj pred svojim odhodom ▼ Ljubljano na dvom. NJ. Vel. kralfn JU poročal o sestanku z dr. Benešem kakor tudi o delnih rezultatih nedeljskih volitev v francosko zbornico. Dopoldne je zunanji minister dr. NtncTc* ntzgovarlal z ministrskim predsednikom Pasijčem. Zunanji minister je dobil vsa potrebna navodila za sestanek na Blemi Ob 19.20 se >c aunanft minister cJt. NinčMfe z zagrebškim brzavtakam odj>eijal pro-tt Ljubljani. Zunanjejra ministra spremlja njegov kabinetni šef Rašič. Zunanji minister se v četrtek povrne i Bleda V Beograd.
MEDNARODNI KONGRES AGRONOMOV,
— Rim, 12. maja. (Izv.) V dvorani ©cd na rodnega zBvoda za poljedefervo je bHo včeral otvorjeno zborovanje agronomov. Zastopane so države iz vseh delov sveta, tako Japonska, Egipt, Češkoslovaška, Juž. Amerika, Rusija, Jugoslavija, Nemčija, Francija, Združene ameriške države m druge. K slovesni otvoritvi ob 10. dopoldne je prišel Italijanski kralj Vfktor trrrarmel V spremstvu generala Citadinija in državnega podtajnika Sardija, ki je v imenu vlade pozdravil zborovanje, naglašujoč, da po-menjajo kongresi agronomov v Budimpešti, Stockholmu in Pragi tri mejnike v razvoju agronomske vede. Z zadoščenjem jemlje italijanska vlada na znanje tudi okolnost, da je bil Italijanski jezik izbran za uradni jezik udruženja agronomov in da se tudi dru 5tvene publikacije objavljajo v italijanščini. Zbor so pozdravili razni delegatu tako delegat Glinka v imenu Rusije in Stoklasa v imena ČešTcoslovalke republike.
IZŠELJENIŠKO VPRAŠANJE,
— Rim, 13. maja. (Izv.) Italijanska viacTa je povabila v Rim na konferenco razne države, da se posvetujejo o mednarodni ureefitvi izseljevanja in priseljevanja. Vabilu se je odzvalo 59 držav ter je določen zadevni kongres na 15. maja t. 1. Zbor bo razpravljal vsa izseljence zadevajoča vprašanja. Italijanska vlada Jo sestavila splošno poročilo in štiri posebna poročila, zboru je pa predloženih še 50 podrobnih poročil in predlogov.
SESTANEK POINCARE - MACDONALD*
— London, 13. maja. (Izv.) Rcuterjev urad javlja, d« odpade sestanek Poincarć* Macdonald.
PRED RUDARSKO STAVKO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 13. maj«. (Lav.) Kakor objav* Q* Češkoslovaški tiskovni urad. so koaiira* ne ruda rake organizacije na včerajšnjem a*» •tanku soglasno sklenile, da nastopijo c*» Ikoalovaiki rudarji solidarno v mezdnem boja s rudarji v Nemčiji. Boj nemških tu* dar)av proti porisan j a delovnega časa se mora nadaljevati v vseh državah in so ra* trakte organizacije odločene ta boj voditi s vsemi dopustnimi sredstvi Sklenjeno je feflOk da se; 1. ima ukreniti vse potrebno
•SLOVENSKI NAROD« dne 14. maja 1924,
štev. 110
m
fs čeikoalovalka ▼ Nemčijo; X rudaiste delavstvo ne sme ničesar opustiti proti peri* sanj u delovnega časa; 3. rudarsko delavstvo Je solidarno z nemškimi rudarji m medna« rodna rudarska centrala se počiva, da stoti vse srn podporo nemiTrih rudarjev, t kata« rimi Je ves proletarijat solidaren.
USTANOVITEV MESTA MUSSOLI-NIA.
—> RUB, T3L maja. (IzvJ V CaKagiro ne le bil včeraj na svečan način v prisotnosti ministrskega predsednika Mus-solinija položen temeljeni kamen nove« rnn mestu z imenom Mussottnfa.
PRIHOD ROMUNSKE KRALJEVSKE DVOJICE V LONDON.
— London, 13. maja. (Izv.) Romunska kraljevska dvojica je včeraj prispela v London. Na kolodvoru Victc-rfa je bil slovesen sprejem. Angleški kralj Jurij in kraljica Marija sta romunska suverena iskreno pozdravila. Mnogoštevilno prebivalstvo je prirejalo kraljevskima gostoma tople ovacije. Ker spremlja kralja zunanji minister Duca, pripisujejo posetu političen značaj. Anglija goji simpatije do Romunske. Angleška je odobrila protokol o Besarabiji. Včeraj je Duca razgovarjal z ministrskim predsednikom Macdonal-dom. Predmet razgovorom je bilo bes-arabijsko vprašanje.
MADŽARSKA IN ROMUNSKA
— Budimpešta, 13. maja. (Izv.) Jutranji listi objavljajo, da se vr$e med romunsko in madžarsko vlado pogajanja, ki gredo za tem, da bi ostala Madžarska v slučaju konflikta med Romunsko in Rusijo zaradi Besarabije nevtralna. Romunska ponuja Madžarski gotove politične koncesije in celo odstop nekaterih županij na SedmograŠkern in v Karpatih. Na vodilnem mestu demontirajo te vesti. Nekateri naglašajo, da bo madžarska vlada v tem konfliktu zastopala stališče opazovalca, obenem braneč interese Madžarske.
Politične vesti.
— Klerikalna nesramnost Tisti list ki je pod Avstrijo zobal iz avstrijskega reptllskega fonda, kar mu je nepobitno dokazal dr. šusteršič, si drzne imenovati naš list »režimski reptil«. Zato pač, ker od postanka naše svobodne države dosledno in načelno zagovarjamo narodno in državno edinstvo. Da bi bila nesramnost še popolnejša, si je »Slovenec c osmeiil napisati trditev, da »vele-srbskl režim« »Narod« za njegovo izdajalsko delo bogato plačuje.* Kakršen je lopov sam, tako misli o drugih! »Slovenec«, ki je, kot je dr. Susteršič dokazal za denar delal tlako nemški dunajski vladi in za izdajalske nemške krone podpiral pred in med svetovno vojno germanlzatorično avstrijsko politiko proti slovenskim in jugoslavenskim narodnim stremljenjem, si upa .sedaj očitati našemu listu, ki se dosledno bori za iste narodne ideale in svetinje, za katere so je bojeval v najtežjih časih pod Avstrijo, plačeništvo in reptil-stvo! To je inpertinenca, ki je nima primere pod solncem! »Slovenski Narod« ni nikdar dobil od nikogar, najmanj pa od kakšne vlade, niti novčlča. Hodil je vsikdar svoja pota, ne oziraje se na levo in na desno in se dal voditi edino In izključno od narodnih idealov, čijih službi se je posvetil ne glede na trenotno razpoloženje ljudskih mas. Od svojega rojstva do danes se je ne-omahljivo in dosledno boril za narodno idejo in na njegovem praporu je danes kakor pred 57 leti, ko je izšla njegova prva številka, napisano geslo: »Za napredek slovenskega ljudstva in za slovansko idejo«. To svoje stališče je zastopal vsikdar s takšno odločnostjo, da p1 ti en! avstrijski vlad! ni prišlo na misel, da bi ga poskusila kupiti z denarjem, kakor je to storila PH »Slovencu«. To ugotavljamo! ščit »Slovenskega Naroda« pa je ostal čist In neomade-ževan tudi v svobodni Jugoslaviji! Saj se bori list za ista načela in Iste ideale, za katere je lomil kopja v robstvu! Kakor prej, tako opravlja tudi sedaj zgolj svojo narodno dolžnost in zato nikdar ni zahteval, še manj pa prejel nobenega plačila in tudi nobene podpore. SIcer pa bi ne bila — to povemo »Slovencu« v brk — nobena posebna sramota, če bi tudi kak v resnici nacijonal-no orijentirani list dobival podporo od narodne vlade za delo, ki ga opravlja za uresničenje narodnih idealov, vsekakor pa bi bila ta sramota neprimerno manjša, kakor tista, da se Je dal slovenski Ust podkupiti od nemške dunajske vlade, da ie pisal proti slovenski narodni pofKfk] m v prilog germanfaa-tor lenim In protislovenskim težnjam dunajske vlade. Ali ste razumeli, klerikalna gospoda?
— Klerikalni tigri In redukcija bolnikov. Iz infarrme beležke, ki Jo priob-čuje današnji »Slovenec« na naš naslov, si hočemo ogledati samo željo, naj komentiramo odredbo ministrstva za narodno zdravje, ki govori o redukciji bolnikov ljubljanske bolnišnice. — »Slovenec« je komentiral to odredbo taka. kakor i«i«i*s»iii* vaak nkren ceo-
trajne vlada, kf Jo blati I* psoje v o8eb slovenske Javnosti, kjer In kolikor k more. Vajeni smo še klerikalne pesmi, da je vlada kriva vsesa nereda, da Jo zadene odgovornost tudi, če se bizovi-fid mlekarid polomi voziček. Sicer pa imajo klerikalci v tvojih rokah monopol za zastopstvo slovenskega ljudstva v Beogradu. Ako hI bilo to zastopstvo kaj vredna ali tako močna kakor pravijo, bi pač lahko preprečilo — redukcijo bolnikov. Ne moremo se načuditi klerikalni logiki, ki skuša sedaj svojo krivdo odvaliti na druge rame. Vzemite lanske Številke istega »Slovenca«, ki danes rohni na Beograd in bi rad zvalil vso krivdo na tuja pleča, in poglejte, kaj so pisali klerikalci pred volitvami v narodno skupščino. Obljube o tem, kako se bo cedil po Sloveniji med in mleko, čim pride v klerikalne roke, so se kar cedile iz »Slovenčevih« predalčkov. Kleiikaiizem je natrobil nerazsodnemu slovenskemu ljudstvu, da je SLS tista vsemogočna stranka, ki pripelje Slovence iz povojnega kaosa v obljubljeno deželo. Ljudstvo Je šlo na klerikalne limanice, »Slovenec« je triumfl-ral, češ ,zdaj smo na pragu zlate dobe, toda voditelji SLS, znameniti klerikalni tigri, so si pač osigurali mastne dohodke in razne ugodnosti za klerikalna gospodarska podjetja, slovenskemu ljudstvu so pa obrnili hrbet Nič čudnega! Saj so mase v klerikalnih očeh samo sredstvo za dosego egoističnih strankarskih ciljev. 21 klerikalnih tigrov je šlo v narodno skupščino, toda rezultat njihovega »dela za ljudski blagor« je z ene strani enak ničli, z druge pa predstavlja masten zaslužek, ki so ga poba-sali tigri sami in njihovi ožji somišljeniki. Položaj slovenskega ljudstva je pa od dne do dne težji. Afront in brezvestna gonja proti srbskemu narodu, hujskanje in demagoško podpihovanje plemenskega antagonizma, ki ga uganja SLS, da izbije čim več kapitala za svoje voditelje, je spravil Slovenijo v tako obupen položaj, da se čudimo ljudski potrpežljivosti, ki Še ni obračunala s temi političnimi koristolovci. Klerikalna demagoška politika je kriva, da se srbski narod in njega voditelji čedalje bolj odtujujejo Slovencem, In zdaj hočejo ti ljudje zvaliti svojo krivdo na tuje rame. Vsaj toliko takta bi lahko poznali, da bi ne iznašali lastne sramote v javnost.
=» Smrt bolgarskega komunista. Te dni je umrl ustanovitelj bolgarske komunistične stranke Dimitrij Blago j e v. Pokojni je posvetil vse svoje življenje širjenju komunističnih idej. Bil je tudi pijonir marksizma v Rusiji.
ss »Samouprava« proti Nemcem. Današnja »samouprava« nastopa v uvodnem članku proti Nemcem v naši državi, ki so zadnji čas po svojem glasilu »Deutsches Volksblattu« začeli groziti, da se bodo vsi nemški volilci v naši drŽavi pridružili Radićevi stranki, če bo vlada še nadalje nastopala proti njihovim organizacijam. List kratko pripominja, da je prav, da so Nemci še o pravem Času pokazali karte in svojo pravo barvo. 5 temi grožnjami so Nemci s svojimi voditelji Moserjem in Krafftorn napravili korak, ki bo imel zanje dalekosežne posledice.
Julijska Krajina.
SOVRAŠTVO.
Star sovražnik slovenskega ljudstva Županu je v Trstu. Odkar stoji na poli« tičnem torišču, se poslužuje zlobe in krivice proti Slovencem. Obmejna po» litika v Julijski Krajini postopa s Slo» venci slabše kakor kolonijalna politika z afriškimi divjaki.
Ni čuda torej, da so imeli na sedežu tržaškega županstva samo zaničujoče opazke napram naznanilu, da pridejo v Trst tehniki a slovenskega vseučilišča v Ljubljani, da si tam ogledajo, kar se sicer sploh da v Trstu ogledati.
Z italijanskim ponosom so ignori* rali prihod j ugoslovenskih tehnikov in ignorirala ga je tudi državna oblast Ako pridejo nemški študentje s Du» naja v Trst, jo vse po konci, ako se prikaže kak madžarski odposlanec se Trst kar topi v naklonjenosti in usluž* nosti pred njim, ako bi prišli Albanci, bi jih s navdušenjem pozdravil doktor Pitacco, jugoslovenske tehnike iz Ljub« Ijane pa se ignorira v Trstu.
Saj nismo nič užaljeni radi tega, aH gotovo je, da je županska oblast hotela žaliti in pokazati ovoje zaničevanje Jugoslovanom iz Ljubljano in gotovo je, da je ob njeni strani državna ob« last O tem ni dvoma. Zato pa si treba to zapomniti, čez sedem let pride prav, tako pravi naš pregovor.
Tržaški trgovski krogi ob vsaki pri« liki poudarjajo pomen Slovenije za tržaško pristanišče in iščejo stikov ž njo, ob taki priliki, kakor je dohod mladih slovenskih visokošolcev v Trst, pa se tam povsodi pozabi na uzance vljudnosti in italijanska gospoda se prezirljivo odtegne sprejemu slovenskih dijakov.
To je priložnost pri kateri znova spoznavamo Italijane in njihovo držav« no oblast ki neprestano govoriči o po« trebi dobrega mejaštva, ki ima na jezi« ku na stote sladkih in prijateljskih besed, v svojem srcu pa izkoriščanje, sovraštvo in zaničevanje.
Sedanji tržaški slučaj bomo še po« gostoma navajali. Uči nas predvsem, da se moramo Jugosloveni ogibati ljudi, ki nas sovražijo, in krajev, kjer se goji to sovraštvo proti nam!
★   ★ ★
— Slovenski tehniki v Trstu. Po poročilu iz Trsta so slovenski tehniki včeraj popoldne odpluli s parnikom po morju do Miramara. Zvečer je bila v restavraciji »Evropa« intimna večerja, katere sta se udeležila tudi konzul Ste-panovič in pa podkonzul Smiljanič. Danes si tehniki ogledajo olarno, škedenj-ske plavže in Dreherjevo pivovarno. Tehniki se v petek zjuiraj povrnejo nazaj v Ljubljano.
— Iz okolico Buzeta v Istri poročajo, đa dobivajo kmetje pla.čilne naloge, glaseče se na dve liri globe za to, ker ne pošiljajo svojih otrok redno v golo. Tamkajšnji jugoslovenski kmetje niso plačali 15 do 20 let nikake šolske globe, ker so njihov; otroci redno hodili v Solo. Časi so se izpremenili in ž nJim tudi šola. Prišli so v njo povsem drugi učitelji, ki morda tud! niso vsi učitelji. Pa Jih je tudi premalo. Otroci nočejo v šolo, ker se jih tam zanemarja In se ničesar ne nauče. Oblast naj vzame na znanje, da so kmetje pripravljeni vedno vršiti svojo dolžnost ali vrfiitl Jo mora tudi vlada napram nJim!
Kakšne zaveznike ima opozici-jonalni blok?
Da je politika opozicijonalnega bloka ne samo skrajno labilna in brez realnih avspicij na trajen uspeh ali zboljšanje vladajočih razmer, temveč tudi nevarno razdiralno sredstvo, ki lahko rodi za državo in jugoslovenski narod nedosledne posledice, o tem je težko dvomiti. Merilo za kvaliteto politike vsake stranke, ki hoče priti na krmilo, je vedno stališče, ki ga zavzema napram nji inozemstvo. Za sedanjo krizo je značilno, da presojajo vsi ino zemsKi, našemu edinstvu naklonjeni politični krogi politiko opozicijonalnega kroga skeptično, da po večini simpati-zirajo z nacijonalnim blokom, ker vidijo edino v njem jamstvo za normalen razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Nasprotno pa trobijo v opozicijonalni rog vsi inozemski krogi, ki jim je močna, enotna Jugoslavija bila in ostane trn v peti. O tem, kaj je v bistvu opozicijonalni blok in kakšne katastrofalne posledice bi zadele Jugoslavijo, če bi se mu posrečilo strmoglaviti vlado nacionalnega bloka in prevzeti državne posle, se najlažje prepričamo iz sodbe, ki jo izreka makedonska iredenta o pomenu naše krize.
Slučajno smo dobili v roke zadnjo številko »Nezavisime Makedonije«, glasilo makedonske emigracije v Bolgariji. Na uvodnem mestu prinaša ta list članek, naslovljen »Srbska monarhija aH iugoslovenska federativna re-publlka.c Članek se glasi:
To je danes komplicirano vprašanje v kraljevini SHS. Njegova rešitev v enem, drugem ali tretjem smislu je odvisna v prvi vrsti od kralja. Kralj mora rešiti za dinastijo in državo usodno dilemo, če bi poklical PaŠića ter mu poveril mandat za nove volitve, bi zašel v ljuto borbo z opozicijo, ki predstavila tri četrtine prebivalstva. Če se odloči za Davidovfča, bi to pomenilo, da je pristal na skrajne Padićeve težnje, ki gredo najprej za hrvatsko, pozneje pa morda tudi za splošno jugo-slovensko republiko. Zares, položaj je težaven. Toda težaven, zapleten in ri-skanten bo dotlej, dokler ostaneta Pa-šlč in kralj sužnja pansrbske Ideje(?)-Zakaj srbsko pleme, ki je številčno in kulturno šibkejše od ostalega prebivalstva, nikakor ne more prodreti niti z avtoriteto niti s terorjem. Celo če trenotno predpostavljamo, da zmaga pri novih volitvah, kar le precej neverjetno, ali pa da nastopi s krvavo diktaturo, bi ne moglo dolgo upravljati države. Taka eventualnost bi vzbudila nove sile med zatiranim (?) prebivalstvom ter bi za privedla v borbi do
skrajnosti. To pa pomeni položiti na tehtnico ne samo dinastijo, nego tudi obstoj Jugoslaviie. Nihče seveda ne more predvidevati komplikacij. Pno pa je jasno že sedaj, da namreč Srbiji, ki je edina kriva ne samo sedanjega napetega položaja, temveč tudi iz tega iz-virajočih komplikacij, ne bo nihče prizanašal (?). Italija se nikakor ni prodala Srbiji, da jo brani in podpira. Drugače misliti je samoprevara.
Jusoslovensko krizo ie m^soče rešiti samo v tem slučaju, da se Pašiče-va vlada odpove pansrnski ideji, krafj pa skominam po monarhističnem žezlu. V tem slučaju je lahko najti izhod. Ljudstvo bo popustilo, čim dobi popolno avtonomijo. DrŽava bi dobila za življenje spodobne faktorie iz vrst ljudstva, ki živi zdaj v medsebojnem sovraštvu. Ti faktorji bi državi pomagali na noge. Avtonomna uprava v posam-nih oblasteh, združenih v federativno drŽavo, nikakor ne nasprotu;e interesom dinastije. Praktičen primer za to nudi bivša Avstro-0grška (?V Zelo napačen bi bil korak, če bi se kralj Aleksander zanašal samo na srbske bajonete (?). Teror in tiranija nad prebivalstvom lahko samo poostri proces, ne more ga pa rešiti.
Kar se tiče makedonskega prebivalstva, je navajeno krvave borbe tn se ne boji nikogar, dokler ne dobi svojih pravic. Vsi poizkusi srbskih šovinistov, da z nasiljem zatro njegovo Čustvo in zavest, ostanejo brez uspeha. Zato nismo ml tisti, ki žalujemo. Mi smo globoko prepričani, da če se kralj in Pašič pravočasno ne spametujeta, pokoplje pansrbska ideja Srbijo in omogoči življenje ostalemu prebivalstvu.
Prosveta.
Repet ioar Narodnega gledališča v LjtibljanL
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 13. maja: Zaprto. Sreda 14. maja: Ana Karenlna. Red C Četrtek  15. maja:  Izgubljene  duše.  Rod B. Petek 16. maja: Kamela skozi uho šivasice. Red D.
Sobota 17. maja, nedelja 18. maja. ponedeljek 19. maja ln torek 20. mala: Zaprto rad! gostovanja HudožestvenJkov.
OFERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek 13. maja: Tosca. Red A.
Sreda 14. maj a r Zaprto.
Četrtek 15. maja: Faust. Red C.
Petek 16. maja: Maaoo Lescaut. Red T.
Sobota 17. maja: Seln 5tepanC!kovo, Izven.
NedeUa 18. maja: Zivnenaki boj. Izven.
Ponedeljek 10. maj a.:    Jekaterfna Ivanova,
Izven.
★ ★ ★
— Hudožeatvenlkl v LJubljani. Uprava Narodnega gledališča Je dobila od vodstva Hudožestvenlkov brzojavko v katerej Ji isto sporoča, da so morali Hudožestvenikl svojo gostovanje v Splitu na splošno tahtevo podaljšati za par predstav. Vsled tega se preloži tudi gostovanje Hudožestvenlkov v LJubljani ln se vrši isto o sledečem redu. V soboto, dne 17. tm. »S^lo Stepančlkovo«, nedelja 18. tm. »Zivljenskl boj«, ponedeljek IS tm. rJekaterlna Tvanovn?-«. že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi in sicer ta Isti red kakor so bile kupljene Vstopnice od IS. veljajo za predstavo 17., vstopnice od 14. veljajo ta predstavo 18 ln vstoonice od 15. veljajo za predstavo 19. tm., naj ae vrstni red predstav nič ne spremeni, ker Je spremenjen samo datum. Kolikor Je upravi sedaj znano, se pripeljejo Hudožcstvenlki v petek, dne 16. tm. v "LJubljano In sicor ls Trsta. Prosimo občinstvo, da vzame to spremembo gostovanj na znanje.
— Ana Karenlna v gledališču v Co-atanzl v Rimu. Te dni se Je vprlzorlla v gledališču Costanzi v Rimu trodejanska opera »Ana Karenina*, delo mladega mojstra Robbianija, po znanem Tolstojevem romanu. Izbrano občinstvo Je napolnilo gledališče. Navzoča Je bila tudi italijanska kraljica Jelena s prestolonaslednikom In prlncezlnjo Mafalclo. Opera Je Imela naj-alJaJnejSl uspeh ln rimski listi Jo hvalijo, kot izborno delo, ki se bo trajno izvajalo.
— Cankarjev »Peter Klepec« v nemškem prevodu. Nedeljska »Prager Predse« priobČuje Cankar]evega »Petra Klepca« v nemškem prevvdu. Prevod izpod peresa P. O.   je prav dober.
— Studijo o Otonu Župančiču priobču-^e »Srpsiki Književni Glasnik« v zadnjih treh Številkah. Studijo je napisal Niko Bar-tulovič.
— Muzejsko društvo Je Imelo dne 28. april« svoj občni zbor. Ker Je bU predsednik g. dr. Jos. Mantuani na bizantinoloSker.i kongresu v Bukarefitu, je vodil zborovanje podpredsednik mons. Viktor Steska. Glavno odborovo delo se Je osredotočilo v Izdajanju društvenega erlaslla »Glasnika Muzejskega drnStva za Slovenijo., ki Je lzftlo v dveh polovicah, v zgodovinski In prldo-pisnl. Kakor se čuje so člani z zvezkom zadovoljni. Sam tlsek Je stal 17.000 Din. Cla-
P r
Schichtevo milo z znamko jelen"
varuje Vaše drago perilo. 8137 Pri nakupu pazite na ime ppSehielit" in na znanko „Jelen" 1
Schiclšf
Stev. lio.
»SLOVfTNSK!  NAR OD«  dne 14 maja 1924.
Stran 3.
cov Je društvo Imelo 862. Odpadlo Jih Je okoli 30, nekaj vsled smrti, dragi radi nepovoljnih gmotnih razmer; novih Članov Je
pristopilo 20. Zadnji letnik jih je plačalo Sele 182. Za druStvo Je važna ramena društvenega glasila s publikacijami raznih inozemskih društev. Taka drufitva se množe ln g tem raste vrednost zamenjanih spisov. Smrt je med drugimi člani pobrala v minulem letu tudi dva člana, ki sta bila društvu zvesta od početka, prof. Maksa PleterSnika In zgodovinarja dr. Fr. Kosa, ki je bil tudi marljiv sotrudnlk, časten član društvu m podpornik, ki je leta 1907 daroval v dru-> ttvene namene 1000 K. Idealnih so t rudnikov Je imelo druStvo vedno dovolj; tal, da
Je bilo gmotnih premalo. Pokrajinska uprava Je darovala društvu 1600 Din. Slavenska banka 1000 Din in Zadružna Gospodarska banka 300 Din. Dolg znaša na dan občnega zbora 1666 Din, poleg tega dve nagradi za zadnji letnik se niso izplačani. Novi letnik bo iz&el takoj, ko bodo tiskovni stroški zagotovljeni- Kustos  prirod opisnega oddelka ljubljanskega muzeja g.  dr. Fran Kos je poročal kot predsednik odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov o delovanju tega odseka v Času od 28. febr. 1923 do 28. aprila 1924. Odsek Je imel 10 dobro obiskanih sej. Referati so bili zanimivi, debate Živahne. Sklepalo se je o zaščiti planinskih orlov, ptičjih gnezd, mestnih nasadov, razpravljalo o akciji za snovanje sorodnih institucij, o zbiranja gradiva za zaščito prirode v celi državi, odsek je uredil pravilnik, za preskrbo prirodnih parkov in pripomogel, da so se izdali lepaki v zaščito prirodnih parkov. Glede varstva špilj in špiljske favne se je osnoval pododsek. Storile ao se priprave za varstvene parke na Pohorju pri Sedmih jezerih v Triglavskem po* gorju itd. V debati o »Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo« Je prevladovalo mnenje,   da je treba glede gmotne strani bolj zainteresirati banke in bogate zasebnike in ne v zadnji meri državo. Sprejel se je predlog, naj se zgodovinskemu delu Glasnika odslej glasi podnaslov: »Del za arheologijo, narodopisje in zgodovino« ter da naj določi odbor urednika za etnografski del. Glasnik naj ostane razdeljen, kakor doslej, v dve polovici in naj ima iz gmotnih o žiro v skupni ovoj za obe polovici. Sprejeli so se tudi predlogi vseuč. prof. dr. Hadžija, naj prinaša Glasnik kratko vsebino razprav v kakem svetovnem jeziku; naj stopi Muz. društvo v zvezo z nekaterimi norveškimi društvi. Odklonil se je predlog za povišanje članarine od 25 na 50 Din. Odbor se je pooblastil, da na mesto odstopivšega odbornika kooptira drugega člana, a le do prihodnjega občnega zbora.
— Ogled umetnostnih spomenikov v LJubljani priredi v sredo 14. tm. TJmetnost-no-zgodovinsko društvo. Na programu je ogled frančiškanske, nunske ln kriZevniške cerkve ter kapelice. Vodil bo msgr. V. Ste-ska. Sestanek točno ob 15. popoldne pred frančiškansko cerkvijo. Dostop imajo člani In prijatelji društva.
Glasbeni vestnik.
— Koncert Thierry - Betetto v Trstu. Za danes zvečer v dvorani Circolo Artistico napovedani koncert Thierrv-Betetto je bil odpovedan na nedoločen £as. V Gorici se vrši jutri napovedani koncert v dvorani Trgovskega doma.
— ženski zbor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru nastopi v soboto, dne 17. tm. ob 20. zvečer v dvorani Filharmo-nične družbe, Gojenke učiteljišča izvajajo na prvem 6vojem koncertu v LJubljani nadvse vestno in raznolično sestavljen koncertni program. Z istim programom so nastopile le v Mariboru in Ptuju in to z najlepšim uspehom. Prepričani smo, da bode ljubljansko občinstvo v obilnem številu posetilo ta koncert, saj mu bode nuđen lep umetniški užitek. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Matineja Zveze godbenikov . Pred nedavnim časom bi se morala vršiti Matineja Zveze godbenikov za Slovenijo, na katerem naj bi se ponovil Smetanov sinfonič-nl ciklus >Ma vlast«. Vsled športnega dneva bila je takrat matineja preložena. Ker pa se sedaj ta matineja ne vrši, prosimo vse one, ki eo takrat kupili vstopnice, da Jih vrnejo, nakar se jim povrne tudi denar. Vstopnice naj se vrnejo v Matično knjigarno.
— Ustanovitev pevskega društva v Domžalah. V nedeljo, dne 18. maja ob 8. dopoldne se vrši v Restavraciji pri kolodvoru ustanovni občni zbor pevskega društva Domžale s tem-le sporedom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. čitanje pravil, 5. volitev, 6. raznoterosti. Da tudi na tem polju postavimo mogočno podlago, vabimo vse, katerim je petje narodnih in slovanskih pesmi pri srcu, da se ustanovnega občnega zbora sigurno vdeleie.
Sokclstvo.
— 8okolsko društvo v LJubljani (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da* Je druStveni sluga pričel pobirati članarino ta leto 1924 po hišah. Kdor hoče poravnati članarino osebno, naj to stori pri hišniku, ki ima plačilne listke. Opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor Je s članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi poravnala članarine, stori svojo dolžnost! Zdravo! Odbor.
TurMifca in sport.
JADRAN : 8. 8. K. MARIBOR 2:4. S. K. Jadran (LJubljana) je gostoval včeraj v Mariboru ln podlegel kljub konstantni premoči v razmerja 4:2. Jadran Je imel skoraj dve tretjini igre t svoji roki, vendar njegov r|.pad nI znal izrabiti lepe Šanse, ki so se mu nudile. Odpovedala pa Je obramba. Goali ao padli za Maribor Iz treh predorov ln enega penaltrja.
Nikolaj Nikolajevih o bodoči Rusiji.
Poročali smo že, da se je veliki knez Nikolaj Nikolajević pred kratkim odloČil zbrati vse ruske nacijonalne sile v inozemstvu in stopiti na čelo pokreta, ki naj strmoglavi boljševiško vlado in omogoči ruskemu narodu svoboden gospodarski in politični razvoj. Na velikonočno nedeljo ga je obiskal ugledni ameriški novinar, ki je imel z njim daljši pogovor o perspektivah glede obnovitve nacijonalne Rusije. Nikolaj Nikolajevih je izjavil med drugim:
»Doslej nisem sprejemal nobenega zastopnika tiska.   Zdaj pa sem sklenil storiti izjemo in sicer iz dveh nagibov. Prvič zato, ker se zadnji čas v zvezi z dogodki v Rusiji pogosto govori ln piše o meni in ker mi pri tem pripisujejo načrte in misli, ki so mi popolnoma tuje. Drugič zato, ker me zelo veseli, da vidim v vaši osebi predstavitelja tistega naroda, čigar   odnošaji napram Rusiji* vzbujajo v srcih čustvo iskrene hvaležnosti in priznanja. Ruski narod in ruski patrijoti nikoli ne pozabijo, kako izdatno pomoč je nudila Amerika nesrečni Rusiji takrat, ko je bil njen obstanek in njena bodočnost na kocki, ko je stala njena deca pred katastrofalno lakoto. Ruski problem je tako kompliciran in obsežen, da ga ni mogoče objeti in pojasniti v pogovoru. Lahko vam pojasnim svoje stališče na to, kar se ml zdi v tem slučaju glavno. Kaj se godi v Rusiji, je znano vsem, ki se za ondotne razmere zanimajo. Teror, brezpravnost, nasilje in teptanje   principa privatne lastnine, neznosni davki, pogažene državljanske pravice in splošna lakota Vse narodne svetinje   so oskrunjene, mnogo svečenikov in menihov je našlo v tem kaosu mučeniško smrt. Drugi Žive v strašnih razmerah v pregnanstvu. Boljševiki posegajo po narodni duši, Iz katere so hoteli izruvati vse religijozne in nravstvene sile. Vse to pa ni imelo uspeha, kajti ljudstvo se vrača v naročje pravoslavne cerkve. Rusija je živela in bo živela v veri, vera jo reši.
Mi v tujini ne smemo reševati za ruski narod temeljnih problemov državne ureditve. Ti problemi morajo biti rešeni samo na ruski zemlji sporazumno In v skladu z zahtevami ruskega naroda. Nova doba, po padcu komunističnega režima, se mora začeti tako, da pomirimo državo ter jo skušamo dvigniti iz kaosa in ponižanja, v katerem je sedaj. Mnogo zlobe in krvoločnosti se je nabralo v ljudstvu v tem težkem času. Koliko mladine je boljševiški režim docela pokvaril! Mir, zakonitost in red mora nadomestiti neomejeno oblast terorja. Izmučeni in izstradani ruski narod si mora svobodno oddahniti in čutiti, da ga več ne teži nasilie. Zdaj je Rusija v rokah stranke, ki vlada v imenu stanovskih in internacionalnih interesov. Njeno mesto mora zavzeti nacijonalna vlada, ki bo priznavala enake pravice za vse stanove in stranke. Ta vlada mora biti močna in odločna, pa tudi pravična in uvidevna. Njen princip mora biti zaščita svetih državljanskih in osebnih pravic, privatne lastnine in pravnega reda.
V socijalnem življenju imamo zadnjih sedem let temeljite spremembe. Zemlje, ki jo obdelujejo kmetje, jim ne sme nihče vzeti. Toda kmetje bodo zadovoljni šele takrat, kadar bo njihova lastninska pravica pod zaščito državne oblasti. Prepričan sem, da je pri večini veleposestnikov dozorelo spoznanje, da morajo tudi oni nekaj žrtvovati v interesu države. S svoje strani pa je dolžnost vlade, dati odškodnino onim, ki so izgubili svoja posestva v prid kmetom. Zahtevati od kmetov odškodnino za to, kar je bilo uničeno ali pokradeno v začetku revolucije, je seveda nemogoče. Nad prošlostjo je treba napraviti križ, toda čim pride na krmilo nova vlada, bo najstrožje prepovedano vsako poseganje po privatni lastnini
Naša industrija le tudi uničena in do tal porušena. Na tem polju čaka bodočo rusko vlado najtežja naloga. Industrijo bo mogoče obnoviti le tedaj, če bo v polni meri priznana privatna lastnina in osebna inicijativa. Eksperimenti komunistične uprave, ki so šli za tem, da država konfiscira vsa produkcijska sredstva, so jasno pokazali, kako pogubne so te metode za vsako državo. Brez dvoma bo po restavraciji normalnega industrijalnega življenja položaj delavstva zakonitim potom urejen tako, da bodo delavci nacijonalne Rusije bolj siti in zadovoljni kakor so sedaj v delavsko - kmetski republiki Ljudstvu pa je treba povedati resnico. Mnogo let poteče, preden bo obnovljeno in nadomeščeno vse to, kar je uničila revolucija. Rusija ima neizmerna prirodna bogastva in čudovito življenjsko silo. ki jo Je pokazal naš narod, kajti pred njun ni še nihče v zgodovini pretrpel tako katastrofalnih udarcev. Dela bo v Rusiji dovolj in njena obnovitev pomeni ključ za rešitev svetovne gospodarske krize. Ne dvomim, da pride po obnovitvi nacijonalne Rusije porušeno svetov- j no ravnotežje zopet .v normalni tir. 1
Dolga leta bo morala Rusija žrtvovati vse sile za ureditev notranjega življenja. V Rusiji je mogoča samo ruska politika- Vsem iskrenim prijateljem, ki nočejo zlorabiti njene začasne onemoglosti, da bodoča Rusija na razpola-
go Široko polje za industrijska podjetja in obrat kapitala. Pravega prijatelja spoznaša v nesreči Kdor pokaže, da je prijatelj Rusije tudi takrat ko gre za njeno obnovitev, lahko računa z njenim priznanjem in hvaležnostjo v bodoče.«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, d nt 13
»Slovanstvo« klerikalne stranke
Klerikalni listi do zadnjega časa niso radi pisali o Slovanstvu in ako so pisali, so pisali tako, da je bila iz vsake vrste razvidna njih mržnja in njih sovraštvo proti slovanski ideji. To njihovo stališče proti slovanskemu pokretu je bilo znano vsej slovenski javnosti Zato sta vzbudila dva članka, ki jih je nedavno tega priobčil »Slovenec« o Slovanstvu. ne samo med Slovenci, marveč tudi v srbski javnosti precejšnjo pozornost Ne morda zaraditega, ker bi vzbujala mnenje, da so klerikalci spremenili svoje načelno nazira-nje o slovanskem vprašanju, temveč zategadelj, ker se klerikalci v teh »Slo-venčevih« člankih predstavljajo svetu kot stari slovanofili ki se lahko v svojem slovanskem prepričanju z uspehom merijo z Aksakovim, Palackim, Stross-maverjem, Čelakovskim. Kollarjem in z drugimi velikimi propovedniki slovanske misli
Beogradska »Samouprava« je posvetila temu klerikalnemu »Slovanstvu« izčrpen članek, v katerem z žgočim sarkazmom žigosa klerikalno »slovansko« mišljenje in čustvovanje ter ga zaključuje s to-le fino ironizacijo:
»... »Slovenec« priznava, da je bilo njegovo Slovanstvo zelo različno od srbskega Slovanstva- Srbsko Slovanstvo je bilo osnovano pod uplivom zapadnjaških liberalnih idej. »Sloven-čevo« Slovanstvo pa je istovetno s SJovanstvom — Aksakova itd., ker je želelo, da se ustvari v okviru Avstrije in s pomočjo Avstrije. Srbska slovanska ideja je po svojem duhu — germanska ideja, a klerikalna slovanska ideja je čisto — slovanska! »Slovenec« naglasa, da je tudi dr. Krek bil nasprotnik te srbske slovanske ideje Obenem pa slavi Kreka kot največjega predstavitelja slovanske ideje. Končno naglasa »Slovenec«, da so bili pristaši njegove stranke tudi med vojno Čisto slovansko orijentirani Prevarili so se samo glede rezultatov vojne, ker so mislili, da zmaga Avstrija in samo radi tega so bili protirusko in proti-srbsko razpoloženi. Klerikalci so torej mislili da zmaga Avstrija in Nemčija in da potem cesar Viljem s svojimi nemškim] generali pokliče v življenje njihove slovanske ideale! Ker pa so se v tem oziru prevarili, so se sedaj povrnili k čisto slovanski ideologiji Aksakova, Slovackega, Palackega, Čelakov-skega, Strossmaverja. ki živi sedaj samo Še med hrvatskimi radićevci ln ruskimi boljševiki«
V teh stavkih je nazorno očrtano m označeno klerikalno »Slovanstvo«. to je tista orijentacija, ki je hotela in menda v svoji glupi mentaliteti še hoče slovansko bodočnost graditi s pomočjo — Vitjema In nemških generalov! ★  ★ ★
— Prihod dr. Ninčfča t LJubljano. Zunanji minister dr. Ninčić je danes ob 11.30 dopoldne prispel v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so pričakovali zunanjega ministra veliki župan dr. Š p o r n. komandant dravske divizi'ske oblasti general Stojanović in generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Otokar B e n e š. Minister je takoj po prihodu zagrebškega brzovla-ka izstopil iz svojega kupeja ter se raz-govarjal z gori imenovanimi, kakor tudi s postajenačelnikom viš. nadzornikom Ludvikom. Ob 11.45 se je zunanji minister dr. Ninčić odpeljal na Gorenjsko.
— Upornost proti vladnim odredbam. Kakor je znano, je veliki župan na pritožbo opozicije v mestnem občinskem svetu razveljavil vse sklepe črno-rdeče koalicije glede poklicnega gasilstva in glede namestitve novih uradnikov ter izrecno prepovedal, da bi se v občinski proračun sprejele postavke glede novih uradnikov in glede poklicnega gasilstva. Proti temu odloku se je koalicija pritožila na ministrstvo, ki pa je ta ukrep velikega župana potrdilo v celem obsegu. Stvar ie s tem postala pravomoćna. Klerikalno - komunistična večina je sklenila vložiti proti tej odločitvi tožbo na upravno sodišče in Je obenem zaprosila vlado, na) prizna tej tožbi odložilno moč. Veliki župan Je to prošnjo odbil in znova naročil, da mora mestni župan striktno izvesti njegov ukaz, tičoč se poklicnega tasDstva bi namestitve novih uradnikov. Zupan dr. Peric pa tega ukaza ni izvršil, marveč je pridržal v službi teko poklicne gasil-c« kakor tad* nove uradnike ter dal vsem, kakor da bi se ne bilo ničesar prisodilo, I. maja nakazati plače. Državna avtoriteta, kje si? Kaj pravi k temu gospod veliki župan? Ali bo mirno prenašal, da bo župan dr. Peric vladne ukrepe metal pod klop, kakor da bi zanj sploh ne obstojala državna Oblast? Ali imamo v Ljubljani že kle-
1924.
maja
likalno - sovjersko republiko? Zdi se, saj že dlje časa obstoje med mestnim delavstvom sovjeti, ne da bi proti njim vlada ganila z mezincem, dasi je vedno v veljavi zakon v zaščito J zave!
— Par besed o prevedbi Iz uradniških krogov nam pišejo: Med urad-ništvom gre in potuje danes čudotvorna beseda »prevedba«. Po dnevi jo imajo uslužbenci na jeziku, po noči se jim prikazuje v sanjah, zdaj kot rešilni angelj, zdaj kot zločest vrag. In to zibanje v sladkem upu. to vicanje v strahu in trepetu traja že nad pot leta Merodajni krogi v Beogradu pa se ne zmenijo za vse to nič in hodijo okrog prevedbe kakor mačka okrog vrele kaše. Zagrabite, vendar že enkrat za delo in skončajte je! Saj ni nobena »copernija«, ko pa imamo uradniški zakon in uredbo o razvrstitvi Uvrstite vsakega tja, kamor spada po svoji teoretični izobrazbi in vračunljivih službenih letih, pa je stvar končana. Obetalo se nam je, da dobimo povišane plače vsaj do 15. maja iz plačane, toda o završeni prevedbi v sodnem in političnem resoru ni Še duha ne sluha. In priti utegne junij — vsaj je do tje le dobrih 14 dni — pa Še ne bo prevedba končana in ml ubogi uradniki dobimo zopet plačo po starem. Ako se to zgodi, potem je nemarnost merodajnih gospodov na dlani. In kako se tudi čuje: finančni in poštni uradniki so že prevedeni in tudi prejemki po novem zakonu so se jim že izplačali; učitelji so že prevedeni, pa še nimajo plače, sodni in politični uradniki pa čakamo še na oboje.
— Klerikalni puristi »Slovenčevo« uredništvo je najelo posebnega sotrud-nika. ki brska po vseh naprednih listih in išče. kaj bi v svoji omejenosti požrl. Čim najde besedo, ki je ne pozna njegov pičli slovenski slovar, zavzame takoj pozo zagovornika slovenščine in purista, ki živi v trdnem prepričanju, da je samo klerikalna materinščina pravilna. »Vzeli smo na znanje občudovanje in norčevanje iz materinščine, da se od intrigantov hujska proti naši listi« in svetujemo klerikalnim puristom, naj v bodoče čistijo svoje smetišče. Vsaka metla ima namreč dva konca, in če »Slovencu« ne zadostuje ta ugotovitev, mu lahko postrežemo z drugim koncem.
— »Šmarnični reditelji«. »Slovenec« poroča, da bodo odslej pri šmarnicah nadzorovale pobožno mladino posebne akcijske čete, cerkveni ali šmarnični reditelji. V ljubljanskih cerkvah namreč ni vse v redu. Maj je sploh nevaren mesec, pa se lahko zgodi, da mladina pozabi, kje je. »Slovenec« je celo mnenja, da bi kazalo take »lahkomisleže« posaditi v zapor. Nam se pa zdi, da bi kazalo posaditi v zapor tiste volkove v ovčji koži ki so spremenili cerkev v javen lokal za politične shode in ubili v ljudstvu pravi verski Čut Kako to, da se klerikalizem zgraža nad nedostojnim vedenjem v cerkvi? Saj Slovenija Še nikoli ni bila tako klerikalna in katoliška, kakor sedaj. In klerikalno časopisje vendar neprestano trobi, da je SLS tista stranka, ki je moralno prekosila sloven. ljudstvo in ga vodi nazaj h Kristusu - kralju. Komu bi torej verjeli — besedam ali dejanjem?
— Cenjene naše naročnike opozarjamo na priposlane jim položnice ter prosimo, da nam pošljejo vsi oni, katerim je naročnina v aprilu In maju potekla, obnovitev naročbe na »Slovenski Narod« pravočasno do 28. maja t i, ker bodem o drugače — žal — primorani neplačnt-kom prekniti s tem dnem pošiljanje našega lista.
— Davščina za ljubljanske cerkve-nike In organi s te. Važno za vse davkoplačevalce! Na ljubljanski mestni hiši Je javno razglašena odločba, glasom katere imajo katoliški davkoplačevalci k državnim davkom plačevati posebno doklado kot prispevek k službenim prejemkom ljubljanskih cerkovnikov In organistov. Deloma so prizadeti tudi katoliki občin Most Dob run je in Jezica, v kolikor so pod jurisdikcijo šentpeter-ske župnije. Obenem razgrinja mestni magistrat od 15. do štetega 28. t m. imenik prizadetih davkoplačevalcev. — Drugoverci so sicer izločeni, vendar je možno, da je ta ali oni vmes, ker nima magistrat nobene posebne evidence po veroizpovedanjih in tudi podatki neka-toliških cerkvenih uradov morda niso izčrpni, ker se marši kak novopriselje-nec sploh ne zglasi pri svoji verski občini Zato je zlasti za drugoverce in brezkonfesijonalce zelo važno, da vpo-gledajo v zgoraj naznačenem roku imenik davkoplačevalcev in sebe eventualno izreklamirajo. Pozneje, ko se bo izvršila razdelitev celotne kvote, U zna-
ša za Ljubljano letnih 86.321 Din .36 p» za Moste 8321 Din 36 p, za Dobrunje 2669 Din 24 p in za Jezico 231 Din 92 p, na vse one tisoče davkoplačevalcev in bo davčni urad začel doklado pobirati z davki vred. bo izključena faktična možnost, doklado komu črtati in jo ponovno porazdeliti med vse ostale, do-kladi podvržene osebe, da o>:ane skupni letni prisvek per 90.000 dinarjev neokrnjen, kar mora ostat na vsak način.
— Potres. Dne 12. t m. dopoldne okoli 9.47 so zaznamovali vsi Belar-ievi potresomerji precej močan potres v bližini. Maksimum 26.S mm v dal'avf kakih 160 km. Kmalu po zaznamovan.u bližnjega potresa so doŠH učenci 4. letnika meščanske Šole na Jesenicah ln al ogledali naprave našega »Triglavskega observatorijac. Prof. dr. A. Belar je podal jasno in živo sliko obiskovalcem v dveumem predavanju, kaj nam vse pripovedujejo potresomerji o potresnih pojavih.
— Kolegijalni večer društva PravnN ka v sredo 14. tm. ob osmih zvečer v restavraciji hotela »Unionc. Gg. Člani se vabijo, da se sestanka mnocrobrojno udeleže.
— Inženjerski izpit sta s prav dobrim uspehom naredila na dunajski gospodarski Soli gg. Stane Konjar ln Igo O r a 6.
— Ali so tudi pri tem Izjeme? PISeJo nam: Slučajno sem dobil v roke rešitev Škofijskega ordinarijata, da po lovotjuje žem-nu X. spregled dveh cerkvenih oklicev. Začudil pa sem se. kako to. da r.l na reSItvi predpisanega kolka za 20 dinarjev. Znano nam Je namreč, da so oblasti tozadevno dobil a strog nalog, da se ne ^m=» rloge ploh reSitl, če ni priložen kolek ca kolkovanj • rešitve. Ordinarijat Je v tem slučaju urad, ki se ima — vsaj po mojem mnenju — rmr-nati po obstoječih predpisih glede kolkovi-ne. AH pa Ima morda fcak poseben prlvll«* glj v tem ozira? Vsekaki bi bilo umestno pojasrllo r tej zadevi, da se poiml raz bi stri»'o.
— Iz Podnarta. V noucljo Je vprizorTJ dram. odsek podružnice »Jugoslov. Matice« v Podna rt ru ruskJo dramo »Spavaj mola đek'ica«. Za podeželske igralce precej tež-ka fcgra le prav dobro uspela. Vsi igralci so se poglobili v svoje vloge. Izborne so hlle ženske moči. Gosp. Mara Pogačniko* v a je bila kakor ustvarjena za vlogo nesrečne Lepe»Aze«, ki prepozno spozna pomen življenja In zakona. Njena prijetna zunanjost Je mnogo pripomogla k uspešnemu nastopu. Pa tudi pri izbiri nesrečne, mehks »Zlate« Je imel režiser srečo. Domača gosp. učiteljica se je sila vžavela v tero m tu<^ pri njej smo opazili, da Je bi a docela kos svoji nalogi Med moškimi bi omenil tihega ln mirnega g. Fistra, visokošolca, ki 1« prav dobro pogodil težko vlogo lakhoživo-ga O lega. ki se predrzno bori za ljubezen lepe mačehe. Igra Je bika kljub slabemu vremenu prav dobro obiskana tn želeti b* bilo, da bi včerajšnji uspeh bodril naš« igralce, da bi čim prede priredili Se kaj tako" posrečenega In lepega,
— Tečaj za gozdna In lovsko čuvajo V
Kostanjevici na Dolenjskem se vrftl pri on-dotnem gozdnem oskrbnl&tvu tečaj za gozd ne in lovske čuvaje ln S nJim tudi tečaj o ribarstvu ln sicer v času od 1. julija do 11 Julija ti. Sporazumno s direkcijo Sum s« določa, da se tega tečaja lahko vđaleže tuđ! rlbiSki čuvaji ln sploh interesentje. Id a«* zanimajo za ribarstvo ln ribogojstvo. Ze omenjeno Število vdeležencer Je preskrbljeno za stanovanje ln hrano po rezijskih stroSklh. Potrebnim vdeležencem se podele tudi podpore Prijave kakor tudi proftnjo » podporo, katerim je priložiti lJudskoSolsko lzpustnico. nravstveno in ubožno sprlč^v.ilo ter morebitno spričevalo gospodarja pri ks^ terem Je prosilec uslužben Je vložiti pri velikem župana za ljubljansko oblast najkasneje do 1. Junija ti. Ta tečaj ne daje nlka-koršne pravice do kakega naslova ali kake usposobljenosti.
— Odbor za Malgajsv spomenik v Qu Stanju Je prejel sledeče nadaljne prispevke od gg. nabiralcev: Dr. Rado KuSeJ, LJubljana Din 1060, Ida Svetlinova, Vransko 170, General Maister, Maribor 1725. Vinko Za-hrastnlk, škofja Loka 52, Savinska posojilnica, Žalec 50. Hipotekama banka 100. je* klarna grofa Thurnskega. Ravne r,00. gozdna uprava Jurija Vincenca Thurna na Ravnah 500, skupaj Din 4157, prej 19.798, celokupna vsota Din 23.955. Nadalje Je darovala jcklarna Jurija grofa Thurnskega 500 ka: cementa in dostavila na svoje stroBke dva delavca. Odbor Izreka tem potom vsem nabiralcem Iskreno zahvalo, osobito fie velikodušnosti jekiarol na Ravnah, prosi pa Se vse, ki so prejeli nabiralne pole, nnj pospe Sijo nabiranje in pošljejo nabrani denar odboru, ki ga nujno rabi, da plača stroSke, ker spomenik bode do 15. tm. dogotovljen.
— Gladovna stavka v beogradskih policijskih zaporih. V zadnjem času so se ras-Sirile različne vesti o grdem postopanju beo gradske policije. Te domneve pa so bile potrjene sedaj s gladovno stavko, ki Je sedaj Izbruhnila v policijskih zaporih. V četrtek Je Culo več pasantov, ldočih mimo policije, obupne krike na pomoč,   ki so udarjali Is poslopja policije. Kasneje se Je ugotovilo, da so orožniki pretepali nekega dečka. Proti temu Je glasno protestiral Šofer DuSan Stefanovlc,  ki Je videl prizor. Razjarjeni orožniki so nato navalili na slednjega ln ga vtaknili v takozvano celico »Odžak« (dimnik). Radi tega so se uprli zopet kaznjenci, ki so inscenirali pravcati upor. Uradniki ln orožniki so upor komaj uduSill. za kazen pa so jetniki dobivali sedaj dnevno samo hleb kruha. Jetniki so nato začeli ijvajatl gla dovno stavko, ki traja Se od četrtka. Beogradska Javnost Je radi brutalnega dogodka silno ogorčena in to tembolj, ker policija o vsem popolnoma molči. Beogradski Usti zahtevajo, da ae uvede najstrožja preiskav* ln navajajo poseben slučaj, ki se Je dogodil pred dnevi, ko Je skupina Jetnikov, ki so Jih peljali v policijske zapore na javnf cesti glasno prosila pasante, da Jih varujejo pred nasiljem policije. Uvedena Je oblima preiskava,
^tran 4.
•SLOVENSKI NAROD«   dne 14. maja
štev. UD
— Pri poročilu o nedeljski tomboli ima glasiti, da je bil prvi dobitek, zlata ura, vreden 6000 Din in ne kakor je bilo potno* toma navedeno 1000 Din.
— Izjava. Zastopniki gosUlnicarjev in trgovcev finančnega okrožja radovljT^ega okraja so včeraj v znak protesta proti krivičnemu taksnemu zakonu in pa proti nalaganja tega zakona, namreč, da mora t vsaki vasi, kjer so 8 gostilničarji, eden biti uvrščen v najvišji razred ne glede na promet, in tudi proti neumestnemu odloku, da bi glasoval gostilničar sa ali proti trgovcu in obratno, opustili vsako sodelovanje v tej komisiji. V obrambo gostilniških in trgov« skih interesov store nadaljnje korake. V Ljubljani 13. maja 1924. Herman Tomec Bled, Lovro Humer za Jesenice, Josip Ambroži č za Begunje, Lege, Mošnje ln Ljubno, Peter SHar za trgovce Jesenice, Javor-nlk. Koroška Bela ln Leopold Zore kranjskogorski okraj,
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni Izkaz mesta LJubljane t Času od 4. do 10. maja Izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 36 oeeb, 19 moškega Jn 17 tenskega spola (tujcev 18.) Smrtni vzroki: ilvljenska slabost 5, jetika 7, pljučnica 1, sastrupljenje rane 1, možganska kap 1, arena hiba, bolezni iilja 2, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 17. Med tem časom se Je rodilo 31. otrok, 15 moškega (1 mrtvorojenec) in 16 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1. duftljlvi kašelj 1.
— Zdravniška mesta. Ministrstvo i narodno zdravje razpisuje mesto referenta za šolsko higijeno pri ministrstvu prosvete In 17 mest šolskih zdravnikov v raznih krajih države. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— En krajcar hišnega davka so ljubljanski hfSni posestnik! plačevaH od leta 1441. do 1754. !n sicer v nagrado za to. da so leta 1441. hrabro odbili napad celjskega grofa na ljubljansko mesto. To Je razvidno tz Vrhovčeve knjige »Ljubljanski meščani«*. Ali ni nesreča, da so leta 1754. ta nizki W?nf davek! odpravili?
— Zahvala. Ruski begunec K. se tem potom Iskreno zahvaljuje plemeniti dami, ki Je podarila včeraj popoldne na Cesti na južno železnico njegovi hčerki 100 dinarjev.
— Smrtna ko&a. Dne 12. t m. le umrl g. Jože Dolinar, p. d. Kocjan, posestnik m gostilničar v Kožarjih pri Dobrovi Pokojnik Je bil dober gospodar ln podjeten obrtnik. Njegova gostilna Je bila v vsi oko-l?cl na nilbolJSem glasu in Jo tudi Ljubljančani dobro poznajo. Pokojnik Je bil mož poštenjak, kakršni so vedno redkejši med nami. Pogreb bo v sredo 14. t m ob 9. dopoldne na pokopališče na Dobrovi Bodi mu ohranjen prijazen spomin, njegovi rodbirii naše sožalje.
— Iz raznih krajev države. Zločin
na otoki Rabu. Na otoku Rabu Je bil Izvršen te dni strašen zločin. Antica Brno* blč, žena Ivana Brnoblča Je prijavila te dni orožnikom, da je njen mož izvršil samomor, polivši se s vrelim oljem v postelji in Je poleg tega na vratu nevarno opekel svoje najmlajše dete Narednik Silovič je takoj odšel na lice mesta. Med potjo je od selja-kov zvedel, da se zakonca nista razumela preveč dobro ln to po krivdi lene, ki je mola vedno okradla ln prodajala njegove stvari. Orožniku se Je zdela izpoved An tiče Br> nobič sumljiva, zlasti ker Je prišla v razna protislovja. Končno se Je tena udala ln je Izpovedala, da Je sama umorila moža. Medtem, ko Je spal, mu je s pomočjo svojih štirih otrok nalila vrelega olja v usta in nato so ga toliko časa tolkli, da Je bil mrtev. Po storjenem zločinu so pobegnili k bratu umorjenega, rekoč slednjemu, da Jih Je hotel mož oziroma oče ubiti in ker mu to ni uspelo. Je Izvršil samomor. Zločinska iona ln dve hčerki v starosti 16 In 18 let, so bili aretirani — Smrtne nesreče. V Koprivnici Je strela ubila 25 letno seljakinjo Baro Bači4 ln njenega Dietnega sinčka. — Slična usoda Je zadela tudi seljakinjo Kato Soštarič lz Križevcev na Hrvatskem. Strela Jo je ubila na licu mesta, d očim je ostalo njeno šestletno dete popolnoma nepoškodovano. — Sprevodnik Laza Tošie" Je padel na progi Mostar-Gruž s vlaka In obležal mrtev.
— Proces Carller. Včeraj popoldne Je bila pred beogradskim sodiščem prve stopnje končana kazenska razprava proti francoske mu kapitanu Carlierju radi umora ln zastrupljen j a. Sodišče je naznanilo sklep, da proglasi sodbo v četrtek 15. tm. ob 10. dopoldne. Pri včerajšnji razpravi je bil velikanski naval občinstva.
— Drzen vlom v Kolodvorski ulici. Da« nes zjutraj med 2. in 3. uro so neznani sto* rilci vlomili v trgovino Antona Markuna, trgovca z usnjem v Kolodvorski ulici št. 41. Storilci« ki so vlomili pri izhodnih vratih na dvorišču ter udrli šipo, so odnesli sledeče predmete: 5 parov črnih moških čevljev, 5 parov ženskih rjavih čevljev, 1 par rjavih škornjev, 24 komadov ameriških Sevro*kož in 12 kom. konjskih ševro*polkož. Skupna škoda ukradenih predmetov znaša 10.800 di* narjev. O tatovih ni sledu.
— Železniške nesreće. Pri Osijeku je vlak povozil železniškega uslužbenca Ivana Stampferja. Odrezana mu Je bila desna noga. — Na progi Mostar-Grui sta trčila skupaj pri Postali Velja-Medja v soboto dopoldne potniški ln tovorni vlak. Poškodovani sta obe lokomotivi ln precej škode Je utrpelo tudi osem vagonov. Ved potnikov je bilo lažje ranjenih.
— Policijska kronika. Ovadbe: tatvine 1. •vlom 1. kaljenje nočnega miru 1, cestno« policijski red 14. pasji konrumac 1, nedostojno vedenje 1, telesna poškodba Z tajna prostitucija 1, poškodba tuje lastnine 1. — Mlad nepridiprav. Prijet je bfl 201ctni pe* kovski vajenec Matevž R., ki je za svojega mojstra PopoviĆ* is Rožne doline pri raznih strankah Inkasiral več denarja v skupnem znesku 1200 Din in ga zsprsvii Prijet je bil v Kolodvorski ulici in jo je hotel bal popi« hati is Ljubljane. — Dalje je bil aretiran neki Svetozar Drakulić, rodom iz Kapele pri Bjelovarju na Hrvatskem, ki je oeleparil v Ljubi j sni več strank za manjše vsote denar« ja, predstavljajoč se kot zastopnik neke wm* grebike tvrdke itd. Moi Ima ovčlvidno na
vesti še različne delikte in je bil oddam sodišča. — Novosadska policija pa je pri* jela od orožnikov zasledovanega Prana Kržmanca Iz Viča, ki je v Trbovljah napra* vil več sleparij in pobegnil. Oddan je bil ljubljanski policiji
— Ponarejeni 100 dinarski bankovci. V Begedlnu Je policija zaprla veliko družbo, ki Je ponarejala 100 Din bankovce. Policija Je odkrila celo delavnico, t kateri so ae nahajali rasni stroji in kemikalije ln okoli 1000 komadov je izdelanih bankovcev je bilo zaplenjenih. Fafzlflkatorji so bili oddani sodišču.
— Arheološke Izkop nI ne v Štrešovlcah. Pri kopanju temeljev za novo zgradbo so naleteli t fitrešovtcah na dvojni grob Is 6. do 7. stoletja pred Kr. V grobu se Je nahajal železen nož ln 21 graviranih ilovnatih posod različne velikosti. Poleg Je ležalo okostje prečica, ki so ga priložili mrtveca.
— Vremenske napoved. Dunaj, 12. maja. Uradna vremenska napoved za 13. maja: Spremenljivo in pretežno slabo mrzlo vreme prevladuje.
— Telesno zaprtje. Profesor C. Braun-Pemwald, odlični ženski zdravnik, piše: o hitrem m zanesljivem učinku grenčfce »Fraoz-Josef« sem se pogosto prepričal m zato rabo te vode najtopleje priporočam bolnim ženskam.
Kino „IDEAL"
obvešča p. n. občinstvo, da pride
EDDIE POLO
15. maja s svojo 3325 „Tajinstveno podmornico11.
IZ CELJA.
—o Smrtna kosa. V Gaber Ju je umrla po dolgi mučni bolezni gospa Karolina Orah t 69. leta starosti Pokojnloa Je bila soproga učitelja v pok., posestnika in gostilničarja fcOr«p. Toma Graha. Sla g ji spomin.
—c Poskusno kuhanje s plinom se vrši vsak četrtek ob 15. popoldne na gospodinjski Šoli. Vabijo se vse gospodinje k tem poskusom, da se na licu mesta prepričajo o praktičnosti kuhanja s pl-nom. Vir,i, ■! ae Sirijo po mestu, da se plinarna ustavi, so brez prave podlage. Ce M vi rv-^MvaUtvo konznm plina ustavljalo, pa mestni občini ne bo kazalo držati plinarne, ker hi postala prebivalstvu nepotrebna.
—e V celjski Javni bolnici se zdravi nad 40 slučajev Skrlatlce. Bil Je v bolnici zadnje dni tudi že en smrtni slučaj.. Umrl j3 na škr latici 20-letni Ivan Grilec iz Vime vasi pri Vojniku. V rodbini g. Grileca Je to I e četrti smrtni slučaj radi skrlatlce tekom tega leta.
—c Posledice klerikalne hujskarlje. Kakor znano. Je oblast radi epidemije Skrlatlce prepovedala tudi običajne svinjske sejme v Celju. Neki kmet s dežele pa za to prepoved menda ni zvedel pravočasno, pa je pripeljal prašiče na sejem, kjer je šele zvedel za prepoved in vzroke te prepovedi Z vozom se je umaknil na dvorišče hotela »Pošta«. Okrog poldneva je bilo zbrano okrog njega nekaj ljudi, katerim je razlagal svoje misli o prepovedi. Njegovo kričanje v katerem Je dajal duška proti oblastnim odredbam, se Je slišalo na ulico. Pridi-goval je zbranim, da je kmetom prepovedan prihod v mesto, naj ne hodijo sa božjo voljo v mesto, ne na davkarijo, ne v trgovine ne na sodišče, naj meščanom ne nosijo Živil, češ kmetje bodo na deželi že živeli, meščani pa se zaplankajte ln pocrkajte, prasci ne bodo zanesli bolesni v mesto Itd. Lepe sadove rodijo po deželi Korošec-Hoh-nJec-Zebotove hujskarlje.!
Vojaški begunec ln vlomilec Iz vojaške službe je pobegnil pred kratkim Ivan Andrejčič is celjskega okraja. Sedaj se po* tepa v tamošnji okolici in izvršuje razne-vlome v stanovanja. V TJdlni vasi je odnesel posestniku Martinu Puclju 1000 Din gotovine, v Kali je obiskal pocestnico Marijo Kolar ln odnesel več zlatih ln srebrnih predmetov ter 1000 Din gotovine. Posestniku Josipu Makšetu na Vrhpeči je pobral dve obleki In zlato uro i verižico t skupni vred« nosu 2500 Din. Oblasti vlomilcu ne morejo do sivega.
IZ MARIBORA.
—m Koncert slovenskega kvarteta. Dne 14. maja nastopi »Slov. kvartet« v nali veliki Kaminski dvorani prvič v javnost. Mariborčani si lahko štejemo ▼ čast da jih moremo prvič slišati v javnosti Kvartetov je mnogo po svetu,   dobro Izurjenih ln lepo
donečih pa zelo malo. Izvrstna, daleč naokoli *™s?»^ nemilu kvarteta sta Dunajski Dannbins« in »Nebe-kvsrtet« Is Berlina. Tretji, sd se bo kmalu lahko postavljal v lato vrsto ■ njima pa Je naš »Slovenski kvartet« v Ljubljani Prepričani amo« da nam vsak to potrdi ki jih bo slišal Da podajajo res nekaj finega, preciznega In dovršenega, se te more sklepati Is tega, da le 4 ln pol leta vadijo sa svoj prvi nastop v javnosti ln da to niso začetnik"!, ampak znani ljubljanski pevci med njimi t operna, prvi bas pa Is bivšega Kosinovega kvarteta. Mariborski matičarji amo Jih te pri svojem gostovanju t LJubljani slišali. V Filharmoniji ja bilo. Na prijateljskem večeru, ki so nem ga priredili ljubljanski pevci, naenkrat «^ir1*de""* omenjeni kvartet na o-drn. Pa te po prvih akordih smo dobili vtis, da je tu nekaj posebnega, redkega m t globoki tlslnl je prej siva družba poslušala pesem sa pesmijo. Prepell so nam skoraj ves mariborski program. Nekaj krasnega Je na primer »OJ ta vojaški boben«, kakor ga predava »Slovenski kvartet«, če Jih marib. ljubiteljem krasnega petja kar najtopleje
priporočamo, vemo, da Jim s tem pripravi, mo eden najlepših r^*«^*^*Tiwklh večerov.
—m Cebosiovaškl minister zunanjih del dr. Beneš se pelje na svojem potovanju v Rim dne 13. t m. popoldne z brz ovi ako m skozi Marmor. Službenih sprejemov ne bo nobenih. V Mariboru pričakuje g. ministra čehoslovaškl poslanik na našem dvoru gosp. Jan Šeba.
—m Stanovanjska afera. Naše poročilo o deložaciji peka Poša ln trgovca Zentneria Je vzbudilo veliko ogorčenje. V naslednjem izpopolnjujemo poročilo s točnejšimi podatki. Stanovanje je last stolnega kapitlja in prvotno, ko le bilo leta 1919. trgovcu Zent-nerju oddeljeno,   sploh nI b!lo stanovanje, nego navadne tri sobe, iz katerih ie še le Zenrner preuredil stanovanje. Kmalu ko le Zentneria zadela rodbinska katastrofa, ga le zaprosila neka šivilja flori j an, naj jo vzame pod streho, ker se nahaja z otroci vred na cesti. Zentner se je je usmilil ter ji za naprošeni čas enega meseca dovolil vselitev pogojno, da založi primerno kavcijo, ker se v sobi nahaja vse njegovo pohištvo, on pa kot potnik tovarne »Sana« mora večkrat potovati Med tem so peka Poša dclo-žlrali iz zasilnega stanovanja na Franko-panski cesti, kjer Je v dveh sobah ležalo več kot deset oseb, različnih rodbin, katerih člani so morali ležati na tleh, tako da so ^ zdravstvenih ozirov Pošu morali odpovedati bivanje. Takrat se Je Poševa žena nahajala tik pred porodom in Je bil že radi tega primoran si iskati drugo stanovanje. Zopet se ga le usmilil Zentner ter mu z ozirom na to, da je Florjianovi na njeno lastno prošnjo dovolil samo enomesečno bivanje, iz usmiljenja tudi Poša vzel pod streho.    Ker pa to Florijanovi nI bilo všeč, Je šla v začasni odsotnosti Zentneria na stanovanjski urad ter tam na svojo roko izpovedala, da Zentner ne rabi stanovanja, ker se itak izseli. Stanovanjski urad je brez zaslišanja lastnika stanovanja in hišnega gospodarja  in čeprav sta Zenrner in Poš skupno zaprosila za podna jem Poša in stanovanjski urad prošnji ni ugovarjal, Zentnerju odtegnil to stanovanje ter ga dodeh'1   rmigisrramerrra uslužbencu rlodnvaldu, ki stanuje s svojo ženo ln enim otrokom že od leta 1918. v Slovenski ulici Stanovanjski urad se Je pri tem poslužil izraza »zamenjava stanovanj«, čeprav o zamenjavi ne more biti govora, ker ni obvestil ne hišnega lastnika, ne lastnika stanovanja, pa tudi ne lastnika stanovanja Hochwalda. Dr. KlemenclČ Je kot zastopnik obeh napravil vse korake pri vseh oblastih, da se ta nepostavnost ne Izvrši, aH da se vsaj z ozirom na bolno stanje Poševe žene deložacija odloži. Vse to pa m nič pomagalo. Stanovanjski urad Je Šel celo tako daleč, da Je dirigiral kot Izvrševalca deložacije bližnjega sorodnika deložiranega Poša. Ta brezsrč-nost vzbuja še posebno ogorčenje. Ni torej res, kakor se trdi, da bi bil Zentner sam na stanovanjskem uradu dal stanovanje na razpolago ter vkljub temu zahteval od Poša 3000 dinarjev. Zentner Je pri stanovanjskem uradu le izjavil, da nudi potrebnernu Pošu stanovanje v podnajem, oziroma bi bil on sam eventualno postal Pošov podnajemnik, dokler se Zentner vdrugič oženi. 3000 Din pa Je Poš Zentnerju plačal kot odškodnino oziroma vporabo za razne naprave In le pogojno, ako dobi stanovanje. Značilno je, da je stanovanjski urad iz človeških ozirov smatral r!ochwalda, čeprav bi morala zanj skrbeti mestna občina, m stanuje že več let v dosedanjem stanovanju ter Je imel že davno priliko si poiskati boljše stanovanje, bolj uvaževanje vrednega, kakor pa Poša, M se nahaja že več časa s svojo ženo in otrokom sploh brez stanovanja.
—m Konjska dirka v Ljutomeru odpovedana. Za preteklo nedeljo določeno konjsko dirko so radi slabega vremena odpovedali
—m Tombola za otroško bolnico le preteklo nedeljo Pri razmeroma ugodnem vremenu dobro uspela.
—m Ledeni možje sicer niso še prinesli ledu, pač pa sneg po vrheh Bohorja proti zgornji Dravski dolini, splošno Pa zelo nizko temperaturo. Se boli kritični dnovi se še le napovedujejo.
J(e pozabim te,
3^       Jdirim čokolada!
(jaruga pred sodiščem.
Iz Osijeka nam danes IS. tm. poročajo, da se je pričela proti glasovitemu razbojniku Jovanu Stanislavljeviču-camgl In 13 njegovim tovarišem kazenska rasprava radi roparskih umorov in pobojev. Sodišče Je prvotno določilo že pred dvema mesecema glavno raspravo, a jo je moralo preložiti ker so se vsi osješki odvetniki branili prevzeti sagovornlStvo razboJniSaega voditelja čaruge. Zanimanje za ta proces je bilo velikansko. Malo razpravno dvorano so do sadnjega kotička včeraj ob 8. dopoldne zasedle po večini ženske iz vseh družabnih slojev. Navzočih Je tudi mnogo novinarjev ln pravnikov.
Razprava se je pričela točno ob 9. dopoldne. Na mizah so razpoloženi ogromni akti ki tehtajo nekaj nad 15 kg. V dvorano so naj preje pripeljali 13 Caruglnlh tovarišev, vse vklenjene ln vkovane v železne okove. Straži Jih 10 orožnikov. Ko so Jih razvrstili po zatožnih klopeh, sta nato dva orožnika pripeljala v telezje vkovanefra razbojnika
Aarago. Z desne roko čaruga drži za železne verige, v levici pa čisto nove rumenekoi-nate rokavice. V dvorano Je stopil mirno, samozavestno, trdih korakov, rosljajoč s okovi. Posadili so ga v prvo klop v sredo Šestorice, srn katere vse je predlagana smrtna kasen, čaruga Je bil popolnoma miren. Pied pričetkom razprave so se približali čarugi novinarji pravniki ln tudi del občinstva. SpraJevail SO ga navadne vsakdanjosti, sa katere je čaruga odgovarjal mirno in s pravim Ironičnim nasmehom, ki Ima znake, da je razbojnik že hladnokrvno obračunal s samim seboj. Obrnil se k novinarjem s vprašanjem: »Ali hočete le kaj vedeti od mene, gospoda? Saj znate itak
▼se!« Na vprašanje: »Kako ti gre, Caro-ga?« Je odgovoril: »Dobro!« Tudi ostali obtoženci so popolnoma mirnL Uklenili bo Jih in vkovall v železje iz razloga, da ne bi moglo priti do kakih eventualnih spopadov med njimi in do kakih neprijetnosti.
čaruga je braniteljem dalje smeje razlagal svoje dobro razpoloženje. Zaveda se, da ga čaka vrv. Vsled tega je pravnikom pristavil: >Vsi ti niso ničesar naplavili! Jaz in ta« — pokazal Je s prstom - svojega soobtoženca na Pavla S r kiča Velikega — »bodeva zaslužila . . .< zamahnil je z roko ter dal znamenje za vrv .. . Neki branitelj je pripomnil: »čaruga. kako to, da je k razpravi prišlo toliko žensk?« Caruga: »Ženske me rade imajo in me Se bodo!« Drugi branitelj: >čaruga. kako bi bilo. ako bi te sodili po plebiscitu?« čaruga veselo: »Ko že za vse glasujejo, mogli bi tudi za to glasovati. Mene bi tedaj oprostili.« Branitelj: »Kako bi bilo, če bi samo ženske glasovale?« čaruga: »Onda, bi bil soglasno oproščen.«
Takoj v začetku razprave Je neki branitelj predlagal, da ee obtožencem odvzamejo železni okovi. Sodni dvor je predlog odklonil.
Po končanih formalnostih i« bila pročitana obširna obtožnica, čitanje obtožnice je trajalo do 13. popoldne, na kar je sodni dvor odredil opoldanski odmor ter se je razprava nadaljevala popoldne do 20. zvečer. Popoldanska razprava je vsebovala samo zaslišanje glavnega obtoženca Jovana čaruge.
Ob 15.15 je predsednik otvori! razpravo ter vprašal glavnega obtoženca:
»Obtoženi čaruga, ali ste razumeli obtožnico?«
čaruga: »Sem l«
Predsednik: »Ali se čutite krivega zločinov, radi katerih ste toženi?« čaruga je zamahnil z roko in mirno odgovoril: »Na to odgovorim med razpravo! To boste videli med razpravo!«
Predsednik: »Pripovedujte nam o svojem življenju do današnjih dni!«
čaruga je za tem začel mirno, skoraj v pozi komedijantskega junaka praviti, kako je pričel karijero roparskega zločinca. Leta 1915. je bil pozvan v vojake in kmalu na to
na fronto Tu Je ustrelil nekega madžarskega vodnika, ki je psoval njegovo mater in grdil »naše ljudi«. Ustrelil ga je. ko je v prepiru vid»v, da vodnik grabi za svojo polko. Bil je sam hitrejši in tako je Mađara počil. Narednik ga ni javil komandantu. Poaiieji _< bil kuhar, se Je spri z naj>•cinikom, ki mu je grozil, da ga Javi da je on ustrelil Madžara. Caruga je nato pobegnil iz I iel v Slavonijo med »zeleni kader«, čaruga je dalje v šaljivem tonu pripovedoval svoje dogodivščine v zelenem kadru med prevratom in kako je končno postal poglavar razbojniške tolpe »Kola gor-sV.irj ptičev*. Pravi, da je prvi glavar Kola napravil in spi?al popolen pravilnik ln pro gram društva. Temeljil Je na komur.iet'cn' podlagi. Caruga prizna, da je Matije viceva pravila poiip.eal in da sam ne ve, kako po ga izvolili za glavarja. Postal je glavar ln dobro je bilo!
Čaruga se je začel precej znojiti, kajti pripovedoval je zelo obširno ln podrobno c vseh doživljajih. Rekel je predsedniku:
»Gospodine predsednice, prosim, da se razprava prekine.«
Predsednik: »Zakaj?«
Čaruga: »Tako'«..
Predsednik je pripomnil, da nima povoda za preklnjenje razprave, čaruga nejevoljen:
»Poznate lahko po govoru, da ml nI dobro —c
Predsednik je odredil na to na predlog nekega branitelja četrtuml odmor. Po odmoru Je hotel predpednik nadaljev.iM z za-slišavanjem Čaruge. Sodni dvor je zopet odbil predlog na preklnjenje razprave. Predsednik je vpraSal čarugo o ciljih društva »Kola gorskih ptičev«, rekoč:
»Kakšen je bil namen društva?«
čaruga ves znojen In pretrgano: »Ne . , ne . . . mo—rem ... go—vo—ri—ti . ..!«
Po teh besedah se Jo vsedel na klop. saroSljajoč s težkimi železnimi okovi, ki Jih nosi na obeh n<~>e:ab ln ki jih vože t ozka veriga, katero nosi Caruga pripeto okolt pasu...
Predsednik Je nato razpravo prekinil. Današnja razprava se je pričela ob 9. dopoldne. Razprava bo trajala najmanj tri t^d ne.
(&*no&rstvo.
VPRAŠANJE GOSPODARSKEGA NAPREDKA.
O vprašanju gospodarskega napredka so že pisali razni tuji in domači pisatelji Po večini so upoštevali samo doktrinarna izhodišča, dočim so vede ali pa tudi nehote prezirali konkretne činjenice vsakdanjega gospodarskega življenja, torej istinitost, kakoršna Je brez teoretične navlake. Naravno, da so bili pri takem načinu gospodarskega posmatranja zaključki temu primerno samo doktrinami ter brez vsake veljave za resnično, pred našimi očmi dejansko se odigravajočo realnost. Gospodarske teorije, ki so jih postavili taki učenjaki, gredo takorekoč mimo resničnega gospodarskega življenja ter morajo propadati povsod, kjer jih poizkušajo ostvariti na praktičnem gospodar, in družabnem telesu. Če zavrnemo doktrinarna iz1 odišča in pogledamo gospodarskemu snovanju realistično v obraz, zapazimo, da vsebuje vprašanje gospodarskega napredka povsem drugo rešitev, ki je mnogo konkretnejša in zato pravilnejša in pravičnejša, kakor pa sanje, na katere se sklicujejo ostale socijalne teorije.
Kedaj govorimo v gospodarstvu o razvoju, o napredku? Pač kadar se gospodarstvo po vsebini in obsegu razvija, kadar se množe gospodarske naprave, kadar raste zaslužek in ž njo delavska mezda, kadar vznikajo gospodarska podjetja, kadar cvete trgovina, kadar se množi industrija, kadar se razširjajo obrti. Morebiti dožive bodoča stoletja gospodarsko dobo, ko bo zemeljska obla prenasičena z gospodarskimi podjetji in ko bo treba gospodarstvo takorekoč demontirati. Danes pa velja obraten razvoj. Težiti moramo za tem, da se gospodarstvo čimprej in na najpopolnejši način razvije do stopnje naprednejših- in najbogatejših narodov!
Tako nastane vprašanje o činiteljih naprednega gospodarskega razvoja. Ali more kdo trditi, da zavisi tak razvoj lahko od vsakega človeka? Ne, za gospodarsko delo prihajajo samo izbranci v poštev. Vsak ni za vsako delo! Ta osnovni stavek socijalnega življenja se žal povsod omalovažuje, kjer ga Je treba upoštevati. Brez upoštevanja tega stavka pa ni pravilne socijalne ali gospodar, teorije. Povsem smorna je tudi trditev, da zadostuje gospodarskemu razvoju in.napredku samo kapital. Kapitali so mrtva bogastva brez premišljujoče človeške sile, brez poslovnega in gospodarsko - organizatori čine ga razuma, ki uporablja kapitale, da postanejo gospodarsko ln socijalno produktivni. Te sile in takega razuma nima vsak človek. Tudi egoizma, sebičnosti je v neposlovnih ljudeh mnogo, mnogo več, kakor pa v ljudeh, ki delajo noč in dan ter v neprestani nevarnosti konkurence in krize ustvarjajo gospodarske dobrine, gradijo podjetja in razvijajo splošno blagostanje.
Današnji socijalni in pravni red daje vsakemu priložnost in svobodo, da se gospodarsko uveMavi in da si pomore naprej. Zato je neodpustljiva demagogija trditi, da se gospodarstvo razvija
samo s kapitalom in da brez kapitala ri individualnega napredka. Le poglejmo, kaj je storila podjetnost, poštena poslovnost, pridnost, varčnost, skrbnost ter neusahljiva volja do gospodarskega napredka pri nas Slovencih v zadnj h letih. Takorekoč iz nič smo ustvarili najmogočnejšo industrijo Jugoslavije in naši trgovini ter obrti se ni treba sramovati, da zaostaja za hrvatsko ali srbsko ali pa tudi za svetovno. V pijonirjih gospodarskega napredka nahajamo ne-broj energij. Neumorno se je moralo delati od jutra do večera, da so se nakopičila podjetja, da so se ustanovile industrije in premagale ovire Izvedenih gospodarskih panog. Ni oridnejšfh ljudi v človeški družbi, kakor so poslovni ljudje, ni večje energije, marljivosti, obzirnosti, stvarnosti, kakor kaže mišljenje našega poštenega podjetništva. Na moralno in stvarno vestnem podjetju pa temelji ves gospodarski razvoj in tud: napredek je mogoč samo dotlej, dokler take moralne in umske sile podpirajo gospodarsko življenje. Črna zavist in nizki nagoni pa so v gospodarski zgodovini še vedno samo rušili. Poslednja praktična rušitev brez slehernega pozitivnega uspeha je bila ruska revolucija.
Ne bomo trdili ,da ne obstojajo gospodarji, da se ne pojavljajo, zlasti v velikem, tujem 5vetu poslovni ljudje, ki gazijo socijalne momente delovnega razmerja in ki nastopajo s popolnoma nazadnjaškimi in reakcionarnimi gospodarskimi nazori. Te slabe in sporadične strani se pri nas uporabljajo v demagoške in strankarske namene. 2 njimi se zastruplja javno mnenje ter se lažnjtvo ocenjuje stan, ki je največjega pomena za vse naše nacijonalno blagostanje, za ves naš socijalni ter kulturni razvoj.
Že površen pogled na življenje oko-lu nas dokazuje dovolj, odkod izhajajo množice, ki naravnost brezvestno poganjajo denar v prazne zabave, v alkoholne količine itd. itd. Koliko denarja lahko pristedi naš narod, da se splošnosti polaste tisti štedilni in oprezno-gosro-darski nagibi, s katerimi mora razpolagati vsak umen gospodar ln posloven človek, ako noče. da propade v današnjem gospodarskem boju? Konkurenca je regulativ cene, pa je tudi regulativ .štedljivosti in sploh sposobnosti, strokovne priprave, umnosti, organizatoričnega in drugega talenta.
Odločno odklanjamo torej neresnične, pa tudi nemoralne teorije gospodarskega razvoja, ki pripisujejo graditeljem gospodarskega napredka nizke namene, dočim je v resnici gospodarski napredek poledica pridnosti, podjetnosti, umnosti, talenta in riskantnega konkurenčnega boja.
Sploh je vsako blagostanje posledica ravnistega boja, konkurence, pridnosti, podjetnosti, umnosti in štedljivosti. Diferencijacija poklicev se vrši po talentih in poklicne stopnje, ki se pri tem dosegajo, se ravnajo tudi le po pridnosti, spretnosti, umnosti in podjetnosti. Pnako je z notranj'm, moralnim in duhovnim napredkom! Povsod isti motivi, isti cilji, ista sredstva!
Neke socijalne zmote pa kot eks-temne. teorije bi hotele poleg danes edino možnega gospodarskega sistema uničiti še ta notranja gibala vsega človeškega razvoja in napredka' *   ★ *
—g Novosadska blagovna borza 12. maja. Na produktni borni notira jo: Pšenica baška, 79-80 kg, 2%. defektna, povpraševanje 315, ponudba 320; ječmen baški, 325— S30, ove3 baški 260—270, koruza baSka, prompt 225—230, za maj 237.50, za maj-ju-nij, dupl. kata 240—245, moka »0« 490, fižol beli baški 475—4S5. Tendenca mlačna.
—g Napake hmeljarjev. Napake, k« jih delajo hmeljarji pri obdelov.tnju nrnelja v spomlad. Dasi so bili hmeljarji opetovr.uo opozorj-rni na pravilno negovan le U m oljske rastline, venđa- «e isto ne izvrAuJe povsod pravilno. Evo:  1.)   Hmeljarji sade sadeže v neposredni bližini klina, oziroma kola, ko ?e vendar pravilno glasi, da mora t* od-dal^noFt meriti najmanj 30 cm ili i'olgost moškega čevlja. 2.)  Hmeljarji napeljujejo in privezujejo poljubno število panog h kolu, oziroma žici. Pravilno se glasi: Privezuj In napeljuj od slabotnih rog.injkov le po enega, od krepkejših po dva in od krepkih po tri. Po štfrl poganjki se pti?te le oni rastlini, katera rase na sami črnf zemlji. 3.> T^ega hmeljarskih poganjkov od koren i-ke na drog mora biti vodoravna. In ne poševna, Anton PetrlČek.
—g Knjiga nOesterreteblsches Jahrbuch 1*23« je ravnnikar izšla v založbi »Wila?, Dunaj. I., Bojznergasse št 4. Cena 48.000 aK. Knjiga prtnasa celo vrsto uvaževanja vrednih podatkov o političnem In gospodarskem razvoju Avstrije v preteki em letu. Kot najpopolnejše in naj2ane$1Hvej§e delo, katero piše o Avstriji je znana in cenjena tudi v morernstvn. Politik, žurnallst, narodn! ekonom, zgodovinar najde, kar *Sče. priročno m sigurno, ako se hoče o Avstriji Informirati. -»Oesterreichisches Jahrbuch <- daje pojasnila o teku notranje politike, kakor o razmerju k Inozemstvu, o postavodaji in o vseh panogah državne uprave, o finančnem in gospodarskem razvoju, o produkcij! in potreb-5?*nah Avstrije. S posebnim zanimanjem se čtajo poglavja, ki poročajo o napredku in uspehih sanacijske politike.
Borzna poročila.
Zagrebška borza«
Dne 13. maja. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 35230—35530, Pariz 43S—443, London 35230—355.50, Dunaj 0.1133—0.1153, Praga 237.10—240.10, Trst 357.75_360.75. Newyork 80.60—$1.60. — Valute: dolar 79.80—80.80, lira 355.50 do 353 50.
Efekti: 7"?« invest. posoj. 1921 675— 669, drž  renta za ratnu Štetu 142—
144, Centralna banka 38—42, Hrv. eskompt-na banka 137—140, Kreditna banka, Zgb. 12S—133.5, Hipotekama banka 72—74, Ju-gobanka 120—124, Praštediona 915—920, Slavenska banka 120—121, Eksploatacija 122—127. Drava d. d.. Osi Jek 400, Večerana, Osijek 1190—1210, Isls đ. d. 575—585, Ni-hag 105—110, Gutman 900—925, Slaveks 440—470, Slavonija 120—128, Trboveljska »75—«00, Union, paromlin 725, Vevče 170.
INOZEMSKE BORZE.
—Curih, 13. maia. Današnja borza: Beograd 6.975. Praga 16.55 b!.. Newymk 5.64 den., London 24.62 den., Pariz 31.10 bi., Milan 24.95 bi., Berlin 1.30 den., Amsterdam 210.50 den., Dunaj 0.00794 den.
— Trst, 13. maja. Predborza: Beograd 126.50—127.50. Newyork 2230—22.60, Curih 39P—402 Praga 66-46.35.
— Dunaj, 12. maja. Devize: Beograd £71—875, London 310.500—811.500, Milan 3144—315«, Newyork 70.935—71.185, Pari« 4072—4088, Praga 2081—2091, Curih 12.585 —12.835. Valute: dinar 870—87«, dolar 70.460—70.8«0. Ura 8140—S1«0, češka krona 2072—20S8
Najnovejša poročila,
VOLILNI MANDAT PASIĆ-PRinčEVIĆ.
— Beograd, 13. maja. (Izv.) Današ* nje radikalno »Podne« priobčuje vest, da bo še danes sestavljena volilna vla* da Pašič*Pribičevid. Vsi poskusi za se* stavo koncentracijske vlade so se po* nesrečili, nemo zna je tudi poslovna vla* da, ki jo naj bi sestavil opozicijonalnl blok. Volilni mandat Pašić*Pribičević* je edini izhod iz krize. Pašić izvede na* to delno rekonstrukcijo sedanje koali* cijske vlade in pride v kabinet nekaj novih ljudi.
MINISTER PRIBIČEVIĆ V raVDIJENCL
— Beograd, 13 maja. (Izv. Ob 12.15.) v predsedstvu riinislrskega sveta je danes vse dopoldne živrhno konferiral ministrsl:' predsednik Nikola Pašić m vsemi v Beogradu navzočimi člani vla* de. Po teh konferencah je bil ob 12. pozvan na dvor prosvetni minister Sve» tozar Pribičevič. Njegova avdijenca še traja.
POGAJANJA Z MADŽARSKO
— Beograd, 13 maja. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je bila prva oficijelna seja jugoslovensko - madžarske konfe* renče, ki se posvetuje o ureditvi vseh spornih problemov. Seja je trajala od 10. dopoldne do 12.30 popoldne. O seji bo izdan kratek komunike.
POINCARE PRED PADCEM.
— Pariz, 13. maja, (Izv.) Ministrski predsednik Poincare se je sinoči vrnil iz Champignvia v Pariz. »Temps« jav* lja, da je za danes sklicana seja mini* strskega sveta pod predsedstvom Mil* leranda. Rezultati so danes definitivno ugotovljeni tako*le: od 584 mandatov je znanih 575, 9 rezultatov manjka iz kolonij. Potrebne so štiri ožje volitve. Republikanci in zmerni elementi (tako* zvani nacijonalni blok) razpolaga z 246
poslanskimi sedeži, levičarski blok z 290 sedeži. Sledi skorajšnja demisija sedanje vlsde. Novoizvoljena zbornica se sestane dne 2. junija. Prvo sejo otvo* ri najstarejši poslanec T i n a r d. V po* liričnih krogih računajo, da bo povers jena sestava nove vlade Herriotu ali pa Aristidu Briandu. Vladin tisk omenja zr.iiigo levice, naglašujoč. da bo morala sedaj levica preiti iz teorije v prakso ter prevzeti odgovornost za usodo Francije. Levičarsko časopisje zahteva odstop Milieranda in Poincareja.
STALIŠČE ŠPANSKEGA DIKTATORJA OMAJANO-
— London, 13. maja. (Izv) Kakor javlja »Ewening Standard« iz Barcelone, se pripravlja proti diktatorju generalu Primo de Rivera revolucijsko gibanje. Diktator ima proti sebi močnega tekmeca, ki je tudi general, obenem sposoben za diktatorja. Položaj generala Rivera se je v zadnjem Času zelo omajal, kajti ljudstvo je postalo nezadovoljno, ko je videlo, da je razočarano v svoj!h nadah in da se niso izpolnile od Revere dane obljube. Primu de Riveri očitajo korupcijo, kljub temu da je njej napovedal najostrejši boj. Pred dnevi je trla zloglasna ženska obsojena radi tihotapstva s kokainom. Po posredovanju neke vedeževalke s kartami je bil diktator premoten. Obsojeno tiho-tapko je popolnoma oprostil. Sodnik je protestiral. Rivera pa ga je ukazal odpustiti iz službe. Neuspehi Španske v Maroku so tudi zelo poslabšali Riverino pozic'jo.
ODOBRENJE PORTOROŠKE ŽELEZNICARSKE POGODBE.
— Rim, 13. maja. (Izv.) Danes je objav* ljen kraljev dekret, s katerim se odobrava v Portorose dne 23. novembra 1921 sklenje* na mednarodna konvencija o ureditvi želez# niškega prometa.
in ono*
NAJGLOBLJI RUDNIKI NA SVETU.
Najstarejši rudniki na svetu, o katerih imamo kake sigurne dokaze, so rudniki bakra in turkca v Sinajskem polotoku, Egipčani so jih obdelovali že 3700 let pred Kr. r.; zakopali pa niso nikdar niti do take globine, kakršno bi danes smatraj za STednjo. Rudniki srebra in svinca v geri Lajrion na Grškem so zelo stari. Ksenofon, ki je pisal o njih leta 355. pr. Kr., pravi, da so jih obdelovali že v »davnih časih«. O kaki globo-Čini pa tam niti govera ni, akc ne jemljemo v opštev predora skozi goro. Feničani so bržkone Že 1500 let pr. Kr. začel Izkopavati kositer na špansfcern m v Connvallu (na skrajnem jugozapadu Angleške). Dasi se }e izkopavanje kositra v Cornwallu nadaljevalo neprenehoma do naših dni, vendar naj-g'-oblja jama ne sega tam preko 3300 čevljev pod površino. Že ob taki globočinl se izkopavanje kositra ne izplačuje, kajti radi prevelikih stroškov ne more tekmovati s kositrom, ki se na Malajskem izkopava na površini. Razni drugi stari rudniki v Evropi niso posebno globoki. Rudnik Sulltelma na Norveškem Ima poševen rov, 3700 čev!Jev globo*?; ta je edini globok! rudnik severno od polarnega kroga in je bil otvor j en leta 1887. Splošno rečeno, najgloblje lame v Ev-
ropi so premogovniki. Rovi v ang>SWh premogovnikih segajo do 3500 čevljev pod površina Na Francoskem in v Belgiji segajo do globine čez 3000 čevljev in sedai kopljejo nekatere rove do glrbine 4000 Čevljev.
Mehika je velika rudokopna deže'a, ali malo izmed njenih rudnikov je posebno globokih. Rov čez 3000 čevljev je nekaj izjemnega. Glede veČine rudnikov v Južni Ameriki bi pravilna rekli, da so visoki mesto globoki. Rudnik Braden v Čile, eden izmed velikih bakrenih rudnikov, otvor j enih v sedanji dobi, ima vhod ob vznožju gore in se izkopava navzgor. Bakreni rudniki pri Cerro de Pasco (Peru), ki so bili začeti leta 1^30. kot srebrni rudniki, so le 1000 čevljev globoki, dasi se nahajalo v višini 14000 čevljev nad morsko g'adlno. V Južni Ameriki je še nekoliko manjših rudnikov, ki se nahajajo še v večji visočini. Edina resnično gleboka Jama v Južni Ameriki je rudrrik San Joao del Rev v Brazilu. To je najgloblja jama na svetu. Rovi segajo do globočlne 6726 čevljev (2050 metrov) navpično pod vrhom glavnega rova. Vrsta spojenih rovov v obliki stopnišča vodi do te globočlne. To je zlati rudnik, k! Je bil začet leta 1854. Okraj, kjer se nahaja, je nastarelši rudniški okraj v Novem Svetu, kajti se zlato tam izkopava neprenehoma že čez 200 let.
Drugi po g'.obočini so zlatarovi v Trans-
P. M. Dostojevski j:
Selo Stepnnčikovo
In
»lesa prebivalci.
(Nadaljevanje.)
Priznanje ljubezni. Ves potrt in ozlo-i oljen odide Sergjej na vrt. Solnce zahaja. V drevoredu sreča objokano guvernanto Nastjo. Ona je Iskala nJega, on njo. Rad bi govoril e dobrim človekom, da bi ave-del, kaj se pravzaprav godi v stričevem domu. Vse, kar Je videl in slišal, mn Sami po glavi, neizkušen, naiven in Idealen v iivljenskih nazorih, ne more razumeti, kdo tu pije in kdo placa. Prizna Kast j i, da mn Je stric naročil, naj si pridobi njeno naklonjenost in srce. Kast J a se čudi tem besedam in ironično pripomni, da zadeva se pojde tako gladko. SergJeJ ne izgubi upanja, Rad bi se sestal a njo na samem, da Ji pove, kako Jo ljubi, rad bi se pomenil o tem le a stricem. Ona mu energično odsvetuje, naj nikar ne govori s stricem in naj si sploh Isblje is glav« vsako misel o ženitvi. Is hiše se sačuje prepir. Nastja pobledi in pravi, da je slutila, da se bodo znova prepirali radi nje. In Nastja prizna, komu Je oddala svoje srce: »Mar ne vidite, kaj dela zame moj oče? Vrti se pred njim kakor norec. Morda Je selo smešen, toda on Je blagorođen, najblago rodnejSi človek! Pri Sel Je, da me vzame s seboj. Vem čisto dobro, da kriče zdaj o meni. Oni ga (tu misli sirota na gospodarja, ki ga skrivaj ljubi) razstrgajo zavoljo mene. pogube ga. On pa ml je kakor oče. čujete, celo več, kakor oče!« Nastja odide. Pojavi se komornik Gavrila a sveskom v roki in sporoči Sergjeju, da ga kliče stric V hiSi se je zgodilo nekaj Izrednega, Gospodar je poklical k sebi tudi Foma Fomiča. Vdova Krahotkina leži onesveščena v svoji sobi. Sergjej odide s komornikom na teraso in zagleda strica v isti sobi,
kjer se je spri s Fomičem. Na mizah gore sveče. S trio je bil bled, roke so se mu tresle in težko je dihal.
Vaše prevoshoditeljstvo (tituliranje ruskih generalov in uradnikov v general-skem činu>. Stric objame nečaka ter mu pove, da se nikogar več ne boji, da »jim« hoče pokazati, da tuđi n j epov značaj ni metla, s katero lahko vsakdo pometa. »MoJe srce je razbito. Ser Jož a... toda Jas moram, Jaa sem prisiljen ravnati a vso strogostjo. Neizprosna pravičnost! Ločim se od Fomiča!« Sergjej je vesel te novice. Pride Vldopljasov z vestjo, da Foma Fo-mič »ne žele priti in smatrajo zahtevo, naj pridejo za neverjetno grobo, in da jih je izvolilo to zelo užaliti.« »Šiloma ga privleči«, zakriči gospodar. Vendar pa Rr> stanev ni brez strahu pred tem, kar ima priti. Nečaka spravi na teraso v hipu, ko stopi v sobo Foma Fomič. Slednji Je selo ogorčen, kako si drzne kdo klicati ga na tako nečuven način. Gospodarjevega poguma je konec Zatrjuje razjarjenemu Fo-miču, da Je njegov najboljši prijatelj, da pa so stvari, ki ga silijo, da srn odslovi. Dati mu hoče 15 tisoč srebrnih rabljev, samo da ne ho hud ln da se odstrani iz njegove hlie brez posebnega skandala. K nam bog hodil oh praznikih v goste, živeli bomo kakor v raju«, ga tolaži. Foma Fomič pobesni od jeze, da ga hočejo s podkupnino spraviti od hite. Zgrabi ponujani denar m ga vrže po tleh. To zmede gospodarja in mu vzame ie zadnje ostanke poguma«. Ves prestrašen prosi Fomiča odpuščanja, poklekne k njegovim nogam in moleduje, da je bil razburjen, frapiran. Toda vse prošnje in obljube so taman. Fomič Je užaljen v svojem ponosu. Nesreč-nega gospodarja hoče še bolj ponižati. Zato mu zagrozi, da zapusti njegovo hišo. Rostanev ga roti, naj nikar ne stori tega in Če stori, da pojde sam za njim na konec sveta. Fomlč gre v svoji brezmejni predrznosti celo tako daleč, da očita so-spod ar ju nekorektno vedenje, češ, da ga tika. kakor sebi enakega. Gospodar je pripravljen storiti vse, samo da potolaži in pomiri tega originalnega hlapca, ki se je
vtihotapil v njegovo hišo, kakor Ješ v lisičji brlog. Obeta mu vse mogoče, spoštuje ga in ceni, kot največjega učenjaka in človeka brez najmanjše napake. Fomičeva predrznost ne pozna nobenih mej. Da bi Še bolj osmešil in ponižal gospodarja, zahteva, naj ga slednji titulira s »vaše prevoshoditeljstvo«, češ, da je dostojen generalske časti. Gospodar pristane tudi na to zahtevo«. Kot vpokojeni polkovnik bo imel odslej v hiši »generala«, torej mola, ki mu mora biti podložen. Fomič se na perfiden način norčuje iz te pohlevne duše. Zahteva, naj gre takoj k materi, naj pade pred njo na kolena, naj ihti in prosi odpuščanja, ker je hotel spoditi is hlie njega, generala »njegovo prevoshoditeljstvo«, Nato odide. Vstopi nečak in izjavi, da zapušča stričevo hišo, ker ne more trpeti teh neznosnih razmer. Komaj ga stric potolaži in pregovori, naj ostane le nekaj dni, češ, da se vse obrne na bolje.
Mizinčikov. Sergjej sedi v svoji sobi in Čita pismo, naslovljeno »Klici Vidoplja-aova«, ki ga pa no razume, ker Je pisano T visokem lakajskem stilu. Vstopi Mizinčikov. SergJeJ mu takoj potoži, da sovraži Fomiča, ker dela stricu toliko preglavic. Opisuje mu prizor, ko Fomlč ni hotel sprejeti od strica ogromna vsote denarja, da bi se prostovoljno izselil drugam. Mizinčikov cinično pripomni, da Je pričakovati v hiši važnih sprememb, da se utegne gospodar celo oženiti s Tatjano Ivaaovno, samo da u streže Fomiču. Pod častno besedo mu zaupa svojo tajno. Mizinčikov bi rad sam poročil Tatjano Ivanovno. ker je zadolžen In mora popraviti svoje gospodarstvo. Hoče pripraviti Tatjano Ivanovno do tega, da pobegne m njim. Bila je do zadnjega časa sirota, kar naenkrat pa je podedovala celo bogastvo. Ker je precej lahkomiselna in rada ponudi svoje srce vsakemu moškemu, si tudi Mizinčikov ne beli glave. Za ta načrt potrebuje nekaj denarja, ki ga namerava dobiti od gospodarja. Sergjej mu očita, da to ni pošteno, toda Mizinčikov mu samozavestno odvrne, da stori Tatjani Ivanovni veliko uslugo. Ona da je tako vihrava in razvajena, da ji bo resen in
vaalu v JuJn; Afriki. Muogfl jiir. sega tam do gtob6č:ne čz-z ■'■"'<n'"> čevljev. Najgloblja jama pa je \ViIiago Deep. rndnlk, ki je 6263 čevljev g*<obok, pa ga še namemv^io poglobiti do 7000 čevljev (2134 metrov). Tretja najgloblja jama na svetu ie v Indiji :n sicer v Kolar ok'a;■-. kjer ie mnogo zlatih rudnikov. Zlato se tam izkopava večinonri v g'o-bočini 4000 čevljev. Dva rova pa segata nekoliko čez 60on čevliev ^oboko. Avstralija ima tudi mnog- rudniUov in nekateri so precej globoki. Najgloblji sega do 46000 čevljev. Najgloblje jame v Združenih državah so bakreni rudniki pri Ca/umetu. na Kee-weenaw polotoku v držav; M'chigan. Mnogo naših rojakov dela v njih. Bakrene naslage leže poševno in najglob'ji rov sega do 5990 čevliev navpično pod površino. Mnogo teh poševnih rovov je čez S000 čevljev (skoraj 25000 metrov) drVgih ali vertikalno so manj globoki kot nekateri navpični rovi. Najgloblji navpičr.f rov je 5309 Čev'iev globok. Zanimivo je. da imamo — kakor smo videli — sicer glob'jih jam na svetu, ali ri bakren: rudnik« predstavljajo najbližjo točko k središču zem'.jc, do katere se je človek že preril. To pa zatr\ ker secaio do 4600 čevljev pod morsko gladino, dočim leže druge giblje jame viSie in zato ne šepalo tako eojioko pod morsk gladino.
Rudniki pa nc predstavljajo najgiob-iih Iuken v zemljo, k i jih je človek izvrtal, četudi se človek sam ni nikoli spustil do dna teh lukenj. Najglobja luknja v zemljo je v VVest Virginiji, kier so privrtali do globo" čine 7579 Čevljev (2310 metrov), ko so iskali naravnega plina.
AVTOM 4TICNO VOJAŠTVO IN POLICIJA.
Znani ameriški fizik H. Gemsbaek, ki namerava letos tudi signalizirati na planet Mars- je iznašel zopet epobalen izum, ki temelji na moderni radio-tehniki. Mister Gernsback je konstruiral nekako vrste avtomatično vojaštvo, ali policijo. Avtomatični kolosi, sestavljeni od Gernsback« niso namenjeni za vojne svrhe- temveč bodo slu-žlli predvsem za moderno varnostno obrambo v mestih. Razgnali bodo zbrane mase, v slučau vstaje bodo varovali banke in javna poslopja in uporabljivi bodo za enake slične slueaje. V vojni bodo služili kot nadomestilo za vojake.
Tako radio-policiet, odnosno radio-vo-jak je sestavljen iz sledečih strojnih de-]7 ?o—ga HP močnega benrinmoto* Ja v svrho pogona avtomata, t. j. k premikanju monstruna in za gibanje rok in nog. Najvažnejši del je brezdvomno radijevo krmilo- ki je urejeno tako, da gotov impuls radio motor spravi v tek ali kasneje zopet ustavi. V avtomatu Je tudi radijski telefon, skozi katerega udarja glas, s katerim se daje ljudstvu naznanila v svrho zadržanja. V slučaju, da skozi radijski telefon naznanjen^' grožnje ne bodo imele vpliva, sledi plinski napad. Plin bo udarjal iz posode, ki se nahaja tik pod radio-apa-ratom. Noge železnega moža so v zvezi z gornjim telesom in se nahajajo na tanku sličnih kolesih. Za ponoči je opremljen radi-policist z ržarometnimi očmi«. Avtomati se dirigirajo potom radija iz zadaj za njimi se naha.iajočim avtomobilom, in sicer v poljubni smeri.
Gemsbaek je mnenja, da bodo ti stražniki za obrambo bank, trgovin z juveli itd. uprav uporabljivi.
ALJASKA V DANAŠNJU! DNEH.
Ko so f. 1897 kupile Zedinjene države od Rusije 1.5 milijona štir. km tedanje ruske Amerike za 7,200.000 dolarjev, ni pač nihče omenil, da bo ta dežela nekdaj še zlata jama. Do 1. 1896 so jo imeli za ne-pristopno ozemlje ledu in snega in Zedinjene države tedaj niso vedele, kaj bi s to deželo začele, dasi so se vendar nadejale, da se jim bodo izdatki za to deželo, če ne v gospodarskem, pa vsaj v političnem oži-
ni vsekako izplar.ii^. Cim pa so našli T reki Klondvki zlato, je postala ▲laska s prizadevanjem ameriških časopisov velik magnet vseh svetovnih koristoloveev. S pr-vm transportom rudokopov se je pričela rosebna kolonizaci .t te rrostrone dežele. Kmalu potem je počil $lRS, da so v Alaski ^Satu l-žišča tuci srebra, bakra, vismuta, srafita, rrarmorja in premoga. Za zlata lačnimi In za lovci kožuhovin so prihajali v Alasko rudarji, kamnarji ter kmalu za njimi tudi drvarji in poljedelci. Vsi ti priseljenci so iz nič začeli in samo po teh ljudeh je- postala Alaska dežela- čije užitki rastejo od leta do leta. Gradila so se železnice in po rekah so začeli pluti par-niki in s temi prometnimi žilami so se od-nlrald — - trgovini in Industriji. Glavno mesto Fairbanks je povsem trgovsko mesto. Vse južnovzhodnoobrežje je dandanes poljedelska pokrajina in manjši poljedelci silijo že tudi v notranjost te bogate dežele. Dobre pomorske zveze skrbe f;irli si tujski promet.
Tz raznih ameriških držav prihajaio turisti, ki delajo po Alaski velike ture. Posebno privlačna sila jim je prekrasni narodni park v okolici Šffont Mar Kinlevjn, tom opravljeni sanatoriji za tuberkulozne, v večjih mestih, kakor: Fairbanksu, Fana-ni, Tolovani, Nenani, Cheni in dr., ki se imajo za svoj hitri razvo.l zahvaliti zlasti železnici in avtomobilnim linijam, so ban ke, velike trgovin*k*' hiše. gospodarske šole ter dost' drugih podjetij in zavodov, ki govore glasno in jasno o rastočem blagostanju v deželi. V zadnjem času dela Alaski zlasti na to, da izpopolni svoje komunikacijsko omrežje, od katerega Je odvisen vos nadaljnji razmah bogate dežele tev ob**« v plačilo svoji materinski deželi, tTntjl- da plača za njo vojni dolg, če bo kmalu njeni želji nstreženo.
★   ★ ★ » Pošte med Amsriko in    Evrope v
dveh dneh. Iz Newvorka poročajo, d« Je državni pomorski tajnik imel govor, v katerem je povedal, da hoče vlada takoj, ko dospe zrakoplov, kateri se sedaj gradi v Nemčiji za Zedinjene držav*na j^sen porabiti aa poskuse, s katerimi bi se dokazalo, da. s«* pošta med Zedinjenimi država-mi in Evropo lahko odpravi v dveh dneh ali eelo Še v kraj t i dobi.
Društvene vesti.
— 2«neki ode«k gospodarskega naprednoga društva za šentjakobski okraj priredi za vse člane in prijatelje društva ter njih družine v nedeljo IS. maja popoldne izlet na Brdensko trato nad Vičem (1 uro hodal. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu, odhod ob t. popoldne. K obilni uđelefbi vabi odbor.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik:
VALENTIN KOPITAR.
RUM
nosi deoa In odrasli, kor so ista trpežne, poceni ln prijatna sa noaltl
poftten mož, kakor je on, zelo dobrodošel. Sergjej mu nI mogel ugovarjati. Mizinčikov je bil fantastično prepričan, da je njegov načrt pošten in celo vzvišen. Toda bila je še ena okolnost, ki je Sergjej nI mogel zamolčati. Kaj pa s stricem? Saj je Tatjana Ivanovna vendar njegova nevesta? Mizinčikov tudi Obnoskinu. Slednjič ga Mi-Tatjane Ivanovne in da je zaljubljen v drugega dekleta. Da pa ne bo prepozno, se je treba požuriti in preprečiti, da domači ne prisilijo Jegora Iljiča, naj zasnubi Tatjano Ivnnovno. Vse to je povedal Mizinčikov tudi Obnovskinu. Slednjič ga Mizinčikov prosi, naj moHSl o tem, kar je slišal, in naj mu pomaga dosegi svoj cilj. Sergjej mu rad ustreže glede prve prošnje z drugo pa, je stvar bolj kočljiva, kajt? mladenič nima kora j že in sploh ne ve, kako naj bi mu pomagal. Mizinčikov ga tolaži, da bo vse v redu, in odide. Sergjej stopi za njim na vrt in opazi strica, ki navdušeno govori z Vidopljasovim.
Skrajno presenečenje. Jegor Iljič godrnja, da ga neprestano nadlegujejo. Zdaj sili vanj ta nesrečni Vidopljasov, ki mu no ugaja priimek. Pravi, da ni nič kaj prida, da pomeni nečedne reči. Stric pripoveduje Sergjeju, da piše Vidopljasov celo stihe. Materi je spesnil za god tako zadevo, da so vsi strmeli. Fomlč mu pa popravlja. Zdaj so pa zložili pesem, ki se norčuje iz njegovega priimka in siromak bi se rad prekrstil. Prosi gospodarja, naj mu da kak drug priimek, n. pr. - Zvesti-:, -Ulanov«, ^Plesov«, ali >Essbuketov<r. Sergjeju preseda ta farsa. Pravi stricu, naj se odkriža Vidoplja-sova, ki je popoien tepec. Jegor Tljič ga slednjič vendar odslovi. Pri odhodu ga vpraia, kaj dela Foma Fomič. »Spat so šlir, pravi Vidopljasov. Veleli so, če bi jih kdo iskal, odgovarjati, da nameravajo nocoj dolgo moliti-. Stric je vesel, da lahko nemoteno govori z nečakom. Sergjej ga vprašuje, kje je pravzaprav — aH v njegovi niši, ali v norišnici.' »No, vidi* bratec si fe pri kritiki«, mu odgovarja stric. Sergjej mu pripoveduje o sestanku z Nastjo, ki ga hoče s svojim odhodom rešiti poroke s Tatjano Ivanovno.   Prizna mu tudi svoj
neuspeh. Nastja Je odklonila njegovo ponudbo glede ženitve. Jegor Iljič Še vedno skriva svojo ljubezen. Prigovarja nečaku, da se mora poročiti z Nastjo, češ da ga je nalašč zato poklical iz Petrograda. Sergjeju se zdi stvar nekoliko sumljiva in zato vpraša brez ovinkov: rPovejte mi odkrito in naravnost: ali niste sami nekoliko zaljubljeni v Nastjo Jevgrafovno in bi jo želeli poročiti?- Jegor Iljič je strašno presenečen. »Kaj, jaz zaljubljen? V njo? Ali se jim meša. ali pa so se vsi zsiovorili proti meni, Znoreli so!« Z vsemi Štirimi so brani te misli, prepričuje nečaka, da ga je samo ra^i n^e poklical iz Petrograda in da mu niti na misel ni prišlo poročiti Nastjo. Vendar pa ne more skriti veselja, ki se ga polasti, ko mu Sergjej ponovno izjavi, da je odklonila njegovo ponudbo. Siromak Je saljnbljen do ušes. pa bi rad skril to dejstvo. Kakor petošoloc zardevd In ugovarja Sergjeju na vse argumente, da mu je popolnoma tuja misel o ženitvi z Nastjo. Hoče celo posredovati med njo in nečakom. Hitro odide Iz sobe, češ, da jo hoče poiskati in pregovoriti, naj »o poroči s Sergjejem.
Katastrofa Sergjej ostane sam in razmišlja o svojem delikatnem položaju. Nat*» odide v park, kjer opazi v utici neko damo s kavalirjem. Zelo se začudi, ko spozna v kavalirju Obnoskina. Dama je v tem zbežala, Obnovskin mu hoče izdati njsno ime, v tem hipu zaslllita korake — bliža se Foma Fomič. Obnoskin zbeži, še hip ia pred Sergjejem se pojavi Jegor Iljič. »Vsega je konec«r, zakliče obupano. Pove nečaku, da ga Je zasačil Foma Fomič na vrtu, ko je kramljal z Nastasjo, ki Jo Je eslo poljubil. Kakor iz pekla se je pojavil pred zaljubljenim parčkom Foma Fomič. Sergjej ran pravi, da mora takoj drugi dan snubiti Nastasjo. Jegor Iljič prizna, da je že sklenil tako. Ves sročen objame nečaka. »Jutri, Jutri se vse odloči, prodno vsta-nai, bo vse v redu. Pojdem k Fomiču in mu povem, kakor bratu, vso notranjost, vse srčne utripe mu odkrijem.« Poslovi se od nečaka, ki takoj zaspi, ker so ga dogodki zelo Izmučilt (Dalje prih.>
9
stian 6.
»SLOVENSKI NAROD« dne 14. mmjm 1924
$te\ 110
Modni salon	SPariški modeli
£fflari/a Sohi	pravkar došli
Mongresni trg šteo. 8	%(ed samo a satomt
!! Znižane cene ! I
teze vseh velikosti in n ve po najnižji ceni na in debelo priporoča
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica 7
azlične drobno
ooooocoooapooooBOOOoooooopooaa mama
3052
Jtajbolie se Jcupi brej dvoma t,3*ri nhki ceni"
Ignac Žargi, Ljubljana,
Sv* &etra cesta J. Velika naloga potrebščin ja fcrojaČe in štvtlje. UcttJr* izbira rajnega perila, pletenin, Jcravat itd.
Doooooooooooooe-aococccocor- ooc*:
Zahvala.
Za številne dokaze iskrenega sočustva, ki smo jih prejele ob izgubi našega ljubljenega soproga in sina, gospoda
Maksa Kopitarja
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogobrojno časteče spremst o na njegovi zadnji poti izrekamo vsem — osobito pevskemu zboru .Slavec* za prekrasni, v srce segajoči žalostinki — našo najpri-srčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 12. maja 1924.
Žalujoča soproga Marila in mati Frančiška de Scbtava. 3334
Trstfe za strope
izdelujem z naj modernimi stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Bakalu
JOS.R.PUH, LJUBLJANA
Bradaika «1. 21.    Tal. 531.
V restavraciji iiei
— s Linbliani —
sprejmejo 3335
več jedilnih donašalcev
«8 e es
«2
- eo
a
ko O* O — , —; vi b£>«2 !
t: E 0.>N
G> - — i_
.3
2 c a. S 5 o
o
C/5 — C/3
c
n
si
o JE 11
o o. S
C
ca S.
B
—__o
cd of_U
cx-^ a
u       p (O
C ^ č >     o> x
d*"2 °
--.   >   <u C3
3 "S "S co
> > N
Nasl
Staro in mlado
vse kupuje pri
Šinkovcu
Vedno novosti I
Svila za obleke,  crep, etamin,
modni nakit. Svileni jumperji od Din 180*— naprej,
volneni jumperji od Din 88*— naprej,
blago etamin od Din 134*— naprej.
Perilo za gospode, kravate, nogavice in rokavice itd.
Pravkar so izšli CLAUDE FARRERJEVI
CIVILIZIRANCI
X X
X
v prevoda Mirana Jarca, tisk in založba „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in povsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujočo resničnostjo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
Dva vajenca
s plačilom se takoj sprej* meta. — Anton Fuchs, stavbno in galanterijsko kleparstvo. Križe vniška ulica 4, Ljubljana. 3319
Čevljarja,
perfektnega v izdelova* nju in prešivanju Čevljev išče proti dobri plači — Tvornica cipela d. d. Si* sak. 3281
Učenec,
močan, z dobrimi šolski* mi sorič^vali. se sprejme pri — L. Gutenberger, trgovina z mešanim bi a* gom, umetni mlin in elek* trarna, Mežica, Koroško.
3296
Korespondentinja
z« Zagreb, popolnoma vešča hrvatskega in nem* škega je rika v govoru in pisavi, r>opoinoma vešča in perfektna v nemški stenografiji in strojepis* ju se išče. Sposobne in solidne reflektantinje za to stalno mesto dobe po* polno prehrano v hiši. — Oferti s sliko in prepisi spričeval naj se pošljeio priporočeno na: E. V. Feller. Zagreb, Jurjevska ulica br. 31. 3328
Motorno kolo
»Douglas« se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3199
Razprodajajo se
postelje, nočne omsr:ce, preproge, mize in druge različne stvari. — Wolfo* va ulica 3, L nadstropje.
3331
Naprodaj:
dekoracijski divan (skoro nov), veliko s a* Ionsko ogledalo, kredenca, miza in šest stolov. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3333
I Dopisovanja |
Ženitna ponudba.
Poročiti želim dekleta ali vdovo do 35 let staro, katera ima posestvo na prometnem kraju. Sem 29 let star in imam pol milijona premoženja. — — Resne ponudbe pod »Srečni dom 3297« na upravo »Slov. Naroda«.
Vsaka množina
vreč od soli
se kupi. — Ponudbe pod »Solnate vre če/3276« na upravo »SI. Nar.«. 3276
Bukovo oglje
in drva kupimo vsako količino: tranzit Postoj* na * Podbrdo. Navedite ceno, disponibilitete, rok nabave, kdaj sekana itd. — Kmetijsko trgovsko društvo, Trieste, Raffine* ria 4. 3326
I Nepremičnine |
Malo posestvo
na Gorenjskem, eno uro od železnice, obstoječe iz hiše, gospodarskega po* slopja in hleva, 16 merni* kov posejano, košnja za tri živine ter po dogovo* ru gozda od 2 do 30 ora* lov — naprodaj. — Po* nudbe, ozir. vprašanja pod »Industrijski kraj 3286« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Ivan Magdič,
krojač, Ljubljana. Gleda* liška ulica 7 — se pripo* roča za idočo sezono.
3236
Električno
brušenje
sprejema Besednik i dru<j. Ljubljana, Prešernova uL št. 5. 3001
Gumijasto podlogo za postelje
nudi tvrdka Henrik Kcn* da, Ljubljana, Mestni trg 17. 2934
Gostilničarjem in restavraterjem
se priooroča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
3331
Pletenine
vseh vrst in predtiskarija ročnih del, najmodernej* ši vzorci. Cene nizke. — L. Turk, Pred Škofijo 1, L nadstropje (v prej* šnjem poslopju Kreditne banke). 938
Gostilničarji pozor
Ogrske in domače sala* me prve vrste, kakor tu* di polemendolski !n pol' nomastni trapistovski sit nudi tvrdka I. Buzzolini. Lingarjcva   ulica. 332^
K. Widmayer
»Pri Solne u« za v o* do priporoča: Raz* novrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe, manufakturno blago, ob* lekce, predpasnike, vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice doma* čega izdelka; nadalje ven* čke in šopke za neveste in birmanke, odeje (kov« tre), peče (abtahe)! — Na debelo primeren po* pust. 2309
Dražba«
Dne 15. maja. v četr* tek popoldne, ob 2. uri so bo prodajalo na dvo» rišču hiše ge. Favaf v Spodnji :>i>>ki mize, stof-t železne in lesene table, kladiva zs tolčenje ledu« lopate, postelje za v hlev, svetilke različne vrste, posode za olje. bencin, petrolei. različna posoda za kuhinjo, okrogle m štirioglatc mize, ra7no orodje za gostilno in dru* go — po najnižji ceni na javni prostovoljni dražbi. — K obilni udeležbi vabi Anton Maver. 3318
i    Slike za legitimacije
s izdelujejo po najnižjih dnevnih cenah.
~ atoiijo i
S Berthold — Orablao Frano — Kano Viktor «2 Kuno Franc — Pogačnik Frano — Roviek Davorin
Urši« Anton. 3324
1
ilB R joUi Tabor!
44
sprejmemo za poljanski okraj.
Uprava »Slov. Naroda.
I
raznovrstnega moškega in ženskega blaga, gotovih oblek za dame in gospode, perilo, kravate i. t. d.
Popolnoma nova krojaška stroja znamke »Pfaff* in .Singer".
Nadalje stelaže, pulte, mize, katere so pripravne za vsako trgovino.
Začetek dražbe dne 14. in 15. t. m. ob 9. dopoldne.
Vse omenjeno blago ogleda se vsaki dan v konfekcijski trgovini, Židovska ulica 5. 3317
+
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Jože Dolinar
poiesIMk iti gostilničar
dne 12. t m., ob 5. popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 14. t. m. ob 0. iz hiše žalosti, št. 4 na farno pokopališče na Dobrovi.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Kožarje-Ljubljana, dne 13. maja 1924.
3330 Žalujoči ostali.
TRGOVSKA BANKA n
LJUBLJANA
POPRUZNICEi
Maribor ntovo tnooto Rakak
SI ovan j g nasla« Slovanska Blatrloa
KAPITAL
x Izvršuje vse
Brzojavi i Trgovska
C v lastni stavbi) in REZERVE Din 18,300.000"—
bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Telefoni: 138, 148, 4S8
EKSPOZITURE i Konjice
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
560581