9. Milita.
■NmmV|ml Hf V* IMtf.Mi JI
um. Mo.
na dom dostavljen:
celo leto naprej . . . .
pol leta     m • • • a
četrt leta    „ .  .  • •
?ta mesec   m .  , m §
.Slovenski Ntrod" velja v
Iv upravništvu prejeman: celo leto naprej  • t . .  K 22*— pol leta     „     . . . •   . 11'— četrt leta    m     • •  .  •   • 99$ na mesec   -      ..... 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova milem ari. 5 (v pritličju levo,) telefon tt 94.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d, to je administrativne stvari.
sUvUkm vmi|m tO
inme
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, »nemarno ttekarmm« teletom *t M.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     m m    . .
Četrt leta   „ ,    . .
na mesec   M ■    • «
K 25 — . 13'-. 650 . 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej       ... K 30*'
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .  ... K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka.
(spodaj, dvorišče levo), Kcailova ulica št 5, telefon št 85,
Državni zbor.
tfeugoden začetek parlamentarnega tedna.
Dunaj, 12. januarja.
V parlamentu se je danes sesta-ta mešana komisija, katera naj skuša izravnati diference med gosposko in poslansko zbornico glede osebnodo-hodninskega davka. Vlada je izdala se popoldne v »R \Vr. Tagblattu« svarilen članek, v katerem poživlja gosposko zbornico, oziroma njene člane, naj bodo državniki in naj se radi ljubega miru podvržejo sklepom gosposke zbornice, ako že drugače ne gre. ker sicer da ie § 14. neizogiben. V parlamentu se trdi, da ta članek ni zelo odkritosrčen, ker da bo dosegel baš nasproten uspeh, kakršnega navidezno namerava. Znano je. da je govor grofa Stiirgkha v zadnji plenarni seji gosposke zbornice, h i se je glasil podobno kakor današnji oficijozni članek samoljubje gosposke zbornice globoko užalil ter j gospode« v njihovi trmoglavosti še
rdil. Gosposka zbornica je takrat z demonstrativno večino (ki   je bila baš radi Stiirgkhovih   izvajanj še večja, kakor bi bila sicer) vztrajala na svojem znanem stališču ter je iz-b ko: delegate v mešano komi-baš najhujše nasprotnike skle-roslanske zbornice. Ako je torej Ganeš grof Sturgkh svoje besede v zgoraj omenjenem članku ponovil — potem je pač precej očito, kaj je ž mirni nameraval.
Zdi se pa. da v krogih poslancev ni najti popolnega razumevanja Stiirgkhovih naklepov. Dosedanji ootek današnje konference kaže -»arrreč. da so postali baš delegati poslanske zbornice nehote pomagači minerskega predsednika, podporniki njegovih načrtov, katerih cilj je
— režim § 14.
V mešani komisiji se je namreč pričelo nevarno licitiranje, ki grozi končati katastrofalno. Delegati poslanske zbornice bi morali v smislu i - ~»iih mandatarjev zavzemati stališče, da velja ono. kar je o višini nora   osebnega   davka poslanska
- rnica sklenila, kot minimum, da pa je treba smatrati z ozirom na napetost med obema zbornicama te
sklepe ljudske zbornice tudi kot maksimum, katerega prekoračiti bi se reklo upropastiti ustavno rešitev reforme in igrati isto igro, katero bi grof Sturgkh tako rad dobil.
Ko se je zato pojavil v današnji seji posredovalni predlog grofa No-stiza, je bila dolžnost delegatov poslanske zbornice, da ga preštudirajo zgolj s stališča, ali odgovarja minimumu sklepov poslanske zbornice ali ne. Ta predlog se v bistvu glasi: Eksistenčni minimum se naj zviša na 1400 K, zato pa naj se obenem zvišajo davčni stavki na dohodke od 6000 na 10.000 K v smislu sklepov gosposke zbornice in povrh še naj dohodki, presegajoči 10.000 K obda-čijo še nekoliko bolj, kakor se je to dosedaj nameravalo.
Ta predlog je vsekakor uvaže-vanja vreden. Zvišanje eksistenčnega minimuma je pozdravljati in ostrejšemu obdačenju »velikih dohodkov« (preko 10.000 K) ni ugovarjati. Glede obdačenja dohodkov od 6000 K do 10.000 K bi se moglo morda reči, da isto tudi po sklepih gosposke zbornice ni baŠ neznosno, akoravno zadene že itak jako obremenjene boljše situirane meščanske sloje. Na vsak način bi se dalo o tem predlogu govoriti ter pretehtati, ali morda ne odgovarja principu, da se treba na gospodarsko slabe   posebno ozirati.
Delegati poslanske zbornice pa so izgubili očividno glavo, ko so ga proglašali za »demagogijo gosposke zbornice«, šli so, da zavzamejo svoje stališče napram njemu in zedinili so se — na še večjo demagogijo. Nii-hov protipredlog se vrača zopet k eksistenčnemu minimumu 16H0 K. zvišuje pa davčne stavke na dohodke od 6000 k naprej še bolj, kakor sklepi prosposke zbornice.
Mešana komisija ie na ta način prvotni temelj svojih razprav zapustila in plove sedaj — naibr/e v ono pristanišče, kamor bi grof Stiirglh tako rad spravil državno ladjo.
Zvečer je seja suspendirana, da se stranke posvetujejo. Morda bo zmagala na obeh straneh treznost in premišljenost — kaiti sicer bo šlo slabo.
Tudi proračunski ods- ima malo <=reče. Češki agrarci in tkalci se poslužujeio ohstrukcij^ istične zavlačevalne taktike, poslane Choc
je stavil predlog, da se odsekove seje vrše le takrat, kadar ne zboruje mešana komisija, ker se nahaja v tej komisiji 10 članov proračunskega odseka, ki da ne morejo naenkrat sedeti pri dveh razpravah.
Pri glasovanju je zahteval posl. Choc konstatacijo razmerja glasov, pri Čemur se je pokazalo, da je odsek nesklepčen. Načelnik pa ie še za danes zvečer sklical novo sejo. Skoraj se mora pokazati, kako daleč hočejo iti oni. ki so za »ostro taktiko«. V parlamentu je slišati, da se tudi tokrat obstrukcije ne sme vzeti pretragično.
Vsekakor je parlamentarni teden jako neugodno pričel in četrtkova seja zbornice je zaenkrat le nameravana in ne še sklicana.
Trst.
Piše F. K. G e r i č.
Trst je ključ k Jadranu, kateri kot vodna cesta pelje v Sredozemsko morje, ob katerega obali leže trgovska mesta treh delov starega sveta, Afrike, Azije in Evrope. Kdor je gospodar Trsta in Jadrana, ta ima tudi veliko in tehtno besedo v Sredozemskem morju: kajti Trst ima ekonomično zaledje, kakoršno mu more marsikatero obmorsko mesto za\ idati. Ni torej čuda. če so se že za Trst v preteklosti razni narodi nič mani intenzivno zanimali nego dandanes. Habsburžani so že davno uvide^, da je gospodarskemu razvoju njih dežel morje neobhodno potrebno, ter so se trudili, da so končno Trst dobili. Napoleon 1. je dobro vedel, če si hoče zagotoviti svoje gospodstvo na jugu. da mora habsburško - lotrinšliim deželam odvzeti pristop k morju, kar se ie zgodilo z ustanovitvijo ilirskega kralievstva, h kateremu ie pripadel tudi Trst z znatnim zaledjem. Tudi nemški državniki so kmalu po padu velikega Korsičana imeli v načrtu, da se Jadran zveze po vodni cesti s severnim morjem, kar bi bilo naravnost idealno za ekonomski razvoj nemških dežel.
Dasi je Trst s svojim zaledjem Še danes avstrijski,   vendar pa se
LISTEK.
9 zarji trpljenja.
r. k.
»Z zarjo sem pričel svoj križev pot.« Tako si ie mislil Jan Tomej, ko je sedel zjutraj pri oknu, z veliko, rdečo rožo na prsih, ves tak, kakor je prišel po dveh dneh zopet enkrat v svoj2 stanovanje.
Nad strehami se je belila mehka »utranja luč in daleč tam na obzorju, kjer so kipeli vitki stolpi cerkva in palač proti nebu, je valovala rožnata zarja v vsej svoji krasoti in moči. Pomladni duh je polnil ozračje in tih vetrič je šušljal v zelenečem drevju Mrokega boulevarda. Tišina noči se ie že umaknila vsakdanjemu vrvenju m hrušču pouličnega življenja. Ropot vozov in vpitje raznašalcev jutranjih listov je odmevalo v zraku in se topilo v topo šumeme bijoče ritmike.
Jan Tomej je vstal, si prižgal cigareto in se ozrl po sobi. Nič se ni •izpremenilo ta čas, kar ga ni bilo, Ie popravljeno in urejeno je bilo vse, Kar je prej ležalo razmetano po mizi in po tleh. Postelja je bila lepo po-nostlana, tla pometena in očiščena, in na mizi se je šopiril svež prt.
Tomej se je nasmehnil in stopil k mizi. Gledal je nekoliko časa lepo
v red postavljene knjige in papirje, vzel v roke pričeto pismo, pa ga zagnal zopet nazaj. Nič se mu ni ljubilo. Po glavi mu ie brnelo in v ustih je čutil omledni okus preofrlo zaužitega vina in čaja. V vseh udih ie ležala mehka trudnost in lena omotica mu je ovijala misli.
»Z rožo na prsih sem pozdravil beli dan.«
Zazehal je. vzel rožo iz gumbiće *in jo položil na mizo. Za hip je strmel na njo, potem pa je zamahnil z roko, šel k umivalniku in se umil s svezo vodo.
»Tako. Zdaj sem opral vse grehe in spomine preteklih dni s tega pregrešnega telesa.«
Zdelo se mu je. da se je svežost vrnila v njegovo telo. Stopil je par-krat po sobi gori in doli, pomislil malo, potem se je po vrnil k mizi, sedel in položil pred se čisto polo papirja.
»Materi bi moral pisati. Vem, da že težko čaka. Pa kaj? Denar? Saj reva niti sama nima. Kaj pa potem?«
Pri tej misli se je skero vzneje-voljil. Mati ga je vedno v vseh pismih predvem prosila, naj ji popiše svoje življenje in ji razloži, kako in s kolikim denarjem se da izhajati v tem mestu. On pa o prvem ni smel pisati, ker bi jo žalil, o drugem pa ni mogel, ker sam ni vade!, koliko denarja potroši. Kadar je imel, je vse zapravil in potem stradal, dokler ni prišla od kod rešitev. Kai ie on računal z dnevi
in meseci' Če ie bilo. ie bilo. in če ni bilo, pa ni bilo Kako bi torej mogel materi razložiti stvar, ki ga ni nikoli zanimala, najmanj pa. da bi jo poznal
Nervozno je vrgel pero v stran in vstal.
»Naj čaka!*
Stopil je zopet k oknu. brez namena, brez kake prave m\<[\. kar ta-| ko na slepo, ker slučajno ni bil po nrepitih nočeh zaspan. Bilo mu ie skoro dolgčas in radost mu je zasijala iz oči. ko ie začul trkanje na vrata. »Prosto!«
Bil je njegov prijatelj Maškov, ki ga je obiskal, radoveden, ali je doma ali ne.
Tomej ga je z veseljem vsprejel.
»Zgoden je tvoi obisk, prijatelj, a tembolj dobrodošel.«
Maškov ie obstal pri vratih in ga gledal. Bil ie visoke postave. Širokega obraza in majhnih, zamišljenih, modrih oči. Ostre poteze okrog ust in precej razorano čefo je pričalo, da mu ne cveto ravno prva mladeni-ška leta in da je šla že resnost časa in življenja s svojim ostrim plugom preko njegove duše. Vprašujoče je «rl Tomeja, ne da bi se ganil.
»Kaj stojiš tam pri vratih? Vstopi, brate, vstopi!«
»Torej si vendar doma?«
»Zakaj, vendar? Doma sem in konec Dva dni me pa ni bilo in menda me ni nihče pogrešal.«
»Skoro« da si govoril resnico.«
zanj pred vsemi zanimata dva naroda in sicer Lahi ter Nemci.
Ker se mlada Italija boji, da bi bila v svojem lepem razvoju ovirana od svojega severnega soseda, zbog tega stremi za tem, da postane sama gospodar Jadrana. Če namreč Italija doseže neomejeno gospodstvo nad Jadranskim morjem, ni se ji treba bati konkurence od severne strani. Najnevarnejši konkurent Italije pa niso Slovenci niti Srbohrvati. ampak Nemci, če se Nemci enkrat trdno v Trstu zasidrajo, pride Italija v nemško odvisnost, v kakoršni je bil apeninski poluotok v srednjem veku.
Pomen Trsta za Slovence ima pred vsem kulturno vrednost, gospodarsko pa le v toliko, v kolikor je mogoče narodu, ki ne tvori sam zase samostalno državo. Ako postane Trst slovenski, bode s tem obenem glavno slovensko kulturno središče.
Nemci se dobro zavedajo, da ie Trst ključ za ogromni gospodarski razmah nemškega naroda. O. kako bi po vodnih in železnih cestah plalo nemško gospodarsko življenje po nemških deželah od severnega pa do južnega morja! Kakor Nemci danes takorekoč prevladajo na trgih velikanske ruske države, tako bi kmalu gospodarski zavladali v deželah ležečih ob Sredozemskem morju. Da bi se tako zgodilo, svedočijo nemški poskusi posebno v azijski Turčiji. Takšna nemška gospodarska ekspanzija bi pomenila gospodarsko in sčasoma tudi politično zasužnjenie nenemških narodov. Toda takemu zasužnien.iii se je treba narodom, katerim preti, z vso silo v bran postaviti.
Lahi bi nairaie postali izključni gospodarji na Jadranu, kar pa se njim pri danih razmerah ne posreči, ker severna in izhodna obal Jadranskega morja ni laška, ampak slovenska, hrvaška, srbska, albanska in grška. Pa bi si Lahi celo nelaško obal Jadrana podiarmili. s tem niti sami resno ne računajo, ker je to nemogoče. Potem jim drugega ne preostane, nego da se z vsemi narodi, kateri od davnih časov ob Jadranu prebivajo, pametno sporazumejo ter z njimi branijo vsem skupno svoje
morje proti vsem skupnemu svojemu sovražniku, ki je edino Nemec. Slovani, Albanci in Grki niso nasprotniki Lahov, ampak njih naravni zavez niki, česar so si na vsak način zve* sti v odločilnih krogih na apeninskem poluotoku. Osobito slovensko ljudstvo tvori živ jez, nekak »limes«, proti nemškim navalom na Jadran. Ako pade slovenstvo pod nemško pestjo, pade tudi Trst z Jadranskim morjem vred kot zrelo jabolko v naročje matere Germanije. — Lahi morajo dobro vedeti, da njim od Jugoslovanov, posebno pa od Slovencev ne preti nobena nevarnost, četudi bi nekoč postal Trst slovenski, kar bi se zgodilo čisto naravno, ker je okolica slovenska, katera daje mestu sveže prebivalstvo. ■— Ker si Lahi cele nelaške obali Jadranskega morja ne morejo podvreči, zato nameravajo vsaj nekoč Trst z njegovim zaledjem priklopiti k Italiji, kar pa se more zgoditi le v slučaju razpada in razdelitve habsburško - lotrinške monarhije, popolnega poraza Nemčije ter popolne zmage Italije in njenih zaveznikov. V tem slučaju bi velik del slovenskega ozemlja prišel pod laško vlado. In zares Lahi že sedaj zelo čudno in nerodno pripravljajo teren za bodočo aneksijo Trsta z zaledjem vred in sicer na ta način, da zatiravajo in preganjajo slovenski živelj na vse kriplje ter tako indirektno podpirajo priseljene Nemce na škodo svojih rojakov in domačega slovanskega prebivalstva. Boj Lahov proti Slovencem bi se mogel razlagati le v tem smislu, da Lahi smatrajo Slovence za preslabe, da bi mogli zadržati nemško invazijo na Jadran in da raje hočejo sami stra-žiti Trst. Postopanje Lahov proti Slovencem bi se dalo z laškega stališča le tedaj opravičiti, če imajo v najbližji bodočnosti anektiranje Trsta z zaledjem vred zajamčeno. Ker pa si kaj takega pameten politik jedva upa misliti,   bi se dal laško-
slovenski spor edino s tega stališča pojasniti, da so ali laški vodje kratkovidni ali pa vede ali nevede stoje v vsenemških službah. Saj je vendar jasno ko bc"i dan. da ne gre za to, ali ostani Trst laški, ali postani slovenski, ampak gre za to, da Trst ne bodi nikdar nemški! V interesu La-
Maškov je vstopil.poiožil klobuk na mizo in sedei Nekoliko časa sta molčala. Tomej je hodil po sobi gori in doli. žvižgaje znan napev. Maškov pa je strmel v tla in si grizel brke. Čez nekaj časa se je Tomej ustavil. Ta molk mu je bil mučen, ker ni odgovarjal njegovemu razpoloženju. Pogleda! je Maškova m čustvo nevolje je spreletelo njegovo dušo.
»Brate, tvoj obisk je pa molčeč.«
Maškov ni odgovoril.
»Zakaj ta resni obraz? Ali si me morda ti pogrešal te dni° Bil sem pri Vandi.«
»Torej si bil zopet pri njej?«
»No, da! Tam je vsaj življenje, ki odgovarja moji duši. Kaj bi sameval v tem brlogu? Žive duše ne poznam v celem mestu, razun tebe in Vande. jezika ne znam — kam bi torej šel? Ti me vedno dolgočasiš s svojimi pridigami, pri Vandi pa se človek napije peneče sladkosti iz polne kupe. Menda bi vsak tako volil kakor jaz. Zakaj sem pa mlad? Da bi shranil to zlato mladost, kakor lilijo in jo zaprl v hram? Čemu? Meni se hoče življenja, ne pa dolgočasnega ugibanja, zakaj nas je izvrgla usoda na to pest zemlje. Id est! Konec temu. Bil sem in zdaj sem zopet tu«
»In denar?«
»Res je, da ga je šlo precej, a ni mi žal za njega. Že pride drugi.
»Si morda zopet kaj zastavil?« »Seveda! Kje naj pa drugje to-
liko vzamem. Zdaj je šlo, vse, brate, kar imam; še luči sem dal slovo.«
»Vse si zastavil? Tudi perilo in uro?«
»Vse. vse! Pa kaj zato! Ne boj se, ne bom si zavezal žalne kravate krog vratu. Denarja je bilo treba precej, pomisli, dva dni, in zato je bilo tudi zastaviti treba precej. Da ti pravim, da je šlo vse.«
»In zdaj si brez denarja?«
»Kje naj pa vzamem. Niti vinarja ne premorem več.«
Maškov se je trpko nasmehnil.
»In kako misliš živeti?«
»Ej, kako? Danes se že prestane, jutri tudi še, potem pa že pride od kod pomoč- Ne boj se. Pomoč pride vedno o pravem Času.«
»Ali si tako gotov, da pride tudi sedaj?«
Tomej se je na glas zasmejal.
»Seveda. Še vedno je prišla in ravno sedaj bi je pa ne bilo. Ne bodi Čuden.«
»Hočeš morda, da ti posodim za danes za kosilo?«
»Preveč si postrežljiv, hvala. 2e dobim o pravem času. Zdaj teko ure, ko moram ozdraviti mačka. In ko bom s tem gotov, tedaj bo že zopet denar v mojem žepu in zopet bom romal božjo pot k lepi Vandi.«
Maškov ga je pogledal, kakor da mu ne veruje, potem pa je udobno potisnil roke v Ž2p.
(Dalj* prihodnji*.)
Stran 2
•SLOVENSKI NAROD-, dne 13. januarja 1914.
9 ŠtCV.
hov je. da se slovenski živelj ojači. Če tudi s Trstom, da bo mogel uspešno odbijati nemške napade na Jadransko morje. Radi tega ne bi smeli Lahi Slovencev v njih narodnem stremljenju ovirati, ampak z vso močjo njih narodne težnje podpirati. Razumna in pametna laška politika kategorično zahteva, da se sklene narodnostni mir med Lahi in Slovenci, katerih ne smejo razdvajati malenkostne diference, ampak je morajo spajati skupni življenski interesi in skupna nevarnost pred skupnim sovražnikom.
Nemci smatrajo habsburško - lo-trinško monarhijo za nemško kolonijo, kar se posebno vidi v protežiranju nemškega jezika in nemškega naroda v škodo nenemških jezikov in nenemških narodov ter v stremljenju nemške politike po ožji gospodarski priklopitvi dežel tostran Litve k Nemčiji. Javne in tajne moči delajo z vso energijo na to, da postane Nemec izključni gospodar Trsta in Ja-cranskega morja. Trozveza, ki je delo Bismarckovo, ni nič drugega nego razširitev nemških interesnih sfer na Avstro - Ogrsko in Laško ter v novejši dobi na Albansko. Tudi balkanski dogodki so pri večih prilikah pokazali, da je volja Nemcev povsod prodrla na škodo nenemških narodov. Nemška pot v Trst pelie preko Slovencev. Slovenci so torej Nemcem na poti. zato jih je treba iztrebiti, kar se godi posebno temeljito ra Koroškem. Ker je Italija v politični zvezi z Nemčijo, za to ne sme videti, da Nemec prodira po slovenski zemlji proti Trstu, da zada Lahu na Jadranu smrten udarec. Da pa bo Italija Nemce še bližje imela, je morala kot Članica trozveze privoliti v ustanovitev Albanije. Ko se Arnavti vsled nemških intrig nekoliko med sabo pokoljejo ter napravijo prostora, privrše v Albanijo od vseh strani trumoma nemški kolonisti, ki bodo jeli kmalu po svo'*i navadi domačine
odrivati, zatirati ter je pod raznimi pretvezami iztrebljati, ker v svojem rojaku, albanskem knezu bodo imeli izvrstnega protektorja. V al-hanskih lukah bodo kot večni gostje
rale nemške borne ladje, od koder bodo tako za kratek čas delale izlete v razne luke ob obali Sredozemskega morja. In ko Slovenci po sokrivdi Lahov Nemcem podležejo. postane Trst nemški, s čemur se tuci l?^ki spn o mare nostrum v nič razMine. Na tak na^n bode laška nestrpnost napram Slovencem kruto maščevana. _
Hrvaški sabor.
V včerajšnji seji hrvaškega sabora, ki se je pričela ob 11. dopoldne, :?e je započela indemnitetna debata. Razprava bo trajala, kolikor se da presoditi, precej dolgo, ker bodo brez dvoma vse stranke skušale označiti svoje stališče napram dogodkom in razmeram na Hrvaškem, odkar je bila odpravljena ustava. Čim bo ta razprava zaključena, pridejo na dnevni red volitve regniko-larne deputacije, ki ima skupno z enako ogrsko korporacijo skleniti novo iinancijalno nagodbo.
Kot poročevalec o indemnite:ni predlogi, ki zahteva, da se da vladi potrebno pooblastilo za izdatke v okviru orejsnjih proračunov, je fun-giral član hrv.-srb. koalicije poslanec dr. Vinko Kriškovič, ki je priporočal sprejem vladne predloge v prvem čitanju in prehod v podrobno debato.
Za dr. Kriškovičem je govoril ban baron Skerlecz. V svojem govoru je pred vsem naglašal, da je njegovo temeljno načelo zakonitost in ustavnost. V državnopravnem oziru bo ščitil in branil nagodbo, ki lo smatra za pravo svetišče. Kot ban bo skušal uvesti razne potrebne reforme. Pri vladi bo treba osnova.i posebno gospodarsko sekcijo. Nujno potrebna je tudi ustanovitev upravnega sodišča. Uradnikom in učiteljem bo treba zvišati plače, a tudi katoliškim duhovnikom bo treba urediti njihove prejemke na kongrui. Vlada bo v najkrajšem času izdelala poseben zakon proti izseljevanju in bo skušala urediti sedaj abnormalne razmere v srbsko - pravoslavni cerkvi. Materijalni položaj kmetskega prebivalstva bo skušala dvigniti s tem, da bo zboljšala kreditne razmere. Treba bo izvesti moderne reforme na polju mestne, občinske, policijske in justične uprave. Posebno nujna je reforma civilnopravdnega in konkurznega reda.
Na to so še govorili: frankovca Novak in Z a 11 u k a ter član se-Pačke stranke Tomo Z a 1 ž a b e t i č. Vsi so izjavili, da bodo glasovali proti indemniteti.
Y!ada je predložila saboru zakonski načrt, s katerim se odpravlja ceiibat učiteljic.
Blhaniki intiiint
niHHnvn* HMIHjlll«
Če bi rekli, da je v Albaniji vse v redu, bi zadeli prava dasiravno pokajo na severu in na jun, na vzhodu in na zahodu puške. V Albaniji je vse v redu, če je položaj tak, kakršen je danes. V Albaniji morajo imeti krvave glave, sicer niso srečni. Pri Elbasanu so se sprijele čete Čsad paše s četami Izmail Kemala in iz Valone poročajo, da je bil Esad paša tepen. Esadu tudi pripisujejo krivdo, da so se ti boji sploh začeli. Esad pa zvrača krivdo na Izmail Kemala Kakor poredni otroci! Seveda ni verjeti ne enemu, ne drugemu. Turčija zopet se brani, da ona ni odposlala vojakov v Albanijo. Turčija pravi. *da nastopa napram Albaniji povsem korektno. Eno pa je vendar gotovo, da je turška vojna uprava dala tem častnikom in vojakom d>-pust. Tega vendar ne bo nobeden zanikal. In Enver beg je moral vedeti za te dopuste in za to je m/»ral vedeti tudi general Liman. Če pa se pomudimo nekoliko pri tej logični konsekvenci, se nam odpira prav čudna perspektiva. Nobeden pač ne bo dvomil, da General Liman nastopa vsaj v velikih potezah po naročilu nemške vlade in Če pripusti ono, kar najhujše zadene samo avstrijske vladne kroge, smemo upravičeno sklepati, da nemška politika Avstriji ni posebno prijazna. Ita'ija pravi, da nima posebnega interesa na tem, kdo Je v Albaniji knez. avstrijska diplomacija na se je močno zavzemala za princa \Vieda. In princ Wied? Ta »e vendar nemški kandidat in nemška vlada se je za njega posebno zavzemala. Čudno tiho ie bilo v zadnjem Času v Berolinu glede njegove kandidature. Ali v Berolinu ne reflektiralo več na prestol za princa Wie-da? Ali ima Nemčija svoje posebne interese? Tj interesi bi mogli biti ^dinole snodkonanje uededa Avstrije. Če te motnosti ne pripoznamo. zaidemo v drouhis vitiosiTs, iz katerega m" videti trioda in tudi naston generala T imana v Carigradu, oziroma n:e?ova pasivnost nam ni ra-zumPiva. V Albanni sami imajo sedal svoj prvi veleizdainiški proces. BeVr aga *toii nred vojnim sodiščem v Va'oni. Z njim je obtoženih 6 turških ča^tmkov in S četa^kih vodi-re'jev. ki ^o se hoteli polastiti vlade, da spraviio na prestol Izet pašo. O delovarnn ^ekir age poročajo iz Valone: Bek*"r a<za si je vedel pridobiti zau^a^ic Izmail Kemala. kateremu ie na^vetoval, da nai slavlja prostovoljne čete v južni Albaniii za boi oroti Orkom. Ko se je to zgodilo, je brzoiavil Bekir aea v Carigrad dogovorjeno V.r70jivko: * Pošljite mi škorn»e. obleke in moio nrtljago.« V Carigradu so cra razumeli in so poslali vojake. Bekir a^a se je odpelnl v Brind^i. ker ie rmslil. da se bo nar-mk s turškimi voiaki tam ustavil. V Bri^ziju je Bekir *ea konferiral s turšk:m konzulom. Pa mik pa ni pn-st°l v Brindiziju in Bekir a<?a je mi-sliL da so se vnlaki izkrcali v Valo-ni. Peljal se je tia, ko pa je sto ni z ladie, so ea prijeli. Bekir aga tai' vse. Baje pa je preiskava že do sed.ii popolnoma nedvomno dokazala riego-vo krivdo in sokrivdo Izet pa* ter turške vlade. — V Valoni je o^ edno stanje, med 6. uro zvečer in 7. uro 7jutrai ne sme nobeden na ce o, v iu/ni Albaniji pa se gode še mnogo huiše stvari. Ustanovi'a se je grška »sveta legija«. In da Grška pri tem ni imela prav ničesar opraviti; ie razvidno iz dejstva, da ima ta sveta legija 24 hrzostrelnih 'opov in 40 strojnih pušk. Tudi 320 grških častnikov je obleklo Četaške obleke. Le-erija šteje kak;h 15.000 mož. — Kliub vsomu temu pa so v Albaniji veli! i on^misti. PravPo, da bodo zbrali vojsko 20.000 mož in pregnali Grke. Kunjh bodo tudi eno križarko in en milijon frankov bo zadostoval za vojno profi tej legiji. Da bi bili Albanci v Valoni preveč črnogledi, se res ne sme trditi.
Staiersko.
Iz Celja. Narodne kroge v mestu in okolici opozarjamo na shod političnega društva »Naprej«, ki se vrši v sredo, dne 14. januarja ob 3. popoldne v gostilni »Narodni dom«. Na njem se bo javno protestiralo proti nečuvenim sleparijam in nepostavno-stim, ki jih uganjajo celjski nemšku-tarji pod zaščito celjskega magistrata pri volitvah delegatov v celjsko okrajno bolniško blagajno. Shod se je sklical popoldne ob 3. zato, da se ga lahko udeleže tudi Savinčani in Sentjurčani. Pridite prav mnogoštevilno!
Narodna Čitalnica v Vojniku Je
izvolila na svojem rednem občnem zboru 2. t. m. sledeči odbor: predsednik Anton Brezov ni k; podpredsednik Franjo Čepel; tajnik
Anton Ontlitr; blagajnik Vladi-
slav Brezovnik; knjižničarka ga. Terezika G rajno va; odborniki: Fran Leg var t, Valentin Kranjc. Jožef Dremel, M. V. Brezovnik. Namestniki: Mihael Lipov Se k, Jožef Prekoršek. — Dolgoletnemu in požrtvovalnemu predsedniku g. A. Omcjnerju se je za njefove zasluge izrekla zahvala.
Podrnžnlca C. M. družbe v Vojniku In okolico je imela 2. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročil predsednika, blagajnika in odbora ej razvidno, da je podružnica v prvem letu vršila svojo dolžnost Dasi so razmere za podružnico Še neugodne, je vendar letošnji letni prispevek dokaz, da je njeno delovanje potrebno in da se ji obetajo v prihodnje ugodna tla. Udeležba je bila ugodna in debata nad vse živahna. Gospodu potovalnemu učitelju Ante Begu se je izrekla enoglasna zahvala za njegovo pozorno skrb. ki Ji goji za našo podružnico. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik cand. med. M. V. Brezovnik; podpredsednik gca. Terezika Orajn; tajnik Franjo Č e-pel; tajnikova namestnica gospa Beta P u š n i k; blagajnik Vladislav Brezovnik: namestnica gca. Olga Brezovnikova. Odborniki: gg. Anton Brezovnik, Ivan K v a c , Valentin K r a n j c , Mihael L i p o v š e k , Jožef D r e m e 1 j, Ivan S t u k e 1 j, Jadviga Smolnikar. Namestniki: Anton G m e i-ner, A. S t r i g e 1 j, Fran Gori-č a n.
Iz Maribora poročajo: V Do-brovcih blizu Rač je moral šolski vodja Ahič ustaviti v tamkajšnji dvo-razredni šoli poduk, ker krajni Šolski svet — noče dati drv za kurjavo.
Bralno društvo »Naprej« pri Sv. Barbari v Halozah bode imelo dne 18. januarja ob 9. nrcdpoldne v šoli svoj redni občni zbor po običajnem sporedu. — Kolovodje izobraževalnega društva se nam hvalijo, da imalo petkrat več udov (seveda brezplačno in posili vpisane dece) in da bode društvo kmalu zaspalo. Možje, pridite torej v nedelio po rani maši in se v obilnem številu priglasite kot udje društva * Naprej % ki vsikdar rado podpira tudi vaše otroke in pokadite s tem nasprotnikom nos. — Odbor.
Fz Gradca. V nedeljo, dne 11. Januarja je imelo delavsko podporno društvo > Domovina« v gostilni »7ur grossen Bierouelle- svoj letni občni zbor, ki je bil izvrstno obiskan. Udeležili so se zborovanja tudi zastopniki akad. tehn. društva ^Triglav« in Člani drugih gra*kih slovenskih društev. Poročilo odbo^ovo je pokaralo, da izvršuje to društvo v nemškem Gradcu svojo važno nalogo z občudovanja vredno vnemo. Vedno večji Je krog delavstva, moškega kakor ženskega, ki se zbira v tem društvu; zadnje mesece Je n. pr. pristopilo vsak mesec po 20 do 30 novih članov In Članic. Društvo prireja letno več gledaliških predstav, koncertov, izletov in sk^ro vsako nedeljo sestanke društvenikov; ima na razpolaeo mnogo časopisov in knjig ter hoče uvesti tudi v večjem slogu posredovanje služb ter zavarovanje zoper brezposelnost in bolezen. V odbor so bili izvolieni sami navdušeni delavci, ki bodo društvo, katero se je vedelo pred dvema letoma otresti pogubnih klerikalnih vplivov, vedli vedno vi*je. Občnesra zbora se le udeležil imenom »Zveze narodmh društev v Celju r predsednik Lesni-č a r ter je govoril o nalogah narodnih delavskih organizacij. O ciljih »Zveze narodnih društev« je lepo razpravljal predsednik »Triglava^ phil. Pavle Stermšek, nakar je občni zbor sklenil pristop. Dosedanji predsednik »Domovine« Rudolf S t e g m u 11 e r je bil za svoje neumorno delo v prid društva imenovan častnim čalnom. Človek bi si želel, da bi videl isto delavnost kakor pri »Domovini« pri marsikaterem narodnem društvu, ki ima svoj sedež v domovini in ga ne vodijo samo revni, priprosti delavci.
Koroško.
Koroške lokalne železnica. Glasom predloge za lokalne železnice, ki je bila vložena v parlamentu, dobi Koroška tri lokalne proge, in sicer Sv. Mohor - Kotje 31 km. Celovec-Velikovec 34 km z normalnim tirom in Holmic - Zg. Bela 20 km z ozkim tirom. Proge so proračunane: prva na 4,100.000 K, druga na 5.430.000 K in tretja na 2,450.000 K. Država prevzame od teh stroškov 10,524.000 K.
Drobne vesti. Na potu v Veliko-vec je izgubil čevljarski mojster Fr. Andrej rdečo listnico, v kateri ie imel 500 K. Vrnil se Je tako) listnico iskat, toda med tem Jo Je že nekdo našel in skril. — Neznani tatovi so vlomili v vilo inšpektorja državne železnice v pok. Franca Scbuberta
pri Krivi Vrbi. Polomili so vsa vrata in izpraznili vse predale. Denarja niso dobili, pač pa so se dobro pogostili hi odnesli za 290 K razne obleke. Vsa fleoda znaša čez 400 K. — Domobranec Loka Polajnar iz okolice Velikovec se je na potu v Beljak, kamor se je vračal z dopusta, tako prehladiL, da so ga norali v Spitalu izložiti. Peljali so ga v bolnišnico, kjer Je mož že drugi dan umrl.
Poaknšen vlom v železniško blagajno. V blagajniški prostor celovške postaje državne železnice je vlomil neznan tat, medtem ko je bil čuvai na progi. Vlomil je s silo vrata in skušal odpreti blagajno. To se mu pa ni posrečilo, ker ga je čuvaj prepodil. O tatu nimajo še nobenega sledu.
Primorsko.
Društvo »Sokol«  v Ajdovščini
sklicuje svoj redni občni zbor na dan 17. t. m. ob pol 9. zvečer v prostore društva »Edinost^.
Predavanje. V Gorici v »Trgovskem domu« bo predaval v petek, dne 16. januarja istrski Slovenec dr. Josip Agneletto o gospodarskem položaju Slovencev.
»Gospodarski položaj Slovencev«. Novo zanimivo predavanje Narodne Prosvete v Gorici. Dr. Josip Agneletto, Slovenec iz Istre, se mnogo bavi z našimi gospodarskimi vprašanji. Dosedanji njegovi sestavki kažejo resnega in veljavnega premotrivalca slovenskih gospodarskih razmer. V petek 16. t. m. bo predaval v Gorici v Trgovskem domu o gospodarskem položaju Slovencev, predavanje, ki obsega za vse Slovence aktualno gospodarsko vprašanje, v posebni vrsti pa še za primorske Slovence. Slovenci v Gorici, udeležite se v obilnem številu tega predavanja!
Poneverba na posti v NanrežinL Postni komisar A. Vagata je dognal, da je bilo poneverjeno na pošti v Na-brežini 6800 K. Aretirali so poštarja in ta je priznal, da je on denar pone-veril. Porabil Je znesek v kritje raznih dolgov, ki si jih je nakopal vsled velike družine. Mož ima namreč 8 otrok. Preiskava se nadaljuje.
Turški vojaki v Trstu. O vjetih turških vojakih, ki so sedaj v Trstu, se nam poroča sledeče: Parnik »Me-ran- je odplul iz Carigrada dne 29. decembra. Vstopilo je nekaj potnikov 1. in 2. razrsda in 368 potnikov 3. razreda. Oblečeni so bili civilno in o imeli potne listine v redu. Kapitanu se ie sporočilo, da so ti potniki odpuščeni vojaki Albanci. Pred Valono je prišla avstrijska komisija, ki je dognala, da so ti potniki ne odpuščeni, marveč pravi preoblečeni turški vojaki. Imeli so s sabo veliko zalogo orožja in streliva in 15.000 frankov denarja. Bili so poslani v Albanijo z namenom, da uprizore tam novo vstajo. Ko so videli, da so razkrinkani, so začeli metati ortliago v morje. Komisija je zaplenila mnogo orožja in ves denar. Vietniki se ne počutijo v Trstu nič kai posebno dobro in težko čakajo, da se vrnejo v Carigrad.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
V posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega se je vršil včeraj ob 3. popoldne redni občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Načelnik g. Engei-bert Franchetti je pozdravil vse navzoče, v prvi vrsti državnega in deželnega poslanca g. dr. Vladimirja Ravniharja, zastopnika mestnega magistrata g. dr. B e r c e t a m zadružnega inštruktorja g. Henrika S t e s k o. Zelo Številno so prišli na občni zbor zunanji zastopniki. Društvo je imelo leta 1913. štiri odboro-ve seje, 1 reden in 1 slavnosten občni zbor povodom lOletmce društva ter en časten večer. Rešilo ie 182 dopisov in vlog. Posredovalnica za vajence je izposlovala 72 obrtnikom 67 vajencev. Posredovala pa je zveza tudi 14 pomočnikom delo in sicer 4 kleparjem, 4 ključavničarjem, 2 fotografoma in 2 mizarjema. Načelnik se je udeležil raznih zadružnih občnih zborov in odborovih sej in sej obrtnega sveta. Mestni magistrat ni dovolil zvezi zaprošene podpore to pa samo vsled pritoževalne prakse znanih dveh občinskih svetnikov. Trgovska in obrtniška zbornica je dovolila zvezi podporo 200 K, za 50 K več, kakor Je bilo prvotno v združenih odsekih sklenjena Govor g. Sta-reta povodom desetletnice zveze je imel za posledico, da ga ravnateljstvo tržaške zavarovalnice sodno zasleduje, imel pa Je tudi dobri nspeh, da Je začela zavarovalnica dopisovati slovenskim strankam v slovenskem Jeziku. Kadar bo ustanovila v LJubljani svojo podružnico. Je
namen zveze dosežen. Drugega namena tudi govor g. Stareta ni imel. Zadevo je vzel v roke bivši poslanec trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Novak. Načelnik naznani nato, da Je čestital v imenu zveze ministeri-jalnemu svetniku Haasu povodom njegovega odlikovanja, za kar se je ta pismeno zahvalil. Sklene se nato resolucija, ki zahteva, da naj preneha deželna vlada z izpregledanjem dokaza vsposobljenosti. Poslanca g, dr. Ravniharja naprosi zveza, da naj v deželnem zboru predlaga zakon o vzdrževanju obrtno - nadaljevalnih šol. Zveza ima izdelan poslovni red in hišni red za vajeniška zavetišča oziroma vajeniške dome, ki je zadrugam, ki se za to zanimajo, na razpolago. Zapisnik zadnje seje se odobri. Izvoljeni so bili nato v odbor gg.: Franchetti Fngelbert (načelnik). Kos Ivan, K u n s t e k Fran, K a v č i č Fran, Škafar Fran, Stare Fran Ksa-ver, J e 1 o č n i k Fran (podnačelnik), K u k m a n Fran, V a 1 e n t i č Mate. Z a i c Avgust (tajnik), Z w 6 I f Ivan in B a j c e r Ivan, za namestnike pa gg.: Narod Josip, D o 1 n i č a r Ma-tiia. Škof *da. P a s e c k v Maks, R a b u ž a Fran in R o g e H Lovro. V obrtni svet c. kr. trgovinskega ministrstva je bil izvoljen za petletno dobro od leta 1914. do leta 1918. g. Franchetti. Vsled smrti poslanca dr. Žitnika je izpraznjeno mesto zastopnika v obrtnooospeševalnem svetu c. kr. ministrstva za javna dela. Zveza sklene naprositi ministrstvo, da imenuje v ta svet nekega obrtnika s Kranjskecra. Prišlo je na razgovor še več obrtniških vprašanj ter ie bila končno sklenjena resolucija, ki pozivlia deželno vlado, da na! voliva na okrajna glavarstva, da hitreje rešro vlop'e zadrug in da se bofl ozirajo na njih želje in predloge.
Po občnem zboru so se sestali člani k prii^teli^kemu razgovoru v ^osftim* pri Kavčiča na Pil vozu, kjer ie zbrane obrtnike pozdravi! tudi dp-rp^ni no^lnn^c r. Tur k. P^zorovor se je ha vi! z raznimi obrtnimi in zadružnimi zadevami.
Dnevne vesti.
-1- Maščevanje dr. Lamneta. Malo časa pred deželnozborskimi volitvami si je dr. Lampe izmislil nekaj posebnega. Hotel je z nesramno zlorabo tiskovnega zakona zasuti napredno časopisje, z uradnimi popravki je hotel napolniti vse predale naprednih časopisov, natveziti naprednemu občinstvu najimpertinent-nejša zavijanja. Mi smo se tega ubranili na tisti način, na kateri se je zavaroval »Slovenec«, proti »Zarji« pa je nastopil Lamoe tožno pot. Toda učakal je velikansko blamažo. Sodišče ga Je zavrnilo in s svojo razsodbo njegov način popravljanja ožigosalo kot pustolovščino. Taka blamaža seveda boli in Lampe je kuhal maščevanje. In res je skuhal nekaj groznega. Klerikalna večina deželnega odbora je sklenila — čujte in strmite — da lista za deželni odbor več ne naroči. Tak udarec! Strašno! Kako bomo to preboleli?Ali se bomo mogli sploh še držati, če deželni odbor ne bo več naročen na naš list? In kakšnega moralnega pomena je to, da šusteršič in Lampe, Pegan in Zajec, ne bodo več čitali našega lista na stroške deželnega odbora. To mora strahovito vplivati na vse javno mnenie, saj je vendar znano, koliko ljudje za to vprašajo, kaj Šusteršič in Zajec, Pegan in Lampe či-tajo. Da, da. hudo se nam je maščeval dr. Lampe. Mož je neusmiljen in zadene nasprotnika vedno sredi v srce, nas je kar prebodel in samo dokaz posebne nebeške milosti bo, če nas ne bo konec.
+ Suspendiran zagrebški žup* nlk. Pod tem naslovom poroča snoč-nji »Slovenec«: Cerkvena oblast je zagrebškega mestnega župnika pri Sv. Marku, Petra Mrzljaka, radi ne-rednosti v cerkvenem gospodarstvu suspendirala od službe in dohodkov . . . Pri čitanju te notice je pač marsikak »Slovencev« mašober vzkliknil: »Ježeš, Ježeš, ali so na Hrvaškem natančni postali U in se potem resno zamislil v vprašanje, kaj naj to pomeni, da je začela »Jo-hanca iz Katoliške tiskarne« prinašati take notice. Nič straha, možje častiti. To ni nikak migljaj s kolom, niti naznanilo, da bo »Slovenec<; opustil svojo lepo navado, da utaji ali zamolči duhovske škandale, to je le maneverček, ki naj »Slovenca« pokaže kot list, ki sem in tja tudi o duhovnikih zapiše resnico, da bi potem v večjih slučajih, kakor na pr. pri vodiških čudežih laglje pačil istino in ljudi varal. Torej, le nič straha, možje častiti!
+ Subvencija »Mlekarski zvezi«. Kranjski deželni odbor Je marljiv pri razdeljevanju denarja za klerikalne namene.   Kar veselje mora
9 štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 13. januarja 1914
Stran 3,
ravdajati klerikalce, če vidijo, kako epe zneske sipa deželni odbor v različna klerikalna korita. Zadnjič je dobila »Zadružna zveza« svoje tisočake, zdaj je dobila »Mlekarska zveza« 10.000 K. Gotovo se občinstvo še spominja, kake škandalozne stvari je bilo citati o j Mlekarski zvezi«. Zdaj je vse v »tehničnem in komercialnem ozira« zopet v redu in zato ie deželni odbor nasul v to korito novih 10.000 K. Halo. skup. kaplani in koritarji, 10.000 K je pospraviti!
+ Škofova pisma. Kakor povzamemo iz pisma župnika Žužka, je leta dal sodniji 16 škofovih pisem na razpolaganje. Z ozirom na večjo ali manjšo udeležbo različnih duhovnikov in tudi škofa pri vodiških čudežih so bila ta pisma vsekako važna. Kako pa to, da preiskovalni sodnik teb vendar važnih dokumentov ni sprejel? To ie vendar čisto gotovo, da bi bila ta škofova pisma pojasnila marsikatero temno točko v vodiški stvari Preiskovalni sodnik pa teh pisem ni sprejel, nego jih ie dal župniku nazaj in ta jih je potem previdno uničil. Tudi to-Ie stvar bi bilo treba na pristojnem mestu primerno pojasniti
- V Avstriji se ne sme govoriti — rusko. Češka narodno - socijalna stranka je priredila v nedeljo v Pragi veli* javen shod, ia katerem <e je razpravljalo v prvi vrsti o no-raniem političnem položaju, v drugi \-Tsti pa o ->vc!eizdajniškem procesu proti ogrskim Malorusom v Mar-mamš - Sigetu, o katerem procesu je že tudi naš list izrekel svoje mnenje. O tem procesu ie govoril na shodu državni poslanec Vaclav K 1 o-r a č. Govoril je ostro in odločno. Re-*ei je. da nirna proces v Marmaroš-Sigetu nič opraviti s politiko, ter dokazal, da je madžarsko sodišče siromašne maloruske kmete obtožilo veleizdaje samo zategadelj, ker so hoteli, zapuščeni od vsega svets in preganjani celo od lastnih svojih grško - katoliških duhovnikov, prestopiti v pravoslavno cerkev. Govornik ie proglasil marmaroški proces kot ruiturno sramoto za avstro - ogrsko monarhijo, ket pravcati evro r ;antiai, katerega se moramo sramo-ati pred vsem svetom. Končno je predlagal resolucijo, s ka:ero se profitira proti preganjanju ogrskih Rusov i;i se obsoja kulturni škandal Marmaros - Sigetu s stališča človekoljubnosti, pravičnosti ter držav-anske in verske svobode, zlasti pa :bog tega, ker se s tem procesom
- omiselno poestruje že itak nape-mednarodna situacija, katere ne-
mosno posledico občuti vse prebi-vo. zlasti na finančnem in gori rskem polju. — Izredno oster govor poslanca Kiofača je poslušal tročni policijski komisar docela ?nirno. Čim pa je jel govoriti na shoda prisotni gališki poslanec dr. Marsov, ki je po narodnosti Rus. v ruskem jeziku, je policijski komisar skočil pokonci, kakor da bi ga pičil gad ter jel kričati, da ne more trpeti, da bi se na shodu govorilo tudi rusko in da vsled tega rJZpuSČa <hod. Ta nastop policijskega komisarja je povzročil nepopisno ogorčene in razburjenje. Ljudstvo je kričalo: »Mi razumemo vsako besedo, ki jo je govoril dr. Markov. Ali smo pri-e tako da]eč v Av ti . da se ne
nz govoriti v slovanskem jeziku? \ naj govorimo albansko, albansko • ie povsod v Avstriji dovoljeno r oriti i • Zborovalcc je končno raz-gnaia policija. Ljudstvo se je razšlo, 2 vseslovansko himno »Hej Slo-
ani«. Ta dogodek v Pragi je za av-strijske razmere naravnost tipičen.
<'anec Klofač ie v svojem govoru z izredno ostrostjo kritiziral proti-
svansko politiko v naši državi ter '•'asti obsoja! stapidno persekucijo -jskega življa v obeh državnih polo-ib. Ta obsodba ni vladnih or£a-nov čisto nič vznemirjala, par besed pa. ki jih je izpregovoril gališki poslanec dr. Markov v svojem rodnem ruskem jeziku, ie čuvarje države opravilo docela iz ravnotežja. Ali že res par besed, izpregovorjenih v ru-kem jeziku, ugroža obstoj avstro-o^rrske monarhije? Na prokleto slabih nogah bi slonela zgradba naše države, ako je v resnici nevarnost, da jo lahko omaja v njenih temeljih že en sam govor v ruskem jeziku. Čuvarji države pač mislijo, da izvršujejo s prepovedjo ruskih govorov uslužno delo velike državniške da-
- o vidnost*, v resnici pa so se s tem samo nesmrtno blamirali in osmešili Pr^d vsem svetom. Saj se mora ves vvet smejati, ako spravlja Avstro-r r<Ko v nevarnost že sama ruska nvorica v Pragi!
SiMHttinski dan. Včeraj je poteklo 132 let, odkar je cesar Jožef II. ^nr>val verski fond s premoženjem odpravljenih samostanov. Iz verskega fonda dobivajo plače katoliški duhovniki, v kolikor pa verski fond *e pokrije potrebščin, jih nadomešča drža^ra iz svoje blagajne. Da ima ^a^danss svetna duhovščina naravnost sijajne dohodke, se ima v prvi
vrsti zahvaljevati cesarju Jožefu II., ki je z odpravo samostanov in s konfiskacijo njihovega mrtvega imetja izvršil veliko socijalno delo, ki je bilo v prid in korist samo duhovščini. Kljub temu pa še sedaj zabavlja duhovščina na cesarja Jožefa, dasi se ima prav temu modremu vladarju zahvaljevati za naravnost sijajne razmere, v katerih dandanes živi. Veliko delo, ki ga je pred 132 leti zasnoval cesar Jožef II., nosi danes lepe sadova duhovščini, v zahvalo za to pa je ista duhovščina skrbela, da pridejo zopet vsa samostanska posestva, ki jih Se cesar Jožef pred skoro poldrugim stoletjem zaplenil na korist verskega fonda, v pesti menihov in mrtve roke. Tako imamo na Kranjskem sedaj že več samostanov, kakor ob času Jožefa II. In če bo šlo tako naprej, bo moral nastopiti pač nov Jožef II., sicer bo v dogled-nem času vse ljudsko imetje pobasa-la v >voio bisago — mrtva roka.
— »Socijalni Matici« v Gorici je pristopil kot ustanovnik gosp. dr. St. S a g a d i n iz Ptuja.
Nemškutarjenje. Prijatelj našega lista nam piše: Po Višnji gori sem šel in srečal elegantnega gospoda in gospo, ko sta peljala v malem vozičku otroka, ter sta govorila ^visoko-nemško; med seboj in z otrokom.Mislil sem. da je ta gospoda iz Berlina, najmanj pa iz Monakovega: na moje razočaranje sem pa izvedel, da je ta gospoda — nadučitelj iz Višnje gore. nekdanji naprednjak in njegova soproga. Obadva sta slovenske kranjske krvi in niijin sinček. Izvedel sem, da občujeta izključno msd seboj v blaženi švabščini, ter svojega otroka vzgajata v pangermanskem duhu, da, celo dekla, pristna Slovenka, mora čvekati nemščino — kajti govoriti jo tako ne zna, — češ, bog varuj, da bi sinček Allallu slišal kakšno besedo v materinem jeziku. Že boli sem se začudil, ko sem slišal, da gospodične učiteljice starši tudi zelo raci nemško govore, baje radi tega. da ne bi vedeli tisti nesrečneži, ki švab-Ičino ne razumejo, kaj se pogovarjajo. Rodoljubu se mora pač krčiti srce, ko sliši, da ravno gotovi katoliški i vzgojitelji slovenske dece najraje i nemško govore in so v narodnem oziru tako mlačni, njihovi učenci pa seveda še bolj. ker nihče v njih ne budi narodne zavesti.
Litijski fantje prirede dne 24. januarja v vseh prostorih »Sokolskega ! doma- v Litiji svoj plesni venček v Rdeči fantovski noči«. Ples. za ka-! terega vlada že zdaj splošno zanimam;*, bo eden do sedaj najlepših v Litiji. Cela dvorana in ostali prostori bodo lepo dekorirani in   ob zvokih salonskega orkestra   > Sokola I.« iz Ljubljane bo vsakomur v polni meri dano uživati krasoto *>Rdeče fantov-\ ske noči . — Ta večer   imajo tudi j vse plesalke in plesalci amerikan-; sko p?esno volilno pravico. Vstopnina 1 K za osebo, za obitelj 3 K. Začetek ob 8. zvečer.
Duhovski terorizem. Iz Žužemberka ±t nam piše: Pri nas imamo \ kaplana, ki sliši na blagoglasno ime Gnidovec. Le - ta si ie pri zadnjih volitvah sicer zaslužil ne Ie lovorjev venec za svoje delo, ampak tudi Še trni evo krono. Da se je pri agitaciji posluževal najpoulejŠih obrekovanj, ie samo ob sebi umljivo: to ji že far-ška navada. A dovolil si ie tudi ne-postavna dejanja. Naj pribijeno eno: Neposredno po dežeinozbor-ki vo-litvi to je dne 14. decembra j Onido-vec pozval k srbi Frančiško Lube, ženo Antona, iz Plešivce. ter v imenu posojilnice za par sto kronic sledeče terjal: Vi nam morate posojeni denar takoj vrniti: naj vam ga pa dacar da ali pa za poroka gre.* Gnidovec ni s tem prekoračil samo meje desete božje zapovedi, ker se ni šlo radi denarne sigurnosti in je bil denar popolnoma varno izposojen, ampak Gnidovec se je s tem pregrešil proti postavi v varstvo volilne svobode. Tirjal je denar, ker je mož omenjene Frančiške Lubc volil proti volji kaplana Gnidovca. Škoda, da se v Avstriji pravici tolikrat roka trese, kadar je prijeti za vrat, na katerem ie duhovski ovratnik.
Služba c. kr. okrajnega živino* zdravnika na Kranjskem v X. činov-nem razredu, oziroma mesto živino-zdravniškega asistenta z letno plačo 1200 K je razpisana in je prošnje vložiti na c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani do 31. ajnuarja 1°14.
Nasprotstva — to je naslov krasne veseloigre v dveh delih, ki se bo predvajala danes in naslednje dni v kinematografu »Ideai«. Glavne vloge igrata že dobro znana Gigetta in Rodolfi. Nadalje je na sporedu najboljši Maks Linder film, kar se jih je doslej kazalo, in sicer »Maks postane torero«, veseloigra v dveh delih. — Ta borba z bikom se je resnično vršila v septembru leta 1912 v Barceloni; obiskana je bila od več ko 100.000 gledalcev in je bil čisti dohodek namenjen mestnim revežem.
V mestni klavnici v LJubljani so zaklali od 38. decambra do 4. lanu*
arja 56 volov, 5 bikov, 13 krav, 343 prašičev, 186 telet, 16 koštrunov in 6 kozličev. Vpeljali so 565 kg mesa in 50 zaklanih telet.
Na opazovalni oddelek v deželno bolnico so oddali gostilničarjeve-ga sina Alojzija Semiča. V blaznico so pa odpeljali zasebnika Premka iz Gradišča.
IzgubU ]e neki gospod zlat prstan z briljantoin (raute) v petek med pol 2. do 2. popoldne od Sodne ulice 4 čez sodnijski park po Dalmatinovi, Kolodvorski, Prečni, št. Pstrski cesti. Resljevi cesti do jubilejnega mostu. Pošteni najditelj naj blagovoli oddati prstan pri policijskem ravna-, teljstvu proti nagradi.
Onega gospoda, ki je zamenjal pri sobotni veselici poštarjev svoj trd klobuk, se prosi, da ga izroči hišniku v Mestnem domu, kjer dobi svojega.
Društvena naznanila.
Društvo  inženirjev v LJubljani.
Jutri dne 14. januarja t. L damski večer v gostilni *>Pri roži«.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma »Sokolu I.« imelo je v nedeljo, II. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenem lokalu svoj peti redni občni zbor. Predsednik dr. P. Pes to t-n i k pozdravi navzoče ter preide takoj na dnevni red. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je društvo v minulem letu vestno delovalo in da je društveni odbor imel pet rednih odborovih sej. društvo samo pa pet ustanov nikov in 160 rednih članov. V cčigled majhni članarini. 1 vin. na dan, bi kazalo štc\ ilo članov pomnožiti. — Iz vestnega blagajniškega poročila posnamemo, da ie društvo imelo v minulem letu 2030 K 46 v dohodkov' ter 230 K 50 v stroškov. Čisti ostanek minulega leta je torej 1790 K 87 v. Celega čistega premoženja društva samega pa je 7851 K 83 v. Blagajniku se podeli absoluto-rij. —' Sklene se na to. da ostane članarina za prihodnje leto istotako 1 vinar na dan. Pri nato sledečih volitvah bili so izvolieni sledeči br.: dr. P. Pestotnik, predsednik; A. B o n č a r , predsednikov namestnik in sledeči odborniki: Praprot-n i k , R o p i č , Zupančič, V e -rovšek. B. Vodeb. J. Bab-n i k. Ig. Šega, M. Kozak. Fer. Accetto. Fr. Kavčič; namestnika br.: Ed. Rozman in Vekosiav N o v a k: preglednika računov N. S v e 11 i č in J. Počivalnik.
Drugi društveni večer pevskega društva -Slavec . ki se je vršil v nedeljo, je enako ugodno uspel kakor prvi. Prijetni >: Slavcev! prostori v ^Narodnem domu - bili so prenapolnjeni. Reditelji in rediteljice poskrbeli so za prav vesten spored. Moškemu zboru so sledili mešani zbori, solospevi. komični prizori, točke na klavirju, ples itd. S temi večeri je -Slavec < uvedel za svoje člane in prijatelje prav prijetne sestanke, kateri so se povsem udomačili in širijo priljubljenost tega društva.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma telovadnemu društvu »Sokol' v Štepanji vasi ima ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. popoldne v gostilni br. Jos. AnžiČa po domaČe >Sorša*. Vabimo vse prijatelje Štepanjskega Sokola, da se udeleže ustanovnega občnega zbora ter pristopijo k novemu društvu in tako pomagajo mlademu Sokolu do potrebne lastne strehe. Na zdar!
Sokol na Vrhniki priredi dne IS. t. m. plesni venček in dne 15. svečana kostumni venček. Sosednja društva naj se blagovolijo ozirati na te prireditvi.
»Narodno braino društvo« v Zagorju ob Savi sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo, dne 18. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v bralno sobo gospe Marije \Veinbergerjeve. Dnevni red že znan. — AH se sedaj snidemo vsi? Zavednost in dolžnost, na drugi strani pa skrajna potreba tirjajo od vsakega člana, da posveti vsaj enkrat v letu, tako koristnemu društvu nekaj več pozornosti, kakor doslej. Na svidenje torej z dobrimi predlogi ali pa nasvetom, — kako iz nič kaj ustvariti.
Zagorski obrtniki prirede v nedeljo, dne 1. februarja plesni venček v »Sokolskem domu«-. Prosimo, da se na to prireditev cenjena društva ozirajo.
»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi ob priliki petletnice društvenega obstoja 21. L m. v restavraciji *Turecky« IIL Kleist-gasse 3 slavnostni občni zbor. Začetek ob 8. zvečer.
OflRtML
Koncert priredita v četrtek« dne 15. Januarja 1914 v Sokolski dvorani v Kranju gg. Ivan T r o s t (gosli) in Josip Rijavec (tenor) a sodelova-
njem g. Nika Stritofa (klavir). Spored: l. H Wieniawski; Romanca m a la Zingara iz a-mol koncerta, op. 22. G. Ivan Trost. 2. Benjamin Ipavec: a) Čez noč... b) Če na poljane rosa pade ... c) Ciganka Marija, d) Pozabil sem mnogokaj, dekle! Poje g. Josip Rijavec. 3. Chopin: Nokturno, op. 9, št. 2. Smetana: Iz domovine, št. 2. G. Ivan Trost. 4. Anton Lajovic: a) Iskal sem svojih mladih dni... b) O da deklic... c) Ah, tako mi je prešla mladost, d) Se-renada. Poje g. Josip Riiavec. 5. a) Fr. L Gossec (1734—1829): Gavota. b) J. B. Loeilly (1660—1718): Menuet, c) Pablo de Sarasate: Ciganska melodija. G. Ivan Trost. 7. a) P. I. Čajkovskij: Arija Lenskega pred dvobojem iz opere Evgen Onegin. b) G. Puccini: Arija iz opere Bohe-mc. Poje g. Josip Rijavec. Začetek točno ob 8. zvečer. Sedeži I. do IV. vrste 3 K, V. do IX. vrste 2 K, ostali sedeži po 1 K .50 v. Stojišča po l K, za dijake 30 v. Vstopnice se dobivajo v trgovini Ferd. Sajovica in zvečer pri blagajni.
Izpred soifff fa,
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Jarčevi zajci zopet pred sodiščem. Kakor se vidi, se je poslanec Jarc s svojimi volilnimi farbarijami med kmeti, katerim je naslikal prostost zajca, pošteno vrezal. Ne samo. da so kmetje Jarca prehitro ubogali, zdaj se na Jarčevo obljubo sklicujejo tudi že — raubšici -. Eden teh ti-čev, doma iz Mačkovca pri Novem mestu, ie te dni stal pred kazenskim sodnikom, ker ie bil po trgovcu g. Barboriču ovaden, da je zajcem zanjke nastavljal. Mož se je skliceval na Jarčev shod v Šl. Petru, kjer da je poslanec Jarc kmetom oznanil veselo vest, da so pri deželnem odboru zajca že ^prostega naredili •. Mož pa se je pri tem ujel v svojo lastno zanjko. Imel je namreč več zanik skritih v postelji, česar bi mu ne bilo treba, ako je Jarčeve besede ime! za popolnoma verodostojne. Kot priča zaslišani trgovec g. Barborič je pa izjavil, da mu je med drugimi tudi Bojane iz Št. Petra (znani najstru-penejši klerikalec in Jarčev petoliz-nk) rekel, da Jarc takrat na volilnem shodu v Št. Petru ni kmetom rekel, da je zajec že čisto prost in da ga sme vsakdo streljati, ampak da je le rekel: V deželnem zboru smo že poskrbeli, da bo zajec prost. Pri tem pa da je Jarc še kmete posvaril, češ, da tudi potem ko bo zakon uveljavljen, da je zajec res prost, kmetje ne bodo smeli zajca streljati, kakor bi se jim zijubilo. Vsak si bo moral oskrbeti orožni list in lovsko dovoljenje. — Tako zdaj Bojane zagovarja svojega mojstra Jarca. Ker smo od druge strani slišali o tem drugo struno, se o resničnosti ene ali druge ne bomo prepirali. To pa stoji pribito: Ne samo Jarc, tudi drugi njegovi tovariši mečejo glede zajca ob vsakih volitvah (tudi občinskih) kinetom pesek v oči, dobro vedoč, da kmeta ni ložje dobiti na svoje Iimanicc, kakor če mu obljublja, ua se bo sme1 brez nadaljnega dovoljenja ubijati zajec. Je že mogoče, da Jarc ni tako neumen, da bi kmetom rekel, da je zajec že zdaj čisto prost in da ga sme vsakdo streljati in pobijati. Ampak gotovo jc, da se Jarc pri tein poslužuje tako zavitih besed, da imajo nazadnje vsi prav; kmetje, ki so uverjeni, da ie Jarc rekel, da ie zajec že prost, in Jarc, ki pred sod-nijo lahko priča, da je drugače govoril. Reveži pa so kmetje, ki ga — sploh poslušajo.
Na Sveti dan pred cerkvijo so se steple. Letošnje božične praznike sta se v Št. Petru pri Novem mestu dve punci v cerkvi med službo božjo stepli. ker je ena zapazila na roki druge prstan fanta, ki je imel obe punci za norca. Te dni pa se je drug slučaj iz Hrušice pri Stopicali doigral pred kazenskim sodnikom. Neža Ko-strevc je bila tožena, da je Ano Sro-botnjak pred prvo mašo na Sveti dan pod zvonikom napadla in prav malo po krščansko pretepla in bi jo bila še bolj. da je niso ubranili ljudje ki so ta prizor iz cerkve opazili. Slučaj pa je prinesel še nekaj drugega na dan. Hrušica je eden tistih nesrečnih krajev, kjer je že mnogo preje dobrih gospodarjev vsled izkoriščanja duhovnikov pri njih posojilnici prišlo na kant. Vsi so bili dolžniki in poroki med seboj. Mož Sro-botnjakove je tolikim bil za poroka pri posojilnici, da je nazadnje sam ob vse prišel. Ko je on poroka iskal, mu ni hotel nihče pomagati. To ga je tako žalostilo, da ga je jeza in žalost spravita v grob. Pa tudi Kostrevčevi hiši se Je godilo slabo. Kostrevka ie dolžila Srobotnjaka in ko Je on umrl, pa vdovo, da sta jim ona dva zapravila posestvo. Zato Je že dolgo časa golila maščevanje, nad ubogo staro
ženico. In to maščevanje je izvršila na Sveti dan pri cerkvi. Dobila ie 3 dni pokore.
Orožnike so okradii. Novomeški arestantje so sicer znani kot prefrigani tiči, ampak, da bi imeli korajžo tudi orožnike okrasti, tega še ni bilo zlepa slišati. Jože llias, Jože Gorenjec in Edvard Hrast so bili dne 2. januarja zaposleni pri žaganju drv na novomeški orožniški postaji. Ko so drva spravljal: v drvarnico, so zapazili zaboj s pivom. Ugodna prilika je premagala boljše prepričanje, izpili so kar se j 2 v naglici dalo. Orožniški nadporočuik, čigar last je bil zaboj, je prišel na sled poželjenju omenjenih fantov. Pred sodnikom so se zagovarjali, da so mislili, da je to nedolžno veselje do-voljeno. ker je med arestanti že taka navada, da si pri orožnikih privoščijo kakšen požirek. Mislili so, da jim orožniki tega veselja naravnost sicer ne morejo ponuditi, ampak, tako, da nihče nič ne reče. Sodnik seveda ni mogel biti z njimi vred istega mnenja, pa jim je zapor primerno podaljšal.
Razne stuari.
• Nemški knez fiohenzoHeru je
prodal najlepšo sliko svoje galerije Y»adono od Correggia v Ameriko.
• Nesreča v predoru. V železniškem predoru pri Meinershagenu se je utrgal velik kos zemlje in podsul 4 delavce. En delavec je bil na mestu mrtev, ostale tri pa so potegnili smrtno_ poškodovane izpod posipine.
• Železniška nesreča. Pri Esche-nu je trčil brzovlak v tovorni vlak. Strojevodja in dva potnika sta bila na mestu mrtva, dva potnika sta težko ranjena, 10 potnikov pa je lahko ranjenih.
• Poneverba v banki. Banka >Credito Ticinese Locarno.' v Zeno-vi je ustavila plačila. Akcijski kapital 3.300.000 frankov jc izgubljen. Pri vlogah manjka 3,400.000 frankov. Ravnatelj banke je pobegnil.
• Nov vulkan. Na Japonskem otoku Sakura-Shimachi je začel nenadoma bruhati vulkan, o katerem niso dosedaj ničesar vedeli. Mesto Kagoshima in vse naselbine v okolici vulkana so v ognju. Cela pokrajina je opustošena.
:: Nepriletno presenečenje. V Že-novi so aretirali grofa Longav in barona Vila-Foule kot železniška roparja. Obdržali so ju v zaporu celo noč in so se šele druga prepričali, kako neprijetna zmota se jim je pripetila.
• Nemški cesar Viljem — kot drvar. Sporazumno s svojim zdravnikom se je posvetil v zdravstvene namene en dan drvarstvu. V parku Sanssouci je žagal in sekal z enim delavcem cel dan drva. Delavec je dobil za plačilo vsa drva. kar sta jih s cesarjem nasekala. Cesar je delal v dvorni lovski uniformi.
• Okradena železniška blagajna. Iz Krakova poročajo, da je pobegnil postajenačelnik postaje Peczvniczvn pri Stanislavu Krasniavski. Vzel si je dva dni dopusta in se ni vrnil. Pri preiskavi so našli, da manjka v postajni blagajni čez SO.000 kron. Pred-no je Krasniavski pobegnil, se je peljal v Kolomejo. kjer je dvignil za železnico 25.000 kron.
• O priljubljenih jedeh imenitnih mož. Napoleon ni bil vslik prijatelj kuharskih užitkov. Njegov komornik De Cusi je bil velik sladkosnedež in je zelo obžaloval svojega gospodarju. Večkrat je rekel: »Tudi največjemu možu kaj manjka.« Za cesarja pa so morali imeti vedno in povsod pripravljeno kuretnino, kDtlete. predvsem pa lonec kave. Kavo je Napoleon prav posebno rad imel in jo je iz-pil sleherni dan najmanj deset skodelic. — Lessing je posebno rad jedel lečo. Tako rad jo je jedel, da bi morda celo posnemal Ezava. — Schiller je posebno rad jedel gnjat. Wieland je imel kot otrok rad kolače in sploh pecivo. Klopstock i2 bil najbolj vesel tedaj, če je imel pred seboj jelenovo pašteto, lososa ali postrv. K temu je pil lahko rdeče vino. Skromnejši je bil filozof Kant. Navadno je jedel repo s slanino, lečo, grah in pečeno sadje. Za obed je potreboval tri ure.
• Stavka železničarjev v Južni Afriki. Iz Bloemfontaina, iz Pretorije in iz Johannesburga poročajo, da je postalo gibanje železničarjev vedno bolj nevarno. Velika večina železničarjev vseh kategorij že stavka in hoče pridobiti za stavko še ostale in vprizoriti splošno stavko. V nekaterih krajih postajajo stavkujoči tudi nasilni. Tako so hoteli v Fereiri razstreliti železniško progo z dinamitom. Poskus se jim ni posrečil, atentatorji so pobegnili. V vseh večjih mestih se vrše veliki shodi železni^ carjev, na katerih se izreka skoro povsod veČina za stavko. V Johan-nesburgu ie bil shod, na katerem je bilo 9000 udeležencev železniških in drugih delavcev. Na shodu je bil sprejet predlog na splošno stavka
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD', one 13. jantarja 1914.
9. štev.
Vlada poskuša obdržati red in mir z vojaštvom in je poklicala v Witwa-tersand skoro 15.000 oboroženih mož.
* Kaj  ie   ljubezen? Angleški
zdravnik Barrett trdi, da je ljubezen — kakor pravi naš slovenski pregovor — težka bolezen in zaljubljena oseba je žrtev težkega zastruplje-nja. Kot dokaz navaja dejstvo, da zaljubljeni hitro bledi in hujša. Njegovi živci so otreseni, srce utripa hitro in nepravilno. Razentega zaljubljenec nima teka in ima še druge pomanjkljiv sti pri prebavi. Popolnoma navaden "Djav pri zaljubljencih je tudi ta, da ne spe. Dr. Barrett nadalje trdi, da je našel v krvi zaljubljencev nenavadno mnogo krvnih telesc. Ce se ljubezen hitro in korenito ne ozdravi, se more izpremeniti v živčno bolezen, da celo v blaznost. Z eno besedo — pravi dr. Barrett — ljubezen je bolezen, kakor vsaka druga, Smatra jo za zastrupljenje živčnega centruma. Pri mladih ljudeh, ki se nahajajo v prvi krizi ljubezni, učinkuje ljubezen tudi na cirkulacijo krvi itd. O sredstvih za ozdravljenje ljub *zni dr. Barrett ne govori, morda zato,ker so ta sredstva dovolj znana. Zadošča tupatam par dni zakonskega življenja, da se bolezen prav korenito ozdravi.
* Savemska afera. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je vojno sodišče v Strassburgu polkovnika Reu-terja in poročnika Schadta in Forst-nerja zaradi znanih izgredov v Sa-vernu oprostilo. Ta oprostitev in pa Čestitke predsednika sodišča Jana policijskemu predsedniku v Berolinu Jago\vu in znanemu veleposestniku Oidenburg-Januschau so vzbudile med ljudstvom velikansko ogorčenje. Dognano je, da so nastopali takrat ti oficirji tako, da se j2 zgražal nad tem celo Viljem sam in je spodil cel polk iz mesta. Kršenja zakona sodniki niso mogli spraviti s sveta, pač pa so si pomagali v prid obtožencem s tem, da so potrdili, da se obtoženci niso zavedali protizakonitih dejanj. Vse prebivalstvo sc zgraža nad takim postopanjem vojaškega sodišča in zahteva, da naj se pobrigajo za stvar vlada in civilne oblasti, ki naj zahtevajo vsaj to, da se imenovani oficirji vpokoje. Baje bo odstopil vsled tega nastopa namestnik grof \Vedel. Napredni listi poživljajo državni zber, ki se danes sestane, in naj napravi red in pravico-
Zagoneten umor v Budimpešti.
V soboto zvečer so našli kočijaži na stopnicah ob Donavi v Budimpešti potno košaro. Ko so jo odprli, so našli v njej truplo srednjestare lepe. elegantno oblečene ženske. Na ko-^r.ri je bil nalepljen listek s sledečim naoisom: Z Dunaja v Budimpešto, vzhodni kolodvor št. 998. Kočijaži so naznanili zadevo policiji, uvedla se je preiskava, ki je dognala do sedai sledeče: Umorjena je igralka v nekem orfeju, EIsa Turcsanvi. sestra znane igralke Olge Turcsanvi. Stanovala je na Margaretnem nabrežju. V pstek zvečer jo je obiskal neki, elegantno oblečen gospod, baje neki grof. ki je odpeljal dekle v avtomobilu. Umerjeno je vzdrževal njen prijatelj tovarnar za hišno opravo, .Maks Schmidt z Dunaja, ki je plačeval za njo krasno stanovanje in jo poleg tega bogato zalagal z denarjem in drugimi vrednostmi. Turcsanvi je bila bogata. Njen2 prijateljice trde, da je imela najmanj 200.000 K v denarju in poleg tega krasen in dragocen kinč. Samo tn diadem iz briljantov so cenili na ::0.000 kron. Ves denar in en del dragocenosti, katere je imela Turcsanyi v železni blagajni, ie izginilo. Polici-
a je aretirala njeno hišno, ki je na šumu, da je bila v zvezi z roparji. Cela zadeva vzbuja v Budimpešti veliko senzacijo, posebno še, ker tangira zadeva boljše kroge budimpeštanske in dunajske družbe in se pričakujejo še senzacijonalna razkritja.
* Smoia izumitelja Edisona. Dolgoletni asistent in pomočnik Edisonov ie bil neko noč naenkrat zbujen iz spanja. Zbudil ga je njegov šef. V pravem pomenu besede ga je Edison vlekel v laboratorij. Edison mu je ves vesel pripovedoval, kako se mu je po dolgem času posrečilo razrešiti problem, ki more donesti milijone.
V Srednji Ameriki je važna panoga industrije predelovanje vlaken rastline agave, ki sc rabi kakor pri nas konoplja. Ta vlakna se morajo izvlačiti iz mesnatih listov rastline, toda pri dosedanjem nepopolnem delu se je uničilo več kot polovica vseh vlaken.  Edisonu se je posrečilo se-
Karkoli premore svet dobrega
je najdragocenejše gotovo zdravje. Vse druge dobrote si zdrav, delaven človek lahko pridobi. Bolen človek pa od dobrot, ki jih ima, nima užitka.
Na zdravje neprestano preže nevarnosti, ki jih lahko prezremo, še predno smo jih spoznali. Sovražnikov svojega zdravja pa ne smemo
staviti tekočino, ki Je liste sicer razkrojil, toda vlakna so ostala nepoškodovana. Asistent se Je tako) stvari lotil s praktičnega stališča ter zbral konzorcij kapitalistov, ki na] bi izum financirali Vendar pa so poprej zahtevali, da bi radi videli učinek izuma. Zmagoslavno se smehljaje jih je privedel asistent k Edisonu, da se poklonijo mojstrovemu delu. Začeli so iskati posodo, v kateri je bila »čudotvorna voda««, toda zastonj. Dognali so, da je mladi kemik, uslužben pri Edisonu, izlil tekočino, ker je mislil, da je navadna voda. Da bi bila nesreča še večja, si ni Edison napravil pri svojih poskusih nika-koršnih zapiskov in ni mogel tekočine znova napraviti, ker ni vedel težo potrebnih ingredijenc. Doslej so ostali zastonj vsi poskusi, tekočino še enkrat sestaviti.
* Zastmpljevalec Hopf. V Fran-kobrodu se je pričela zanimiva obravnava proti znanemu zastruplje-valcu Karlu Hopfu. flopf ie obdolžen, da je zastrupil svojega očeta, nezakonskega sina Richerja, svojo hčer Elso in svojo prvo ženo Jožefo, poskusil pa je zastrupiti svojo drugo ženo, svojo mater in tretjo ženo, od katere je ločen. Prva žena je bila zavarovana za 20.000, druga za 30.000 mark. Pri Hopfu so našli celo zalogo raznih strupov in bacilov. Hopf trdi, di ni kriv. On pravi na obtožnico, da je dal res svoji ženi arzenik in bacile legarja. To je izvršil na njeno zahtevo in v popolni duševni potrtosti. Njegov oče se je zastrupil sam z afienbachskim vinom. Sin je umrl naravne smrti in on je truplo prepariral z arzenikom, da ga obvaruje gnilobe. Njegova žena je jemala arzenik kot sredstvo za lepoto in ga je preveč vzela, drtiga žena pa Je jemala arzenik, ko je bila v drugem stanu. Hopf ima precej vihravo prcdživlje-nje. Rojen je bil v Frankobrodu in je služil leta 1884- kot enoletni prostovoljec. Bi! je nato v neki drožeriji in je živel v Casablanki, v Bruslju, na Dunaju in v Londonu. V Londonu je igral v nekem tingl-tanglu. Iz Londona je šel domov in ustanovil doma trgovino z umetnimi krmili. Toda kupčija mu ni šla in vrnil se je zopet k tanglu. Pečal se je zonet s pasje-rejo in z nagačenjem živali. Za vse to je potreboval različne strupe in bacile. Hopf ie bil aretiran 14. aprila L 1. Vsa trupla umrlih, katere ie zastrupil, so pokazala znake zastrupljenja z arsenikom. Od prvih dveh žen je dobil Hopf zavarovalnino. Tretjo jc zavaroval za 80.000 mak. Ko je kmalu nato obolela, so konstatirali v bolnici, da je zastruoljena. in to je bil vzrok, da je začela policija celo zadevo natančno preiskovati, posebno še, ker se je že prej precej govorilo, da ie Hopf zastrupljevalec Obravnava je določena na pet dni.
jtaše cenjene naročnike
vljudno opozarjamo na položnice, ki smo jih listu priložili pred prazniki v svrho ponovitve naročnine. Prosimo, da se jih cen j. naročniki blago o!i jo poslužiti v kratkem, da jim list s 15. januarjem t. m. ne preneha doi.ujati.
Telefonska in brzo jena poročila.
Dr. Fran llešič — vseučiliški docent v Zagrebu.
Zagreb, 13. januarja. Ban baron Skerlecz je podelil na predlog profesorskega zbora modroslovne fakultete dr. Fran 11 e š i č u , profesorju II. državne gimnazije v Ljubljani, dovoljenje, da sme predavati (veri ia m legendi) o slovenskem jeziku in književnosti na modroslovnl fakulteti hrvaškega vseučilišča. (Kolikor smo informirani, bo imel dr. Ile-Šič, kateremu čestitamo na uspehu, samo vsako soboto predavanje na vseučilišču v Zagrebu. Razume se samo ob sebi, da bo i nadalje ostal profesor v Ljubljani. Opomba uredništva.)
Mešana komisija. — Eksistenčni minimum 1600 K-
Dunaj, 13. januarja. Popolnoma nepričakovano je prišlo danes ob pol 2. zjutraj po dolgih pogajanjih in ko ie bila seja mešane komisije šestkrat prekinjena, do kompromisa, ki ie v bistvu sledeči:
prezirati, nego se moramo vedno boriti proti njim. Pa tudi obupavati ne smemo, ako opazimo njih vpliv na svoje zdravje, nego se moramo takoj začeti proti njim bojevati.
Majhno prehlajenje 1 zadostuje, da si nalezemo revmatizem, bolezni v ušesih, obrazu, nahod, kašelj, zo-bobol in druge slabe posledice ter z njimi spojeno pomanjkanje spanja.
1. Etrih*—hd nUahnnai m gvlla
2. Dofcodkl od 1600 K do 1800 K se obdavčijo v inriiln sklepov poštanske zbornice.
3. Dohodki od 1800 K do 10.000 kron se obdavčilo v smisla sklepov gosposka zbornice.
4. Na dohodke, U presegalo 10.000 K odpade davek, U presega sklepa gosposke zbornice Se za 3% davčnega stavka.
V vseh dragih vprašanjih so obveljali sklepi poslanske zbornice.
Vlada se ie morala temu kompromisu, ki je bil soglasno sprejet udati, dasiravno bodo vsled tega dohodki za 2,600.000 K manjši, kakor bi bili po prvotnem sklepu poslanske zbornice. Poslanska zbornica bo odobrila ta kompromis v svoji četrtkovi seji in gotovo je tudi, da bo sprejela gosposka zbornica ta kompromis. S tem je vprašanje davčne reforme definitivno urejeno.
Proračunski odsek.
Dunaj, 13. januarja. Včerajšna seja proračunskega odseka je bila nesklepčna, ker se je istočasno vršila seja mešane komisije, kateri pripada tudi 10 članov tega odseka.
Dunaj, 13. januarja. Zvečer se je proračunski odsek zopet sestal. Razdelili so se referati, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja danes.
Dunaj, 13. januarja. V proračunskem odseku so pripravili danes ški radikalci vse za obstrukcijo. Prijavili so 80 minor;* ?tnih predlogov ter stavili razne ;av! Xr,valne formalne predloge. Češki idikalc: hočejo tudi izkoristiti priliko dejanskih popravkov. Skupaj imajo 5 govornikov, ki pa pridejo šele koncem debate na vrsto. Začetkom seje je poslanec Stanek predlagal, da naj se seja odgodi za tako dolgo, da bo dobil poročevalec nekatera pojasnila od vlade. Zahteval jc poimensko glasovanje. Njegov predlog je propadel. V meritorni razpravi je stavil poslanec dr. Diamand predlog, da naj se sprejmejo v proračunski provizorij še sledeče postavke:
1. Za izvedbo službene pragmatike od 1. septembra 1913 do 1. julija 1914 vsoto 12.725.000 K za uradnike in 6,113.000 K za poduradnike in sluge.
2. Za zboljšanje plač pogodbeno nastavljenim državnim nastavljen-cem 3.904.000 kron.
3. Za zboljšanje plač poštnim uslužbencem v zmislu sklepov poslanske zbornice 6.600.000 K. Kot prvi je govoril mladočeški poslanec Franta.
Predsednik angio - avstrijske banke umrl.
Dunaj, 13. januarja. Danes ponoči je umrl predsednik anglo-avstrij-ske banke Karel Moravic, znan strokovnjak na narodno-gospodar-skem polju.
Stiirgkhova mati umrla.
Gradec, 13. januarja. Na robin-skem gradu pri Radgoni je umrla danes mati ministrskega predsednika, grofica Eleonora Stiirgkhova v 78. letu starosti.
Gaiiška volilna reforma.
Lvov, 13. januarja. Predsedstvo ukrajinskega deželnozborskega kluba je izjavilo predvčerajšnem namestniku, da vztrajajo rusinski deželni poslanci na svojem znanem stališču glede volilne reforme. Poljaki še do danes niso odgovorili na rusinske predloge.
Gapško posojilo.
Krakov, 13. januarja. Franko-brodska banka je izplačala gališkc-inu deželnemu odboru posojilo 13 milijonov kron. Deželni odbor je vrnil 5 milijonov erarju.
Tirolski deželni zbor.
Inomost 13. januarja. Tirolski deželni zbor se sestane 20. t. m. Dne 19. t. m. se vrši konferenca načelnikov strank.
Ogrska zbornica.-
Budimpešta, 13. januarja. V debati o tiskovnem zakonu je govoril poslanec Rakovi proti predlogi, ki ima namen uničiti opozicijonalno Časopisje ter graja posebno zvišanje kavcije in utesnitev kolportaže. Ker je zbornica slabo obiskana, predlaga opozicija, da se seja suspendira. Pri glasovanju pride do burnih prizorov. Ob 7« na 7. zvečer opozori predsed-
Kadar je tako, se mnogi ljudje pobito in nedelavno vdajo svojemu trpljenju.
Naši bralci nam bodo gotovo hvaležni, ako tu opozorimo na Fel-lerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid«, o čigar učinku piše znana pesnica in pisateljica Pavel Marija Lacroraa pl. Egger - Schmitzhausen.  Usojam se
nik poslanca Bakonvja, da le že predolgo govoril. Bakonyi je končal svoj osemurni govor ob 7. Opozicija mu Je prirejala ovacije. Razprava je bila nato prekinjena ter se nadaljuje danes.
Budimpešta, 13. januarja. Ogrska zbornica nadaljuje danes debato o tiskovni reformi.
Grof Tisza v Zagreba.
Zagreb. 13. januarja. Vest raznih listov, da namerava ogrski ministrski predsednik grof Tisza posetiti Zagreb, se potrjuje tudi službeno. Grof Tisza prispe v Zagreb 18. t. m. in ostane tu dva dni. Njemu na čast bo v gledališču slavnostna predstava. Peli bodo Aibiniievo opereto »Baron Trenk«. Grofu Tiszi prirede slavnosten sprejem.
Tripolitanija.
Rim, 13. januarja, V informiranih krogih zatrjujejo, da bo kralj Viktor Emanuel spomladi oficijozno obiskal Tripolitanijo.
Rusija in Perzija.
Petrograd, 13. januarja. Rusija jc odpoklicala vsled sporazuma s perzijsko vlado svoje vojaštvo iz Kasvina.
Stavka v južni Afriki.
Kapstadt, 13. januarja. Položaj se je poostril. Železničarji so pozvali pristaniške delavce, da naj se pridružijo stavki. Organizirana meščanska milica je zasedla železniške proge. Mir se ni kalil.
*     * *
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Dunaj, 13. januarja. Grški prefekt v Albaniji Zographos je podal svojo demisijo, da se postavi kot privatna oseba na čelo svetih bataljonov.
Belgrad, 13. januarja. Politični krogi presojajo situacijo v Albaniji pesimistično. Vsi napori interesiranih držav, da se napravi trajen mir, se zde brezuspešni. Razne ambicije po-edincev, huda kri plemen in zunanji vplivi onemogočujejo organizacijo nove države. Razvoj dogodkov v naj-bližnji bodočnosti se zdi zelo nepo-volien.
Belgrad, 13. januarja. Med tem, ko trde dunajski krogi, da je Izmail Kemal potolkel vojsko Esad paše, je prišlo iz Debra zanesljivo poročilo, da je zmagal Esad paša ter pognal Kemalovo vojsko preko reke Skum-bi. podrl most in preganjal vojsko Kemala do Merakije, 5 km južno od Elbasana.
Trst, 13. januarja. Iz Valone poročajo, da je Esad paša podkupil načelnika Malisorov, da drže z njim. Tudi v Skadru se je v malisorskem klubu pojavilo gibanje za Esad pašo. Zato je razpustil poveljnik mednarodne posadke v Skadru klub in prepovedal v Skadru vsako zborovanje in zbiranje na ulicah in v društvih.
Vam povedati, kako neskončno dobro mi je storil za obrazno nevralgi-jo po baronici Frevtagh mi izročeni fluid z zn. »Clsafluid«. Sprejmite najtoplepšo zahvalo itd.
Priporočamo, da za poizkušnjo naročite tucat steklenic Fellerjevega bolečine tolažečega fluida z zn. »Elsafluid«, ki naj bo vedno pri hiši, za 5 K franko od lekarnarja E. V. Feller
hoče urediti vprašanje vakufov \v muzlimanskih Občin potom zakonodaje, ne da bi sprejela tozadevne obveznosti v mirovno pogodbo.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 13. januarja. V včerajšn-seji sobranja je bil predložen predlog, da naj se izvrši parlamentarič-na preiskava o poslovanju kabinetov Gešov in Danev v splošnem in zlasti po napovedi vojne.
Turčija in Bolgarska.
Dunaj, 13. januarja. Listi poro* čajo, da je prišlo med Turčijo in Bolgarsko do definitivnega sklepa defenzivne in ofenzivne zveze.
Egejski otoki.
Berolin, 13. januarja. Trozvezrr bo danes popoldne odgovorila na angleški predlog glede Egejskih otokov.
Iz turške vojske.
Carigrad, 13. januarja. Poveljnik drugega arraadnega zbora Izet paš; ie imenovan za inšpektorja tretjega armadnega zbora. Na strani mu stoj' general Hasan Riza paša.
»Sultan Osman«.
Carigrad, 13. januarja. Porta je plačala zadnji obrok za naddread-nousrht »Sultan Osman« v znesku 70.000 angleških funtov.
Gospodarstvo.
— Razredna loterija. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, namerava finančna uprava število srečk druge razredne loterije z ozirom na močno kupovanje pomnožiti za 50.000 srečk.
— Število srečk razredne loterije bo pomnoženo. Kakor poroča »Oesterr. Lotterie - Zcitung« bo za drugo loterijo izdanih razen dosedanjih 100.000 srečk še nadaljnih 40.001 srečk. Omenjeni časopis poživlja on činstvo. ki se interesira za nakur srečk, naj to sporoči pisarni na Dunaju I.. Himmelpfortgasse 11. da se more dobiti merilo za nadaljno po-množitev razrednih srečk.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. januarja: Vinko Pavlin, bivši krojač, 76 let, Japljeva ulica 2.
— Ivan \Volf, sin tapetniškega pomočnika, 4 mesece in pol. Rimska cesta 14.
V deželni bolnici:
Dne S. januarja: Marieta Marti-njak, občinska uboga. 35 let. — Ales Kimovec, žagarski pomočnik, 40 let.
— Leopoldina Rop, vdova orožni-škega stražmojstra, 39 let.
Današnji list obsega 6 stran1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
v Stubici, Elzin trg št. 238 (Hrvaško).
Ravno tako pa priporočamo iz lastne izkušnje Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice« za pospeševanje teka, telesnega odvajanja in rednega pre-snavljanja. 6 škatljic se dobi od lekarnarja Fellerja franko za 4 krone.
Volitve v črnogorsko skupščino.
Cetinje, 13. januarja. Volitve v narodno skupščino so prošle v vsi državi docela mirno. Vlada ima do-sedaj 42 mandatov, demokrati pa 15. Izvoljeni so vsi ministri razen ministra zunanjih del Plamenca, ki je v Podgorici propadel proti demokratu Mitru Vukčeviču. V nedeljo zvečer so bile na Cetinju velike manifestacije. Množica jc šla, pevajoč črnogorsko in srbsko himno, pred kraljevski dvorec in srbsko poslaništvo ter tam priredila navdušene ovacije kralju Nikoli in srbskemu poslaniku Gavriloviču, kličoč nerazrušni slogi Srbije in Črne gore. Na Cetinju izvoljenega demokratskega poslanca Gavrila Ceroviča so volilci dvignili na rame in ga nosili v triumfu po mestu.
Cetinje, 13. januarja. Doslej je znan sledeči izid volitev v črnogorsko skupščino: Svobodomiselna vladna stranka 42, opozicijonalni konservativci 5, radikalni opozicijo-nalci 4, samostojni 5. Za 4 volitve izid še ni znan. Vlada upa, da dobi od samostojnih kandidatov 4 na svojo stran.
Srbija in Turčija.
Carigrad, 13. januarja. Srbsko-turška mirovna pogajanja so prekinjena. Delegati se že dva tedna niso sestali. Srbi trde. da je vzrok temu dejstvu, da je prišla Turčija z novimi zahtevami v zadevah, ki so bile že trikrat predelane in sprejete. Srbija
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Neprijetno dobivanje zob.
Sveže, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim mati redno daje lahko užitno Scottovo emulzijo iz ribjega olja. Kar nie rabo pri malih decah se posebno dragoceno, je nje ugodni upliv med dobivanjem zob. Kakor znano je mnogo otrok v tem času kaj nevŠečnih. saj jim prodiranje zob povzroča bolečine in jim ne da priti do miru. Kdor se hoče tega iznebiti naj v takih slučajih poseže po že deset-
flet a siiajno preizkušeni Scot-tovi emulziji iz ribiega olja. V najprijetnejši obliki obsega za dobivanje zob potrebne tvor it ve, pomaga mladostnemu telesu do nove moči in omogočuie, da brez truda prodro zdravi zobčki.
• Cena originalni steklenici 2KS*r. dobira aa po vseh lekarnah Proti vpošiljatri 5o ». t pismenih anamkah Hobt-te od tvrdke SCOTT & BROWNK d. o. a. na Dunaju VII. stlicavajo a« na na! list enkratno vpoliljntev poiakuanje od kake lekarne.
9. Ste*.
»slovenski narod*. «m is. jaaa«ja »14.
Stran o.
aislabšo voljo kaže !zteiine
januarla, namreč zima Takrat pa fe treDa posebno skrb posvečati zdravja in primerna obleka sama ne pomaga. Najboljše orožje proti nevarnostim zime so Fayeve (pazite na ime!) pristne sodenake mineralne pastilje. Snajno so preizkušene — odvračamo in zdravilno — pri akutnih in kroničnih katarih, trdovratnem zašle* zeniu, kašlju, indispoziciji glasu itd. Fayeve pristne sodenicc se dobivajo povsod po K 1 "23
Serravallo
vo
"eleznato Kina-vino
Migijenična razstavi na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri ii je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
:: Izborni okus. :i
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravniških^gjpr.ćevaL n J. SERRAVALLO, c. In kr dvomi dcteTiteli
TRST-Barkovlfe. 80
Dobiva se v lekarnah v steklenicah po V« lit.  i K 2o0 in po 1   lit- I K 4-99.
Žitne cene v Budimpešta.
Dne 13. januarja 1*514 Termin«
Satka za aor. 1914 enica za oktobei 1914.
73.   arr. 1914   .   . , 1 za oktohet 1914 . . ! za apr. 1P14. , . Koruza za mai 19*4 . .
za 50 kg 11-57 za 50 Kg 10 77 za 50 kg R°S za 50 kg 8 52 za 50 k? 7-74 za 50 kg   6 66
Meteoroloojčno poročno.
?• itd morje« 344*2
i rebuli rraćai tlak 73« trm
baro- « •» metra
i
* rovanja
»■J; vjetrovi
Nebo
v mm   >— —
' ?. 2. pop 741 2 .    9. sv.   742 9
—4-4 ■ «r. ivzh del obbč —9 8 si svzh.
7. z;.   742 6 — 1C0 sr. svzh. oblačno
Srednja včerajšnja tempera'ura —6 5, rm.  —2 6" Padavina v 24 urah ara 0"0.
Mlad 200
iii IHli
■možen    špecerijske    in železninske
streke, se sprejme tako! v trgovini Rad. Batnar na Vrhniki,
Krasna prihodnost
a one^a, ki kniif hiša z dobro
l^elfanO gostilno s kletmi, s< bami in hlevom in vsem inve^tnrjem v mestu na Slov. Štajerskem. Hiša se vsled bolezni posestrvkore pod zelo ugodnimi
pogoji tako] proda. 175
Pismene poaudbe pod „Prihod-
nost/17511   na   upravmštvo »Siov.
Narc da«
pri motitvah (za-staianju krvi) ne cmljo kroglic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Moje prijetno zahvalno, preizkušeno, zaiamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo.  Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma.   Velika škatlja K 4 85 pošt   prosto. Diskr dopošilja dr. med. H. Seemann, Soramerfeld 83 Niederlausitz.
N'a ieljo sc dopotlja ;* dunajska alt bodinapeltan-•kc  rsipoSi'jajniee,   zatorej   car.nake seprilike iaktjnčene. «56'
t      H        I I I
o
zelo fin i polnotnaaten y kakor luđi akata ao doki najceneje
v mlekarni Ivan V.Bmar
Črni vrh nad Idrijo.
r spijo dečka
U poktne hiše s prmemo šoUko izobrazbo ter pridne
ti
»prejme tvrdka Jos. ElTatk V
»'oaogu (Dolenje**), m
tiat, v đaHeak 4Vt kg vsebine, Stlja po K 8.50
finflk i
nas a
ij in znanj isčsana v prodaj. Dtolka: 9m
■■■na a. v. aa,
Ni časopisno podjetje
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubijeni soprog, stric, stari oče
Matija Gostisa
Voeeatalk, leani trf o vse in geeiilaičar
danes ob 8 uri zvečer po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Popreb predragega rajnega se vrSi v torek, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče na Dobračevi.
Pokojnega tajnega priporočamo v blag spomin,
±lrt. dne IZ prosinca 1914.
Frančiška Oostiia roj Jereb, soproga, Franc Julka, Matevž, Alojz, rrancka, Matko, otroci, Favel, Jml ka, vnuka.
f Vsako sredo In soboto prodaja H
f razne ostanke blaga t
za obleke in perilo za skoro polovične cene « podjetje zvezdnih tkanin „HERMES", brata Wokač ™ v Ljubljani, Selenburgova ulica št« 5V w I. nastatr.
□ F
1£
]~( Lepa in solidna
oprema za nevesto j
izdelana v lastni šivalnici, je razstavljena od 13. do 20. t. m. v izložbah tvrdke
205
j Ljubljana ANTON  ŠARC Ljubljana Selenburgova ul;ca štev. 5.
Prosim, gosood dkotor, /f
kaj pa je pravzaprav
Dr. Draiieja Malattine?
»Malattine, milostna, je aetolsa krema ca roke, slasten sok iz glicerina in strdi, čudovitega ufrnka. — — Nuna potreba za dosego sveže, lene, žanetnomehke, zdrave in  odporne ki že. — — V roaaiol Bi  nič DOljioga  proti rdeči,
krhki, razpokani koži.
Pušica K —70 in 120 po vseh lekainah. drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
bohših brivnicah.
Juri Dralle, Hamburg (Bodenbacb) na L«
Št. 9/pr.
Razpis slnžb.
202
Na cesarja  Franca Jožefa I mestnem dekliškem liceju je s pričetkom šolskega leta 1914/5 stalno popolniti tro]e nanovo sistemiziraoih
v   •■ vo m aao
S plačami) ki so ugotovljene za učiteljice z licejskim izpitom, in sicer:
1. Meato llcefeke atltafjlM sa slevenselne ia aoauMao (za
dekliške liceje) s slovanskim in nemškim poučnim jezikom s službeno obvez* nostjo 17 ur na teden in s službeno dobo 30 let.
2. Meato lieeleke ailtelfleo sa ie«l]opia bi ■foiailaa (sa dekliške liceje) s slovenskim in nem>k m poučnim jezikom, ki bi obenem morala prevzeti posle nadzor o valne dame. Službena obveznost 20 ur aa teden, sluibcaa
doba 30 let.
3 Moste Ufjabo BAJtaipea ma talarauka, alavamaka hi aiilbi
StoaS§TlttiA s alo?enskim in nemškim poučnim jezikom, a službeno obveznostjo 24 ur na tedea in s službeno dobo 30 let.
Pcgoje sa oddajo zgoraj označenih službenih mest določata §§ 5 in 6 licejskega Statuta.
Pravilno opremljene prošnje »e vlagati pri predsedstva mestnega magistrata aajkaaaole «• lt. ttbiaai)a IM4.
Mestni magistrat ljubljanski«
tee % »■■■iji 191X
K a«p. XD, St. 6939 i« L 1913. Na Dunaja, decembra 1913.
Razglas.
MavRjBje pastulsOi vrst za zarate ia bolae Barje tolaifte obleke, Maiftesa perila ia kauču čevlje? pri c kr. domobraasrfa. =— Javen ponudbeni razpis, mm^m
Ministrstvo za domobranstvo namerava za potrebščino leta 1914 dobavo teh-le predmetov oddati potom javnega razpisa in vabi kpismenim ponudbam.
Zapored.: Itev. |	Število	Komadov	OlBIHIBlIl	Cene so ponuditi is
1	12.500		kompl. želez, posteljnjaki, sistem Hoerde	
2	25.000		slamnice	
3	20 000		slamnate zglavnice	
4	75.000		rjuhe za zdrave	
5	10.000		posteljne prevleke	
6	100		litoželezni posteljnjaki z žtčasto mrežo	1 komad
7*	120		drogovi za obglavne tablice	
8	4.000	kNUbf	rjuhe za bolnike	
9	100		*> j za tridelne žimnice	
To	200		■S    za velike žimnate zglavnice	
11	166		& 1 za male žimnate zglavnice	
12	500		posteljnje odeje za bolnike	1k|
13	800		prevleke za odeje	
iT	K500		brisalne rute, navadne	.km*
15	1.500		brisalne rute, grobe	
16	2.000		pavolnate nogavice	t par
17	2.000		spodnje hlače	
18	2^000		srajce	
19	500		hlače za bolnike	
20	400		jopice za bolnike	
2U	200		kape za boinike	1 komad
22	300		kuhinjski predpasniki	
23	300		i « ' r*uhe	
24	100		S % j plašči	
25	100		° ° ; predpasniki	
26	300		velTki	
"27	1.000		"srednji  j čevlji za dom (pantoflji)	t par
28	200		mali	
29	200		plašči za bolniške strežnike	
30	2.000		žeoni robci	
31	200		serviete	
32	200	kiaa^oi	namizni prti	1 lomil
33	100		kopalne rjuhe	
34	2.000		preobleke za žimnate zglavnice, male	
35	40.000		železnato sive poljske odeje	
36	3 666T	kllograi!	žima v štrenjah	1 ki
				
Na ustfnene, brzojavne in teieionske ponudbe se ni moč ozirati«
1. Pismene ponudbe morajo najkasneje do 21. januarja 1914, ob 10. dop, dospeti v vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za domobranstvo na Dunaju.
Ponudbe se bodo v tem ministrstvu (Dunaj L, Babenbergerstrasse 5, III. nadstropje, uradna soba št 128) dne 21. januarja 1914 ob 10. dopoldne komisijalno odprle. Ponudniki ali njih pooblaščenci so upravičeni prisostvovati pri otvoritveni raspravi.
Vsakemu ponudniku se bo odločba o njegovi ponudbi od c kr. mini« strstva za domobranstvo do 15. februarja 1914 pismeno naznanila.
2. Sklenjenje pogodbe se posvedoči z izdanjem pismenega odloka, v katerem se ponudnik obvesti o sprejemu ponudbe.
Pravilna pogodbena listina se zapise samo na izrecno zahtevo.
3. Podjetnikom je dano na prosto voljo, da ponujajo na posamezne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjšo množino (Število itd.), kakor je razpisano.
Ministrstvo za domobranstvo si pridržuje pravico, sprejeti ponudbo tudi glede posameznih od več ponuđenih vrst ali glede ene delne kvantitete.
4. Stavljenje cen je pripuščeno ponudnikom.
5. Vso množino vsake vrste, ki jo je dobaviti, je priposlati polovico do 31. maja, ostanek do 31. decembra 1914.
Med letom 1914 domobranska uprava lahko zahteva sa 10 odstotkov višjo potrebščino, ki se pa v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov. Tako višjo potrebščino je dobaviti v teku dveh mesecev po zahtevi.
Vsi predmeti se imajo na stroške podjetnika dobaviti pri domobranski monturni zalogi na Dunaju.
6. Ponudniki morajo, — izvzemši one, ki so že položili kavcijo v predpisani množini — položiti vadij ozir. kavcijo v visokosti 5 odstotkov ponuđene skupne cene oferiranih vrst.
VaeU|e* ai peftilfati aa mlnlatratvo sa domobranstvo, nego jih načeloma zalagati samo pri c kr. nižjeavstr. dež. glavni blagajnici na Dunaju.
Jaatatveoa plama ter pri položbi rentnih knjižic c. kr. poštno branil* ničnega urada izdane lajava pa je priložiti ponudbam.
V kolikor skupna cena ne presega 2000 kron in pri obrtnih ali pridobitnih in gospodarskih zadrugah 5000 kron, odpade položba vadija oz. kavcije.
Glede načina in preskrbitve kavcije se navaja na pod točko 8 tega razpisa omenjene pripomočke.
7. Dobava se bo oddala samo takim ponudnikom, ki stanujejo v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zbora in ki ponuđene predmete istotam izdelujejo (konfekcijonirajo) v lastnih tvornicah (delavnicah).
8. Ponudniki naj si aapaaajaa priskrbe nastopne, leta 1911 nanovo naložene pripomočke:
a) .Zvezek pogojev * glede dobave storjenih oblačilnih predmetov in opremnih vrst za c kr. domobranstvo in c kr. črno vojsko;
b) .Navodilo za stavljenje ponudbe";
c) uradno tiskovino za stavljene ponudbe. Razen tega so razpoloženi:
d) »Navodilo za sestavljanje jamstvenega (garancijskega) pisma".
e) .Navodilo za sestavo izjave pri položbi rentnih knjižic c kr poštno* branil ničnega urada". *
f) .dopolnilna določila glede priskrbitve vadijev in kavcij z vložnimi knjižicami hranilnic, rentnih knjižic c kr. poštnohranilničnega urada in menic"«
Ti pripomočki se lahko kupijo pri c kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju L Seiterstittte 24, razpoloženi so pa tudi na vpogled pri intendancah domobranskih teritorialnih poveljstev in pri vseh avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornicah.
9. Pri domobranski monturni zalogi na Dunaju so razpoloženi v službeni knjigi M— 1, D. del obseženi .rieiMaaal pratatal« ter vsi vssjrai in papigi z eventualnimi posebnimi prevzemnimi predpisi, katerim morajo odgovarjati dobavimi predmeti. Faaamalal si morajo pred stavljenjem ponudb te pripomočke pregledati tembolj, ker morajo v paaasUi patPaaH, ia |Ol paaaa|a. Sicer pa domobranska monturna zaloga vzorce proti plačilu za to določene normalne cene tudi prodaja, popise pa kolikor dopušča zaloga posoja. Za prevzetno dobave je vedno merodaven sadnji od ministrstva za domobraistv* odobreni vzorec dotične vrste.
M c kr. anUstrstva za domobranstvo.
Stran 6.
•jlovenski harod*
19. Januarja 1914.
9. Stev.
je najstarejši kmetijski sestop ▼ Avstriji, ki
bKtisttg urim f^r^.rtr.r^-
ii«mkn   I        Q<4e ,mc" *a*s»e drufe IrOljSkO VUlDUnl   mosti, kakor da plačajo na leto 4 K ndnine.
(ustanovljena leta 1767)   Udjc pamtio družbeno glasilo
s podofaaeU Hst v alovcnskcai jezika, M ne
ifkatt v nobeni slovenski kmetiMd hi«, kjer jfaa je kaj aeer sa maeearski napredek. Izhaja v ■bssfs dveh pol so dvakrat as mesec. Naročnina je 4 K as leta. Za sds kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojile, močna krmila itd^ dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je h   ::      vsaka prevara izključena.      :: ::
Priporoča aa kot atrokovnjak
cenik.
*-H««.jt. iv. J TJ R      A. N
optik - specialist, optični zarod z električnim obrato
Bodite previdni pri  nakupu očal, ker le specialist vam  lahko določi  pravilno     Nova stekla za daleč in bližino,
■a^BaaMa^MaaaaaaaaaMMMBaaaaaai O&ala isi Vas  strokoVfl ja&ko pOatreŽe«  aaHBnenBHBMnM važno za dalekovidne.
St 27.081/13.
ISANATORIUM • EMONA, _
PORODNIŠNICA i|
SEF-ZDRAv?^IK PRIMARU DR- FR. DERGANC
ser pravi francoski parfumi -■_
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti, m t1^!^1^^ %
Za obila naročila se priporoča 930*-
Otilija Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski oddaja pnevmatična • • • m •VV •
2O0
Šl. 543.
sva
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski oddaje DOtom ofertne obravnave
mmnw strani jim
v mestni pehotni  vojašnici 27. pešpolka za dobo dveh let, to je od
15. februarja .914 do 15. februarja 1916,
Interesenti, ki reflektiraj© na gnojilo, naj vlože dO 25. L B« svoje ponudbe pri podpisanem mestnem magistratu, kjer se lahko poizvedo natančni pogoji te oddaje.
Potrebni vozni stroj ter enega delavca preskrbi ob času izpraznjevanja
brezplačno mestni magistrat.
magistrat ljubljanski,
dne 7. januarja 1914.
Mestni
	
T. POG-iLClTIK Zaloga poli ii mizarstvo. W"»lifci!-tapiiesa Haga.-^- režije 111 (Rolizei*).	
Zaloga spalnih ter je-	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih	:: vanov, žimnic ::
: najnovejših slogih.:	in otroških vozičkov.
Purane
zaklane, ra^noŠilia poštnim povzetjem po 1 E SO V k'lo bruto 178
Josip Cernelč, trgovec
Sv.  Peter pod Sv. Gorami,
aia a»nssj***ss%
V mestni topničarski vojašnici za dobo treh let, to je od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1916 patom oterrne obravnave.
Za izpraznjevanje iam preskrbi magistrat ob času praznjenja brezplačno potrebni voz in stroi ter enega delavca.
Interesenti naj vloze svoje kolko»ane ponudbe dO 19t t« m. pri predsedstvu mestnega magistrata, natančne pogoje te oddaje pa daje oskrbništvo mestn'h voiašnc
Slednjič boljši časi!
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo, ki glede na preprostost vse postavi
V SenCO. 3664
Zakonski dobe  natančno bro šuro 20 od Verlag ffir hvgienische Literatur,  Dunaj  L, Wollzeile 12.
oreku
Spalnica v amerikanskom
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
h
H
<T5
«5 CM
•i t     'CT i
o a •
>
J
S
m
—     —     mm     N H
o w S »■ o 5 m
c at § «i S
0 *■ .5 c. 3 □
1 • 5  ^ :S
f   ~ * • E
e^ h
h h m
N
aess *
0m OL
h
H
Ml M H
3
linnimmnminiimil
Mestni
aglstrat ljubljanski,
dne 10 januarja 1914.
Kmetovalec
isorien v vseh panogah kmetijstva in vinereje ieli vstopiti ¥ kako primarne alnibO. Naslov pove uprav.
^Slovenskega Naroda*.
153
pieierna zavarovanja (floveSkepa življenja do najraznovrstnejših kombinacijah pod ta^> ugodnimi roloji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se
12 vplačili.
64
- .%   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« -tteservnl faasU B SOJSa-TSSlS — ispucana odškodnina ia kaaitsiile K 12SS65.304 25 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■n V a« pojaaaiia  dalet ———^———
temni mtnmi i liimiai ars^u i Mnuli alid itn. M -a*
Zavaruje ooslopja fn premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen)uje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje.
I
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s ziTanna zveza z Amerike, s DeltiMk« glavnica K 8.000.000.
Hakazfla v Ameriko ia akredltlvL
paplii«
vlUeo I
puan, m*0m        I     ttr aa m ia taka« rataa. 203 i
itd.) — Valnte Ia devfato. — PtaaoM | Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.
EeUteapttrai aenlce, devize in fakture. — Ssivarovaale vredn. papirjev proti kani lagabL — Sevlzl|a žrebania areifc krosplačato. — Reaboars-bredltL
p
3e
ir
o:
g
S1
n
Ti TT
rr
PJ Ti o: si d d v
g š 1
P k 1
1
c s i
i s
2
C
,S
1
r i c
s
5
r i
a t
1893
D-A
B39A
2566