224. številka Ljubljana, v soboto 28. septembra 1895. XXVIII. leto Izhaja 7sak dan ivi^er, izitnfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstr o-o ge rske deiele »a »se leto lf> gld., zagpol lota 8 Rld., za 6etrt leta l sjld., za jivi.r-mesec 1 gld 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za iedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dora rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ra Četrt leta — Zh tnje dežele toliko već, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. V «c dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava i &•. vo je na Kongresnem trga 6t. 1*2. Uprav a i fit vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Mttvno p. ii. oMIsilVO uljudno vhIiIiuo um ■or« nnro^ho, Htar« gospode naročnike pH, katerim Je potekla koncem meseca nnručulna, vrnilmo, da Ju o pravem caau ponove, tlu pu*l-ljsui|e ne prenenu In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD ft velja m I. | u ■» » | » um k «■> nsroeulke kres puftll|n> u|u ii m iloin: Vae leto . . . sjld. — I Četrt leta . . glsl, 8*»n Pol letn ... 6*BO| Jeden mesec. ,, 1*10 Ea po*IIJau|e nn dom ae rsenss lO kr. na nieaec, »O kr. aa eetrt leta. H per*>ll|anjein po posli velja: Vae leto . . . gld. ln>— I Četrt leta . . . !• — Pol letn . • • „ 8*—I Jeden mesec . „ l-lo |par~~ Nnroeaje Me lahko b vsakim duevom, u h krutu ae mora ponlatl tadl naročnina, dru^HČe ae ne osirninn na do t fenu naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Nemškutarjenje deželnega odbora. Že večkrat urno imeli priliko prepričati se, kako je našemu deželnemu odboru nemščina brez potrebo pri .vrču. Zna pa svoje postopanje nekako zaviti v obliko narodne jednakopravnosti, da bi se tako pred slovenskim svetom nekoliko opravičil. To sredstvo ni novo. Ko so proti zloglasnim COO gld. za neobligatnJ pouk nemščine bili dobili skoro že vsi slovenski poslanci pomislike, se je tuli bila stvar tako zasukala, da je imela obraz narodne jednakopravnosti. Zahtevalo se je 600 gld. za neobvezni pouk druzega deželnega jezika, torej nemščine na slovenskih in slovenščine na nemških šolal). Tako se je nekaj let le ohranila dotična postavka v deželnem budgetu, a naposled so pa vendar skoro vsi slovenski poslanci spoznali, da se za njo skriva le tendenca ponemčevanja in izginiti je morala iz deželnega proračuna. Gospodje pri deželni vladi, ki so omenjeni točki pripisovali nenavaden pomen, so mislili, kako bi našli nova vratica za ponemčevanje. Stvar namreč nima le tega pomena, da se par slovenskih dečkov priuči nekoliko nemških besed, temveč s tem se hoče na višjih mestih dokazati, kako je za Slo vence nemščina potrebna, da narod sam spoznava, da bre2 nje je vsak napredek nemogoč. Stvar je dobro orožje proti slovenskim šolam na Koroškem. Će je že na Kranjskem, ki je dalje od nemške meje, nemščina tako potrebna Slovencem, kakor žejnemu voda, kaj je potem še le na Koroškem in sklep je hitro narejen, da koroške ljudske šole morajo ostati nemške. Ce je deželna vlada v zadregi, jej rad prihiti na pomoč deželni šolski svet ali pa deželni odbor. Proti razširjenju slovenskega Učnega jezika na gimnazijah se je izrekel deželni šolski svet, proti slovenskim uličnim napisom v Ljubljani pa deželni odbor. Govori se, da nekateri gospodje pri deželnem odboru, kar hodijo vpraševat vlado, kaj da želi. Koliko je na tem resnice, ne vemo, a častno bi pač za to avtonomno korporacijo ne bilo, ko bi se njeni člani ponižali za strežete deželne vlade. Tudi sedaj je deželni odbor nekaj taoega ukrenil. Obrnil se je do okrajnih šolskih svetov, koder so štiriraz-rednice, če bi ne kazalo upeljati obligatnega pouki dražega deželnega jezika, da se bi to potem uzakonilo. Da je temu vprašanju namen germanizacija, je pač jasno. Zato moramo svariti krajna šolske svete da se deželnemu odboru ne usedejo na lima-niče. Na štirirazrednicah na kmetih je pač obliga-ten nemški pouk odveč. Nemščine bi se otroci itak ne naučili, a zasotajali bi zaradi tega V drusih predmetih. K večjemu v mestih in trgih, kjer gre več otrok potem v srednje šole, se da obvezni pouk nemščine v sedanjih razmerah še nekoliko opravičevati. Ras, da tudi iz kineto v pošiljajo sta-riši svoje sinove v gimnazijo, a za te bi pač zadostoval neobvezni nemški pouk. Zavoljo dveh ali treh pač ne gre vtepati vsem otrokom v tretjem in četrtem razredu nemščine v glavo. Veseli nas, da se je proti tej nameri oglasil tudi „Slovenec". IVI i ne vemo, je Ii to storil iz prepričanja ali sh pa morda zadnji čas zaradi tega bolj na narodno stališče postavlja, ker se bližajo volitve. Kakor se kaže, bode deželni odbor izdelal poseben načrt zakona, ako mu doidejo za pouk nemščine povoljna poročila. Nadeja su menda, da dobi že toliko slovenskih omahljivcev, da z Nemci narede večino. Nemogoče to celo ni, kor so ne more vedeti, kakšni elementi pri sedanji burni klerikalni agitaciji pridejo v dež. zbor. Nekaj podancev bode gotovo tacih, da bodo radi ustregli želji vlade. Zato pa smatramo za svojo dolžnost za časa spregovoriti o tej zadevi, če je pa deželnemu odboru kaj na slovenščini, naj pa porabi svoj upliv, da se bode za slovenske otroke v Kočevju veuder že osnovala slovenska šola. Sicer je pa nam še nekaj druzega na srcu. Rekli smo višje, da se obligatni pouk nemščine pri sedanjih razmerah v mestih in trgih da nekoliko opravičevati, ker več otrok pojde v srednje šole. To pa le pri sedanjih razmerah, ki pa nikakor niso pravilne. Občno se zatrjuje, da je pouk nemščine z h vstop v srednje šole potreben. Pri tem se pa moramo vprašati, mari ni že poslednji čas, da se naše srednje šole vender že jedenkrat tako pre-ustrojijo, da se nemšina ne bode zahtevali pri vstopu v naše srednje šole. Pri nobenem avstrijskem narodu se ne zahteva, da bi učenci, ki vstopi jo v srednje šole, morali znati še kak drugi jezik, nego materinščino; le pri nas Slovencih se znanje nemščine zahteva. To je pač veliko ponižanje za naš jezik. Tudi je treba pomisliti, da se obligatni pouk nemščine na ljudskih šolah, katero so otroci po šolskem zakonu stijeni obiskovati, sploh pač ne ujema s temeljnimi zakoni, po katerih se nikdo ne sme silit*, da bi se učil druzega deželnega jezika. Zato je že naravna posledica naših temeljnih za konov, da se morajo srednje šole tako urediti, da bodo vanje mogli vstopiti učenci tudi brez znanja nemščine. To je vprašanje, o katerem naj resno besedo spregovori deželni zbor, ni pa na mestu sklepati zakonov v prid germanizacije. Seveda bode v tem oziru premagati precej upora, kajti pričakovati je upor ne le od vlade, temveč morda tudi od naše klerikalne stranke. Znano je, da je zastopnik cerkve se protivi! proti razširjenju slovenskega učnega jezika na gimnaziji in pri tem izrekel, da se že na nižji gimnaziji premalo nemščina goji. A njun se pač ujema naša katoliška stranka, kajti drugače bi bila gotovo oporekala. Zato se mi ne bi čudili, ako Tri dni zapored na sprednjih stražah. (Spomini na boje pri lavni v dneb 2t>., 27. in 28. septembra 1878. 1.; Hpisal Dolenjski.) (Dalje.) Ko smo imeli Kuprež 5 kilometrov za hrbtom, jeli so se drviti sivi oblaki na sinjem nebu in so nam zakrili zlato solnce, sicer se mej maršom do Snice, kjer smo se zopet vta borili, ni pripetilo nič posebnega. Sprednje pošte je postavil 25. septembra 26. peš-polk, glavno stražo v tabora, pol stotnije močno, preskrbeli so Markovci. Jaz sem bil prost in akoravno nisem bil nič kaj truden, sem bil vender le vesel prostega časa, kajti treba je bilo marsikaj pri oddelka v red spraviti in zakrpati. Sluge prostih častnikov, so najprej postavili šotor, kate terega smo vzeli Turčinu pri Jajcih, in potem so nam z mrvo postljali. Ko je bilo pri stotnijah vse v reda in je meso v kotličih že vrelo, posedli so tudi častniki v šotoru na mehka tla. Prištedili smo ta dan kosilo ali pa večerjo, sam ne vem, kajti ko nam je kuhar prinesel kosilo, bilo je čas večerje. Meso se je kuhalo in vrelo cele tri ure in še je kilo trdo, kakor usnje. Temu se ni čuditi, ker vol je s polkom v tabor še živ prišel, bil tu pobit in še gorak v kotlu'o vržen. Jaz sem imel te frugalne hrane kmalu dosti. Dam si črevlje sezuti in ravno hvalim Fhga, da se bom mogel po dolgem času vender zopet naspati na suhem, kar stopi Markov pobočnik v šotor in pravi : „Na severo-zahodni strani jedna luknja le ni zamašena, na višje povelje ima to luknjo zamašiti polovica druge stotnije. Poveljnikom tega za-maška, ki je moral koračiti na sprednje pošte, sem bil zopet jaz imenovan. Tiho, brez ugovora, se obujem, poberem svoja kopita in zapustim šotor, v katerem sem se hotel čez noč malo okrepčati. — Ko ob 8. uri zvečer k stotniji pridem, je ta ravno menažirala. Velim fantom, naj hitro menažo pod streho spravijo, ker potem gremo zopet na sprednje pošte. Kdor misli, da je le jeden iz mej teh, ki so imeli z manoj iti, „himelsakramentiral", se zelo moti. Ukati so hoteli od samega veselja in ponosa, ali pustil jim nisem, ker je bilo prepovedano. Markovci so že mislili, da imajo vse častne naloge „v najem" in žalostni so bili vsakikrat, ako so jim Jovovci sem pa tje konkurirali, Stipovcev se jim pa ni bilo treba bati, ker oni so se brabro in vstrajno prateža držali in tako izvrstno tope porivali, da jih je naš divizijonar očitno pohvalil. — V desetih minutah sta bila 3. in 4. vod druge stotnije za odhod pripravljena. Vizitirati jih nisem mogel, ker je bilo zelo temno in tudi sveče v sve-tilnicah so nam bile pošle. Vprašal sem samo, jeli vsak zdrav in ima li dosti streliva pri sebi. Bilo je vse v redu in tudi moj sluga ima že kovček na hrbtu. Poprosim natančnejega povelja. Pokazala se mi je samo z roko direkcija, v kateri naj koračim na visoko planino in tam luknjo zamašim, da Turek, ki v Livni stoji, ne pridere v tabor. Res, bilo je nemogoče mi o poti na na planino kaj določnejšega povedati, ker noč bila je tako temna, da se je dalje segalo, kakor pa videlo. Bog in sreča vojaška mi bota pomagala, si mislim in odrinem. Nisem še dolgo taval v temi, kar zapazim, da v bližnji bosanski keči luč brli. Vzamem dva vojaka s sabo in vstopim rekoč: Dober večer bratko! ne boj se, posveti in pokaži mi pot na planino! Starček, ki je sedel na tleh in fižol lušil, je bil kakih 00 let star; njegova okoli 40 let stara žena, katera je sedela poleg njega in mu pri delu pomagala, se je tresla od strahu po vsem životu in osemnajstletna hčerka je zbežala v hlev in se tam skrila. Starec, vidši, da smo dobri ljudje in da ho mu ne bo nič zalega zgodilo, pokliče Maro iz hleva, vzame svetilnico, zaklene vrata in nam gre svetit in pot kazat na bi zoner vzela nemščino v svoje varstvo, da bi potem ne bilo treba na gimnaziji razširjati nemškega učnega jezika. Toda tega upora se nam ni ustrašiti, če no zmagamo precej, a naposled bode pač tudi večina deželnega zbora prišla do prepričanja, da ne gre slovenščine postavljati na zadnje mesto mej avstrijskimi jeziki. Deželni zbor sicer nima o tem odločevati, temveč učna upava, a njegov glas bi vend«r nekaj izdal, ko ga bodo podpirali tudi naši državni poslanci. Nemščini delokroga pa nikakor ne gre razširjati, temveč ga moramo vedno zavračati v postavne meje. V S^JllhaJtrnl, 28 septembra. Sprava mej Nemci in Mladočehi. „Neues VViener Tagblatt" zahteva, da se pomiloste „Omla-dinovci", odpravi izjemno stanje v Pragi in spo-razumijo Nemci z liberalnimi Čehi v provinciji Češki. S tem bi za večne čase premagali reakcijo-narne sile. Nemški list pač razmere na Češkem slabo pozna, če misli, da bi Mladočehi hoteli privoliti v kako spravo, ki bi se omejevala jedino na provincijo Češko Če hočejo Nemci kako spravo z Mladočehi, rasprostirati se bode morala na vso tltželo češke krone, mej drugim tudi na Slezijo. Pri vseh uradih v Šleziji bode morala češčina postati jednakopravna z nemščino in tudi v šleških šolah bode tr-jba radikalnih prememb. Če bi pa Mladočehi privolili v kako spravo, kakor jo želi omenjeni dunajski list, bi potem še bila odprta vrata reakciji. Vsi reakcionarni elementi na Češkem bi to porabili, da jim izpodmaknejo tla in bi se to jim tudi posrečilo. Vidi se, da nevspehi na Dunaj i še niso spametovali nemških liberalcev, treba bode jim še novih porazov, ki gotovo ne izostanejo. Sploh je pa že prepozno misliti na ohranjenje nemško-liberalnega vpliva. Shod diplomatov. Nedavno so bili na Dunaj prišli avstr-jski veleposestniki knez Liechtenstein iz Peterburga, grof Devm iz Londona, pl. Szoegyenyi iz Berolina in gret VVolkenstein iz Pariza. Imeli so važno posvetovanje v palači ministerstva unanjih stvari j. Ti veleposlaniki gotovo niso prišli na Dunaj, da se le predstavijo novemu ministru unanjih stvarij, temveč so biti iz važnejših uzrokov povabljeni. Razmere na Balkanu se čudno sučejo, Serbija in Bolgarija se vedno bolj približujeta Rusiji, v Makedoniji je ust.-nek, ki ulegne imeti resne posledice. Oducšaji mej Avstrijo in Rusijo se tudi s tem niso izboljšali, da se je poklical Poljak za ministra unanjih stvarij in Poljak postane ministerski predsednik. Koliko se sme Avstrija zanašati v težkem času na Nemčijo in Italijo, se tudi ne ve, posebno v Berolinu radi naglašajo, da jim avstrijski interesi na Balkanu niso nič mari. Avstrijski diplomatje imeli so torej dovolj resnih stvarij za posvetovanje. Po volitvah na Dunaju. Jednega glasu manjka še protisemitoin do dvetretjinske večine, kolikor mestnih odbornikov je potreba pri volitvi župana. Ker je pa mogoče, da pri jedni ožji volitvi zmagajo, bodo pa imeli ravno zadostno število odbornikov. Bati se pa jim tu ii ni, ko bi pri ožji volitvi propali. Mej liberalci se gotovo dobi ta ali oni omahljivec, ki bi gotovo ne odložil mandata in ne visoko plauino. Po kozji poti smo se zvrstili, kakor gosi, drug za drugim in ob desetih po noči smo jo srečno primali.ili na planino, kjer je mrzla burja silovita brila. Vtaboriti se vrh gore, bi bilo slabo za moštvo, ker je bilo valed težavne hoje vse potno. Dolžan za zdravje svo|ih ljudij skrbeti, sem poiskal zavtti^ča. Svet je kamenit, gol in doliuast, kakor na Krasu. Peljal sem utrujene in potne vojake v neko kotlu podobno dolino, ki sem jo vrhu planine našel in ukazal, naj se s puško v roki usedejo. Napačno bi bilo, ako bi vsi tukaj ostali. Treba je bilo varstvo za lastno kožo. Najprvo postavim ob robu doline štiri straže in odpošljeni malo patruljo, da pregleda okolico. Ta se kmalu vrne in sporoči, da na bližnjih višavah na levo in desno od nas nekdo kuri. Odpošljeni dva podčastnika na patroljo s poveljem, naj gresta pogledat, kdo kuri in ako bo mogoče drv in vode dobiti, naj te potrebščine s seboj prineseta, kajti ljudi zebe in treba bo tudi zajutreka. O polnoči se vodnik M. povrne in sporoči, da ua levi od nas stoji in kuri jedna stotnija 2G. peš-polka , kot glavna pošta številka 1, in da je 40 minut do rje; malo pozneje se povrne desetnik P. s poročilom, da ua desni kuri jedna stotnija 21. peš polka. Iz teh poročil sem razvidel, da 1» Oi luknjo dobro zamaši), da na pravem mestu i7ostal pri volitvi župana, ko bi tndi drugi te sklenili. Sicer je pa liberalna stranka menda že popustila misel na vsako pasivno politiko, dobro vedoč, da bi ž njo le sebi škodovala. Protiiemitje pa ne mislijo prezirati liberalne manjšine, kakor je poprej liberalna večina protisemite prezirala. Voliti mislijo liberalca celo za druzega podžupana in prepustiti liberalcem šest mest v mestnem sveta. Upati je zatorej, da se stvari v mestnem zboru povoljneje razvijejo, nego je bilo pričakovati. Vlada pa najbrž tudi novemu mestnemu zasfopu ne bode delala posebnih ovir. Z idovoljna bode, da ne bode treba novih volitev. Friihbeis bode na Dunaji vladal še kaka dva meseca. Selaj bode najprej treba pregledati razne pritožbe proti volitvam. Na obeh straueh se je zgodilo nekaj nepravilnostij. V drugi polovici novembra bode okrajni glavar Friihbeis sklical mestni zbor v sejo, da voli župana. Po volitvi župana bode vladni komisar potem tako dolgo vodil posle, da bode župan potrjen. Županom bod« voljen skoro gotovo dr. Lueger, o katerem se govori, da ne bode dobival 24000 gld. plače, kolikor je je liberalni župan, temveč le 12000, kakor je je župan starega Dunaja. Plači podžupanov mislijo protisemitje znižati s 6000 na 4000 gld. in plače mestnih svetnikov s 3000 na 1500 gld. Tako vsaj napovedujejo po svojih listih, če se morda še ne premislijo. 4J30OO gld. bi pristedili pri mestni upravi slednje leto Lani so po časopisih obetali celo, da 89 plačani mestni svetniki popolnoma odstranijo, a to misel so opustili. S pomanjkanjem stroškov za mestno upravo se bodo pa protisemitje pač jako prikupili dunajskemu prebivalstvu. Armensko vprašanje še ni rešeno. Rusija in Francija ne zahtevata več tako odločno, da naj Turčija izpolni, kar se je od nje zahtevala. Zido-voljili bi se z reformami, k ttere je obljubila izvesti Turčija. Anglija pa je odgovorila, da naj Turki vpeljejo reforme, katere se zahtevajo od njih v spomenici, katero so jej izročile Rusija, Anglija in Francija, ali pa dovolijo, da se za Armenijo nastavi mejnarodna centralna komisija. Turčija je pa odgovorila kratko, da teli zahtev izpolniti ne moro, ker se zadevajo ob sultanovo suvereni teto. — Sedaj so govori, da se b>de vsa stvar izročila evropski konferenci, ki se su ide v Parizu. Seveda je še vprašanje, če bodo Turčija voljna potem se podvreči sklepom konference. Vsekako je to vprašanje še precej daleč od svoje rešitve. Ta čas se pa v Turčiji še lahko kaj pripeti, kar bode poostrilo položaj. Tudi 1^73. I. bi se dala liroegovska zadeva poravnati, da so Turki poslušali velevlasti, a pozneje se je pa stvar bila tako poostrila, da jih je stala precej ozemlja. Slovensko gledališče. O priliki češke jubilejne razstave v Pragi, 1. 1891., je odlična podpornica literature in umetnosti, po vsem slovanskem svetu znana in čislana goapa Maruša Pavla Neureutterjeva razpisala nagrado 600 gld. za najboljšo dramo. Razsojevalna jury je to nagrado priznala soglasno igrokazu v treh dejanjih n P o t a življe- stojim in imam zvezo na levo in desno. Povračaje se, je vodnik M. našel zapuščeni ovčji hlev, katerega je podrl in toliko lesa s saboj vz«l, kolikor so 4 možje uesti mogli. Desetnik P. sliši žuboreti studenec na sedlu mej dvema planinama, napolni osem kotličev z vodo in jo prinese na planino. Sedaj smo bili preskrbljeni z vsem, kar smo potre bovali za ogenj in kuho. človek pomagaj si sam, Bog in sreča vojaška te bodeta podpirala! Na jedno od patrulj, ki sem jih pošiljal proti sovražniku, se je kmalu po dveh zjutraj od nekod dvakrat ustreljilo, na kar še dve drugi patrulji od-pošljem s poveljem, da natančno pre.iščeta, od kod so svinčenke pritrčale. Postalo je vse tiho, patrulji nista mogli o prejšnjem streljanju nič poizvedeti, sta zato se povrnili. Vse pošte in patrulje so sedaj pozornost pomnožile in do jutra zelo skrbljivo sprednji svet preiskavale. Ko se je dan naredil, se je *udi v mojem taboru vse oživelo. Z nekim ponosom gledajo fantje z visoke planine na Jovovce in ostale Markovce, ki se za odliod iz tabora pripravljajo. Kolona se že vije proti Livni, tudi jaz in moja armada z levo nogo izstopimo in kot stransko varstvo spremljamo polk do kraja, kjer ta na desno krene in kjer se mi zopet ž njim združimo. Tako je tudi druga noč na sprednjih poštah srečno pretekla. n j a", h kateia doslej prii nas še nezimtn* igro sq otvori v torek nova sezona slovenskega* g4o. JališVa. Pisatelj te igre F. X. Svoboda* ie tedaj, ko je dobila ta njegova igra raspisano nagrado, ni bil več novinec v «eški literaturi, niti s« bila .Pata življenja" njega prvo dramatično delo. Znan je bil že prej kot duhovit in originalen pesnik, njegova dramatična dela pa so se pogostoma predstavljala na vseh maajš-h čeških očkih ter obujala nad »jo, da si F. X. Svoboda pribori v češki literaturi še odlično mesto kot dramatični pisatelj. „Pofa življenja" so mlademu pisatelju odprla vrata praškega ^Narodnega divadla", s prvo predstavo mu je bilo zagotovljeno odlično mesto mej češkimi dramatiki. Sodba o igri je bila soglasna* Kritika in občinstvo ie priznalo, da se smejo »Pota življenja" prištevati najduhovitejšim, najdovršensjšim, najlepšim plodom češke dramatične literature.. Snov tej igri je aajel pisatelj iz mestnega življenja, iz dijaških krogov. V igri se nam predstavlja borba idealnega, a siromašnega dijaka z ljubeznijo, ki je nevarna njegovi bodočnosti, z. ljubeznijo, ki grozi pahniti ga v vrsto iapridenih dijakov,, mej duševni proletarijat. Mladi dijak ni poznal sveta, živel je le mej svojimi knjigami in postal idealist. Razočaranje, katero doživi, podere njegove ideale, ga žene v obup, a naposled zmaga vender dobro jedro, ki tiči v njem, in ga pelje zopet na pravo pot. Vse dejanje je velezanimivo, zlasti ker nam predstavlja pisatelj razen dijaka Antona še celo vrsto značajev. Sploh je vsa snov povsem domača. Ljudje, kakeršni se tu slikajo, žive tudi pri nas, podobne dogodbe ss vrše tudi pri nas. Koliko je slovenskih dijakov, katerih usoda je povsem podobna usodi Antona v „Potah življenja". Igra je, kakor smo že rekli, povsem moderna, psihološko znamenito izvedena, zajedno pa tako interesantna in pretresljiva, da bode našemu občinstvu izvest no jako ugajala in ostala trajno na re-pertoirju našega gledališča. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 septembra. — (Imenovanja.) Namesto šolskega vodje g. Andreja Zumra, imenovanega okr. šolskim nadzornikom, se je vodstvo 1. mestne deške ljudske šole poverilo učitelju g. Jos. Maierju Dež. šolski svet je za čas odsotnosti g. Zumra sistemizoval ua tej soli novo učiteljsko mesto III. plač. razreda. — Dež. šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval : nadučiteljem na dvorazrednici v Kočevski Rok t učitelja na isti šoli g. Jakoba 0 s t e r m a n n a ; nad-učiteljem na dvorazrednici v Premu učitelja na Golu g. Jos. Kostanjev ca; učiteljem voditeljem ua jednorazrednici v Adlešicah učitelja v Robu g. Fran K o 11 e rja ; učiteljem-voditcljein na jednoraziednici v Tržišah začasnega učitelja v Veliki Dolini g. Franca S k u 1 j a ; učiteljem na p trazrednici v Postojim učitelja v Vipavi g. Alojzija S a c h s a ; učiteljem na trorazrednici v Veliki dolini ondotnega začasnega učitelja Ivana B e n e d i č i č a ; za učiteljico ua Dalje v prilogi. "TfflH* Ko je bila kolona kakih 10 kilometrov od Livne oddaljena, sreča jo bosanski kristijan in začne poveljniku takole pripovedovati: „V Livni, odkoder prihajam, je vse kar moro orožje nositi, do zob oboroženo, tudi meni so dali puško, katero sem pa proč bacnil in potem nšel. Oboroženih Turčinov in Srbov je gotovo okoli 6000. Mesto, ki leži deloma v dolini, deloma na bregu, je na vseh straneh jako močno utrjeno, posebno stoje močne kule in debel zid na severo-vzhodni, severni in na se v ero-z a hod ni strani. Vse te utrdbe so dominirane od visokih gor in planin, katere so pa tako strme, da bi ee lahko skalo v mesto valile. Od te strani bi bilo najlažje Turčinu do živega priti. Ako Vam je ljubo i drago gospodine! Vam pokažem pot do tje.tt Našemu poveljniku je bilo to sporočilo zelo všeč in gotovo bi bil on kar naravnost v Livno marširal in Turčina pograbil, ako bi ne bil imel druzega povelja. Marko, zashšavši pogovor o oboroženih Turkih, je bil ves v ognju in kar od veselja je poskakoval, vedeli smo precej, da bo ta pri Livni zopet prvi ustrelil. Ko bi se bil Jovo predrzni! na to častno nalogo aspirirati, bil bi Marko gotovo za štiri glave vzrasel. Znano je, da je major Mitrovič 15. avgusta 1878 1. na dan Velike Gospojnice, hotel Livno zavzeti, ali deželo-brambovski dalmatinski batalijon kar Priloga »Slovenskemu Narodu" St 224, dne 28. septembra 1895. dvorazrednici v Kosmi ondotno začasno učiteljico gospo Viktorijo P n p p i s ; za učiteljico na dvorazrednici v Spodnji Idriji ondotno začasno učiteljico gdč. Josipino Šušteršič in za učiteljico na dvorazrednici v Sturji ondotno začasno učiteljico gdč. Marijo M a h o r č i č. — (Slovenske gledališke predstave v mesecu oktobru) so določene za nastopne dneve: V torek 1. oktobra (otvoritvena predstava, drama), petek 4. (prva operna predstava), nedeljo G, torek 8., četrtek H)., soboto 12, torek 15., petek 18, nedeljo 20., torek 22., četrtek 24., soboto 26., torek 29. oktobra — (Izvanredni občni zbor kranjske odvetniške zbornice) bo vnovič dne 4. oktobra t. 1. popoludne ob polu 3. uri. Dnevni red: Mnenje O spomenici, podani po odboru odvetniških kandidatov v kraljevini Češki pravosodnemu ministerstvu glede razteze zakona z dne IG. januvarja 1805, drž. zak. št. 21, o nedeljskem počitku, na odvet niške pisarne. — (Občni zbor pisateljskega podpornega društva) bode v torek 8. oktobra t. I. ob 8. uri v Čitalnici. Ker je dnevni red tega občnega zbora jako važen in gre za daljni obstanek društva, po-zivljejo se vsi članovi, da se v čem večem številu blagovole udeležiti tega zbora. — (Zadnji požar in gasilno društvo ) Že dolgo časa ni bilo v našem mestu tako velikega požara, kakor je nastal predvčerajšnjim zjutraj. Bili smo tako srečni, da so se in še to redkoma primerjali le majhni požari, kateri so se dali brez posebnih težav pogasiti. Gasilno društvo ni imelo prilike pokazati, kako napreduje, kako je izvežbano, je-li kos tudi težavni nalogi, je li sposobno omejiti in udušiti tudi velik požar. Pri predvčerajšnem požaru pa se je to izkazalo. Moštvo gasilnega društva je sijajno dokazalo, da je neustrašno in po-žrtovalno, voljno in pokorno voditeljem; pokazalo Be je, da je materijal izboren, pokazalo se je pa tudi, da vodstvo ni kos svoji nalogi. Gospodje, ki vodijo društvo, so si tekom let z reklamo pridobili neki renome, na katerem so počivali, ki pa je pri tem požaru razpadel v nič. Vsa rešilna akcija je bila nepremišljeno uprizorjena in se je nerodno vodila. Vsakdo je spoznal, da se tako ne smejo voditi rešilne akcije, in zaman je bil poskus prikriti s priduševanjem in zadiranjem vladajočo konfuznost. V interesu gasilnega društva, kateremu je vse prebivalstvo naklonjeno, v interesu javne varnosti je želeti, da se zgode v vodstvu tega društva korenite premembe. Sploh bi pa kazalo, da prevzame mestna občina gasilno društvo v svojo režijo, kakor se je to že davno zgodilo v vseh večjih mestih. — (Občni zbor „Narodne Sole") je bil dne 18. septembra ob G. uri zvečer v prostorih II. mestne deške šole. Običajnemu pozdravu predsednika Srečko Stegnarja na došle člane je sledilo poročilo tajnika in blagajnika. Obe poročili sta se vzeli pohvalno na znanje. Iz poročila blagajnika je omeniti, da ima „Narodna Šola" nad 1000 gld. ustauovnine. da ho drugi dohodki odvisni od večjih in manjših naročil čast. članov in da ima le štiri stalne dobrotnike, ki jo vsako leto podpirajo. Ti dobrotniki so: Slavni deželni zbor kranjski, slavni mestni zbor stolnega mesta Ljubljane, slavna kranjska hranilnica in slavna posojilnica ljubljanske okolice, katera se „Narodne Sole" vsako leto spominja a kakim darilom. Predsednik jim je izrekel v imenu pod-piranih revnih šol najtoplejšo zahvalo. Ko je predsednik odgovori! nekaterim vprašanjem glede blaga in naročil, prešlo se je k volitvam. V odboru za bodoče leto so: Srečko Stegnar, načelnik; Raktelj Franc, njega namestnik; Dimnik Jakob, blagajnik; Cepuder Jožef, tajnik; Borštnik Ivan, Kecelj Alojzij, Kruleč Ivan, Rezek Juraj in Trošt Franc, odborniki. — (Občni zbor vdovskega učiteljskega društva) se je vršil za minolo leto dne 19. septembra t. 1. Po slovesni sv. maši, kojo je služil v cerkvi sv. Jakoba preč. prost g. dr. Anton Jarc, so se zbrali člani omenjenega društva jako mnogobrojno — blizo GO — v prostorih II. mestne deške šole, kjer jih je predsednik Sr. Stegnar, otvorjajoč občni zbor, prav prisrčno pozdravil. Kako je bilo delovanje društva, čuli so čast. člani iz poročil tajnika in blagajnika. Ker se bode ohširno poročilo dosedanjega tajnika Jos. Cepudra v celoti tiskalo v jedni prihodnjih številk „Učit. Tovariša", omeniti mi je le iz poročila blagajnika (za blagajnika je poročal predsednik Sr. Stegnar), da to društvo vrlo napreduje, da je znašala njegova imovina koncem upravnega leta 1895 skoraj 55 000 gld. Vdovam se je izplačalo 1346 gld , sirotam pa b'55 gld. 83 kr. Ako prištejemo sem še davek in upravno režijo 198 gld. 80 kr., vidimo, da so znašali skupni stroški 211*0 gld. 72 kr. Ko je še preglednik dru štvenih računov, Jakob Furlan, poročal, da se nahajajo isti v najlepšem redu, je dal občni zbor do sedanjemu odboru absolutorij. Novi odbor je sestavljen tako-le: Borštnik Ivan, Cepuder Josip, bla gajnik, Čenčič Jernej, Dimnik Jakob, Javoršek Anton, Rezek Juraj, tajnik, Stegnar Srečko, na čelnik, Valenta Feodor, njega namestnik, in Zirovnik Janko. Računski pregledniki pa so: Armič Leopold, Furlan Jakob in Kokalj Frančišek. — (Zgradba barak ) Jednonadstopna baraka c. kr. deželne vlade ob Krjavčevi cesti je dovršena in jej je treba le še notranje oprave, isto tako tudi pri baraki vojnega, erara poleg Vollheimove vile; obe baraki izročili se bodete početkom oktobra svojemu namenu. Obe sta zgrajeni prav solidno in za daljšo porabo. Vladna baraka stala bode okroglo 30 000 gld., baraka vojnega erara pa 28.000 gld. Na Kongresnem trgu gradi trgovec Tili barako za svojo trgovino. — V barakah, v katerih prebiva še nekaj čez G00 oseb, je ponoči že občutljiv mraz. Barake prirejene s» le za prebivanje poletu ter je prezimovanje v njih popolnem nemogoče, stanovanj pa tudi za drag denar ni dobiti. Kaj bo, ko pritisne zima V Poklicani faktorji naj bi resno razmišljali o tem. — (Nov stolp pri Uršulinski cerkvi ) Letošnja potresna katastrofa napravila je tudi v tukajšnjem Uršulinskem samostanu mnogo škode in se bode mej drugim tudi moral zgraditi nov stolp terega je Mitro v ič vodil, je bil odbit, več: brambovcev ustreljenih, mnogo ujetih, katere so Turčini na grozovit način mučili in j«m slednjič glave porezali. Sklenilo se je na to na višjem mestu, Livno pozneje vzeti in te grozovitnežo ostro kaznovati. Dvajsetega septembra 1878 I. jo bila vsa Bosna ukročena zunaj Liv ne in nekaterih drugih manjših mest, bilo je tedaj mogoče se Livne z veliko silo na mah polastiti in Turčina v prah potlačiti. Poveljnik pred Livno zbranih trup je zaukazal, da se to mesto 27. septembra od vseh stranij nakrat obkoli in potem vzame. Ker je bil boj 27. septembra zagotovljen, je bilo tudi treba svet pred Livno in pota do tje natanko pregledati. Za ta ogled so bili, kar se že samo o sebi razumi, Markovoj odločeni. Od tam, ker je brigada počivala, to je kakih 7 kilometrov pred Livno, Marka ni več koračil z bataljonom v koloni in po poti, ampak razprostrl je svoj oddelek tako, da sta koračili dve stotniji s takim presledkom druga poleg druge, da sta se mogli, ako bi bilo treba, precej razviti v takozvano „švarmlinijo". Drugi dve stotniji sta sledili kakih 300 korakov zadej kot rezerva. Spredaj in na straneh — zavaruje bataljon — so švgale patrulje. S tako razdeljenim bataljonom in bosanskim kristjanom, kot kažipotom na čelu, jo primaha Marko 26. septembra 1878 1. ob jedni uri po|oldne pred Livno. V kulah in za zidom bile so takrat še samo turške straže, vse drugo je bilo v mestu. Ko so te turške straže nas zagledale, so začele trobiti, da smo mislili, Jeriho se bo v drugič porušilo. Sedaj hiti Turčin iz mesti in se v kulah in za zidom postavi gjavru v bran. Marko je imel bližje do trdnjav ko Turek iz mesta do teh, laliko bi se bil polastil kul pred Tur-činovem prihodom in postal slavit zmagovalec. Bralo se mu je na obrazu, da bi bil najraje to tudi storil, ali spomnil se je še pravočasno, da je poslan le na ogled, dalje so spomni tudi divizijonarjevih besed, ki se je izrazil, da hoče okrotiti Livno brez mnogega prelivanja krvi pred vsem le s topi. Marku se je bilo tu le toliko bojevati, kolikor je bilo treba za izvršitev njegove naloge. Kaj pa je imel ogledati ? — Kakošnost zemljišča, trdnjav, kje so te najslabše, in se prepričati, koliko sovražnika tiči v kulah in za zidom. Zemljišče je bilo golo, lahko m je ogledalo s planine; kakšne so trdnjave in kje bi se jih dalo uajložje predreti, — to in koliko sovražnika v kulah in za zidom stoji, ni bilo od daleč razvidno, moral se je toraj Marko trdnjavam bližati in sovražnika prisiliti, da Be razvije in začne streljati. Po širjavi in streljanju je bilo možno število sovražnika vsaj bližno določiti. (Dalje prih.J pri samostanski cerkvi. Kakor se nam poroča, vršil se je zaradi tega včeraj lokalni ogled. Načrt za nov stolp izdelal je znani arhitekt Jeblinger, ki je napravil tudi načrt za novo Jezuvitsko cerkev v Ljubljani. Novi stolp bode jako ličen in v soglasji z impozantno fasado nunske cerkve. Z zgradbo pričelo se bode prihodnjo pomlad. — (Glas izmej občinstva) Piše se nam: Kakor znano, napravijo se na raznih krajih mesta javna stranišča; to je popolnoma prav, to odobruje vsak. Čudno pa bi bilo, če bi se kaj takega napravilo na najlepšem kraji Cesarja Josipovega trga, na vogalu nasproti poslopju finančne direkcije tik prelaza od Fabijanove hiše do poslopja imenovane direkcije. Nad tem, se vsakdo spodtika. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) je vkljub izrednim razmeram, ki vladajo letos v našem mestu, vender relativno ugodno. S.^Ie zadnji čas pojavila se je v raznih delih mesta davica pri otrocih, ki je tudi že zahtevala zlasti na Barju več žrtev. V teku zadnjega tedna umrli so posestniku Mrzli-karju na Ilovici trije otroci za davico. Bolezen sedaj še ni razširjena, vender pa priporočamo sta-rišem največjo pozornost. — (Vojaške vesti ) Dne 7. oktobra odide iz iz Gradca 491 novincev 27. pešpolka v Ljubljano; dne 8. pa pride 4G2 novincev koroškega peš polka št. 7. iz Celovca v Gradec. — (Za gospe ) Naprošeni, opozarjamo gospe, ki bi potrebovale skušene in priznane dobre izde-lovalke oblek za gospe in otroke, na današnji in-serat gospe Fani Zockove v Ljubljani. — (Starotrski recept) ugaja tudi župniku Žgurju v Beli cerkvi, kjer je nameravala narodna stranka imeti svoj shod dne 8. t. m., a ga je iz objavljenih razlogov odložila na nedoločen čas Zategadelj je imenovani duhovni gospod pisal poslancu Pfeferju v Krško odprto dopisnico, ki se glasi: „Po včerajšnjem „Narodu" je shod odložen. Gledati treba, kedaj bo zopet sklican, skrbeti, da tudi katol. polit, društvo isti dan in ob isti uri napove shod v Beli cerkvi. Preskrbite zraven sebe vsaj še enega dobrega govornika. Z odličnim spoštovanjem Vaš Ant Žgur m. p.tt — To je taktika, k kateri v resnici ni treba komentarja! — (Klasično županstvo ) Županstvo v Muljavi, v vasi, kjer se je rodil nepozabni Jurčič, je izdalo sledeč.- z nemškimi črkami pisano vabilo: Z. 102. Poziv! Hernn Franz Klemeučič vom Mullan Haus N 1 povableni ste ua dan 1 September in Uhr 2 popoldna in Gemeinde Sohreibung in Mullau. Gemeinde vorstechung in Mullau an 11 August 1805. Rusa. L. S. — (Osuševalna dela.) ki so se pričela zopet meseca julija v dolinah okolu Račine iu Luč prav dobro napredujejo, pod vodstvom deželnega inženerja g. Hraskega. Suho vreme je osuševalnim delom jako ugodno. — (Volilski shod ) Državni in deželni poslanec gosp. Miha Vošnjak bode dne 29. t. m. ob 8. uri popoludne v hotelu gosp M h. Bresnika v Šoštanju poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. — (Izpiti iz državnegt račimoznanstva) so bodo vršili pred dotično komisijo dne 19, oktobra v Gradcu. Prošnje je doposlati nadalje do dne 10. oktobra predsedniku komisije«. — (Nemška šmoka pred porotniki ) Pred graškimi porotniki sta 21. septembra stala urednika „Grazer Fxtrablattau Feichtinger in Gstirner. Drž. pravdništvo ju je toždo zaradi obujanja javne vznemirjenosti, ker sta v svojem listu dne 22. aprila priobčila „privatni telegram", v katerem se je pripovedovalo, „da je Ljubljana vsled novega potresa popolnoma porušena" in ker sta dne 24. istega meseca priobčila članek, v katerem se je to porušenje natančno popisalo. Pri obravnavi 83 je i/kazalo, na kak način je nastal rečeni „privatni telegram" : Sluga nekega stotnika je nekemu postreščeku povedal, da je slišal od kuharice, da je njegov stotnik dobil iz Ljubljane brzojavko, da jo nov sunek razrušil celo mesto. Uredništvo je za to pripovedovanje izvedelo in napravilo privatni telegram, ter na njega podlagi spisalo rečeni članek. Porotniki so obtoženca oprostili. — (Po deželnozborskih volitvah na Goriškem) izdalo se je sledeče razglasilo: D.uštvo „Sloga* izreka po dovršenih volitvah v deželni zbor goriški v svojem in v imenu njegovih izvoljenih kandidatov najsrčnejšo zahvalo p. n. gospodom volih .-m. ki so s svojo odločnostjo in neustrašenostjo pripomogli k slavni zmagi društvenih kandidatov skoro v vseh volilnih okrajih. Jednako hvalo izreka vsem rodoljubom, ki so se pri letošnjih volitvah trudili kakorkoli, da bi zmagati društveni priporo-čenci. Posebno zahvalo zasluzili so vrli volilci na Krasu, ki so ostali vkljub nenavadnemu pritisku od mogočne strani zvesti svojemu prepričanju ter so oddali v skupini velikih posestnikov z malimi izjemami, v kmečkih občinah p i v znatnem številu svoje g!asove za društvene kandidate. Volilci kmečkih občin tolminskih in goriških, kakor tudi oni iz sku- pine trgov in obrtnih krajev, odlikovali bo se po soglasju, s katerim so izvolili priporočene jim kandidate, volilci v vel kem posestvu pa po požrtvovalnosti in odločnosti, s katero so se udeležili volitve in volili društveno kandidate brez ozira na pntisek, ki jo prihajal od strani trozveze omahljivih nasprotnikov in zapovedujočih krogov. Ravnokar izvršene volitve v deželni zbor goriški osvetlile so lice goriškim iSioveucem pred slovenskim in neslovenskim svetom, pr.dobile so volilcem čast in priznanje pri prijatelju in neprijatelju ter potrdile prepričanje, da goriški Slovenec si zna izbrati sposobnih in spretnih :'. (govornikov svojih pravic in koristij. Ce tudi uista bila voljena v kmečkih občinah na Kiasu po društvu ]>r poročena kandidata, meni vender podpisano društvo, da sme gojiti nado, da izvoljena poslanca ne bosta hodila svojih potij v nasprotju z veliko večino sio-Venskih zastopnikov, marveč da. starejši med njima c stane — po prebitem viharju volilne borbe — zvest svoji preteklosti, ko je složno postopal z ostalimi deželnimi poslanci slovenskimi, ter da mlajši ne bo h tel ločiti -se od njega, „Slogin" program za deželne poslance je tak, da ga more sprejeti brez težave vsak rodoljub; zato upa podpisano društvo, da se ne vara v svojem pričakovanju. Ako se to izpolni, smejo goriški Slovenci ponosni biti na letošnje dež-lno-zborske volitve v mnogem oziru. Da se to zgodi v t<» pomozi Bogi V Gorici, 20. septembra 1895. Za društvo B Sloga", Dr. A. Gregor i č, predsednik. — (Kako so razpisujejo štipendiji na Primorskem, ki so namenjeni slovenskim učen cem?) I'od tem zaglavjetS piše „Soča". V poslopju državnega gimnazija v Gorici, in sicer v veži visoko na zidu, sta dva razpisa ustanov: Prva je ustanovljena po kanoniku Cernetu iz To maj a v znesku 150 gld. za učence državnih šol in v prvi vrsti za sorodnike ustanovitelja, potem še-ie za učence žu-panij Toma j, OpČina, Povir, Sežana ter one iz tržaške školije. Druga ustanova v znesku 200 gld je ustanovljena po nekem Rihterju iz Koprive, na katero imajo pravico učenci iz obč.n Kopriva in Toma j Ta razpisa, ki se dostaja ta torej izklučno slo venskih učencev s Krasa, sta sestavljena le v nemškem, odnosno v italijanskem jeziku, kakor da bi bila namenjena učencem nemške in italijanske narodnosti, Dalje nam je pripomniti, da je Ceruetova ustanova namenjena za učence, pričen.ši s III. raz-redom. Povedali pa smo, da je ra:pis pribit visoko na zidu, skoraj dva metra, ako ne čez. A zuano je, da učenci slovenske narodnosti v tej dobi še ne morejo umeti razpisa, ker sploh še ne razumejo nemški, če tudi bi splazili po lestvicah do razpisa — torej razpis ne more imeti pravega uspeha in ne odgovarja svrhi; moral bi se torej objaviti takim pritlikovskim učencem na drug način in v slovenskem jeziku Razpisa sta datovana dne 29. julija t. 1., to je od pričetka počitnic in do 30. t. m. morajo se predložiti prošnje, O. kr. namestn.štvu v Trstu. Znano pa je, da v času počitnic ni slovenskih dijakov s Krasa v (Jerici, katerim sta ustanovi namenjeni, torej da ista ne morete ustreči želji usta-ooviteljev. Ta nedostatak ima gotovo slabe posledic*, namreč da v pomankanju .slovenskih prosilcev dobo štipendija nemški ali pa laški prosilec. Opozarjamo vsled tega c. kr. namentništo na ta nedostatek in zalite varno — ker v to imamo pravico — da se štipendija razpišeta tudi v slovenskem jeziku in na način, ki bode odgovarjal bolj pravemu namenu in kateri ne bo škodoval koristim slovenskih učencev. — (Obsojeni demonstrantje) Včeraj se je pri dež. sodišču v Trstu vršila kaz obravnava proti tistim iredentovcem, kateri so v Trstu .slavili" s protiavstrijskimi demonstracijami petindvajseto obletnico zavzetja Rima. Jeden zatožencev je bil opro ščen, drugi pa so bili obrnjeni, mej njimi: sin podžupana Dompienja na dva tedna; sin obč. svetnika K-rnardina na šest tednov; srna obč. svetnika Rascovicha vsak na dva in.seča težke ječe. — (Umrl) je na Dunaju bivši ravnatelj kranjske male gimnazije Lavr. K r o p v G7 letu svoje starosti. — (Za Ljubljano) je poslal avstro - ogeraki konhul v Bataviji g. Kock vsoto 297 gld. 37 kr., katero so zlož li v Bataviji živeči llolandci in Nemci za po potresu ponesrečene. * (Prva krščanska vas na Kongu) Svoj čas se je izdal oklic, naj se nabirajo stare pisemske znamk-, katere se bodo porabile za ustanovitev krščanske vasi na Kongu Oklic je imel ugoden uspeh. Nabiralni komite je tekom let dobil nad 40 milijonov porabljenih pisemskih znamk. Te je prodal in z njimi ustanovil v Kongo-državi krščansko vas Samt Drudon. * (Obdačenje velocipedov ) Tudi v Peter-burgu se utegne uvesti davek na velocipede. Kole sarji v ruski prestolici so večinoma izmej premožnih prebivalcev in vporabljajo bicikle bolj kot šport, nego pa kot prometno sredstvo. * (Žensko gledališče) nameravajo osnovati v Londonu, namreč gledališče, katerega voditeljica in igralno oso bje bi bile same ženske. Tudi v občinstvo bi bo dopuščale aame ženske. Namen gledališču bi bil, delovati za žensko emancipacijo. * (čudna ženitev.) V Torinu sta se poročili nedavno dve čudni dvojici. Dvojčeka Hngon in Gvidon Pallassi iz Florenoe sta vzela v zal.on sestri Kvfrazijo in Viržinijo Thevenet iz Tinina, ki ki sla tudi dvojčka. Oba brata sta si izredno podobna, ravno tako sestri, da je težko razločiti jih. Izpred sodišča. V Ljubljani, 27. septenhra. Danes se je vršila pred tukajšnjim vzklicnim sodiščem javna obravnava na tožbo Cerkniškega kapelana Pešec i proti občinskemu predstojuištvu v Cerknici. Sodišču je predsedoval višjesodni svetnik Levičnik, votantje so biit dež. sod. svetniki Vencajz, Schueditz in pi. Strehi. Ta v mnogem oziru zanimiva obravnava jo podala nasleduje : Dne 28. majnika l89o. L, kratko po občinskih volitvah v trgu, Vloido je občinsko predstojništvo cerkniško na osebo knezoskoia Jakoba pritožbo sledeče vsebine: Prevzvišeni gospod knezoškof! Ponižno podjdsano predstojništvo Cerkniške občine drzne se Vašo Fkscelenoo najuljudueje na žalostne razmere, katere v tej občini sedaj vladajo, opozoriti. — Od časa, kar biva tukaj kaplan gospod France Pešec, začelo se je nekako politično gibanje (preobrat), katerega du tja nismo poznali, Smatrali suio pa to gibanje (preobrat) kot popolnoma Opravičeno, dokler se je isto v dostojni meri vršilo. Ali žalibog stvar se je po zadnjih deželnozborskili volitvah drugače zasukala. — Kaplan gospod France Pešec pričel jo kazati do svojih političnih nasprotnikov očitno sovraštvo v časopisih, na shodih in gostilnah pri pijačah, koje so do pozne ure v noči trajale, ter tak« sredstva pri vsaki priliki uporabljati, da se one gotovo ne morajo imenovati poštene. Nazival je naravnost one ljudi, kateri so znani kot dobri kristjani nekristjanoui m brezvercem, posamezno hiše (une-novalj pa nekatohške. — Pričel je svojo delovanje pri ženah dotičnih in napravil v dosti družni.tli razpor, kateri se ne bode lahko poravnal. Spozabil se je kot duhovnik celo tako daleč, da je iz lece skoro slednjo nedeljo o volitvah govoril, in one, kateri se niso z njegovimi nazori strinjali ua političnem polju namesto pouka na nečuvene načine psoval in splošnemu zaničevanju in sovraštvu razpusta v ljal. — To vse pa občinsko predstojništvo se ni napotilo pri Vašej Ekscelenci prositi. — Vrhunec vsega sovraštva in nemira dosegel je namreč gospod Fran Pešec pri občinskih volitvah, katere so se ravnokar vršile. Pri tej priliki je omenjeni gospod skušal naravnost ubozega kmeta, proti vsim onim, kateri mso bili njegovega mišljenja, nt mnogovrstne načine nahujskati, in tako zdražbo in nasprotje med strankami pričeti. Vporabljal je v ta namen vodovod, za katerega se cerkniška občina, na poziv c. kr. deželne vlade same, poteza, češ, da bode to kmeta uničilo, ker bodo ogromni stroški, akoravno mu je dobro znano, da se je občina izjavila, da bode vodovod le tedaj pričela delati, ako c. kr. vlada 50°/o in dežela 80% podpore dovoli Žugal je celo v svoji strasti nekim materam, katerih otroci hodijo h poduku za prvo sveto obhajilo, da bode taiste le tedaj jiustil h svetemu obhajilu, ako bodo dotični očetje od njega nas veto vane može v občinski odbor volili. Razburjenost m-d ljudstvom v tej občini je vsled neprestanega hujskanja tega gospoda tolika, da se je bati izgredov, kateri bi znali žalostne nasledke imeti, — ker je vže itak jednemu občinskemu odborniku na Jezeru , neka vsled občinskih volitev razburjena druhal po noči s kamenjem hišo napadla ter pri tem okua in vrata poškodovala. Danes nedeljo je celo gospod Fran Pešec nazivljal vse, kar ni ž njim, nesramnim laž-njivcem in v svojem strastnem govoru skušal revnega kmeta proti bolje stoječemu kmetu, ali jiosest-niku nahujskati, češ, da ti so krivi, če se mu slabo godi. — Bati se je toraj, ako bode to počenja nje še dalje trajalo, da se tukaj vname splošni upor, in v tem slučaju bi častita duhovščina vse slabe posledice le sama sebi pripisati mogla. — Podpisano občinsko piedstojništvo USOJa se torej ponižno prositi: „Vaša Fkscelenca blagovoli naj kaplana gospoda Frana IVšeca, kojemu so vsled mladosti še premalo poznane občinske razmere, podučiti, oziroma zapovedati, da odslej vsa daljna hujskanja v božjem hramu opusti, kar bi gotovo njemu ki.t božjemu nameitniku v čast, vsim občanom pa v korist služilo, in le na ta način bi vsa daljna nasprotstva in zdražbe mej strankami nehala in se ljubljeni od razburjenega občinstva vže težko pričakovani mir zopet povrnil". Župansko predstojništvo v Cerknici, dne 28 maja 1895. (Slede podpisi K- iopaoa in 14 odbornikov.) Knezoškof poslal je pritožbo dekanijskemu uradu v Cerknici, da zasliši kapelana in poroča. Dne 12. julija 1895 uložil je kapelan Pešec kazensko tožbo proti županu in podpisanim odbornikom, s katero zahteva kazensko sodbo proti pritožnikom jedino le zaradi odstavka: „žugal je celo v svoji strasti nekim materam, katerih otroci hodijo k poduku za prvo sveto obhajilo, da bode taiste le tedaj pustil k svetemu ohliajdu, ako bodo dotični očetje od njega nasvetovane može v občinski odbor volili". Pri razpravi, v kateri je bilo zaslišanih nad 4 5 prič, spravilo se je na dan jako zanimivo gradivo. Toženci so bili nastopili namreč dokaz resnice. Dokazalo se je Bledeče ! Oba cerkniška kapelana poklicala sta posestnico Marijo Obreza k sebi, da naj jima podpiše pooblastilo za občinske volitve. Ona je to storila in ob jednem prosila, da bi njen sin opravil sv. obhajilo. To se je njej zagotovilo. Nekaj dni pozneje preklical je mož Marije Obreze kape- lanom dano pooblastilo, na kar je drngi kapelan (Lavrenčič) njenega fanta celo od poduka zapodil. — Neko Turaičevo dekle šlo je jokajoč si po trgu ter pravilo več pričam, da so jo „gospod" poslali od nauka proč, da naj ona obhajilo pri „Cesarjevem Francu" — jednemu toženih, opravi. Pri sodišču je dekle obstalo, da si je to zaiislilo. O priliki volitev povedal je jeden od volitve došhh mož gospej Z fiji Seiko, da je boj hud, da je „lžaueo" — priimek za kapelana Pešeca - posebno hud, in da je jednemu njegovih nasprotnih volilcev zažugil, da njegova hči ne bode odpravila obhajila, ako bi on 20 let hd v (Cerknici. To vse — najbrže v zvezi z drugimi ne več poizvedljivimi okolščiuami — in pa strastna agitacija kapelana Franca Pešeca, dalo je povod občni govorici, „d a so k a p o I a u i govorili in žugali, da otroci nasprotnih volilcev ne bodo odpravili spovedi in obhajil a". To splošno govorico po trgu potrdila je večina prič. Ravno tako so potrdile priče, da je več starišev izreklo svojo b »jazen, da njihovi otroci ne bedo odpravili ali da niso odpravili SV« obhajila, ako ne bodo, ali ker niso z duhovno stranko volili. Toženo občinsko predstojništvo eklicevalo se je dalje na to, da je bilo k pritožbi vsled hujskanja kapelana Pešeca prisiljeno, ker je on razburil celo občino s pridigami in agitacijo. V ta namen navedla se je p sen Pr. Pešec ove stranke, pričenši z „ubogi k m e č k i smo trpini, nasprotniki naši so bogatini" itd., katero je kapelan zložiti pomagal in mej Ijud st^om razširil. Priče so izpovedale, da je kapelan }\š>c pri mnogih prilikah strastno pridigoval proti liberalcem, bogatašem«] trgovcem ki ljudstvo izkoriščajo, goljufijo pri kubikih, da so knstijani le po imenu in po krstnih bukvah. Te pridige razlagale so se proti trgovcem cerkniškega okraj.i. — Pričo 80 dalje izpovedale, da je kapelan Pešec izpred oltarja vabil vse moške, žene in otroke k političnemu shodu pri Grahovem, posebno pa še, nor-čevaje «e, tudi liberalce. (Kaj takega še nismo do-sedaj doživeli. Op. stav) — Priče so nadalje izpovedale, da se je kapeian Pešec izjavil v hiši F. Trtnika, da v tej hiši ne ostane, ker se tam bereta „S'ov. Narod" in „Rodoljub". Priča L. Mele je izpovedal, da mu kapelan Pešec ni hotel dati pri spovedi odveze, ker bere „S I o v Narod" in „Rodoljub" in ker mu ni hotel dati obljubo, da bode to na« dalje opustil. (In potem se naj ljudstvo uči Bamostojnega mišljenja! Op stav.) Priča M. Maitinčič je izpovedal da že otroci njegovemu otroku žugajo „le dajmo ga liberalca", da eo mu vsled splošne razburjenosti nasprotniki že dvakrat poškodovali lastnino. Obe priči potrdite, da je razdraženost velika in da bi lahko prišlo do izgredov, ako se ne bi izogibali. — Priča dekan Kunstelj je izpovedal, da sicer F. Pešeca ni nikoli grajal, pač pa kapelana opominjal k zmernosti pri pridigah zaradi temperamenta in preostrih izrazov; dekan je priznal slednjič svoj izrek proti županu, da je „Ižanec" — kapelan Pešec hude krvi in da bi bilo tudi njemu ljubše, ako bi bil kdo drugi pri njem. Kapelan Pešec izpovedal je pod prisego, da ni nikdar Žugal kaki materi zaradi volitev z zahranjenjein sv. obhajila, da glede pridig ni odgovoren dekanu, da se on pri istih drži katobških načel in besed knezoškof«, češ, ako hočete mene križati, morate prej križati njega. Z razsodbo z dne 23 avgusta t. 1. je c kr. okrajno sodišče v Cerknici obtožbo kapelana Pešeca zavrnilo z utemeljevanjem, da se sicer proti kapelanu Francu Pešeca dokaz reenice ni posrečil, da se je pa toliko gradiva v tej zadevi nabralo, da je občinsko predstojništvo v oprostljivi zmoti točko glede sv. obhajila v svojo pritožbo sprejelo, toraj s tem ničesar kaznjivega storilo. Pri današnji tukajšnji razpravi smatralo pa je vzklicuo sodišče dotično pritožbo na knezoškofa kot javno, in ker se pritožba ni sklenila v občinski seji na podlagi forma I m ga zapisnika, tudi ne kot potrebno in v področji občinskega zastopstva ležečo. Vsled tega izreklo je, da bi se bil moral posrečiti obtožencem dokaz resnice ne pa samo dokaz v e-r o j e t n o h t i ter je obsodilo obtožence zaradi raz-žaljenja časti na denarno kazen 25 do 30. ozir. 40 gld. Tudi ta obravnava je pokazala žalibog tipičen obrazec iz delovanja naših modernih duhovnikov ! D turila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ho zadnji teden poslali: Podružnica za Pliberk m okolico 17 gld. 23 kr.; loška žeuska podružnica 100 gld. pokroviteljnine po zastopnici gospodični Jerici Dolenčevi v Loki; č. g. Anton O-itrožnik, župnik v Pamečah pri Slov. Gradcu, 4 gld ; g. Fran Fajdiga i« Sodražice 5 gld. (>5 kr., nabranih mej praškimi izletniki; po vel* č. g. prvomestniku Tomu Zupanu je naslednja koroška duhovščina mesto nagrobnega venca prof Josipu Lendovšeku nabrala v Dvoru in Vrbi 42 gld., in s-cer so darovali č. gg.: Gr. Einspieler, Katuik, Knafljič, Krejči, prof Hutter po 5 gld., Bergmann, Svatou, Kolarič po 3 gld., Bauer 2 gld., Kraut, Fric, Virnik, Šumah ter gg. posestnik Lapuš in tajnik Kandut po 1 gld. — Bog povrni blagim prijateljem slovenske mladine in obudi posnemalcel Blagaj niš tvo družbe sv. Cirila in Metoda. ££a&T Dalje v prilogi. "*W Priloga »Slovenskem« Narodu" št. 224, dne. 28. septembra 1895. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gospod Josip Funte k v Novem mestu 8 krone, nabrana pri koncertu tamošnjih Visokoioloev, — Živeli ro doljubni darovalci in njih nasledniki! i i Slovenci In Sicvsiik^! ne »Abite družbe sv. Oirila ta Stote fl K. jll j i sfc « v ja is ti 11, — „Matica Hrvatska" je razposlala svojih poverjenikom „Izvaraj Matic; Hrvatske za I. 1894," s prošnjo, da ga raidela mej lansko Matičine ćiane. Zajedno poživlja Matica vse člane, naj čim preje plačajo poverjenikom društvenino (člani ustanovni!• i dva obroka po 5 gld., člani-pedporniki po '6 gld.) za leto 1895, a pg. poverjeniki naj nabrano prispevke Vseka ko do začetka meseca decembra pošljejo društvenemu blagajniku, da pri razpošiljanju Matičnih knjig no bo ovir Matica Želi, da dobe člani knjige kot božični dar. Člani naj m pri poverjeniku pravočasno oglase, da bi mnogi stari člani ne ostali brez knjig, katere se bo tudi letos tiskalo v 12.000 izvodih. Matica priporoča vsem članom in poverjenikom, naj skrbe, da se število članov pomnoži vsaj na 12.000. — „Popotnik." ima v št. 18. naslednjo vsebino: Si dmi občni zbor Zavezo slov. učiteljskih društev; L Lavtar: Načrt ?.h računanje na jedno razredni ljudski soli j Zborovanje PedagOgiškega društva v Novem in. stu ; Zborovanje Štajerske učiteljsko zaveze v Voittfbergu; Listek; Društveni vestnik; Dopisi in druge vrsti; Natečaji. Dunaj 28. septembri. Finančni minister dr. 13 o* h m - B a \v e r k se je udal prošnji B\-denijevi ter ostane kot prvi sekcijski Sef v fi nančnem ministerstvu, Dunaj 28. septembra. »Pol. Corr." javlja glede pogodbe mej Avstrijo in Ogersko, da se je ngerska vlada glede U/.itnine postavila na stališče, naj gre ves dohodek v tisto drž. blagajno, kjer se uvoženo blago kousuiniia. ne glede na krnj, kjer se je produciralo; glede bankčnega vprašanja pa želi, naj se osnujeta sicer dve, a nuj soboj Stalno karti lir; ni b.tnki z jednotno upravo. Praga 28. septembra. Shod zaupnih moz mladočeške stranke se ho vršil jutri v Nymburku. Stranka je razposlala 3000 vabil. Lvov 28. septembra. Poročila časnikov, da namerava grof Badeni kandidovati za drž. zbor, so neosnovana. Badeni je na to pač mislil, a je opustil namero, ker bi v buczasz-kem okraju zmagal le z malo večino. Lvov 28. septembra. Pri volitvah v kmetskih občinah propadli stanezvki bodo kan-didovali v kuriji veleposestnikov. Izid volitev v kmetskih občinah se tu splošno tolmači kot poraz grofa Badenija. Budimpešta 28. septembra, Član skrajne levice, posl. S/alav, je povedal raznim novinarjem, da se bode (Jgronova frakcija združila z Apponyijcvo stranko. Szalav je rekel, da bo (Jgronova frakcija priznala dualizeui in tako omogočila združenje. Beli??rad 28. septembra. Bivši radikalni ministerski predsednik g< neral Sava (i ruić je umrl. HnogoBtranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravilu, katero *e da tako mnogostranako porabiti, nego „Moli OVO francosko Ž^a'ije ili iulM, ki je takisto bobstl uti ftuječe, ako se namaže ž njun, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na inisir ■ in Šivcfl kropilno in j • zatorej dobro, da se priliva kopelini. Steklenica 00 kr. Po postnem povzetji po'ilja to zdavdo vsak dan lekar A. MObL, O. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachianben '•>. V Balogob po deželi Bohtevati |« (srečno MObL-ov preparat, Baanamov&n e varnostno znamko in podpisom. <» (4 |8 štev. i. Deželno gledališče-v Ljubljani. Dr.pr«6i. Otvoritvena predstava. V torek. «In* 1« eUtiilirti l*-i>:>. Prvi nastop BOSnios Zdenko Teraove i/. Praga in gospoda Mlllvoja BtoJUovioa bivšega člana kralj. dvor. gledališča v D. lemgradn. Prvikrat : Pota ž" tgrokaS v treh dejanjih. Oeiki Bplsal Pnui Svoboda. Poslovenil Režiser g. Hud. Inemun. Blagajna so odpre ob 7. uri. — Začetek tofino ob ' ,8. url. Konec pred 10. uro zvečor. Pri predstavi svira orkester slav. o. in kr. peftpolka si. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v petek dnč 4. oktobra t. 1. Izvršilne uli ekseliusJ » ao ittmibtBi Matije Stepana posestvo v Čnrilib, cen) u> ;;7:>s gld., dni 2. oktobra drugič) v Metliki. Janeza Mazi j a posestvo v Iski Vasi, cenjeno 3168 gld., dne 2. oktobra in ti. novembra v I.juldjani. Janeza Kofevnrju zemljišče v Tržišču v Dnin, cenjeno 8146 gld. 20 kr.,' dne 2. oktobra in 6. novembra v Mokronoga, M irtina Koheta posestvo v Želebejlb, cenjeno 1929 gld., dn.' 8. oktobra (v dragic) v Metliki Jožefa Jevnikarja setnljiftce v Prapraoah, cenjeno 181G gld, dne ,i. in lil. oktobra v Zatičinl. Marije Spre i cer zemljišče, v Strašnem vrhu, ce-njono 981 gld. in 26 gld., in Petra Majerlu posestvo v Doln, cenjeno 11:».'! gld., 60 kr., oba v drugič" dne 1. oktobra v Črnomlju. Benjamina Bchnllerja posestva v Kropi, cenjena 5993 ^rld.. in Franceta Groma posestva v Mostah, cenjena 8940 gld. 40 kr., oba v drugič dne 4. oktobra v BadoVljioi, Antona Zgonca posestvo v Lelnjakn, cenjeno 2190 gld., dne 4 novembra in I. decembra v Ložu. Janeza Praznika posestvo v Hašieab, cenjeno 1000 gld, dm' 4, oktobra in S. novembra v Velikih Laicah, Tujci« 27, septembra. Pri Nlonn; Zigler, Schwab, Lecbner, Metsl. Wojrik, Btranai B Dunaja: — Muline iz Trtica; — Kar. ski is Be folina; — Dolina hegg i/. Frohnloitena: — Jod, Hali, Novak i/. Gradca: - Dftrr i/. Zagreba; — Slates i/. Gradca; — Muller iz Linca: — Miklus iz Gorice; — Vojska il Nove-gamiv.ta; --- Dobra iz Trsta; — Erlich iz Žahnice; — Nollee H Beljaka; - J.nll iz Prago. Pri UnlU-l: Presiraayr; Sclmiitzer, Ttierenz, Putzker, Polaestk Siegiicr, Kavvam z Dunaja j — Bartels, Alhrech i/. Hamburga: — Schwar> iz Brna; — Zaunschirii iz Slov. Bistrice; — Bosman iz Novegamesta; — Neumann il Linca; — Sibnarz i/. Milana Pri Llovflnt Albert z Dunaja; — Winter iz Gradca; — Pieifer iz Novegamesta: — Errath i/. Mokronoga; — Reaman i/. Zaloga; — Jančar z Dunaja; — Žagar iz Senja. Pri jii/iMMii kolodvoru t Ponca, Pegava, Novak z Dunaja; — Hitzfeld iz VVildona; — Oranič od Sv. Križa; — Frankovič iz Karlovca. Pri t>uiur*k 7", za 34 nad noimalom. dud 23 septembra tttQ5 Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 4T> kr. Skopni drža, ni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlata renta....... 121 Avstriiska kronska renta 4" „..... 100 Ogerska zl.va renta 4"'0....... 121 Ogerska kronska r- nta 4..... . i'9 Avstro-ogerekc bančne delnice .... 1055 Kreditne delnice......... 405 London vista........... 120 Komiki drž. bankovci za 100 mark . . 58 20 mark............ 11 20 frankov........... 9 [talijanski bankovci........ 45 C. kr. cekini........... 6 Dnć 27. septembra 1895. 4* „ državne srečke \/ 1 1864 po 960 gld Drlavne arefika i/, l. 1864 po 100 gld.. Donava rog. srečke 5°/8 po loo gld. Zemlj. obč avstr. 4« ,.° „ zlati zast. listi Kreditne srečke po iOO gld..... Ljubljanske BreOKC........ Etudolfove arefike po 10 ..... Akcije angina sir. banke p:i 900 gld.. Trauway-drust. velj. 170 g!.t a. v. . . Papirnati rubelj........ no 95 b5 90 40 • - t 7s 66 35 71 L51 196 130 201 98 88 I7s 552 1 gld. M kr. 50 60 25 60 21.« J3>B '5 rt * 'c i — ►N P £ M z a i - o rs - " % c > G LAVN O SKLADIŠTE naJCIitlj« lufn« najboljša namizna in osveže- ,, valna pijača, v. preskušAp.a pri ka&iju, bolazu i h na vratu, želodcu in mehurju. Henrik Mattoiii. Giosshttbl Malina. priporoča p. n tdičinitv« svojo [iŠelovalBico sala-voje Ljubljana Sv. Patra coata 5 (pPn a\itriJakoin oo.i.irjtiu) sopotn jo, il« rabi voio iz mastne ga vodovodSi a i svoji rabi \..dri i.-, tekočega staiouca nad otjsto proti Bleda. (117 2«) /imanja niirtirtb: IzvrM^ Mft tnčna C. Il glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda .■ *;; u i- asA'i* odi X. )VLXt4d» .'..Oi'*5. V.jtavr.O i.m«..!Mil i>r!.'.^!.\! ; ln o-i!, »j t c»jl Cfuw,'i.l tu i j.t,*.- rr.*w %. n peki -..» j i kfftjntnra itm rt >ti«S '>£.0.;.i flsk r PtMI, ^i'iitivhftl, n.: , J^ritnomfeBlc, t.jilliiH), i."P. t l».-hl, Omitn, Sta, PllllieilfWl1 I.onil-Qa«toiu, Zi»ll na jo/.oru, Inomo .1, Cunli, Bt4yt> fvui', rtnJ^J.« r.-.e, fl.:oaJ, Mariji. 1» v^it, K^or, KtrlDTI raro, F.in- Ci/»r r .. ^. Eilpai|0| Uaunj Tli Ai.-.iitotlei'. m >?. mH tO >nin. *iutn*j laatanl vlak v Novo iiicmIo, Kočnrja O* 7. »ir- t<> min. *JvtT€t) uiebnl vl.-vt t Trl.il, Pontabel, HoljsH, Oe- Ir.'ij, rrjun ir.tt ;«t5, IjJtilu. Of* i.". MH -tO MtlW. *# , B*lj»f , CVlovao, Kn.iir.Kua. tnitf 6n ^'ilrtha! T Qilnt>(?rad, T.đu.l - (}^?»eln, /oll ti» )mitt, Ino« Di noileljnli ta prazuikiti ob S. url 'Jtt minut popoltulue oiubui v!..k v I. - ' i' ilii-.l Prlbod v Izubijano (jož. kol.). tifi 0. uri Atf trtin. rjutrr», li.. r l0U( UbhUl| Ann-ee«M, /..-'i » Ml jogurti, I.otnl llaatoina, I.J:.l ne^*, U:luvo», H.ilj:vka, franitiTtftt* t j t .-Lita Bt I nri 19 rntii. *JutriO niojaui vlak 1« Kofc:»vJa, Novomu mosta. Vt 11 11h Vrt -n<.». )to*>i>iu,(nfi ciier.nl vlak ■ l)tn:»J«. v;a Amiitj-itnn, hlptlje, Franiiovih varov, tCarlnrlh varov, Kt?ra, M:iriMiiib vvror, KuiUJovlo, Robioarad^, L.iroa, Htej-ra Pa'l.-.a, Oiihbvo, Ouri^:», Bngal.Otf Inomcsla, /.el!n u» J*»errj. T.o.-il OmIcIoI , l-in'-.nfpta, CJfl'jvtiB, Pnttulia, Trblča Of> )t. Uri :i\t in(n. %)Ojtol*f1nr BtSianJ vlak II Ko:.i*j - , 1,'ovogr. njnita, tri 4 ui-i Bti tnln. j>npului1ne M«btJ vlak a DtlliajA, lijubucfrn, 8eh:tb»la, Bbl.!«ka, OeloTca, VremsenBfostp, TonlaMa, Trbiža. Ofi V. uri 4 min. *v*rrr o»obtil vlak * Dunsja i:rnl»vi Anutn-tna In i.ji i bi m (r*, 'f.i;i>t, Oolnvca, PonsablA, 'itbija. Ob i*, uri VJi tttln. tirr*r DiDiaul vlak ia Ivoćovj^, "V >.caa Moti*. Rastni toga ob tiodoljab ln prainiklli ob tO. uri IO tulnut avof'or nsobo vlak ii liO»cc-llloila. Odbod Iz !LJoMji.a'.-.£ d 7. ur: V3 f-ln. ijiih'nt T Krmnlk 6 , SO a tVf'^Mr r B lO ,, tO ,, »t-rrrr .. „ tok; „ (iladnjl viab la i>li Dc.loljah ln prasulklh ) Prlbod v IaJabUano Cdri, kol.;. O* «. «r» 50 mlif. *>*fr<0 U Ktuunlka . u. , ta , «v>I>«'»♦'^♦*<, ■ •• (5—-11) f, e. „ *v „ *t>«.w ,, ,, , V. m M • »r'Vfr n „ ':.;i vlak lo ob nadaljfth in i rar.nlklti. Srebrna damska ura z zlato vet iž co ■o Je zgubila prcdvderajinjlm na pota od hotela „pri Slonu ' do vrlinega Rožnika. Polteni najditelj naj jo blago- vip i oddali proti darilu v botolu .pri Slonu" at. 73, v II nadstropja. Zajamčeno pristen, jako sladak tirolski liter po 48 kr. čez ulica po 44 „ vinski mošt se dobiva v gostilni ,,pri Virantu'S Na Giavnem trgu sc odda I. novembra veliko, lepo stanovanje. V ifdeni stanovanju se pro«in*tti (1250—3) 2 lepi stekleni omari za prodajalnico. Kje? pove il prijaznosti npravniStvo ,Slov. Naroda". 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in i\M Ljubljana Gr. FLUX Breg št. 6 priporofia in narneS^a (1261') pridne posle vsake vrste moške En ženske, za Ljnbljano in dnipod. Kranjska vinarna v Ljiibljaui, Slonova ulica 52 priporoča (1281-1) Namizno vtuo: l'riiiifii-c«'« bel in inofen .... liter po 28 kr. TIo|00| bel in prav prijeten . . ,L „ Tirol«'«'« rudeC in prav prijeten . ,, 3G DolOBtJOO« bel, kislast..... if il ''I rroseUiir, bel. sladek..... ,, ,, AS DolOB|akl ovet, l>el, i» let star, fin „ „ ls /.«'i«'niiiu, bela, tiua ..... m,, B6 ,, r ,, MaiMalee, rumen, najmočiu-ji . ,, „ B0 l*i*o, fino, Koslerjevo, m .rčno . vrček po 10 kr. Dalje priporoča mnoge vrste -l|e;tn)n, kakor tudi gorka in mrzla po najbližjih cenab. ■ q 1 Jakob Štrukelj v Trstu S vi* Caserata št. 16, vhod piazza dolla C^sorma H (nasproti veliki vojašnici) fp prodaja po nevi roje .110 nlsklll oouialt vsako- % vrstn:» Miigleškai Ig »les a (Metkle)« i Zastopstvo kolos .,A«ll<«r" iz tovarno II. K'ej it f- v Frankobrodu in „Vllitorln Cjrlclei Vl'otu«-* gj Wolverliiimpton. Angleško. Kolesa ,,.\«i/^^ .1«' Kupim dobro ohranjeno opravo za jedilno sobo. Kdo? pov6 iz prijaznosti upravniStvo ..Slov. Naroda". Pepelik (potošeij) (9) kupujeta po najboljših dnevnih cenah oii9) Luckmnnn «£ Bambcrg klcjiin i o v« i-11» v H j-ilil.j.tii i. Moja pralnica za slamnike in klobuke iz klobučine nahaja kc na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. C. Brilli. (I171-.1) Št. 720. Razglas. (12.")3~3) Nu tnkajšni c. kr. obrtni strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo «e otvori z dnćm 1. oktobra t. 1. nov oddelek za pletenje (klekljaiije) čipk. Za Vhtop v ta oddelek se je zglnsiti v pisarni Šolskega, ravnateljstva (Zvozdarnke ulico, Virantova hiča), kjer se dohe vsa potrebna pojasnila. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih sol v Ljubljani dne 20. septembra 1895. Fran Stare sobni slikar J fe na p rod ji J. Vtfi iz' e v Kolo« »raki ulici M. 19. (1270—1) i a— fi>r. Friderika fiCiifjfol-u Brezov balzam. Že nn rastlinski sok, kateri teče iz brezo, ako se navrta npno deblo, je od pamti veka 7.11:111 k.t ?iaji/.vrstnejSe lepotilo. ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polt.i, torij" Hf /«' (liliji v**l«'«l in noina* Ta balzam »gladi na obrazu nastale gube in ko-ziive pike tor mu dajo mladostno barvoj polti podeljuje beloto, nežnost im čvrstost; odstrani kaj nago ppgp, žoUavost, ogerce, nosno rudecico, zajedce in druge nesnažnosti ni polti. — Cena vrču z navodom vred glđ. l.ftO. Fridot'ika Kjenfgfcl-n BENZOE-miLO. Najmilejšo in najilnbr.dojnejSe milo za kožo nalaM pripravljeno, 1 komad 00 Ur. [12—1«) Dobiva so v l.)iil>ij»ui v l'b. Tmko>Ay-j» lekarni in v vr-eli seOjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema IV. Ilouu, lluiinj, X. Poučuje se igranje na violino, bas in vsa trobila. Na razpolaganje je tudi (1252—2) orkester na lok, 6 do 16 mož. Vrč sc izve: Poljake ulico it. 38 Plača zmerna v Ljubljani. ziihIiio IiiMk ti najti, m 1^1«. CIJOEN V I ^ j li I> I j it n i , i\I «»>■* t n i ti'jJT priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih švicarskih ur, uhanov, zlatnine in srebrnine. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj jo koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10" „ znižane - Priporočam se z vsem spoštovanjem Pri Čuden. (640—26) urar v Ljubljani. |bF* Ceniki se dobivajo zastonj ln se tudi po posti pošiljajo. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (298 ;ji) (eassermann v Ljubljani, Selen burgove ulice št. 4 se priporoči slav. občinstvu za izdelovanje ciri/n/fi oblete po najnovejši fagoni in najpovoljnejiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo Una na sfcladiiču, — Og, uradnikom se priporoča za izdelovanj c vsako vrstnih n ni/hrtu ter preskrbuje vse zraven sjtadajoče predmete, kakor sahfje, vieec, klobuke za pantdo itd. Poverjeni zalagatelj c. kr. unlformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov. Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg. Jedino zastopstvo za Kranjsko H\ 4't ovuo/.iifiiie tovarne za bicikle Ivan Puch in drugovi v Ofradci o kakor tudi r, orožne tovarne za bicikle W m.......i'*fii i'bii" , S t e y e r" in več druzib znanib tovarn. — V xu!< ul ho dobivajo tudi v.*«* pritikliiu* xh koleaa, kakor: wtt*tilko« xu.....I, sedla, ruične ttv sil k«- itd. itd. \mv p«» ii u J n t /j t U t-cmtli. (712—'22 C'»»iiil2jaiil. nn J?BtM'iJ<* Terezije eesli si. i pri[>oroča v nakup razno strojarsko in usnjarsko orodje Fran Paneckovega sina m Dunaju ^ kakor tudi fl066—6) ^ ^ nayrobsie križe, štedilnike, v ^ vlite kotle, cement, traverze m in železniške šine. jj Dve mali podstrešni stanovanji se ©il«las*ii v nitjem z noveiuhroui v l'<»i j*U ili ulicah At. -i. (t376—9) krepke postave, kateri je najmanj ilva rasrsda srednje 5de ss uspehom dovršil in ima vesolje do trgovine. i/,|>n>iiiM>:n "V*»»'i«*c* Sc TTinolc, trgovina z mešanim blagom v ftrelfeali. (1269—8) &J£" Ocl teta 1S6Q. £?-3 Bergerjevo medicinsko ki je Izkušeno na klinika!) in od mnogih praktifinih sdrav-nikov, ne le v Avstro-Ogerskt, nego tudi v Nemčiji, Busiji, balkanskih drŽavah, Švici itd proti poltntui bolesnim«] zlasti proti vsake vrste spuščajem uporablja ■ najboljSlm uspehom, Očlnek Bergerjevega kotra-novi".'a mila kot bigijenicuega i redatv i /..: odBtranjanje Itiskmic na glavi in v bradi, za fittčenje in -'esinfek-cijo polti je takisto splo&no priznan. Bor* jgerjeVO kulnmiivi* milu ima v .sebi lo o«faso4koi leaneira uotnnM in se razlikuje bistveno od vseh drugih k Uranovih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride h!« juirijimi v okom, znlitov. j izmeno Bergerjevo Uotraunvo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno snauiko, Pri iM»oK«lri«t I ji vili poll-niti tVnlesnlli Be na mesto kotranovega mila s uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blnsje kotrauovo nillo za odpravljanje IICSllAgC n |mc3 8ž. pndi spusčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot. neuadkriljeno kosmetično milo #,u umivanje in U «.■;■•■", *' *H VSi«!i«li»tijn 1.1:10 Bluzi Bergerjevo gliceHnovo-kotraiiovo milo, ■v katerem je Jlft odbt. glicerina in ki je fino pnrfumovano, Cena komadu V3iko vrste z navodilom o uporabi 33 krajo. Od drugih Bergortevlb tne«lleln«lco • kontne-lli'iiili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo J lt<'ii/4i«'oiiii 141 /a fino po t; ln»r»»isovi» ni-lo za prispe; ktttbolHko nt'lo za ngtajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoča niiia: It Ifferfevo Ninrekovo • itfl*-Nio niii>» sit u uit vanje In lolieto«, Het*icerjevu milu z«> notno »iriMj« doku (9(5 kr»)| Icutrolovo mii<» proti rudečici Obraza; «»ili» '/.n |»ejc«* v obrazu j.iko učinkujoče; tniilltskn iiilo> za potne noye in proti izpadanju las; subne milo, najboijže sredstvo za čiščenje zob. Glede vsili drugih II«»rij«'rj cm tli mil se najde vse potrebno v broiurioi, Zahtevajte vedno Bergerjeva mili«, ker je mnogo ničvrednih imitacij« (a20 — l'S) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gn. V. Mayr, U. ronili. .1. S v Ob'da m V. jil. Triiko zy-jtt, dalje skoro v Vseh lekarnah na Kranjskem. Matevž Kemperle sodar v Podnartu na Gorenjskem prevzemu vsake vrste dela, spadajoča v njegovo stroko. Izdeluje nove posode ter popravlja stare. — /a solidno in trpežno delo si- iamči (1190—3) Pristno Brnsko sukneno b!ago za jesen in zimo 1S95. popolno n!>li-kii m gO-jftl. «— Isflne I S ~ aputte (suknjo, lilt»e*».| d. 7.75 Is flne|ft«[«S » "3 telovnik) stane tmutolgl. to. IsuajUn.j sj,® •* lt!j«.;o zti f iioNke niiUii |«», m lovce. IoiIimi, blago »h Nil kil «' m lila«7'«* i r. gre«IUBMU«3 I k Ullie v najlepši izbori meter od iS irl«l. 25 l.r. nav/.gor in v-j»iiij naj Me pazi natanko na mnje im«- ■■T St. Fernolendt. Pustni paketi, kuterih vsebina (4 kdo V.OAcils) jfi SOf-li. -u a. po« liajo Ke za puNkušuje pust uiie prosto |m 1 ^'bl Sil kr na vsako pustno postajo. ubrati ju jo da iimuji* «<■ ».iiU-hiiI in n<" niiio^mi-I in imI-Blranju|e pleauobo in smolo, tako da postane Btaro milje tako. Kakor bi bilo novo, če dni SCO ni pokvarjeno od lolnca in škodljivih obnjek. - Tudi se proizvaja siiast za kopita in vozove. «'i'ijii puftici ali steklenici io. 20, -lo in BO kr. Preprodajalci', se daje popust. — V /.mI«»I pri 14. M .'!ier-jn v I.Jukl uiii. — Cenik naj Be ruhteva od tovarne v Št. Valentinu pri Steyvu, ITižja Avstrija. 0- in kr 3. dragonikl polk kralj Albrecht saški. SpriAr valo. Od Vas proizvajana in polku v presku-injo (sročena redilno mast za a^nje se je v imenovano svrho Izročila poveljniltvn 8, eskadroua in je isto. potem ko e j<-Vata redil a m»st uporabljal i -kn/.i U tednov a mazanje či v■ ■ li in za omažAenje jermenja, o tem sledeče poročalo; ,Jedenkratnu masanje ikornjev s svinjsko mastio stane primeroma l krajcar, dofiim stane redilna mast namo '/i kv. OmnBcenje s svinjskim salom napravlja usnje za malo časa mehko ni jako raztegljivo, tako 11a mras in mokrota lahko gresta skozi; imenovana redilna mast provsroAa, da puštano usnje sicer mehko, ne pa tndi rasteglji <•, vsled česar se nbraninje udiranje mokrote. Jormenje, fie se maže s to mastjo, postane jitko mehko, ne da bi se rastegovalo. Kadar se ma* žejo Ikornji in kadar se čisti jermenje, dali j>' na \sak iia,-in proiinoii redilnl masti sa nsnje preil vsemi drugimi do ledaj navadnimi irfdst^i. 1) ije javljam, daje Vata redilna mast z ukazom pol ko v oljskega poveljstva st 2 s dne 8. jan, 1878 vem oddelkom polka priporooevann v svrho kooserviranja Ikornjev in jermenja, Da se raba Vale tarei itborne redila i masti kar najbolj mngtiže razsui v c in kr. VOjskij Nam na Valo dotični tahtevo itpnstavljam to ■pričevalo, Enns, dne 14. januvarja 1S78. 1 v i"»«'«i i i »i m m «* i* 1. r., polkovnik, (sedaj C kr. drž, vojni minister). Ion. Fescliiiii-a vflove S^oijiaiBslii i It Št. H Reich ova hisa pripoioča Hvojo bogato zalogo ognjišč iiHJprlproMtcJNili, kakor tudi n a j li ur |-Alli, /. žolto meiljo ali mesingom montiranih za obklade s pečuicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. jt&' Vnaiija naročila se najhitreje (840—28) izvršu)ejo. llKt.anovljoiut leta 1S4:> |^ PreiWanj VSRll SVr!. r:!JS' \\ ■ Henrik Funck in sin Albert Eckert v Gradcu c. kr. pri v. tovarna najfinejših likerjev, žganj arij a in destilerija cognaca (konjaka). l^i j i )ji>1 i I «fct.€^ : Želodčni liker lz planinskih sollžČ, vliujevoo, srražkl zdravstveni dvojni kimel, dalje vse vrs o naitine sib likerjev, kakor: Bsnediktlnoo, Char-trouse, Alaž (dvojni kimel), Cieme de Vanllle, Ciemc de Oaoao itd. itd VmI misi likvrfl ho i/.di-lniii u«»rklni |mi!uiii po in IrnlUili Iraueo- Hklli w.or«'«'v. Nojverje skladišče prdstne slivovke. Direktni import pristnega Jamajškega ruma, francoskega cegnaca in ruskegi caja. Likerji in žganja so i/.delani popolnoma po liigijeniSkili načelih, torej farma- Oevtično pristni. Albert Eckert v Gradcu Prva štajerska tovarna gorčice in vinskega kisa. Dvojna gorčica takozvana Krcmfika, samo iz čistega vina, brez difiav. Vinski kis, garantirano pristen, samo iz čistega v n:i. Ceniki in VSJOrci poštnino prosti. (1974—1) Estragon-gorčica kakio- francoska, 11 a j bolj se vrste železniške šine, traverze, jS cinkasto in Docinkano ploscevino | železo za vezi & kovanje za okna in vrata Tj sploh Trse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po #.t'lo fm Aiii>.«iui i <■ a J.Soklič. P»Qv; Hugonu Ilil-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. •M ^ •H Ivan Ioolutn, k:\varnar. HOTEL LLOTD Ljubljana <»»»> Sv. Petra cesta it. O. V središči mesta, blizu ju/nega kolodvora, poštnega iii brzojavnemu urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski ovlftek. — Balon za veselio o. — Po leti lep senčnat vrt. — lig. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene. Omnlbua k vsakemu vlaku. KaiTOl PoČlVaUIlik, llOtelif. Fr. Kaiser I puškar v Ljubljani, ^ Stlenlnrgovt ulico II* G (es) priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in OBebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih j{ puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. Popravki se isvrinjejo v moji delavnici. .......... ,.ai«miBen>i>.ai.p Ljubljana, Židovske ulice št 4. Velika zaloga obuval Wl lastnega izdelka za dame, gospode in Otroke jo vedao na izboru. Vsakerlna naročila isvrinjejo ho točno in po nizki coni. Vse oaere te Bbraujtt* Jejo in zainamennjajo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoilati. "Sjjjjj ^"|k samo stane pri meni fin Wa nS L« mkhIkic hm pere i ti (Fe«l»-r-M ^ W m ..I rulse) iz nujboljfiega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih Unt iui|h liti menih modrocev z onimi, kot jih ii. pr. tukajšnji mizarji nepopolnima izvršene ponujajo. /dmnlee od l i do3<>gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. Josip Reich ,0,) Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno kemično spiralnico v kateri se razparano in nerazparano umike iu ionske obleko lopo očedijo. Pregrinjala vsprejuio so za pranju in crein v pobarvanje. V barvariji vspre-jema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. ■ ♦♦I Slavko Gartner IcrOJStŽtTTO (1037/ Sv, Petra cesta it. 71 Škofje ulico si. 2 priporoča svojo delavnico v obilen posot, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. M 'Mii1 obleke i/.deluje od 3 gld. naprej. Osnaži 10 se cele obleke in p i&ame/mi kosi. Stalnim naročnikom krpanju brezplačno, (i-/, dijakom znatno znižane cene Z i jesensko sezono bode moja delavnica ra/.sirjeria in r. dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam č.č. naročnikov. Restavracija„Pri Zvezdi"! cesarja Josipu trg. Velik zračni vrt, stekleni salon [U. ln kegljišče. Priznano izvrutue jedi in pijače in -.kupno obe »bi vanje. (108) F. Ferlinc, reitavrat&r. IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in w velocipedov. I Jb^5H Ceniki (104) j -"^psnssV^ zastonj in poštnine prosto Čast mi ie naznanjati da smo prevzela po smrti mojeg« moža Frana Toni £ Kovnšlio obrt katero bodem nadaljevala, ter se pripo« 3 ročain ca vsa v to stroko »pad tjooa dela < po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. ■* Dobro delo in točna postrežba. Z veleapostoVHiijem (105) Ivanka Toni v Vodmatu št. 4. iifoetoeioeeioieeoeeoieoeeoieOK 4 Uran & Tečaj ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3^ 4^ priporočata p. n. čast. ul»'inatvii svojo ^ ^ vel ko aalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovi] ^ ^ kakor tinti ^ kakor tudi ^ štedilnikov a in vseli v to stroko ■padajooih * ui/ kih cenah. 1 ^. 1 »<» i- m » (107; 3- p> "n. o iz kopanega kamenja (apnenika), Isvntno izžgano, ima vedno na prodaj in v vsaki množini po obi-(108/ čajnih cenah Andrej Mauer posest, apnenioe v Zagorji pri Savi. 38 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. (109) IVI chanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča se p. n. ob»'instvu za izvrševanje vseh v njegovo stroko ipadajoeih del in popravkov, kakor Nivuloili h( r(»j.' v, velocl|MMl<»v i. t. d. po najniSjih ronah. \ lian j.i naročila m<* terno izvršujejo. " V> ^ ^: figi - r-l&i ---r^td G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln kovlno-ilvnloa. Izdatni« knt pOMMOStl vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (112) Provaant* . . I.■ napravo In onUrlmjo pnr«iMlr«t|«i in kotle DO uajlioljii tnatavi, ■luAajno titrhii.«' in nulu« Vcol.-Ntt. Alojzij Erjavec/zir" čevljarski mojsler •j J. Zor €j (lir,) i: v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 f priporoča he prečasl. ilubovfič.itii in slav. S-r,5 občinstvu za ub Ino nuničovaiije r»zno-^ % vrstnih olmval, kalera izvrfiuje ceno. :vanje '.vrfiuje ceno, t" $ pošteno in i/, zanesljivo trpežnima usnja v*} A od najfinejše do najpriproatejie oblike . Mere se snranjnjejo, Vaaajim naročilom y §i naj se blaeovoljno pri dene vzorce. Zajamčeno pristni kranjski liter p(» gld, l''^0 in m, edenovec'J liter po gld. 1.—, ki ga priporooajo zilrav-niki, pri UKi) i Oroslav Dolencu s trgovina z vaSčenino In medom I I. |ul»ljttua, OletlnllMUe nltee I«. rjj >oSJKo(^c^x^3žo^&o^ Maksimilijan Patat-ova naslednika F. Itleralim «C* llourn > v LJubljani, sv. Petra cesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. občin-tvn /a ienake in moAke obleke, razparane in celo, iste se lepo «»ce«IIJ«»; vzprejemita VHKko-vrstna pregrinjala, svilnata robce in tra-kore za pranje iu pobnrvanfe« kakor tudi svilnato, bombatpo io ineHano bla^o V84 b barv. Obleka se elHtl, pere in ln»r*>* bitro, dobro in po in/.ki coni. """" J. J. NAGLAS leta $ IVI. KUNC f krojaško obrl llartlioli-|evei;n orl-glnal iiokiI li urliollne |»». MaACoba S 31 aa konjska kopita in usnje. % * v LJubljani, v Kolodvorskih uli- X ♦ oah it. 39, poleg Ju£. kolodvora ♦ 0 priporoča svojo zalogo (110) o j izvrstnih jermenov za stroje f * po najnižjih cen ih, ravno tako #> j jermena za šivati in vezati. ♦ ♦ QtW Kovčekl ,,on grosa" gg. trgovcem ♦ ♦ xo najnižjih tovarniškin oenah. x :|d>-»o ! Ijeoo *rf • 1847. tovarna pohištva V LJubljani, Turjaški trg it. 7 in Ooapodske ulloo (Knežji dvoreo). P\* Zaloga judinlltaviiega in najline.jea J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga O-osskega marčnega piva v Bodčkih iu steklenicah. Priznano livrstna restavracija t, veliko (Itiiritiiu U<»......rd" itd. iu lepim vrtom. (111) = Kogljiaoe jo na razpolago. = Uhod ju tudi iz Poljskih ulic. Alojzij Vagino Ljubljana, Stari trg št. 9 nasproti trgovine J. 8. llenedlkt-a priporoča p n. občinstvu svoj', veliko zalogo nožev in škarij veako vreto iz na;finejčoga angleškega jokla. Priporoča so za rfcitev vsidi v njngovo stroko apadajofiib del, kakor bruienjo britev, Ukanjo in braienje klrurglć-nih Instrumentov itd. itd. (10;itt—V) : Anton Presker I v Ljubljani "na Hv. IN im eeatl fitov. 1« 5 ; priporoča svojo veliko zalogo gotovih hi C oblek za gospodo ln deoke, Joplo V za gospe, plaidev za srospe, ne-* preinočljlvlh havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših q} S Oiorclb in po najnižjih cenah solidno in R » najhitreje iagotovlj«jo. ill«) g OX i H tO F.P.VIC&COMP.lLilji j j ponujajo po ii»Jni>jlli ccilasla: Zarezane strešnike najboljši materijal, in nalašč za iste napravljena strešna okna iz litega železa. Nastavke za dimnike in cevi iz kamenine. Roman-cement. Portland-cement iz tovarne Dovje-Lengenfeld. € Ji a m © 11 e - m oz a j i k in plošče iz Portland-cementa za tlakovanje. | Peči domače in teške. | Strešni Hej, karbolinej in trstne storje 1 kakor tudi (1017—8) vse v stavbno stroko spadajoče predmete. 0 "•'7" FRAN CHKISTOPH-ov "° svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnosti) in jednostavnoga rabljenja se posebno pripo-J roda. kdor boce sam lakirati tla. — Sobe se v dveh nrafa aopet lahko rabijo. W — Dobiva se v različnih barvali (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje M samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah, .7 Dobiva s.' v Izubijani pri PRAN CHRISTOPH, Ivana Luokrnann-a nasledniku: jzuu,itelj in ledini isdelovatell pristnega f m utonil Ktnciil-H. avetlega laka za tla, PRAGA & KEUOLIN. $ 4r*,šBK wea *m> #- * 4» svk /m cm^a^n jct^ §m Razprodaja vsled potresa! Ker morim vsle d kata&trofe izprazniti svoja skladište v Frančiškanskih ulic.h štev. 12 ln na Sv. Jakoha trg-u itev. 9 in mi vzhe vsemu prizadevanju ni mogoče, najti dragih pripravnik prostorov, in ker sem blage iz jednega skladišča spravil v tako slabo drvarnico, da ntegna isto v jesenskem deževnem vremenu izgubiti gotovo vso svojo vrednost, som prisiljen, nekaj svojega blaga |iy pod kupno ceno ~w razprodati in vabim slavno p. n. občinstvo k prav mnogobroinemu obiskovanju z zagotovilom, da ne bode nikomur žal. da jo porabil to ugodno priliko za kupovanje, ker gO~ tovo nikdar več ne dohode tako cenenega blaga. M. P A KIČ trgovec x lesno robo, košarami, Mili in refieti, žimo in halugo v ZLdia.Tolja.n.1, T7" Žolskem drevoredu. P. n. Osobito si nsojam opozarjati na svojo od svojih delalcev predeno garantirano pristno žimo katero kupujem neobdelano v Bosni, Ogerski, Štirski in Kranjski in jo dam potem prosti, torej jo gotovo lahko oddam po najnižji ceni; istotako na Crin d' Africjlie (haloga morska trava) za katero robo sem od Exportation Usiue a vapeur de Crin vcgetal d' Afrlqne v Aliirjl glasom sklepnega pisma z dne lf>. septembra l»i>4. I. prevzel samoprodajo za LJubljano in Kranjsko. Utotako priporočam svojo veliko zalog-o finih košar za kupovanje na trgu, kosarlo za potovanja, žičnih tkanin, pletenin za og-rajenje vrtov, lesnih preprog-, cekerjev za flolo in gospodinjstvo, nožnih preprog:, slamnatih in kokosovih 1. t. d. P. n. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez dalnjib stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičneiuu vlaku. (847 5) fpSF~ SvojeČasno nnsnanjeno razprodajo moral sem vsled neke „ljubeznive" ovadite ustaviti, ker se je bila primerila formalnu napaka. Sedaj mi je pa slavna obrtua oblast razprodajo dovolila. Oclvetnilv Dr- Otokar Rybar usoja si naznanjati p. n. občinstvu, da je svojo odvetniško pisarno cciprl "v Trstu v ulici S. Spiridione št. 3, v II, nadstr. (1278—1) ' •' ■ • ■ -..... • • • J Vsaka tretja srečka dobitek T ffcST l^ocfl^sj ^reoi rokOe II II IIII ■—» IM llllllllll I ■ IIMIIH IIIMIIIHln III 11 lil I I IT.'*!« Olgodne prilike, da se zadene srečke, kalur jo ponuja Vsaka tretja srečka dobitek f edna loterija Ko ni lillo. kajti izmej HMMMMI SrcČJt opremljena je o.no po postni nakaznici. Prosi se za prav natančen naslov. Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke: Jedna premija v znesku 600000 kron. Žrebanja nadzoruje državna oblast tor se vrše ista V prisotnosti jav-negfl kraljevega notarja. f dob. a IOOOOO kron rrr: 1 1 I 1 I I -I :i a i JiMMMMI i KMMMIO MOOOO (ftOOOO AOOilO IOOOO :ioooo i.-»4MJ>4» 5 Z33 — 5 K. Z f * S H H. dob. a HHM»<» kron 12 27 I 1 O 21» lOO 24110 20000 oooo I4MM» 24»4M» I4»4M» IOO «1141 1414» SO sknpaj 31.499 dobitkov v skupnem znesku 5 milijonov 600000 kron. Žrebanje I. razreda: od 16.-19. oktobra 1895. Žrebanje II. razreda: od 6. 12. decembra 1895, Dobitki izplačajo se v gotovini, ne da bi se kaka svota odtegnila. Srečke dobivajo se pri Vsaka tretja srečka dobitek t Karol-u Heintze-ju glavnemu nabiralcu Naslov za brzojavke: Ijottoheintze Budimpešta* Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličov, za priporočena pisma 20 beličev, za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev. 1307 Budimpešta, Servitenplatz št. 3. § Vsaka tretja i)!srečka dobitek?! izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja 0* ■9 15 Velika ' * zaloga domačih izdelkov. » priporoma Klavnemu p. n. občinstvu svojo bogato /iiloi;« najfinejših britev, žepnih in druzih nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. Sesalke in fjf? brlzgalnlce jff vsako vrste motorje \l zn n;i veter, zn Egret zrak in petrolejske '*' motorje v svrbo napeljevanja vode ali pa sa poganja- wnHnvnfifi za mesta' nje strojev wuuuwuuo vasi, ara« Seme,gospodarstva ali kmetije,vil!e,vrte Itd. A. K.UMC, Moravska, Bela cerkev specijalna tovarna, b i445—23) Zli pios-Folcti zastonj. Izdelovalka oblek za gospć in otroke (1277-1) v Ljubljani, Dunajska cesta št. 5, III. priporoča se cenjenim damam v mestu in na deželi v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del. ^ !!! Najmodernejši dunajski kroji!!! | Jako zmerne cene! Steklene črke za firmske table lm m (»n c- Htekla (nvttlrii-ogerMltt piirnij pozlačene, posrebrene, belo in črno posteklenjene -= nedosežene glede lepote in sijaja =- prodaja ceneje nego vsak drug proizvod Aktien-Gesellschaft fur Glasindustrie preje Fried. Siemens N"ensattl pri Elbogenu (Češka). Drugi proizvodi: steklenice in zainuški, lipe za okna, žično »teklo (steklo z vložkom iz kovine za svetlobo od zgoraj). (1»77 — 3) Iz Na debelo 1 vanje perila za gospode, gospe in otroke. Na drobno! o I a g « -t u o f f 1 a Ž m H > m u (!) O f\ e H J* ti o a> M £ O ha rt •Jrnjco «a groapod« bet llfon, ifla.lkn prsa, hrti aavratnika, hrom maniat, 97 vrat, 1 komid po gld. 110 do 970 6 komad. , „ 6'3r> „ lli"— iraj«« ■!• def h« ▼ 4 Telikeitih, kakor igoraj 1 komad po gld. 1'— do L'i6 6 komad. „ . B*7ft „ 7-75 ■podnje hlače (trato) in Kimpod« 0 kaknvimlil 1 kom. po gld. — 80 do 1*0 • kom. „ . «d0 „ 7-so ia ovratnikov gld. 1-H0 do gld. a-90. 19 parov ■>.itii»«( (ld gld. 8 HO do 4-60. 19) komadov l>r«J»rnji:iiikov. od gld .S U do »■— £ 3 J o