Cena cent. 70 ^•iatUUUVI*. MjulMjAU* I^MSOJUJtT* •no • — raitf m m. u^a u-a IIM od« i a t ni addei«*: U}uU)aot Feeeta*-tevi oiie> t - Telefon ti-M U-M t->cKiiuzjiticb Novt maoo. LJatuj«i«a/c» *wta « »5 Rafuru " Ljubljanske pokrajino pil postno čekovnem zavodu iC 11.749. za ostaie kraje Italije Servuio Conu Cori Post Nc 11 -3 Ub_ . u. • . oro i . «-» tjit « a «tr Uauje u> u>o*«»raat*» una ■ ■ie Pnbbheiti Itn lian* S- A. »m...,. Ufeajt vsa« lat nuei. ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— aa inozemstvo pa L i'ZM) Uredništvo: Ljubljana. Puecmijeva uuca itn A telefon 31-22 31-23 SI-24 KoRopua * oe vračale 01 JNC>;S»I« >N ARi A SSCLUSIV A per la pubblicita dt provemenza italiana eo estera: Cnfone PnbhlMt* ttallana 8. A. MIlane Potopljena sovražna podmornica Na cirenaiškem bojišču odejstvovanje izvidniških oddelkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih 811 Je o!ija\ il 14. marca naslednje 651. vojno po- ) ročilo: Skromno delovanje izvidnlfiklh elementov na cireimiškcni bojišču. Sovražni letalski napadi na Trlpolls, Pen- g-a/.i in okolico Aten niso povzročili žrtev. Torpedovka »Cigno« pod poveljstvom korvetnega kapitana Massima Frantija je potopila sovražno pc'niornieo. Pobratinsr eo nemškega in italijasakega letalstva Z vzhodnega r»'»jlšOa, L4 marca s. Iz vojaškega vira se je izvedela pomembna epizoda Tesnega jodelovanja italijanskih .n nemških letalcev V s;edo sta se vrnili ia neko letališče v južni Rusiji dve eskadrtU letal ena italijanska in ena nemška. 0'm ao letala pristala, Je poveljnik nemške eskadrile pristopil k poveljniku italijanske letalske skupine, mu stisnil roko in se n.u ganjeno zahvalil. Nemški letalci so dvignili italijanskega oficirja na rame in ga odnesli na poveljništvo letališča, kjer so potem odpovedovali kako je eskadrilo nemških letal nad sovjetskimi postojankami nenadno napadlo IS sovjetskih lovcev, ki so se pognali z vse silo zlasti proti poveljniškemu letalu Italijanska eskadrila je opazovaia borbo in je tedaj naglo prihitela na pomoč. V nekaj minutah je italijanskim letalom uspelo sestreliti 3 sovjetska letala, ki to baš s strojnicami obstreljevala nemško poveljniško letalo. Sovjetski lovci niso vzdržali italijanskega napada ln so se umakni. H iz borbe Italijanska in nemška letala so jih tedaj pričela zasledovati ln so sestrelila še dva sovetska aparata. vfetski napadi erču »a polotoku sovražnikovih cklotJtrrh voz uničenih, 17 letal * sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stan3, 14 mar- ca Vrhovne poveljništvo nemške vojske je ob avilo nasiedn e poročilo: Na Krimu je sovražnik po daljSem oq-moru zopet napadel / močnimi silami k' so jih podpirali okl >pni vozovi in letai.-i. nemško-rumiinske postojank«- na polotoku Rerču. V hudih boj:h so biii napadi odhiti s hudimi izgubami nasprotnika. Pri tem ;e bilo sestreljenih 46 sovražnikovih oklop iib VOZ. Tudi v drugih odsekih vzhodne frooce je n idai.it va) sovražnik brezuspešno svoie n.';>;;de. \ bo ih v Traku je bilo včeraj brez las* o V: /gub sestreljenih 1*7 sovjetskih e^ai. S >\ j t^k« ietalstvo je izgubilo v času -d 6. dseku vzhodne fronte razvid posebno srditi boji. v katerih so nemške čete dosegle nov velik uspeh Posrečilo se jim je namreč popolnoma izolirati 80 sovjetsko Konjeniško divtzi o. k: nima več nobenih svež z zaledjem ter dei 27 konjeniške divizije in večino 327 drvizlje strelcev ter del 25. *ekcije boljševišklh strelcev. Večino ten obkoljenih scvražnfh sil so nemške čete ooblle aH pa zajele Letalski alarm v Helsinkih Helsinki, 14. marca s. V lir je ii I včera-i 'atlUk lil* r* iMtO so napadla sovjetska letala, ki . priletela nadenj z morske strani Prot letal-ka obramba pa je s srditim ognjem odbila sovjetska le+a^. Helsinki. 14 marca s. V svojem rednem službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo finskih oboroženih sli, da se je včeraj na bojišču v vzhodni Ka-reliji zvrstilo nekai sovražnih napadov na neko finsko postojanko, kj pa <=o se po vrst; izjalovili in so bile sovražniku pr:za-dejane znatne izgube Na severnem odseku tega bojišča so fin^k; 'zvidniški od-de^i napadli sovražne patrulie in jih porazili Na drugih odsekih f;nskega bojišča ni bilo nikakega posebnega dogodka. ^Hiifil fiferee kako? Izgn&a Singapura" General Wavel2 o vzrokih angleških porazov in o pripravah za obrambo Indije Rim, 14. marca s. Na sestanku z novl-narj v New Delhiju je podal general Wa-veil nekaj izjav Med drugim je dejal, da sta izguba Rangoona m vzhodne Birme še hujši udarec kakor kapitulacija Singapura. ker se je s tem vojna primaknila bliže Indiji in so se prek nile prometne zveze med britanskim imperijem in kitajskim zaveznikom. General je menil, da so bile nezadostne priprave krive izgube Ranguna. kakor tudi Singapura. Ojačenja so prispela prekasno in so bila tudi pre-maio izvežbana in nezadostno opremljena. Poudaril je, da so v teku mrzlične priprave. da se preoreči ogrožanje Ind je z morske strani. Te priprave pa ne bodo zadostovale in jih bo treba izpopolniti t> podrobno organizacijo obrambe vzdolz vse indijske obale na podoben način, kakor že obstoja v Angliji. General je — oč tno zato. da bj ga dogodki ne postavih na laž — izjavil, da namerava zavarovati Indijo pred invazijo s premičnim in prožnim obrambnim sistemom in ne s posebno nepremično obalno obrambo. Vojaške oblast- so se odloč le. da bodo na str-i^eško važnih točkah osredotočile pre-m čne rezervne čete ki jih bodo lahko pognale proti eventualnim sovražnim iz-kreeval;ščem Wavell pa seveda ni mogei pojasniti, kaj bodo ukrenile vojaške oblast če bo do izkrcavanja japonskil sil v sm slu že ir>no-iSte» taktike prišlo hkrah' n3 več krajih ob indijski obali. rs irlage topega pa Berlin, 14 marca s »Deutsche AllH-emei. ne Ze^ung« ob avlja razgovor svojega urednika r japonskim veleposlanikom v Berlinu generalom Ošimo. ki je dal nekaj zanimivih izjav o gospodarskem sodelovanju velea" trojnega pakta po voini Namen trojnega pakta ni samo neva ureditev ve-likih nros" nrov v katerih bedo prevzele vo-di'n" vlo^r N^^či -i in Ita'ij^ h i.cf-Titev novega reda na cvetu ril-." k' 1!h nri tem z"sle,lu-T"*kt-> r>f> P" nodo fp m-«rl vnino t'mv»f i'm 'io nwet'tf vso inz^^oet tnil no aima-govf-em v-nc« sedanjih vojn'h oper!C,l General Ošima je v svojih nadaljnjih izva- janjih zlasti poudaril potrebo tesnega gospodarskega sodelovanja med Evropo in Azijo. Velike množine surovin vzhodne Azi. je bedo seveda morale biti na razpolago vsem zavezniškim silam, kakor bo tudi vzhodna Azija smela računati z dobavami raznih potrebščin iz Evrope. Japonska ne bo več ponovila napake Nizozemcev, ki so zaprli vrata Azije lz svojih sebičnih namenov ln ustvarili monepol surovin, ker bi bilo to končno v nasprotju tudi s samo zamislijo in uresničenjem novega reda v vzhodni Aziji. Petain v Tmilcia Vichy, 14. marca d. Z Riviere, kjer je prebil nekaj dni na oddihu, se je maršal Petain davi vrn:l v Vichy. V teku svojega bivanja na jugu je maršal Petain v družb* podpredsednika vlade admirala Darlana posetil tudi francosko oklopnlco »Dunkerque«, ki je zasidrana v toulonski luki. Francija in USA Berlin, 14. marca s. V dobro poučenih berlinskih krog h opozarjajo na ugotovitev vichyjske polslužbene agencije glede francosko-severnoameriških odnošajev, r katerih naj bi bila nastopila kriza. Na nemški strani opozarjajo, da nemški od-govorn- krogi spričo delikatnega značaja teh odnošaiev trenutno niso zavzeli nikakega etaMšča. Booseveltova skrivnost Berlin. 14. marca. s. Pod naslovom »Veilf-k* r-lc—'vnost Roo^eveHova« objavlja »Zwolf- Uhr B'att« č'anek. v katerem s« bavi z najnovejšimi iziavami ki jih je pods' po radiu nodtajnik vojnega ministrstva Zedinionih držav. Patterson. List s pekočo ironijo podčrtava odstavek, v katerem ie Patterson naznanil, »da so Zedinjfne države že pire-51e v ored zgodovino odgovorni za »vojo odločitev, zlasti ako se vpošteva o Izredno težke strateške prilike, v katerih se je Avstralija znašla spričo Izkrcanja japonskih čet aa Novi Gvineji. Obratna vloga birmanske ceste Tokio, 14 marca. (Domei). List »Asanl« se bavi v današnji številki s problemom birmanske ceste, po kateri se je čungkln-škl režim oskrboval z anglo-ameriškim /oj-nlm materialom ln ugotavlja, da se je Ul ce?ta s p«iocem Ranguna izpremenila v prometno žilo, ki omogoča japonski prodor v kitajsko zaled e. Tako bo čungkinškenu režimu na lpstnlh tleh zadan poslednji uda. rec. Toda navzlic tej velikanski izpremam-bi. ki Jo le prinesel padec Ranguna. nadaljuje Cungklnk svoj brezupni odpor proti Japcnski, kar predstavlja pravo tragikome-di o. ki ie odigrava v vzhodni Aziji. Vodilne čungkinške osebnosti nadalju ejo svoj neumni protijaponski odpor zgolj zaradi upanja, da si še nekaj časa podaljšajo svojo propadaječo politično moč. Toda tudi te osebnosti morajo biti zdaj že skrajno ogorčene zaradi anglo-amerlške nemoči. Indija proti Angležem Berlin. 14. marca. Po poročilih iz angleškega vira. prihajajočih iz indi ske obmej. ne pokrajine Pešavar, so britanske ln indijske čete s obsežno pomočjo letalstva ter obmejne rfHclJe krenile na pohod proti upornim plemenom. Ena izmed uporniških skupin se je vgnezdila v neki utrdbi ter se žilavo up a i britanskim četam. Oblegoval-cl so Imeli že znatne Izgube. Indijski časopisi, ki poročajo o teh spopadih. Javljajo tudi pod velikimi naslovi o dogodkih v Burmi, kjer motorizirane japonske čete neprestano podirajo proti tudi jL Na diugl strani pa zlasti Južnoindijski tisk živahno razpravlja o radijskem pozivu indijskega domoljuba Sandra Boeeja. časopisi prinašajo iz tega poziva zlasti me odstavke, v katerih Bose žigosa neiskreno politiko Angležev, ki hočejo Se ▼ sedanjem trenutku zaslepiti indijski narod ter ga zaplesti v borbo za stvar njegovih stoletnih zatiralcev. Listi naglalajo, da ss bo indija osvobodila ln osan.osvojila samo po popolni propasti brltan*kega Imperializma. Ta trenutek je sedaj napočil in indijski na;~d se mora še m večjo odločnostjo strniti v enotno fronto proti britanskemu zatiralcu. (Piccolo.) Edeoova natolcevanja Madrid, 14. marca. d. K izjavi angleškega mtnivtra Eden« pred parlamentom glede nekih domnevnih zločinov, ki naj bi jih brli Japonci zakrivili nad civrlnlm prebivalstvom ▼ Hongkongu. zavzema tudi španski tisk ostro odklonilno »tališče. »Madrid« sodi. da se je minisiter Eden s svojo izjavo opiral na pusitoenja. ki jih Angleži na svoiih umikih običajno puščajo »a seboj. Angleška metoda je zdaj namreč ta da skušajo na srvojih brezštevilnih umikih puščati sovražniku same razvaline. Prav tako kaknr je Anglija v pretekli svetmmi vojni Nemce obdolžila pokol ja nad otroci in nekronnanstva tako skuša dan«* Japonce prikazovati kot divje barbare. »Madrid« ugotavlja da 9e iz tega vidi kako se Angliia še zmerom ni niče6«ar nauči,la in upa z vojnimi lažmi izvojevati za sebe zmago. Razbita go^^odarska blokada Japonske Tokio, 14. marca. (Domei). >Japan Times and Advertiser« ugotavlja v svoji sobotni izdaji, da zadnje vesti iz Anglije vee bolj izpričujejo, kako postaja gospodarski položa-' Anglije od dneva do dneva bolj Kritičen in kako stiska v oskrbovanju sili Britance lz dneva v dan k novim omejitvam in rat^oniranju. ki je že doslej zavrelo znaten obseg Ta kritični gospodarski položaj, v katerega *e pogreza Anglija, se mora smatrati kot direktna posledica zadnjih japonskih zmfg v Jugozapadnem leiu Pacinka List nato poudarja, da Je pač *ro-ni'a usode, da se je orožje, ki je bilo .»a-menjeno piotl Japcnski. obrnilo proti Veliki Britariji Gospodarska blokada nan»r--č Je bila po prvotnih sovražnikovih načrtih tisto orožje, ki naj bl Japonsko prisililo na kolena Obkoljevaina fronta »ABCD«. vsakovrstne izvozne prepovedi črne dste, blokiranje dobroimetlj tn lokava tarifna oolifka so bile zamišljene akcije, ki naj ni Japonsko prisilile h kapitulaciji, ne cla fii se mogla vobče poslužltl svo lh sedanjih vojaških operacij. Kot končno orožje je lita pripravljena pomorska blokada Japonske, toda vse te grožnje so se sedaj obrnile proti orvražnlku samemu ln sedaj Je l1*-porska tista ki Veliko Britanijo premagn. le z najufinkovlte šo bKkado, ki jemlje Vn-gliji možnost oskrbovanja z življenjsko važnimi surovinami. Gospodarsko urejevanje vzhodne Azije Tokio. 14 marca (Domei) S pristojnega mesta se je zvedelo, da Je bil blvšj japonski generalnj konzul v Bataviji. Mi-jako. imenovan za načelnika načrtno-gospodarskega oddelka v vzhodno-azijskem uradu »Japonske unije za narodno službo«. V poučenih krogih smatrajo, da Je M Jako posebno primerna osebnost za to mesto, ker ie bil svoiečasno zastopnik Japonske pri trgovinskih pogajanjih me* Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo, kakor tudi Japonski zastopnik o priliki drugih razgovorov v južnem delu Pao- Novi viceguverner Japonske banke Tokio, 14. marca.. iDornei). Za novega viceguverrerja Japonske banke je bil imenovan baron Keizo Shibusava, dosedanji podpredsednik banke »Daiichi«. Novi vice_ guverner Je star šele 46 let in Je vnuk m-rona Eiichi Sibusave. enega izmed naibolj znanih japonskih finančnikov. Zmanjšana sposobnost kitafske vojske Sanghaj, 14. marca a V japonskih vojaških krogih na Kitajskem pripom njajo v zvezi s položajem Cangkajškovih oboroženih sil, da je njihova učinkovitost znatno zmanjšana zaradi nezadostne oborožitve in zaradi hud h udarcev, ki so jim jih zadale japonske oborožene sile. Dokaz te zmanjšane učinkovitosti je prav sedanje delovanje kitajskih oboroženih sil. Tako so popolnoma propadli kitajski napadi, ki se že od januarja naprej vodijo proti Lunfanu, kakor so propadli tudj napadi istih oboroženih sil proti Vukangu in Ju-nangu, zapadno Kankova in proti Sušanu, ki leži južno od Banka na reki Cientl. Politika Argentine Buenos Aires, 14. marca s. Italijanski veleposlanik Boscarelli je obiskal državnega poglavarja Castilla. s katerim se je zadržal v dolgem in pr srčnem razgovoru. Med drugim se je zahvalil podpredsedniku Castillu za izraze sožalja argentinske vlade ob smrti vojvode Aosta ter za udeležbo argentinskega zunanjega ministra. vojnega in mornariškega ministra z državn mi tajniki in visokimi funkcionarji ministrstev na verski žalni svečanosti. Buenos Aires, 14. marca s. Vlada je odobrila stališče zunanjega ministra Ripza Guinaza na vseamerišk: konferenci v R:u de Janeiru. Nemčija in SraziHfa Stockholm. 14 marca. d. Berlinski dorrs»-niki švedskih listov javljajo, da nemška vlada *e ni odgovorila na protiste Rnzi''iie zaradi torT>ed:ranja nekih domnevnih b-u-zilsk h rarn'kov na Atlnnt:ku Na prisojnem nemškem mestu so berlinskim Jor><»-nikom švodikega časopisji poiasnili. da bi siicor mnoffi razlotfi < /pravi če vali akcijo nemških podmornic da pa do»!ei vendar nobena dtjsitva ne dopuščajo sodbe, da bi b:'a z nemške sitrani sitoriena V-^ka na^ka Raz-sn tega v prisitojnih nen>'kih krogih iziavliajo. da do»^ej Nemčija še ni sklenHa podvzeri n'kakih reo^esalij {»'ede na odlok braz;,-*c h da se r^^eni dol imov:ne prT>atroi%ije iedil v gostinskih obratovalnicah z dne 29 oktobra 1941-XTX in glede na naredbo o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih z dne 5. marca 1942-XX odredil cene enotnemu obedu v gostin-skih obratih. Glede na sorazmerno manjšo vrednost drugega obroka (sočivje in zeleniava brez mesa) so cene enotnemu obedu nižje in so določene takole: v obratih posebne kategorije 15.50 lire. v obratih I. kategorije 13.50 lire, v obratih II. kategorije 11 lir, v obratih III. kategorije 8.75 lire in v obratih IV. kategorije 5 lir. Če se ne vzame druga jed, se gori določene zene znižujejo za 4 lire v obratih posebne in I. kategorije za 3 lire v obratih II. kategorije, za 2.75 lire v obratih III. kategorije in za 2 liri v obratih IV. kategorije. Ostale določbe iz naredbe z dne 2°. oktobra 1941-XX ostanejo nespremenjene. Gornje cene veijajo od 14 t. m. dalje. Glhsmje cen Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani je objavila indeksne številke o gibanju cen v februarju. Skupni letni vzdržževal-stroški družine pomožnega delavca so znašali po stanju v februarju 12.231 lir (i.o je 1019 lir na mesec); od tega odpade na prehrano 9744 lir, na stanovanje 730 lir, na obleko in obutev pa 1757 lir. Skupni letni vzdrževalni stroški družine kvalificiranega delavca ali nameščenca pa so znašali po stanju v februarju 14.942 lir (1245 lir na mesec); od tega odpade na prehrano 9320 lir, na stanovanje 2052 Ur in na obleko in obutev 3570 lir. Če se vzamejo za osnovo cene v septembru 1339 (enako 100), tedaj vidimo, da je znašal indeks vzdrževalnih stroškov družine pomožnega delavca že v marcu lanskega leta 170, v decembru 213.2. v jaguarju t. L 223.6 in v februarju 231.5. Indeks življenjskih stroškov kvalificiranega delavca ali nameščenca pa je znašal v marcu lanskega leta 161, v decembru 193.2 v januarju t 1. 205.8 in v februarju 211.6. Poročilo pokrajinske delavske zveze navaja, da se zvišanje indeksa od januarja do februarja nanaša na povišanje cen po maksimalnem ceniku št. 5, na povišanje cen mesu po ceniku za meso št. 2 in na sezonsko povišanje zelenjave, kj se pozimi vedno podraži. Pocenitev je bila v februarju zabeležena pri rižu in pri milu. Astfffešks in ameriške investicije v Vzhsilni Aziji Zasedba Nizozemske Indije, Malake in Birme pomeni zlasti za angleški kapital hud udarec, saj je bilo mnogo angleškega kapitala investiranega prav v teh deželah. Nemški institut za gospodarska raziskova-vanja je obiavil o tem naslednje številke. Ob izbruhu sedanje vojne, to je v letu 1939, so znašale dolgoročne angleške investicije na Japonskem 30 milijonov funto/, na Kitajskem 200 milijonov, na Filipinih in v Nizozemski Indiji in v Bratski Malaji 150 milijonov, v Indiji in Birmi 460 milijonov in končno v Oceanii (predvsem Avstrali'1) 650 milijonov. Od gornjih investicij je sedaj za Anglijo izgubljenih na Japonskem in na Kitajskem in v Vzhodni Aziii 380 milijonov funtov. Ogrožen-? pa so investicije v Indiji in Oceaniji, in sicer v višini 1.1 milijarde funtov, pri čemer je treba upoštevati, da so znašale pred sedanjo vojno vse angleške investicije v Inozemstvu 4.5 milijarde funtov. šele v zadnjih desetletjih je na mah zraslo zanimanje za ta neobljudeni otok, odkar so v goratem področju vzhodnega dela odkrili zlato. Prvotno je pridobivanje Oviralo okolnost, da se ležišča zlate rude nahajajo v notranjosti otoka, kamor ne vodijo nobene ceste, razen ozkih stez skozi pragozdove. Najprej so pričeli zbirati zlato iz rečnega peska. Pozneje pa se Je razvilo pridobivanje zlata tudi v rudnikih. Prometno vprašanje so rešili na ta način, da so uvedli letalsko zvezo med rudniškim področjem in pristanišči. Leta 1936 je bilo pri tem zaposlenih stalno 40 letal. Posamezna od njih so lahko prevažala do tri in pol tone Z letali so spravili do rudniškega področja potrebne stroje kakor tudi ves ostali tehnični aparat. V letu 1938. se je proizvodnja zlata dvignila na 13.000 kilogramov, kar predstavlja 1*/» svetovne proizvodnje zlata. Promet morajo nadalje vzdrževati letala spričo težavnega terena, kajti vmes je pogorje, ki sega do 3000 me. trov v višino. Gospodarski interesi Japonske pa se ne tičejo toliko zlatih rudnikov, kakor možnosti naselitve Japoncev na tem neoblju-denem otc-ku. Za kolonizacijo otoka se je nizozemska vlada pričela zanimati šele potem, ko je leta 1935. japonska izrekla željo, da bi naselila na otoku Japonce in ko so na otoku bivajoči Japonci pričeli gojiti bombaž. I Manjše so investicije Zedinjenih držav v Vzhodni Aziji, ki se cenijo na 700 milijonov dolarjev (175 milijonov funtov), med tem ko so znašale sredi leta 1939 vse ameriške investicije kapitala v inozemstvu 11.4 milijarde dolarjev. V tej zvezi je treba upoštevati tudi nizozemske investicije v Nizozemski Indiji, ki se cenijo brez angleških investicij na 1.75 milijarde goldinarjev. Gospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva Druga največja italijanska družba za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken »Chatillon« v Milanu bo zvišala svojo glavnico od 125 na 175 milijonov lir. Velika železarska družba »Temi« pa bo 21. t. m. na občnem zboru sklepala o povišanju glavnica od 1200 na 1500 milijonov lir in izplačilu 7«/,> dividen-de. Ladjedelniška družba Cantieri Riuniti bo z izdajo grafcs delnic povišala glavnico od 100 na 175 milijonov lir. Na enak način bo zvišala glavnico tuli največja italijanska žganjarna Distčlerie Italiane od 78 na 117 milijonov. Tvornica za konzerve in marmelado Soc. Prodotti Alimentari G. Arrigoni, Trieste, bo v zvezi z razširjenjem produkcijskih naprav povišala glavnico od 25 na 100 milijonov lir. = Znatno povišanje glavnice družbe Bata na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da bo družba Hrvatska Bata d d., Zagreb, zvišala glavnico od 40 na 150 milijonov kun. O predlogu za zvišanje glavnice bo v kratkem sklepal izredni občni zbor delničarjev. — Ustanovitev novčanlčne banke za Ukrajino. Nemški državni minister za zasedeno vzhodno ozemlje je izdal uredbo o ustanovitvi centralne nofčanične banke za Ukrajino. Ta novčanična banka bo oskrbovala vse področje Ukrajine z novčanica-mi in bo tudi dajala posojila civilni upravi svojega področja za obnovitvena dela. Začasni sedež nove novčanične banke za Ukrajino bo v Rovnu. Ta novčanična banka bo izdajala bankovce glaseče se na kar-bovance (karbovanec je stara ukrajinska denarna enota). Za kritje izdanih bankovcev bo služila predvsem hipotekama obremenitev zemlje v Ukrajini v korist banke. Delokrog nove banke se nanaša na denarni (nakazovalni) plačilni in devizni promet. = Ukrepi proti špekulaciji z zemljo v Bolgariji, bolgarsko sobranje je sprejelo na zadnjem zasedanju zakon o preprečanju špekulacije z zemljo. Po tem zakonu sme imeti zemljo le orni, ki se poklicno bavi s poljedelstvom in živinorejo. Ivzeta je zemlja za vrtove okoli stanovanjskih hiš in zernlja? ki pr.pada zdravstvenim ustanovam, in oblastvom. Kmetijska posestva preko določenega obsega smejo kupiti samo osebe, ki se poklicno bavijo s kmetijstvom in živinorejo, kar pa ne velja za hakup zemljišč, ki so potrebna za industrijske namene. = K uvedbi racionirane prodaje mesa v Švici poročajo švicarski listi, da so do-selanji ukrepi za omejitev potrošnje mesa, ki je potrebna zaradi znižanega številčnega stanja živine in težkoč pri uvozu krmil, pokazali le delne uspehe. Lam; je znašala skupna teža živine v klavnicah 60.100 ton, kai' je le 16.8o/& manj nego v prejšnjem letu. Najbolj je nazadovala teža zaklanih svinj, in sicer za 36c/o, teža zaklane goveje živine pa se ni bistveno zmanjšala." — Zbiranje aluminija v Zedinjenih državah!! Aluminij spada med najvažnejše surovine oboroževalne industrije in se zlasti uporablja pri izdelovanju letal. Ker Ze-dinjenim državam primanjkuje aluminija, so pred kratkim izvedli akcijo za oddajo starih predmetov iz aluminija, ki pa ni prinesla zaželenega rezultata in so zbrali namesto predvidenih 10.000 ton le 4000 ton. Zato je vlada zaplenila pri 500 tvornicah, ki izdelujejo kovinske predmete, vse izdelane predmete iz aluminija, zlasti kuhinjsko posodo in je bilo na ta način zbranih 10.000 ton aluminija, kar pa je še vedno malo v primeri s potrebo oboroževalne industrije. = Pridelovanje oljaric na Madžarskem. Po odredbi madžarskega kmetijskega ministra morajo vsi kmetovalci na Madžarskem, ki imajo manj kakor 50 oralov zemlje ob robu koruznih polj posaditi sončnice. Oni kmetovalci, ki imajo več kakor 50 oralov, pa morajo 5% površine posaditi s sončnicami ali z drugimi oljaricami. Vrhu tega so večji posestniki v nižini dolžni 2% zemlje uporabiti za pridelovanje rici-nusa. = V Švici ne bodo več kovali bakrenih novcev. Zaradi štednje z bakrom je švicarski zvezni svet odredil, da se bodo v bodoče kovanci po 1 in 2 centa kovali iz cinka in ne več iz bakra. Šolske kuhinje bodo poslovale do konca šolskega leta Rim, 14. marca s. Tajnik Stranke je poslal kot generalni poveljnik GIL-a naslednjo brzojavno okrožnico vsem zveznim poveljnikom organizacije: Odrejam, da nadaljujejo šolske kuhinje svoje delo v vseh pokrajinah do konca šolskega leta. Za potrebna sredstva bo nemudno poskrbljeno. Imenovanje v stranki Eksc. Tajnik Stranke je na predlog Zveznega tajnika v Ljubljani Imenoval fašista Ernesta Capursa in Gluha Scamlcla za Zvezna pod tajnika. Določbe za prihajanje v Ljubljano in odhajanje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 6. februarja 1942-XX (o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano), na svojo naredbo z dne 17. februarja (o spremembi roka za uvedbo teh potnih dovolilnic) ln na svojo naredbo z dne 27. februarja (o prepovedi izhoda lz mesta Ljubljane), smatrajoč za umestno, da se zadevni predpisi vzporedijo ln izdajo v skupnem besedilu in po ustreznem sporazumu z vojaškim oblastvom Izdal naredbo z določbami za prihajanje v mesto Ljubljano in za odhajanje iz mesta. S to novo naredbo, ki stopi v veljavo v ponedeljek, 16. t. m., se razveljavljajo naredba o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano z dne 6. februarja t. 1., nadalje naredba o spremembi roka za uvedbo potne dovolilnice z dne 17. febr. ln naredba o prepovedi Izhoda iz mesta Ljubljane z dne 27. februarja t. L Nova naredba se glasi: Člen 1. Vse osebe v starosti nad štirinajst let morajo Imeti za odhod z ozemlja občine Ljubljane, kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje, redno propustnlco ln smejo prehajati edlnole preko nadzornih postaj ob cestah ln železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam, št. Vidu, Klečam, Ježlcl, Tomaževemu, Ffrastju, Zalogu, Dobrunjam, Škofljici ln Studenec-Igu. Proti osebam, ki M skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo nažtetih, se uporabi orožje, ln sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t. j. od 20. do 6. ure, pa brez poziva člen 2. Propustnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora, izvzem-ši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih ali poveljništvih: a) v občini Ljubljana pri okolišnih policijskih stražnicah; b) v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem poveljništvu kr. karabinjerjev. člen 3. Propustnica mora biti kclkovana s kolkom L. 0.50 in opremljena s fotografijo, če prizadeti nima osebne Izkaznice ali kake druge po členu 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7 enakovredne listine. Podatki listine se morajo vpisati v propustnico. Člen 4. Posebna propustnica po tej na-redbi se ne zahteva od oseb, ki Imajo redno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhajanje z njega. Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljani znotraj kontrolne črte lz člena 1., pa bi ga zalotili znotraj te meje. ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljani znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez propustnice ali z zastarano propustnico. se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju od 100 do 3000 lir. Kdor koli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu 1., se takoj zapre ln kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir. Za sojenje takega kaznivega dejanja Je pristojno vojaško vojno sodišče. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1942-XX št. 17, z dne 17. februarja 1942-XX *t 28 in z dne 27. februarja 1942-XX št. 32. Visoki komisar Emilio Grazioli Sprememba besedila za prisego županov in podžupanov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi kr. uredbe z dne 26. decembra 1941-XX št. 1583, s katero se razteza veljavnost osnovnih zakonov Kraljevine na ozemlja, priključena s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 in glede na svojo naredbo z dne 24. januarja 1942-XX št. 12, odreja: Člen 1. Besedilo člena 10. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 12 se zamenjuje z naslednjim: »župan in podžupan morata pred nastopom svoje dolžnosti priseči pred Vi3okim komisarjem ali funkcionarjem, ki ga on odredi: takole: .Prisegam, da bo zvest Kralju in Cesarju in Njegovim Kraljevskim Naslednikom; da se bom zvesto ravnal po ustavi in drugih državnih zakonih; da bom izpolnjeval svoje dolžnosti marljivo in z vnemo za občno blaginjo in v korist uprave in spravljal svoje vedenje, tudi zasebno, vedno v sklad z dostojanstvom svojega položaja. Prisegam, da nisem in tudi ne bom član združenj ali strank, katerih delovanje bi se ne skladalo z dolžnostmi mojega položaja. Prisegam, da bom spolnjeval vse svoje dolžnosti samo v korist r.er a združljive blaginje Kralja Cesaija in domovine.'« Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 4. marca 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli PcHa!|šanje prometnih dovolil za metsrna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na člen 5. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX št. 13, člen 6. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65, člena 3. in 4. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 129 in člen 3. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135, odreja: Člen 1. Rok veljavnosti prometnih dovolil Iz členov 3. In 4. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 129 za potniške avtomobile, zasebne ln v Javni rabi za motocikle brez prikolice in z njo, na bencinski pogon se podaljšuje do 30. Junija 1942-XX, ne .da bi morali njih imetniki za to zaprositi. člen t. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 12. marca 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Ugodnosti ljubljanskih medicincev na italijanskih univerzah Viktor Emanuel 111., po milosti božji ln narodni volji Kralj Italije ln Albanije, Cesar Abeslnlje Senat in fašistična in korporacijska zbornica sta po svojih zakonodajnih odborih odobrila in Ml smo potrdili in proglašamo tole: ČL L Pričenši z vseučiliškim letom 1941-42/XX so slovenski slušatelji, prihajajoči z medicinsko-kirurgične fakultete ljubljanske univerze in rojeni na ozemlju, ki pripada tej pokrajini, če se vpišejo radi dopolnitve svojega študija na univerzah Kraljevine, oproščeni plačevanja celotnega zneska šolskih taks in dodatnih taks. Zavezani pa so plačevati prispevke katere koli vrste. čl. 2. Ugodnost iz prednjega člena ne velja za slušatelje ponavljače. Izredne in za tiste slušatelje, ki niso vsako leto opravili Izpitov po učnem načrtu, določenem po fakulteti za prejšnje leto, ali ne več ustieznih izpitov ali takih, ki bi se po presoji vse-učlliških oblastev v celoti lahko šteli za enakovredne glede na omenjeni načrt. Čl. 3. Vsote, za katere se univerze prikrajšajo z zvezi z ugodnostjo iz tega zakona, se tem povrnejo iz državnega proračuna Odrejamo, da se ta zakon, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije ln ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna ln skrbi za njegovo Izvrševanje kot državnega zakona Dano v Rimu, dne 26. januarja 1942-XX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI — BOTTAI — DI REVEL Videl varuh pečata: GRANDI Sestanek Vseučiliške organizacije Ljubljana, 13. marca Včeraj Je Zvezni Tajnik dr. Orlandini predsedoval sestanku ljubljanske vseučiliške organizacije. Zaupnik inž. Carra je predstavil Zveznemu Tajniku čiane direkto-rija ter mu opisal dosedaj izvršeno delo. Po svojem poročilu je podzaupnik Franc 2upec naslovil dr. Orlandinlju iskrene pozdrave v imenu vseh vpisanih, ki so se pridružili organizaciji z željo po lojalnem sodelovanju z Italijanskimi oblastmi, da se doseže vedno večji razmah ljubljanske uni_ verze, ki je središče visoke slovenske omike v okviru nove Italijanske pokrajine. Zvezni Tajnik je pozdravne besede podza-upnlka vzel z veseljem na znanje ter prosil navzoče naj se razpravlja o vseh nujnih vprašanjih, ki se tičejo življenja vseuči-liščnikov. Obljubil je tudi svojo podporo za vse sklepe, ki jih bo storila organizacija. Brecagar. Igro je zre&ral vroL fteat. — Zvečer oh 17.30 bodo igrali Fleraovo, Cai- io.veiovo in Reyevo triu^-iisivo komedijo uAjki^ |>uaU>«o. iscjna« po ziuzan.h ctiian od 12 kr nazaol. ZgWba o begu miaue neveste, ki pobegne Uk pa ed poroko z mladostnim piijaLt.jem, vsebuje situacijsko komike in laruiouie, zaJ>avne dialoge, ki ao znauJni za salonske komou-je. xgia.li bodo: VI. Skrbinšek, Nakrst, L>lenovec, J. Kovič, Presetruk, iiiaž, xvošic, Levarjeva, Kraljeva, Gabrijelč.čeva, Kaolooka., Starčeva in J. Boitarjeva. Rež-ser J. Kov.č. Priiiooiiji tci.cn ix» premiera Bernauerje-ve in Oeoierjeve vcieioigie >,iionto Xs, ki jo bodo igral. izven a-KMuuiija., na k-ere »Orfej in EvridDva« z Golobovo kot Orfejem, VilaTjevo kot Evridiko in Kušejevo kot Amorjem. Dirigent: D. 2ebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R.-- Simoniti, koreograf, inž. P. Go-lovLn, rea! zacija scene po zamisli rež. D?-bevca: inž. E. Franz. Kino Dopolavoro. Danes popoldne bo ob 15. uri v Dopolavorovem kinu predvajan film »Kapitan Fracassa«. Predstava bo v dvorani na Taboru, je brezplačna in namenjena ljubljanskemu obenstvu. Vstopnice dobite pri svojih podjetjih ali pa v pisarni Pokrajinskega Dopolavora- Naše gledališče DRAMA Nedelja, 15. marca ob 14. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene oJ 10 lir navzdol. — Ob 17.30 uri: »Lepa pustolovščina«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca zaprto. Torek, 17. mai-ca ob 17.30 uri: »Lepa pustolovščina. Red Torek. Nedelja v Drami. Ob 14. uri bodo Igrali po daljšem premoru mladinsko igro Bur-nettove »Mali lord« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Delo ima posebno za ol-raslejšo mladino vzgojno vrednost, pr-ka-zuje moč srčne kulture, ki je zmožna ome-čiti tudi najtrše srce in največjo zagrenje-nost. Zgodba o plemenitem dečku, ki osvoji trdosrčnega deda in poravna star rod-bnski spor, je izredno prisrčna in ganljiva. Igrali bodo: Simčičeva, šaričeva, M. Skrbinšek, Drenovec, Presetnik, Bratina, Ga-brijelčičeva, Slavčeva, Raztresen, Kosič, C UR A INFIUEKZA. NEVRALGIE, REUMATiSMi 10MBAGGINE e repida-nente ne ca!rc. G. MANZONI S C. - Milano • wta V2. I.jubliana. 5258-26 Harmonike vseh vrst ncrve in rabljene, dobite pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve, telefon 45-90. 3297-26 Živali Beseda I —.60. taksa — 60 za daianie naslova ali » ?ifro I • Črn dobermau brez repa. z imenom »črt« se je izgubil. Prosim oddati ali sporočiti, Erjavčeva cesta 24. 3282-27 Fmmija Mlad psiček živihen, se odda dobrim liudem brez odškodnine. — Škofja (Fiignerjeva* 10-1, levo. 3500-27 Izgubljeno Beseda L —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali « l ifro 1 5.—_ Sivo volneno rokavico damsko. levo, sem izgubila v* Bohoričevi ulici. Pošten najditelj naj jo odda v Bohoričevi 24-111 — Adamič. 3205-28 Beseda L- —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za iifto l i.—. Kupim pisalni stroj, novejii model, rabljen, po res ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »109«. 3210-29 Šivalni stroj ženski, * okroglim čolni?-kom. prodam. Trgovina »Ogled«, Mestni trg J. 3230-» OpuSčam zalogo in prodam zadnie komade požarnih aparatov. Knaflje-va' (prej Dvofakova)) 13, teL 36-96. 3202-6 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Obvestilo. Opozariam osebo iz Uti-ka, katera ie kupila od mene seno, da istega odpelje do 19. t. m., sicer odstopim od pogodbe. — Lenarčič. 3219-31 Draibe Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov ▼ Ljubljani, Cesta 29. oktobra it. 24-1., bo prodala na dražbi, ki se bo vršila 8. aprila 1942 ca 19.000 plai jelove hlodovine na panju iz območia svoje šnmske uprave ▼ Kočevju. Pojasnila. pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in v Kočevju. 3117-32 Berite oglase JUTRA in poslužujte se jih! Znamke vsako količino, kompletne zbirke, partiie, ali nekom pletne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z opisom in ceno pod »A. Jeras«. 3134-39 Beseda L —.60, uksa —.60. za dajanje naslova aii za šifro L 3.—. Modno trgovino dobro vpeliano, t centru mesu, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modna trgovina«. 5191-5C beseda L 1.—, tuksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Tovariša poltenega, skromnega inte-ligcnta želi spoznati 32let-na gospodična radi ženitve Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »45« 3240-25 Gospod dobro situiran, 5 "i let, želi poznanstvo z damo do 35 let. Slika zaželena ▼ svrho ženitve. Tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vigred« 3254-25 beseda L —.60, uksa —.60. n daiame naslova ali za Šifro 1 3 — Prevode v italijanščino irvršuie pisarni Volčič, Knafljeva, (prej Dvoržakova) 13, tel. 3696. 3308-57 BUDINO con PEŠCE Oggi che 1'alimenuzione d ev" essere reeolata con estrema razi ona lita, il Bud ino La Rocca merita ogni preferenza come alimento com-pleto. Entrano neila jua composizione pešce, olio puro d'oliva e verdure, tre elementi ba-silari, di altissimo tenore nutrkivo e squisi-tamente appetitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora biti vsa prthrana urejena t skrajno racionalnostjo, pač zasluži RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes ie vmešano ribje meso. čisto olivno olie io zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in izredno tečne. Zvesti sobojevniki v vojni , , . . - , ' - % v : r > /.a-, : c* - . : : i.:':. ... ... :... . 5*3 Oddelki libijskih meharlstov, ki sodelnjejo z ostalo Italijansko vojsko v puščavnih predelih Severne Afrike Vajina se je vodno nasilanjafla tudi na lx>!j at: n tanj dejal no pomoč živali. Ne da bi se p>3sebej spominjali Hanibalovih slonov ali konja, ki je imel v zgodovini vseh vojn tako veliko vlogo, in ne da bi se obirali na tovorne 'živali, kakor so osli, mule, velblodi, noji. voli itd., moramo priznati posebno mesto živali, ki je vedno spremljala človeka, mu pomagala ter ga včasi cclo reševala: psu! Vdan, zvest. pogumen prav do junaštva — tak je ta človekov sobojevnik ;z strelskih jarkov. Bojevniki iz prve svetovne vojne *o ga ohrinrii v prijaznem spominu in tudi na današnjih bojiščih zavzema svoje mesto. Zdaj vozi majhen voziček z dragocenim materialom, zdaj spet nosi kskvno nujno pismo, pazi na robu gozda ali se udeležuje 7. vojaki poizvedovalne akcije na terenu. Pes se lahko uporabi za prenosno službo, za stražo, za patrulno silužbo in za vprego, kakor pač dopušča niegova rasa, postava, moč. voha ina sposobnost, predvsem pa inteligenca. Uporabne so samo nekatere pasme. Tako so na primer pastor ki psi najboljši za pomožno silužbo pri stražah, ker imajo zelo razvi taluh. ovčarski psi na so najboljši za patrulno službo ker se vržejo na sovražnika in so sc ner; n." fronto V51 treniranih risov in vojna kronika je poi"na zapiskov O' njihovih de5an"h. tako na primer o p«u Trucu, ki je re-il v Vogerih življenje 150 ranjencem, ali o Donrinu. ki ie odkril ranjenca v zasiitini in privede' na iice mesta vojska z npoi-nico itd. Ko1;ko vojakov se mora zahvaliti za žMjen5e tem zvestim prijateljem človeka! Marsikateri vojak, ki je imel opraviti s sanitetnimi psi v svetovni vojni, se bo spominjal iskrene žalosti svojih tovarišev ob izgubi kakega posebno bistrega in posebno prizadevnega psa. Manj slaven in manj fa.milijaren kakor pes je poštni golob, čeprav je tudi ta vojakova dragocena pomoč in je storil v s->dru?r>!čni predsednik g. In?. Matlia Absec. V predsedniškem noročihi ie omenil, da racli vpokl:-cov društvenih odbornikov na orožne vaje ni mogel b?ti izveden lanskoletni delovni načrt. Radi te?a je nujno jx>trebno, da društvo v letošnjem letu podvoji svoje delovanje. Tajn'ško poročilo je po!al gosp. Flego. V svojem poročilu ie podal podroben opis društvenega, dela ter med drugim tudi navede1, podatke o škodi ki jo je povzročil lansko zimo po dolenjskih sp.donos-nikih zajec. Dočim so znašale lovske zakupnine le okoli L 6.000. je bilo ugotovljene škode t>o zaieih v sadonosnikih 45 tisoč lir. V blagainiškom poročilu je blagajnik g. Liliia Vekoslav poročal, da Ima podružnica sedai 85 članov, ki se na premalo aktivno udeistvujejo pri društvu. Pri volitvah je bil z manišimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. ing. Absecem na čelu. nakar je bilo med mnogimi sklopi tudi sklenjeno, da mora novo izvelieni o^bor storiti vse potrebne priprave za zgraditev lastne sadne sušilnice, katero podružnica najbolj pogreša. ČEMU OBZIDANO POKOPALIŠČE? Ko je Ford praznoval 75-letidco, so ga prosili, naj prispeva za zgradbo velikega pokopališkega zidu. Ford hi hotel dati niti dolarja. Ko so ga vprašali za vzrok njegove odločitve, ki je vse razočarala, je odgovoril: — čemu naj bo pokopališki zid? TI, Id so tam, ne morejo zbežati. Tistim pa, ki Se niso tam, bi vi čisto po nepotrebnem branili, ker nočejo tja. čemu torej hočete obzidati pokopališče? * Ukinitev postanka pri vseh potniških vlakih na postaji Ljubljana Rakovnik. Pri-čenši z nedeljo 15. marca t. L se ukinejo do nadaljnjega na postaji Ljubljana Rakovnik postanki pri vseh potniških vlakih. Potniki iz Ljubljane, namenjeni na Dolenjsko. bodo morali vstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor in oni z Dolenjskega, namenjeni v Ljubljano, bodo morali izstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor. Isto velja tudi za odpravo prtljage. * Proslava papeževega jubileja. Papež Pij XII. bo v maju proslavil pet in dvajsetletnico posvetitve v škofa. Za jubilejne proslave, ki bodo imele v Rimu posebno slavnosten značaj, je bil določen praznik dne 14. maja t. L * Smrt matere 16 otrok. V Ziljski dolini je umrla ga. Marija Grubarjeva, j>o rodu Auerspergova. Stara je biia 75 let in je bila vdova po gozdnem čuvaju. Rodiia je 16 otrok. * Nov grob. V Trbovljah je preminila po daljšem trpljenju ga. Binca Malovrhova, po rodu Otrinova. Pokopali so jo na domačem pokopališču. Pokojni bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! * Smrt na front- Pri borbah severno-vzhodno od Ilmenskega jezera je padel 2. marca stotnik Emest K 1 o s s e k , vitez železnega križa. List; pravijo, da je njegov polk izgubil svojo najmočnejšo oporo. Stotnik Klossek, ki je bil doma iz vs.1o lne Pru-sije, je s svojim zadržanjem do simrti podžgal vojake k največji vztrajnosti. * Italijanski oborožitveni delavci pri nemških ranjencih. Iz Linza poročajo: Skupina italijanskih oborožitvenih delavcev, zaposlenih v znanih Steyrovih tovarnah, je te dni obiskala neko rezervno vojno bolnišnico na Zgornjem Avstrijskem in je pr. pravil a nemškim ranjencem nekaj ur prijetnega razvedrila. Italijanski delavci so prinesli s seboj prav lepo število steklenic chantija in kopico cigaret, ki so si jih zadnje tedne prištedili. S prisrčnimi darili so še zlasti povečali radost obiska. * Porodila je trojčke med vojaki. Bu-dimpeštanski listi poročajo iz zese lene Ukrajine, da je v neki majhni vojaški bolnici na ukrajinski vasi iskala pomoč krepka kmetica, ki je občutila porodne popal-ke. Neki podčastnik, v civilu študent medicine. je nadomestil zdravnika in babico in porodnica je srečno povila trojčke moškega spola. * Tudi na švedskem izvršujejo ženske moško službo. Iz Stockholma poročajo, da je v zadnjih dneh prevzelo prvih sto žerurk službo na tramvajih m avtobusih, ker so bili mnogi moški sprevodniki vpoklicani pod orožje. * Povodnjl tudi v TurftJjL Pomladanske vode označujejo v vseh deželah neogibni konec zme. Tudi iz Turčije poročajo, da sta reki Djeyhen in Seyhen narasli ln poplavili okreg dvanajst vasi v okolici A dane. N: še znano, kolika je škoda in ali je bilo kaj človeških žrtev. * N"a severu še gospoduje huda zima. Iz švedske poročajo, da se je zima zopet poostrila. V zadnjih dneh so celo na za-par*n' obali zaznamovali temperaturo 38 stopnj pod ničlo, ki je v teh krajih že redek pojav. * špekulacije t oPeni v GorlzJL Pred so- kišem v Gor ai je bil te dn; proces zoper Dorr.enica Del Core iz San V to dei Nor-manni pr: Brindisiiu. ki je spravil iz svojega kraja v Gorizio okrog 160 kg olja in sicer tako, da ga je skril v usnjene mehove in 1-vte zaprl v zaboje, na katerih je bila označena vsebina z: dežniki. V Gori-z'i mu je pri tem pomagal brivec Bifaro Egidio. Sodišče je obsod lo del Cora na leto dni ječe in 5000 lir globe, Ernesta Bernta. : Maria Peteanija in Marijo Mazora pa na . denarne kazni zaradi nedovoljenega nakupa i oija. « Učite »e strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično v torek 17. mar-| ca. Pouk po desetprstnem sstemu. Naj-i večja moderna strojepisnica. Učnina nizka. I Vpiše se lahko vsakdo. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. » Poročna potovanja v Rim. Od 29. ju-jja 1932, ko so v Italiji uvedli posebne ezniške olajšave za novoporočence, ki hočejo obiskati Rim ali iz Rima druge kraje v Kraljevini, se je poslužilo te ugodnosti 312.532 dvojic, mel njimi 3003 dvojice iz obmejnih krajev. * Ogromen razmah Dopolavora. Vpisovanje v Nacionalno organizacijo Dopolavoro v XX. letu fašistične ere je pokaralo, da je organizacija dosegla visoko število tri in pol milijona članov. V primeri s prejšnjim letom šteje sedaj 379.539 članov več. * Velik požar na kolodvoru v Bukarešti. Iz rumunske prestolnice poročajo, da je v noči od 11. na 13. marec izbruhnil požar v čakalnici tretjega razreda na tamošnjem kolodvoru. V prstoru je bilo okrog dve sto oseb, ki so čakale na jutranje vlake. Okrog sto potnikov je železniško osebje rešilo, ostalih sto pa ie dobilo opekline in rane. * Uspeh vellkovškesra znanstvenika. Kakor jx>ročajo nemški listi, je 361etni znanstvenik dr. Siegfrief Strngrger, doma iz Velikovca. zdaj ravnatelj botaničnega Instituta živinozdravniške visoke šole v Ha-novru. odkril važen znanstven postopek pri raziskovanju bakterij. 2e kot študent v Celovcu in Gradcu je znal v kratkih minutah dognati, ali je kakšna celica še živa ali pa je že umrla. Njerov postopek se lahko uporablja tudi pri najmanjših organizmih, pri bakterijah. Mladi raziskovalec se poslužuje mikroskopov s pomočjo fluo- Uja žele D&iiro tefko In strlčka fš&m Ko smo bile majhne punčke, smo si vse želele, da bi nam oživela punčka-igračKa. Lepo bi jo oblačile, hranile, kopale, pesto-vale, kljubkovale, pa tudi nateple bi jo seveda, če bi ne bila pridna. Če nas je kdo vprašal, kaj bomo, ko postanemo velike, smo odgovorile, da bomo mame. Mnoge so se poročile in doživele svoje hrepenenje, da so držale v naročju »živo punčko«, mnoge so ostale same, nekaterim pa se tudi v zakonu ni izpolnila želja, da bi bile dobile otroka. Koliko neizražene in nepodar.jene ljubezni izgori, ne da se bil kdo ogrel 0» nji! Koliko malih nesrečnih bitij bi lahko našlo zavetje v takih dobrih domovih in plemenitih ženah, ki same nimajo otrok. Koliko sreče in veselja pa življenja bi prišlo v take samotne domove, če bi se ljudje mogli odločiti in bi vzeli za svojega tuje dete,-siroto. Mnogim ljudem, je že sama misel, da bi kaj žrtvovali za tuje dete, odvratna. Drugi si spet mislijo, da bi ne mogli ljubiti tujega otroka. Saj je morda res, da ?e za varnost in življenje tujega otroka ne bj tako tresli, kakor se za dete. za katero smo trpele, toda vse to je samo v naše dobro. Adoptirano dete pa nas bo ljubilo kakor lastno dobro mater. Otrok ljubi tistega, k, ljubi njega in ki mu je dober. Kri nima tu popolnoma nikakega vpliva. Poznam primer, ko "je imel oče najrajši tistega otroka, ki ni bil njegov... In kaj ve dete o svojem postanku? Če otrok živi med nami, bo po naše čustvoval, po naše mislil, ves bo naš. saj je zrasel pod vplivom naše vzgoje in ljubezni. Lasten otrok nam lahko kdaj pozneje očita, zakaj smo mu dali življenje, imel bo zahteve, ki mu jih ne bomo mogli izpolniti, adoptiran otrok tega nikoli ne bo storil. Kako nšpačno je mnenje, da ni mogoče ljubiti tujega otroka tako kakor lastnega, nam lahko izpričajo tisti, ki so že vzeli tuje dete za svoje. Neki zelo. zelo bogati ljudje, ki v prvih letih zakona niso bili dobili otroka, so vzeli iz zavetišča dečka-dojenčka. In ko so čez dve leti dobili hčerkico, je rekla mati, da se ji zdi, kakor da ne bo lastni' otrok nikoli zavzel v njenem srcu tistega mesta kakor adoptirani deček. >-On je prinesel blagoslov v naše življenje«, je večkrat rekla. Prijatelji in znanci so prihajali gledat tega otroka kakor da je edinstveno dete na svetu, prinašali so mu darila, milovali so ga in jima čestitali, ker sta bila tako plemenita. Otrok nam vsak dan sproti poplača naše delo in skrb. En sam otrokov nasmešek pa ovite mehke ročice olcrog vratu so nam bogato plačilo za vse naše žrtve. Samo prt otroku se človek spet lahko od srca na-smeie. samo z njim lahko doživi spet trenutke sreče. Z otrokom se podaljša naše življenje, zdi se nam. da je postala nit na- . šega življenja trdnejša, da ji zaradi otro- | ka ni konca. Ob otroku pozabimo na naše male skrbi in neprijetnosti, več ne mislimo in ne gledamo samo nase. Gube na obrazu in sivi lasje, ki nas presenečajo, nas več ne bole. Za našega otroka smo in bomo vedno najlepše! Nekateri ljudje, ki so se kdaj bavili z mislijo, da bi adoptirali tuje dete, pa tega niso storili, se izgovarjajo, da bi otroku ne mogli nuditi tega, kar bi želeli. Ta izgovor je prav tak, kakor če od samega prevelikega usmiljenja bežimo od ponesrečenca, namesto da bi mu pomagali. Karkoli bomo takemu otroku dali, da mu zboljšamo položaj sedaj in v bodoče, že smo storili mnogo za tega otroka. Koliko imamo pri nas dobrih domov z enim samim, morda z že nekoliko odraslim otrokom, pa bi lahko rasel poleg še drug otrok, ki nima nikjer doma in staršev, nikjer ljubezni! Bratec ali sestrica bi bil domačemu otroku in lastni edinček bi imel v življenju svojega človeka, kamor bi se zatekel takrat, ko ne najde tolažbe ne pri prijateljih, ne pri znancih. Ponosil bi stare oblekce in čeveljčke, pa bi bili vsi skupaj srečni. Pred nekaj leti so se v Ameriki spomnile filmske igralke, da bi j:m bilo v veliko reklamo, če bi adoptirale sirote. Mlade Igralke, ki so že imele svoje domove, so vzete male otročičke In se niso mogle več ločiti od nj;h. Kamorkoli so šle z otrokom, povsod so jih občudovali. Po njihovem zgledu so potem mnogi ameriški bogataši vzeli j ubožne otroke za svoje in zavetišča so bila 1 ponekod izpraznjena. j Ko bomo nekoč prispeli do našega neizogibnega konca, bomo pogledali nazaj po vsem svojem življenju, iskajoč svojih dobrih del. Kako težka bo naša smrt, če ne bomo umrli z zavestjo, da smo živeli koristno. da smo pomagali in lajšali bol, kjerkoli smo mogli! Kakšna sladka tolažba v zadnji uri našega življenja pa bo, če bomo rešili katerega teh malih, ki jih nihče ne ljubi, ki nimajo doma. Tedaj bomo vedeli, da nismo živeli zastonj in z mirno vestjo bomo prestopili prag večnosti ... Mnogo dobrih in plemenitih ljudi zapusti svoje premoženje po smrti raznim ustanovam, malo pa je takih, ki bi se mogli odločiti, da bi odstopili del svojega premoženja, še dokler so živi Ali jim je vse eno, kako se bo njihovo, morda kdaj težko pridobljeno premoženje, upravljalo? Ce bi odstopili del svojega premoženja v dobrodelne namene, dokler so še zdravi in močni in bi sami nadzorovali upravljanje svoje imovine, bi tisti denar gotovo prinašal večje obresti, kakor sicer. V takem primeru bi se jim ne bilo treba popolnoma ločiti od imetja, še naprej bi bili gospodarji in upravitelji. Ali se bo kdaj našel med nami človek, ki bi zgradil velik dečji dom in sprejel vanj vse nesrečne otroke v deželi?! Kako srečen bi bil tak človek ko bi videl, koliko otrok je reiil pogube. »Svetli spomini«, ki jih gojimo za ljudmi, ki zapuščajo premoženje dobrodelnim ustanovam, počasi oblede. toda večno svetal bi ostal spomin na takega človeka, ki je še v svojem življenju kaj napravil za druge. ■ Dobre, neznane tetke in strički, rešite J rescecce. Novo barvilo (akridiom) povzro* ča, da preiskovane celice fluorescirajo zeleno, če so še žive, in bakreno rdeče, če so mrtve. Postopek se lahko praktično uporablja v celi vrsti važnih preiskav. Vsaka tovarna kvasa lahko poslej ugotovi, ali so njene kulture žive ali izumrle. Doslej so bili za take raziskave potrebni celi tedni. V manj kakor treh minutah je zdaj tudi mogoče razlikovati mrtve in žive bacile jeuke. Desinfekcijska sredstva se lahko zdaj preizkušajo, ali in koliko zanesljivo pomore bakcile. Pobijanje kužnih bolezni bo poslej enostavnejše in učinkovitejše. Postopek dr. Struggerja se odlikuje z brzino in zanesljivostjo. * Velikonočne pošiljke je treba v Nemčiji oddali do 25. marca. Kakor v božičnem času, računajo Nemci tudi v velikonoinl dobi. da bo naval pošiljk tako velik, da iih bo posta komaj zmagovala. Izprva je ža bilo doioeeno, da je treba velikonočne pošiljke oddati do 15. marca. Naicaadno pa je bilo pojasnjeno, da velja skrajni rok do 25. marca. Vsi zavoji in zavojčki morajo biti dobro zavezar^ in vsebina moia biti taKa. da se ne pokvari. * Železniški promet v Nemčiji je nadalje omejen. Nemški državni tajnik za tujski promet je podaljšal vse določbe o omejitvi prometa do 30. aprila 1942. Obenem je bila izdana nova naredba o ureditvi potniškega prometa v dobi po letošnjem 1. maju. Podaljšanje imenovane naredbe pomeni, da morajo biti prostori po letoviščih in zdraviliščih še nadalje namenjeni zgolj vojakom, ki pridejo na dopust, in onim, ki opravljajo vojaško važno delo. Izkazati se je treba kakor doslej z dopustnico ali pa z Izkaznico podjetja. Potniški promet mora biti še nadalje močno omejen, ker je nemška državna železnica zavoljo vojno važnih nalog in s prevažanjem življenjskih potrebščin močno obremenjena. Zato rao-?ajo civilisti dajati v potniških vlakih, kolikor jih je sploh na razpolago, prednost vojakom in drugim, ki jim je dovoljeno, peljati se na dopust. »Nov gradbeni slog na nemškem vzhodu. Gradbeni urad pruske pokrajine izdeluje nove določbe o gradbenem slegu v nemških vzhodnih pokrajinah, ki so prej prpadale Poljski. Ker bodo po vojni nastali desettisoči novih hiš, hočejo že zdaj poskrbeti, da bo&o vse stavbe v skladu s pokrajino. Bodoče hiše bodo po novem načrtu imele bolj vzpeto streho in ostro razčlenjeno fasalo, vse drugače kakor je to v navadi drugod v Nemčiji. Nove stavbe bodo prilagodene tradicionalnemu slogu stavb raznih redov in slogu iz dobe Friderika Velikega Novi gradbeni slog naj bi izrazil duha frontnikov in tistih naseljenih kmetov, ki so to zemljo pridobili za Nemčijo. * Zobni ambulatorij dentistlčne šole v Ljubljani, Vegova 8, sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. * Stenografbki tečaj — novi — prične v torek 17. marca. Vpiše se lahko vsak 'q, Učnina nizka. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. * Zaječar! Marija. Hani in Duli! Pozdrave od staršev, čestitke za rojstni dan Dulijev tudi od Irene ln Henrika. fZ LJUBLJANE u— Novi val pomladnega mraza, ki ie pritisnil v noči od četrtka na petek, ce vztrajno drži. V teku petka je ponovno padalo babje pšeno. ki je proti večeru rahlo pobelilo Ljubljano. Ponoči je nadalje pršilo in v sobotnem jutru je bila Ljubljana spet rahlo pobeljena, kakor da je padla slana. Lete s se kar ne moremo ločiti od zimske beline. Mestni delavci so pospravili po ulicah poslednje snežene barikade, a še in še se ponuja nov sneg. Mraz je bil posebno včeraj zjutraj kar občuten, čez dan je tu in tam spet po malem rosilo. Nebo je jesensko sivo povezni eno nad ljubljansko pokrajino. 11— Ravnateljstvo L mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani vabi svoje učence in učenke, da se v ponedeljek dne 16. t. m. ob 10. uri zberejo na dvor-šču ljudske šole na Viču, kjer jim bodo gg. razredniki izročili dijaške knjižice in osebne izkaznice. — Ravnatelj. u— Vadnicl drž. učiteljske šole v LJubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole sporoča, da prično učenci in učenke obeh vadiuc prihodnji ponedeljek dne 16. t. m. (učenke), oziroma v torek dne 17. t. m. (učenci) z nadaljevanjem pouka. Pouk se bo vršil v nekoliko skrajšanem obsegu v učilnicah I. deške ljudsKe šole na Ledini. Za vadnici so določeni naslednji dnevi ln ure: 1. deška vadnlca — torek, sreda, četrtek In petek popoldne od 14.45 do 18. ure; 2. dekliška vadnica — ponedeljek, torek, četrtek ln sobota od 11.15 do 14.30. Ravnatelj Ivan Prijatelj. u— Pobiranje smeti po Ljubljani je bilo na nekaterih krajih moteno ter je zato zastalo. Mestno poglavarstvo zato opozarja vse prebivalstvo, da mestni smetarji pobirajo smeti po stalnem vrstnem redu. če torej smeti na določeni dan niso pobrane, jih bo smetar gotovo pobral takrat, ko tisti okraj spet pride na vrsto. Stanovalci okraja naj pa potrpe in pripravijo zaboje s smetmi za prvi naslednji redni dan pobiranja. če smetarji ne pridejo, se to vedno zgodi samo iz opravičljivih razlogov, Iti niso odvisni od poslovanja mestnega cestnega nadzorstva. Opominjamo pa, da je nedopustno puščati polne zaboje s smetmi po več dni na cesti, ker je to proti higienskim predpisom. vsak po eno siroto, če živite v položaju, da vam bi bilo to mogoče. Prinesite iz temne sence na solnce sirotko, ki ni ničesar zakrivila v življenju in ogrejte jo z ljubeznijo in skrbjo. Mehko vam bo pri duši, ko se boste spomnili, da imate nekoga, ki ne more živeti brez vas. V najbolj črnih dneh boste našli uteho pri njem. Odprimo enkrat v življenju naše srce in pojdimo v otroška zavetišča, v dečje domove, k rejnicam, kjer živi dete ubožne služkinje, brez ljubezni in ki mu je mati želela smrt, še preden mu je dala življenje, ker ni vedela, kje ho prenočila z njim, ko bo zapustila porodnišnico. Rešimo tista deteta, ki duševno in telesno propadajo, ker nimajo ljubečih staršev, vzemimo tiste dojenčke, ki jih pretepajo samo zaradi tega, ker so na svetu in ker se jočejo, pa tiste sirotke, Id so izgubile mater ali morda tudi očete, ki nimajo več svojih domov. Čim bednejše bomo vzeli v naše varstvo, tem večja bo naša sreča. Pravijo, da je vsak človek dolžan nadomestiti samega sebe na tem svetu. Dokler propada na tisoče in tisoče otrok med nami, moramo mj to dolžnost razumeti, da rešimo po eno življenje, ki je že tu. • Marija D očka u— Ma »Ijohuvul nt"-«la.!jt-v ulju sab tu iru-iuiimku ni teiuiiiiiv obrt ua LttUiii se vrš, [Hjuk ud 17 t m dalje oD torkih, sre-diiii četrtkih m soboluii ob 15 ari Id ne kukoi doslej ob 14 u f.a i/.p:te aa ugovski Soli Lii akaueiii.ji se p» ipj.avljajo iz vseh pred-' metov dijaki in drug; interesenti Instalirajo izprašani profesorji Pr.jave vsa . dan od 9 do 12 aopoldne v pisa il šve: :n Ko-S-, Cesta 29. oklou:a i Rimska ces.a? št 13 Ob m IS.30 tbULi f E A f £ u— Danes si oglejte v »Veselem teatru« zabu\ ii; n prese.iieenj polni 16. program. Predstave i>b 14.30, 16 30 in iS0. Na sporedu Vombergaj-jeva enodejanka »čudna snubca« drama »Ljubosumje«, skeč »čudodelni serum«, solonastopi. kupiet: itd. Po možnosti s; oskrbi te vstopnice že v predpi oda j:; blagajna posluje ou 10. dopoldne neprekinjeno do večera. u Ma«a /adušniea za p. k .jnim nadzornikom Urclichom Alojzijem se bo biaa v t" • ;o 7. uri v cerkvi Marij nega Oznanjenja. u M CT. Dr Vjrant France, trvši asistent splošne bolnice se je preselil v Gledališko' ulico 13 I. Ord nira od 12. do 15. u— Dijakl-nje srednjih, strokovnih in meščanskih Sol majo pr liko priučiti se strojepisja m stenografije v posebnih toča jih ki orično v torek 17 ma?ca. Učnina nzka rnformacije. prospekte daje: Trgovsko tioilišče »Christofov nčnj zavod«. Ljubljana. Domobranska 15. Telefon 43-82 u— Na Rožnik. Sprehod na Rožnik je moeoi* po poti iz Podrožnika 'n strel šča Gosttlna redno posbiie in se priporoča. u Podpornemu druStvn za gluhonemo mladino ie poklonil neimenovan dobrotnik lz Liiibliane znesek 500 'Ir za kar se mu odboj tsreno rahvnliine z željo da bi našel še kal posnemalcev. n Por»>vorno društvo železniških defav-rev in uslužbencev za I.hibltansko pokra-» jino v Ljubljani obvešča svole člane, ia bo' 'm 15 t. m odpade, ker je g. župnik obolel u - Prnetnostna razstava v galeriji Oborsnel. ki je odprta dnevno od 9. do 18 urp obsega nad sto Izbranih del v raznih snoveh kakT kamnu lesu. mavcu, olju tempeH freske akvarele in lesoreze. Razstavljene so umetnine nasle^uh slikarjev ln kinariev: Franceta Kralja Ahčina B-nVa Kotar^a Kuharia Kvasa. Tomaži-na Turka š^reklia in Žnirfar^čn Obiskovalce opozarlamo da ie izšla ra to l-"bi!ej-no razstavo km'i°-a »Slovenska mo lema UTr.Ptno<;t«. ki služI obenem za katalog. Ogled razstave priporočamo. f"? mesta n— življenje in «mrt. V februarju je bilo v kapiteljski šmihelskl in prečenski i gmbovl. V Tržiču je umrl 571oi"ni Josip Belihnr vodia lokomotivp na progi tz Tržiča v Kvani Pogreba so se udeležili š evilni nogrebci — V Rdo dob'11 oni. ki so po tam datumu do 15 aprila 1941 na kakršenkoli način sodelovali pri ustanovitvi samoetolne hrvatske države Spominski znak se lahko podeli tuli TioTpmcem. Znak ima poleg Poglav-nikove slike in datuma 10. aprila 1941 še hrvatski grb s črko U. Jutri je njen god! To ni nič posebnega, a nekaj je vendarle. Hm. kako slave gori v tretjem nadstropju Mar-jančin god! In to samo zato. ker je njen atek bogat trgovec. Nuškin pa hišnik in kurjač pri pečeh Nuškin atek ne bo mogel kupiti nikdar svoji bledi, tihi deklici Bibe. niti zamorca Boite-žarja. O. to so težke misli, ki rojijo deklici po glavi ... Com, comp. comp. tap. tak .. se glasi s stopnišča. »Kdo pač gre« pomisli Nuša. »mama je še v pralnici, ateka pa tako ni pred polnočjo domov?« sem? Tedaj se spomni deklica nočnega dogodka. Torej ni sanjala. Biba ji je res govorila in prelepa godba se je čula. Da, saj se Marjanca spominja Bi-binih besed. Tako otožno ji je govorila in še sedaj ima žalosten obrazek. »No, da bomo premislili!« si reče Marjanca in še v dopetni spalni sraj-čici odnese Bibo nazaj med igrače, sama pa odcaplja v kuhinjo »Čuj, mamica,« reče mami, ki ji pripravlja mleko, »čez teden dni ima hišnikova Nu-šica god. Ali ji smem podariti Bibo? Lepa je res ta punčka, toda teta Nada mi je obljubila še lepšega Japončka. In tudi Biba me je prosila za to...« In Marjana pove mamici, kaj ji je rekla ponoči Biba. »Beži, norček,« se nasmehne mamica, »sanjalo se ti je.« »Ali si že slišala kdaj, da bi igrače govorile in hodile okrog,« se norčuje Jurček. Marjanca ima v hipu solzne oči: »O, teta Nada mi je pripovedovala o tem. In to se mi ni sanjalol« Mama se zamisli in pravi: »Saj ti verjamemo, Marjanca! No. če ti ni žal Bibe, jo pa le podari Nuši. Razveselila se je bo!« »Kako si dobra, mamica!« se je okle^ ne hčerka. »Sedaj Biba ne bo več žalostna.« V. Že nekaj dni sem je Nuška zamišljena. Ob oknu kletnega stanovanja sedi in gleda skozi okno sence, ki jih mečejo mimoidoči ljudje. »Dober večer, Nušica!« Na prag« stoji Marjanca, obložena z velikim zavojem. Bleda Nuškina ličeca zagorč v rdečici. »Vstopi, Marjanca, a glej, da ne padeš. Pri nas ni tako svetlo kakor pri vas!« Strmč prestopi Marjanca temno izbo. A že privije Nušica luč, da se osvetlijo koti. Kar brez zadrege položi Marjanca prijateljici veliki zavoj v naročje. »Za tvoj god!« šepetne, potem pa zbeži iz sobe. Naglo razvije Nuška papir. Iz škatle ji zro v presenečeni obrazek svetle oči porcelanaste punčke »Bibiča«, zašepe-ta Nušica, ne vedoč, ali sanja, ali je resnica. Previdno jo dvigne iz škatle, kjer leže zravnane Bibine oklekce. Položi si jo v naročje in strmi v punčkine vesele očke. Soba je nenadoma topla in svetla in lahna, božajoča godba zveni od nekod daleč. Bibiča stegne porcelanaste ročice in zgane poslednjič usteca; »Dopolnila sem svojo nalogo, da sem te osrečila!« in nikdar več ni Biba spregovorila. Postala je spet navadna porcelanasta punčka, ki se, če pade na tla, razbije na tisoč svetlih črepinj ... MANTCA: Za dobro uoljo m. Učitelj: »Torej zdaj veste, zakaj morate pisati svoje šolske naloge vedno sami. Ti Franček, tam v zadnji klopi-povej' zakaj ne smeš dopustiti, da bi ti na primer oče napravil nalogo?« Franček: »Zato, ker bi bilo preveč napak v njej!« Za bistre g?au»ce 1. — Proslavi je prisostvoval naduči-telj, župnik, župan ter 6e nekaj drugih ljudi. 2. — Janko, če hočeš na drevo* prisloni lestvol 3. — Pozimi smo radi le ▼ gor ki sobo, pri zakurjeni pečL • 4. — Okrepčuj se z vodo, toda vzeti naenkrat dve prhi, je napačno. 5. — Nekateri sitneži žive med ved-nim prepirom. 6. — Prinesi priprave za pisanje in risanje. 7. — Skoti, Germani, Romani, Slovani tn Se drugi narodi bivajo ▼ EvropL 8. — Ta avtomobil bi še lahko rabili, če bi volan popravili 9. — Če stojiš na visoki gori, lahko vidiš mnogo vasi. 10. — Učitelj nam je razlagal o rogovju raznih živali in še o marsičem. V vsakem gornjem stavku je skrito ime neke zveri Iščite, najdite! (Tloja kuhinja V kuhinji moji je vse čisto, v kuhinji moji je res lepo; tako srečna sem samo doma, ker kuham kakor mlada gospa. Kadar atek odpre vrata, takrat ga že kosilo na mizi faka: atek mene rad ima, kar premore vse mi da. Za njega bi vse storila-hčerka mu je vedno mila. Mehle Vida, dijakinja, Florijanska 17-11. Ljubljana. Zima Pozimi zunaj huje mraz burja brije nam v obraz otrokom pri sankanju lica rudt neprestano gor in dol lete. Tudi zima svoje veselje ima ker otrokom mnogo zabave da, Irena Krajnc, dijakinja, Rožna uleca 15. Ljubljana. Naraščanje rojstev v Nemčiji Nemška revija »Wirtschaft und Statistike je objavila zanimivo razpravo o naraščanju rojstev v Nemčiji, zlasti v razdobju 1933-39. Statistični podatki se nanašajo seveda samo na stare nemške meje. Iz njih je razvidno, da se je število živo rojenih povečalo od 971,174 1. 1933 najprej na 1,278.583 v L 1936, nato Je naslednjega leta ostalo v glavnem nespremenjeno, 1939 pa je že doseglo 1,413.230 in i 1940 1 milijon 402.040. Nemški osrednji statistični urad pa ugotavlja pri tem, da je le v neznatni meri treba pripisati povečanje rojstev večjemu številu porok v Nemčiji, ker da izhaja navedeno naraščanje rojstev predvsem iz večje rodovitnosti že obstoječih zakonov. Tako je bilo L 1939 rojenih 126.346 zakonskih otrok več kakor L 1937, vendar pa je samo petina novorojenih otrok odpadla na novo sklenjene zakone. V mirnih letih 1933 do 1939 se je število v zakonu rojenih otrok skupno povečalo za 441.078, od katerih zopet odpade samo četrtina na otroke iz novo sklenjenih zakonov. Relativno najbolj se Je pri tem povečalo število tretjih in četrtih otrok v že obstoječih zakonih in sicer za 54 odnosno 51 odstotkov. Tudi Število drugih in petih rojstev se Je podesetorilo v navedenem razdobju, medtem ko se je število prvorojencev in šesto-rojencev povečalo le približno za šestkrat v primeri s prejšnjimi leti. Temu odgovarjajoče ugotavljajo statistike, da se je rodovitnost v zakonu najbolj povečala pri onih zakonih, ki trajajo od 7 do 16 let in sicer v odstotkih za 55 do 70 odstotkov. V zakonih, starih od pet do šest let, se se je rodovitnost povečala za 40 do 50°/» v zakonih, trajajočih od dveh do štirih let. pa za 20 do 35 odstotkov. Samo v L 1934—1939 je znašalo število v zakonu rojenih otrok 1,454.300 več, kakor bi znašalo, ako bi rodovitnost v zakonu ostala na višini iz L 1933. V tem številu je vštetih 365.500 prvorojencev, 512.200 drugorojencev 314.200 tretjerojen-cev, 158.100 četrtorojencev in 106.300 peto-rojencev in oatalih zakonskih otrok. Čeprav pomeni to izreden uspeh, ki odraia zdrave razmere v nemških zakonih, bi bilo treba rodovitnost v zakonu po mnenju navedene revije in nemškega osrednjega statističnega urada še bolj dvigniti, da bi ustrezala vsem novim demografsko političnim zahtevam nemškega naroda. Revija se zlasti zavzema za povečanje števila tretje- in četrtorojencev. Vojna je seveda vzpon rodovitnosti v zakonu zaustavila, čeprav ne v tolikšni meri kakor prva svetovna vojna. Vsekakor pa rezultati, doseženi v letih 1933-39, zgovorno dokazujejo, da Je nemška demografska politika na pravi poti in da bo tudi kasneje zopet žela nove uspehe, čim bodo nastopile normalne razmere. hitro, da aesn postal kmalu ravnatelj njegovega podjetja in po njegova smrti lastnik.« »Kako pa, da ste iglo pobral?« ga je vprašal neki mlad Časnikar. Bogatin se je nasmehnil: * Vi lite, tega še nr hče ni vpraSal, toda če želite, vam povem: Tisti dan me je nami atil tovariš v razredu in sklenil sem se mu maščevati. Iglo sem pobral le zato, ker sem mu jo hotel zatakniti v klop, da bd ae nanjo zaobdel.« Zgodbice Maric Twain Je dobi nekoč pismo od »do ugledne osebnosti, nekega višjega državnega uradnika. Slavni humorist mu m utegnil ; odgovoriti, uradnik pa je zaman čakal na j kako obvestilo od njega. Naposled je poslal Twaimi znamko za odgovor. Čez tri dni je dobil od humoriste dopisnico: »Znamko prejel Pošljite mi še papir m ovitek!« Slavnega Puškina je visoko plemstvo sicer rado vabilo ▼ svojo sredo, a kaj pogosto mu je dalo čutiti, da je manj od njih. Puškin jim seveda ni ostal nič dolžan. Nekoč je prišel na večerjo, pa niso po-stili prostora zanj in so ga popolnoma prezirali. Neki nadut generali je med jedjo vstal s svojega sedeža in rekel, kakor da je pravkar zapazil Puškina: »Aleksander Sergejevič, kakšna Je rtat-lika med človekom m živaljo?« Puškin je hitro sedd na generalovo mesto in se odrezal stoječemu generaflu: »Človek je sede. žival pa stoje!« • Ko je praznoval RockefeHer svojo osemdesetletnico, je prišlo k njemu več časnikarjev, ki so ga hoteli tntervjuvati. Seveda je vse najbolj zanimalo to, kako je prišel Rockefeller do svojih milijard. In starec jim je povelal: »Ko sem bil še deeeieten deček, sem nekoč ves žalosten postopal po mestnih ulicah. Moji starši so živeli zelo siromašno in pogosto sem moral stradati. Ko sem s povefieno glavo tako hodil po ulicah, sem aagledal na tleh čisto navadno iglo. Sklonil sam aa, pobral iplo ta t* Jo zataknil v podlogo svojega suknjiča. Tedaj Ja prišel slučajno mimo neki veletrgovec. ki me Je videl. To mu Je bilo selo všeč. Zdelo se mu Je, da moram biti zelo pazljiv in varčen. Zato me je vzel k sebi ln poča« sem postal pri njem uradnik. Napredoval sem tako Moderen kostum po stari nosi Obleko slovenskega fanta iz okolice Prema na Notranjskem lahko brez večjih sprememb predelamo v moderen ženski kostum. Jopič in telovnik sta kakor v or^inalu rdečkasto rjave barve, obrobljena z ozkimi svetlosinjimi progami. Krilo je svetlorjavo (drap) ta ima pod pasom svetlosinje na-šlve v obliki dveh poševnih žepov. Bela, ob vratu nabrana bluza ln širokokrajen črn klobuk Izpopolnjujeta to moderno oblačilo, ustvarjeno po starih motivih. Obnovite naročnino! .Jlil v. >>•■ "s.; • M >»>;• -•.-.wX->..- » v***.. >:<«; T Berlinu zbuja pozornost možak, ki kaže popolno neobčutljivost za mraz. Tu ga vidimo, ko se po vsakdanji »snežni kopeli« suši na soncu Japonci so se Izkrcali na Novi Gvineji, vojna se približuje čedalje bolj Avstraliji. Nova Gvineja je »otok zlata«, >raj ptic in ognjenikov«. Po svoji velikosti je to drugi največji otok na svetu, njegova površina je tolikšna, kakor površina Švedske in Norveške skupaj. Njegove notranjosti večji del še niso raziskali, čeprav so novogvinejska zlata ležišča že -zgodaj priklicala mnogoštevilne pustolovce v deželo. V normalnih časih je ta velika dežela štela okrog milijon domačinov in 5000 belokožcev. Na severu se Nova Gvineja dotika ravnika, sega potem 2-iOO km proti jugovzhodu in je na tem koncu oddaljena samo še 150 km od Avstralije. Severni del otoka zavzema gorska veriga r. globokim soteskami in z vrhovi, ki segajo do 5000 m visoko. Severna obala pada zato mestoma naravnost navpično v morje, med tem ko je južna obala po velikem de-iu nižava, močvirje in džungla. Vulkanski stolpi na severu predstavljajo pcs3Vo atrakcijo tega velikega otoka. Njihovo rdeče žarenje je videti daleč na morju, a da se zemeljske globine Nove Gvineje še davno niso umirile, kažejo pogosti katastro-: Ini potresi, morski potresi in neštevilni vroči vrelci. Dgnjenižki otoki in koralne čeri, ki obdajajo Novo Gvinejo v gostem pasu, po vzrok, da je plovba v njenih vodovjih nevarna in da razpolaga celo avstralsko mandatno ozemlje le z malo dobrimi pristanišči. Ftabaul, glavno mesto otoka Nove Britanije, ki so ga Japonci že davno zasedli, predstavlja pravo izjemo v tem otočju. Nekoliko manjših pristanišč je v ho-landskern delu Nove Gvineje, v britskcm oziroma avstralskem delu otoka, ki ^a Imenujejo tudi Papuo, pa omenjajo vojna poročila v zadnjih dneh pogostoma Port Moresby. Pretežno vulkanska tla in tropska deževja dajejo rastlinju bohotno rast, večji del otoka pokrivajo neprodlrni, doslej neraziskani pragozdovi. V teh gozdovih ra3e-jo divje sladkorni trst, bambuji, palme vseh vrst in drevje z dragocenimi vrstami lesa. Poseben gospodarski pomen imajo kokosove palme in sagovci. Med domačini je omeniti poleg plemen, ki izumirajo, prvotne otočane Papuance in Melanezijoe. ki so se priselili pozneje. Ime >papua« ie malajskega izvora in pomeni »ko Taste glavo«. V rcsnici slovijo Papu- ancl po svojem izredno gostem in kodrastem lascvju. Melanezijci so veliki in vitki, njihova barva je zavoljo pogostega mešanja z drugimi plemeni svetlo rjava ali blf>-do črna. C-braze imajo za naš okus cdbiji-joče, potovalci pravijo, da so njihove oči zavratne in nezaupne. LJudožrstvo je na otoku cvetelo do koi-ca prejšnjega stoletja a še danes ni popolnoma izumrlo. Domačini se oblačijo kvečjemu v kratek opasnik, ostalo telo jim pokriva lišp in barva Kakor drugim divjaškim rodovom jim je poslikano telo namreč najbolj všeč. Znan je tudi njihov živo-barvni lišp ki ga znajo spretno sestavljati iz zob morskih volkov, peres in bisernih školjk, prav tako slovijo krinke, kt jih izdelujejo za svoje obredne plese. Sploh se kaže v vseh predmetih vsakdanje raoe, ki jih izdelujejo, izrazita nadarjenost teh primitivcev za umetniško oblikovanje. Otok Nova Gvineja se politično deli v dva dela, severozapadni je sestavljal del holandskega kolonialnega imperija, jugovzhodni je pripadal pred prvo svetovno voj_ no Nemcem, po njej pa so ga zasedli Britl ozir. Avstralci. Nemci so v tem delu odkrili ležišča zlata že 1. 1902, a so to prikrivali, ker si niso želeli, da bi postala dežela terišče pustolovcev iz vsega sveta. To se je tudi v resnici zgodilo, ko je dobila Avstralija mandat nad tem delom otoka ln je zvedela za nahajališča zlata. Zlata polja okrog Morabeja s® postala shajališče vseh mogočih človeških tipov. Pozneje so jim sledile velike ameriške družbe, ki so začeli zlata polja izkoriščati industrijsko, s stroji. Danes so morabejski zlati rudniki med najbogatejšimi na svetu. Zadnja leta so izvažali od tam povprečno po 12.000 kg dragocsne kovine, ki je predstavljala vrednost 2 milijonov funtov šterlingov. To je bila tudi najvažnejša postavka v izvoza Nove Gvineje in zaradi nje je avstralska uprava zanemarjala vse druge bogate viie dohodkov, ki bi jih dežela nudila. Zato je n. pr. že 1. 1938 uvoz po vrednosti daleč prekašal izvoz. Drugo važno izvozno blago je predstavljala kopra. dalje dragocene vrste lesa in biseri. 150 km široka Torresova morska cžina^ ki loči Novo Gvinejo od Avstralije, je znana zavoljo neštetih morskih volkov, a tudi kot eden s školjkami bisernicami najbogatejših predelov Juza?>-ga morja. BraMž Novozelandska vlada je sklenila sestaviti bataljon Maorcev za teritorialao obrambo. — švedski vzgojitelj! so započeli s članki v listih, brošurami, javnimi in šolskimi predavanji vneto kampanjo proti pustolovsKi literaturi, ki kvari dečke in jih oddaljujejo od učenja. — Kakor poročajo sedaj iz Tokija, Je pri napadu na Pearl Harbour padel tudi Izumitelj slovitih japonskih malih podmornic, kj jih imenujejo »žive torpede«, fregatni kapitan Naoji Izava. Pri tistem napadu oo uporabili, kakor znano, pet takšnih malih podmornic in med devetimi častniki, ki so s svojimi ladjicami pri akciji našli smrt, je bil tuli Naoji Izava. Ker je mogel biti akcijski radij tako majhnih ladij le majhen, je izumitelj že v naprej poskrbel, da ne bi prišle sovražniku v roke, temveč da bi se po končni akciji same uničile. —' V 3raunschweigu so iz voz cestne železnice pobrali vse klopi. Ti vozovi bodo ime'i odslej samo stojišča, in to zavoljo tega, xter bo na ta način prostora za 40 odstotkov potnikov več nego doslej. — V Tjolirsgu na Norveškem pletejo rokavice iz ovčje volne in človeških las. Takšne rokavice so baje izredno trpežne in tople. V Zedinjenih državah so začeli v jetnlš-nice uvajati celice s steklenimi stenami. Vlita železna omrežja dajejo takšnim stenam večjo trdnost zoper poskuse pobega, večja preglednost pa omogoča manjše število paznikov. V Nevv Yorku je umrl v starosti 51 let princ Dimitrij Pavlovič, sin ruskega princa Pavla Aleksandrovlča in vnuk carja Aleksandra II Sodeloval je pri umoru meniha Rasputina 16. jan. 1916 v palači kneza Ju-supova, svojega osebnega prijatelja. ZANIMIV SKLEP — Veste, moj sin študira že leto dni vojno zgolovino. — Kako ... ali se namerava poročiti? Obnovite naročnino! Telefonistka rešila mestece Stockbolmaki dnevniki poročajo o Juna-_ dejanju, ki ga Je izvršila, mlada fcsn-_. ^ bi redila prebivalce majhnega mesta ▼ Švedski pokrajini Svaniji. Te dni ponoči je reka Immeln, ki teče ■kosi mestece, prestopila bregove ba začela podirati vse, kar se Ji Je postavljalo na pot. Gospodična Johansonova, 20-letna telefonistka. Je Imela službo v telefonski centrali, ki Je kakšen kilometer oddaljena od kraja in Je spoznala veliko nevarnost. Namesto da Di mislila na svojo rešitev, se je zvezala % vsemi telefonskimi naročniki v mestecu, zbudila jih je iz spanja in jih opozorila na pretečo nevarnost, pozivajoč Jih, naj opozore še druge prebivalce in se spravijo čim prej na varno. Mlada ženska Je Junaško nadaljevala to svoje delo, dokler niso vode podrle šibke lesene zgradbe, v kateri je bila v službi, a tedaj so bili že vsi prebivalci obveščeni in so se rešili na griče nad mestecem. Truplo požrtvovalne telefonlstke so odkrili naslednji dan v nekem jezeru, kamor so ga zanesle razdivjane vode ZA SMEH EN KRATEK ČAS »Imam idejo, vredna je sto tisoč lir!« »Koliko hočete zanjo?«* »Deset lir!« • »Jaz bi vam vsekako nujno priporočal, da bi opustili kajenje. V tem primeru lahko živite še dvajset let!« »Da, toda ali ni že prepozno, gospod doktor?« »Ljubi mož, prepozno ni nikoli.« »Dobro, potem ga bom opustil čez des^t let« Vzdih »Morda je ča? res denar — samo da bi mogel človek o tem prepričati svoje upn'-ke!« »Kje pa stanujete v Chicagu?« »Nu, samo za lučaj rečne granate od postaje!« * »V vaših zadnjih romanih je najti fri-voine opise skoraj vseh nedostojnosti!« je kritizirala neka izživela dama pisatelja Eugena Sueja v družbi. »A katere ste še pogrešali?« je odgovoril pisatelj sočutno. Osrčje bitke: nemško divizljsko poveljstvo v železniškem voza ANE T A iz smeti Ob severnem robu Lipskega rase v višino ogromen grič iz smeti, ki ga hočejo počasi spremeniti v park, razgledišče ln zimsko sportišče. Imel bo talno površino 320.000 štirjaških metrov, višino 60 m in dolžino ; 800 m. Treba bo nič manj nego 7 do 8 mi- i ltjonov kubičnih metrov smeti in zemlje, da bo grič dobil tolikšen obseg. IMSERIRAJTE V „JUTRU44 Ena izmed metod pri medicinskih izpitih je bila nekoč ta, da so morali kandidati z nožem izvršiti rez vzdolž tenke, zarisane črte. Pri tem ne bi smel nož niti za malenkost na levo ali na desno iz črte, kajti v tem primeru je zabrnel zvonec. Skoraj vsi kandidati so v tej točki odpovedali. Nekoč pa je eden Izmed kandidatov vprašal profesorja, znamenitega kirurga: »Ali znate vi izvesti to stvar, gospod tajni svetnik?« »Niti v sanjah!« se je zasmejal profesor, »toda, Bogu bodi hvala, tega mi tudi ni treba znati!« »Zokaj ne? Boš od vas kot mnogo zaposlenega kirurga bi bilo pričakovati...« »Veste, še nobeden izmed mojih pacientov ni imel zvonca na trebuhu!« je odgovoril znameniti kirurg. naw ŠPORT Italija sprejela smučarske goste Reprezentanca ustaške mladine iz Zagreba v dvoboju z fiktorsko mladežfo v Cortini — Italija vodi po drugem dnevu z 52:20 točkam Preteklo sredo se Je v kraljici Dolomitov, dlvnem zlmovlšču Cortini d'Ampezzo, začel mladinski smučarski dvoboj med Italijo in Hi-vatsko, ki bo trajal do današnje nedelje in obsegal razen obeh alpskih disciplin tudi tek na 8 km in posebno konkurenco štafet na 4 krat 6 km do!gi progi. Hrvatska ustaška mladina je prispela v dolomitske gore že nekaj dni pred tekmovanjem, tako da se je kolikor toliko prilagodila na podnebje in si tudi nekoliko ogledala terene. Prvi dan telimovanja so se izbrani predstavniki mlade Hrvatske ln liktorske Italije — v vsaki reprezentanci je moglo nastopiti po 5 tekmovalcev — pomerili v teku na 8 km. Proga je imela okrog 200 m višinske razlike, bila pa je v glavnem prilagojena za mlade tekmovalce na smučeh. Nastop tekmovalcev in potek tekmovanja je spremljala velika množica ljudi, med njimi tudi številni predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Prva preizkušnja se Je končala z neoporečno in popolno zmago Italijanskih smučarjev, ki so med 10 razpoložljivimi mesti zasedli vseh pet najboljših, medtem ko so se morali gostje lz Hrvatske zadovoljiti z naslednjimi petimi. Zmagovalec v tem teku je bil domačin Muraro Bruno v času 35:12.3. Najboljši Hrvat 2eljko BoSek je potreboval za progo 49:30.1, pri čemer pa je treba povedati še to, da je bilo med njim in najslabšim italijanskim tekmovalcem, ki se je plasiral na peto mesto, skoraj 12 minut razlike. V skupni oceni je Italija ta prvi dan prejela 26, Hrvatska pa 10 točit. Naslednji dan so se mladi smučarji obeh prijateljskih držav spoprijeli v smuku na 4 km dolgi progi, ki je imela okrog 800 m višinske razlike. Tudi v tej disciplini je prišla ponovno do Izraza velika premoč mladega smučarskega rodu v Italiji, ki je očitno enako dober v konkurencah za teke kakor tudi v alpskih preskuša jah. Tu« v smuku so mladi Italijani ponovili uspeb svojih tovarišev prejšnjega dneva ln prav tako zasedli vseh prvih pet mest, nadaljnjih pet pa Je ostalo za Hrvate. V podrobnem bi bilo o tem smuku navesti toliko, da je zmagal domačin Zanettin Antonio v času 4:47,4. medtem ko je Ml najbolj« Hrvat njihov državni prvak Ivo fikeri, ki je presmučal progo v 5:50.2. Naslednja mesta so med Hrvati zasedli Herne s 6:01.2, Lapajne s 6:16, Vldas s 6:31.6 ta Frank s 6.43.4. v V skupni oceni se Je naskok Italije pred Hrvatsko še bolj povečal, ln sicer Italija po drugem dnevu z 52 proti 20 točkam. * Pred kratkim so se smučarska prvenstva končala tudi v Franciji. Nad 100 tekmovalcev se je udeležilo raznih tekmovanj, toda najmanj dve tretjini tehnično nista bili pripravljeni za tako važno preizkušnjo. Med smukaši se Je najbolj uveljavil James Couttet, ki je zmagal v smuka ln slalomu brez posebnih težav, medtem ko je v teku na 18 km prišel na prvo mesto neki Arnaud s časom 1:07.39. Med skakalci so imeli na tem tekmovanja najboljšega tekmovalca v Charletu, ki je dosegel z dvema skokoma na 56 ln 56.5 m 214.6 točke, prav dober pa Je bil tudi prej omenjeni Couttet, ki Je samo za pet desetink točke zaostal za zmagovalcem ln zasedel drugo mesto daleč pred naslednjim. Italijanska svetovna prvakinja Celina Seghl je pri nedavnem tekmovanju za državno prvenstvo ponovno spravila dva prvenstvena naslova, in sicer v slalomu tn v alpski kombinaciji, medtem ko Je v smuku zaradi hudega padca, pri katerem si Je pokvarila tudi prst na roki, ostala na drugem mestu za zmagovito Gabrielo Ansba-cher. Kaj je še novega Hrvatska — Italija v Genovi Dodatno k včerajšnji beležki, da je mednarodna nogometna tekma med Hrvatsko ln Italijo dokončno določena za velikonočno nedeljo 5. aprila na italijanskih tleh, objavljamo še naslednje vrstice iz zadnje številke »Gazzette dello .Šport«: »Kakor se je izvedelo, je italijanska nogometna fedcracija izbrala kot prizorišče za tekmo med Italijo in Hrvatsko — Genovo. V to obmorsko mesto Je Italija že ponovno odredila mednarodne tekme; omembe vredno je, da Je med raznimi takimi srečanji pred komaj štirimi leti nastopila tamkaj tudi nogometna reprezentanca bivše Jugoslavije, v kateri so bili nenavadno močno zastopani tudi hrvatski igralci, med njimi nekateri, ki bodo bržkone .zraven* tudi to pot. Bivše jugoslovansko reprezentančno moštvo je takrat Izgubilo z 0:4 ln bo zato za nas še posebno zanimivo Izvedeti, kako se bo sedaj na istih tleh godilo Hrvatom. * Milanski hokelsti so z dobrim aranžma- jem Se nekoliko podaljšali sezono, saj ao imeli pred dnevi spet goste iz Švice, ln sicer to pot hokejsko ekipo lz Arose. Italijansko moštvo, ki tudi to pot ni moglo nastopiti kompletno, Je zaigralo z vsem e lanom in je res zasluženo zmagalo nad gosti s 3:0 (1:0, 2:0, 0:0). Mariborski Rapid Je opustil — tako piše graška »Tagespost« — svoj tradicionalni naziv in bo v bodoče nastopal v nogometnih konkurencah kot Športna združba iz Maribora, v kateri je Rapid že tako Imel včlanjeno svojo nogometno enajstorico. Na vzhodni fronti je padel sudetskl Nemec ln podčastnik Paul Krauss, star 24 let. Krauss je spadal med najboljše smuške skakalce lz Sudetov in se je kot član nemške reprezentance udeležil tudi zimske olimpiade 1936 v Ga-Pa. V Stuttgartu je umrl ▼ visoki starosti 81 let znani nemški lndustrialec Robert Boscb. Pokojni je ustvaril velike elektrotehnične tovarne, ki se imenujejo po njem, ln Iznašel tudi nekatere tehnične pripomočke, ki so pospešili izpopolnitev ln razširitev Dieslovega motorja. Meddjska križanka Adamson bo moral v vodo Vodoravno: 1. kralj iz nemškega narodnega epa, 8. Adamova žena, IL sorodnik, ženin ali možev oče, 14. gora v Armeniji, 15. španska trdnjava, znana iz državljanske vojne, 18. kem. znak za prvino, 19. trinog, 20. vprašalnica, 21. papeževa kn*-na, 23. del telesa, 24. Puccinijeva opera (fon.), 2G. števnik, 28. strela. 29. vrsta lova, ribarjenje, 31. ime pisatelja Prusa, 33. pridevek Goethejeve matere, 34. reka v Srbiji, 36. hrvatska vprašalnica, 37. veznik, 39. močan eksploziv, Nobelov izum, 42. cilj Budhove vere: ničevost, 44. miselni utrinek, 46. staroindijski ep, 48. industrijska rastlina, 49. ime pisatelja Greya, 50. kot 18. vod., 51. stran neba. 52. človekovi paraziti, 54. tuj: veznik, 55. narodnjak, pristaš nacionalizma, 53. nikalnica, 59. portugalski morjeplovec (fon.), 60. časopisni oglas, inserat, 61. igralna karta. Navpično: l. smer, struja v literaturi, 2. kem. prvina, 3 nočno zabavišče, 4. muza ljubavnega pesništva, 5. vrsta toaletnega mila, 6. latinski veznik, 7. svečana predstava, 8. Lutrov nasprotnik (fon.), 9. stara mera za dolžino, 10. bolgarski osebni zaimek, 11. vrh v Julijskih Alpah, 12. snov iz katere se izdelujejo razni industrijski izdelki, 13. lesen hlod, 16. kem. znak za litij, 17. arabski konj, 20. vrsta poldragega kamna. 22. predplačilo, 25. dekla, ki pospravlja sobe, 26. predlog. 27. mesto na Poljskem, 30. švicarsko mesto, 32. nemški komponist operet (Netopir). 35. italijanska prestoln:ca, 38. mesto v Franciji, 40. francoska oblika ženskega imena, 41. stvar, za katero vedo samo nekateri, 42 hitro, brzo, 43. muslimansko moško ime, 45. obvezoval ni material. 47 špansko moško ime, 53. kot 36. rod., 56. kem. . nak za prvino, 57. veznik, 58. predlog. ReSitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 agitator, 8 parastos, 16 Romanov, 18 Prevost, 19 Irena, 20 ideal, 22 gobar, 23 Senj, 24 oder, 25 ap (je apostol), 27 jata, 28 daktil, 30 Dvorak, 32 oda, 34 roj, 35 Tuzla, 36 ano, 38 kanton, 40 ara, 41 tloris, 43 r r, 44 ep, 45 stola. 47 os, 48 MF, 49 Avar, 51 braniti, 53 Tebe, 55 Tir, 56 Srem, 57 Zevs, 59 tur, 60 in 61 plača, 62 Enare, 64 S (turm) Abteilung, 65 tlačan, 66 MendeL Navpično: 1 aristokrati, 2 gore, S imen dan, 4 Tanja, 5 Ana, 6 to, 7 Ovidij, 9 aplavz, 10 r r, 11 Aeg, 12 svoja, 13 tobakar, 14 osat, 15 stratosfera, 17 ker, 21 del, 24 Oton, 26 polt, 29 krop, 30 dualizem, 31 ralo, 33 Darvin, 35 tron, 37 nimbus, 39 ter, 40 ataman, 42 ost, 45 sreča, 46 Atene, 50* ar, 51 Brač, 52 Ivan, 54 et, 56 sla, 58 srd, 61 pl (je plemeniti), 63 ee. «.. .'-»n., DVOBOJ Ko je bil Saljlvec Mark Tvvaki de urednik nekega ameriškega časopisa, se je spri v družbi s častnikom. Prepir se Je končal tako, da je častnik poslal uredniku svoji dve priči in ga pozval na dvoboj s pištolo. Mark Tvvain ni rekel ničesar, temveč Je napisal častniku tole pismo: — Spoštovani gospod! Reševanje najinega n •sporazumi jen ja z dvobojem smatram aa pogrošeno in nevarno taktiko. UstreldH bi bodi« vi mene ali pa Jaz vas. Mane kakor vas bi bilo škoda. Zato vam dajem tale predlog: pojdite v gozd. poiščite tako debelo drevo kakor sem jaz in ustrelite te določene oddaljenosti vanj. Ce drevo nete, ste imeli prav vi Ce ne zadenete, imel prav jaz. Mali oglasi Sluibodobi beseda l -.60, taksa -Mt, M daianie aaslova aii ta iilro L 3.— Dobrega mizarja zanesljivega, sprejmem takoj. Warbinek. Miklošičeva cesta 4. 5H8-1 Kuharico in pomočnico sprejmemo za delavsko kuhinjo. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na naslov. Ing. Duktč, Kočevja__3173-1 Modistko sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modistka z večletno prakso«. 3181-1 Postrežnico za vsak dan od 7. do 16. iščem. Naslov v vseli poslov. Jutra. $250-1 Kuharja sprejmemo za delavsko ku-hinto. Plača po dogovoru. Ponudblfcz navedbo doseda-nie zaposlitve poslati na naslov: ing. Dukič. Ko-čevj.. _ 3172-1 Deklico zdravo, pošteno, dostojno, ki ima vesele do šivani« in hišnih del. spreime gospa. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Mladenk.a3. $19^1 Iščemo oskrbnika bo možnosti upokojenca, aa nadzorstvo poslopja z opremo na dežel;, prilika za postranski zaslužek, prednost imajo oženjeni r gostinsko usposobljenostjo. — Ponudbe z navedbo osebnih in družinskih podatkov, poš ijite na ocl. odd. Jutra pod značko »Obrat 400«, najkasneje do srede 18. marca. 3192-1 Služkinjo ia vsa hišna in vrtna dela vestno, sprejmem. Na£ov T vseh posl. Jutra. 3256-1 Postrežnico za 3 ure predpoidne iščem. Strel. ul. 26, priti. 3225-1 Kuharico srednjih let, k; opravlja vsa hišna dela, išče ma|hna družina. Reflektiram le na zanesliivo moč z večletnimi spričevali. Vprašati sa mo od 2. do 4., Slomškova ulica 3-1, desno. 3222-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj salon . • f.I_> o «. Vajenci ( kc) tteseda l -60 taksa -.60 rt daiame naslov« alt za šifro I 3.— Vajenca z« fotografsko obrt spreimem takoj. Studio Potrč. Selenburgova ulic« 6. 3284-44 H > Seseda l —.60. taksa —.60 ■t daianie naslova ali z« šifro I 3.—. Otruiki vusiN-b tepa akiauKb. |iut>ut. • kuUiv aa koles« pm^n. Naslov Medvedova S. fi> stila«. 5221 -6 Prodam veliko gosuimiku Kredenco. Naslov v vseh posl Jutra. 5109-6 Pozor! Veliko zalogu novih in rabljenih čevliev otroških ?alol m sneik prodan — piejmem vsa popravila, tudi galoše io sneike. Klav-ier, Vošnjakova al. 4 3261-6 Zenith uro prvovrstno prodan za 980 lir. Naslov r vseh posl. Jotfa. 52)2-6 Prodam ugodno dobro ohranjene: mehko garnituro Alt-Wien. sobno kredenco, velik naslonjač. oljnate slike, svilen lestenec, tenis raket in drago Ogled med 9. in 11. in od 13. do 16 are. Pred Škofijo 19-11. 3271-6 Nemško konverzacijo združeno s sprehodi, želim dajati odraslim in otrokom — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nem-šščina«._3215-4 Francozinja nudi damam konverzacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francozinja«. 3303-4 Diplomirana filozofka poučuje slovenščino, italijanščino, nemščino, francoščino in vse zimnaziiske predmete Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 3322-4 Beseda l —.60. taksa -.60. >.t daianie naslova »1«. zs šifro l 3.—. Diamonfosfat »FLORA«, sol za gnojenie hišnih in vrtnih rvetlic. Zelo Vara bodo uspevale. — Razpošilja s« po pošti in železnici. — »Petronafta«. U ubijati«. Tjrševa 35«. 2905-6 Prodam kompletno spalnico 2 *so posteljnino, jedilni in vinski servis za 6 oseb Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3102-6 Prodamo lepo spalnico, salonsko garnituro, vrtno opravo in velikega psa, volčjaka-čuvaia. Vila, Streliška al. 26. 3209-' Otroški voziček globok, dobro ohranjen, — proda Miklavčtč, Kreditna banka, 6. nadstr. »251-6 Sedežno banjo malo rabljeno prodan) Sa-aovic, Cesta 29- okt. 6. 3238-6 Prodam modrrvc za eno postelio.— Naslov v vseh posl. Jutra. 3237-6 Gojzerice št. 42, nove, prodan. Naslov v vseh posl. lutra. 3241-6 Prodam radi selitve, po zelo ugodni ni ceni dve originalni perzijski preprogi, velikosti 2 krat 1.50 m. zelo lepih barv. Vprašati in ogledati dnevno od 9. do 1). Ju-bičev« ul. 5-11, lev«. »217-6 Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh posl. Jutri. 3227-6 šivalni stroj Singer, samsko sobo. ga-šperček. mize ui razno ali skupno Ifroiaško delavnico, v centru, prodam. Naslov v vseh posl. )utra. __>22»-6 Krojaški šivalni stroj Smger, radio Eumig 4 + 1 n« 5 valovne dolžine prodam za 1200 lir. Pred škofijo 19, hišnik. 3243-6 Prodam 3 m svetloplave schantugs-•vile in 4 m rožaste prave svile. !z prijaznosti na ogled v salonu Mire Skahar. Ulica 3. maja (Aleksandrova e. 5. H. 3286-6 Gojzerice skoraj nove, nepodkorane, fino krom usme ŠI. 43 — prodam. Naslov t rseh posl Jutra. 3278-6 Prodamo serežno banjo iz cinkove pločevine. VpnŠTi »Ohno->.< Voimtkova ii. 24. 3275-6 VVerthcim hlagalna železna, ugodno naprodai. Naslov v vseh posl. Jutra. »274-6 Kupim iiMum guu»iia»t» te* IV— U mn votline. 15—20 ■ doii« o«. CeimovM. f teb oje. »IS6-7 Buteljke ia razne diuge t teti en »ce. očiščene, kupmc Medama. Liubliana, Židovska al 6. 3214-7 2imo od modro«.ev kupim. Slavit, lapetnik. Cesta 29. oktobra 5 (Rimska). »212-7 Jedi)nic«i « selo Jutitai «iaik, u hiastovinr črou. ugodno piodacn Miu>rk<»> '8 I. 5254 12 Rabljeno spalnico z« I ali 2 osebi kupim.— Ponudbe M ogl odd. Ju-• Dobro ohrtmena« 5253-12 B/rrrjuEi Mit i ).— tra pod Kupim 5000 steklenu pol .4 I. — Komad plačan po 4.50 lire Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »čiste steklenice« 2765-7 Steklenice kozmetične od lasne ali kolinske vode, kupim. — Frizerski salon »Polanc«, Kopitarjeva 1. 3281-7 Kupim dobro ohranjene ribiške škornie. Baucar. Medvedova 28. 3304-7 Karbid in vreče vsako količino kupimo in plačamo dobro ceno. Generator delavnica. Tyrševa c. 13. levo dvorišče (Figovec) tel. 2927. 3511-7 Gnoj, vleian pomešan s komsktm in kur-■ im, prodam 40—50 vrtt. Maric« Perklič, Stožire 1S0. poleg gostilne »Pod f.ipi-co«. 3302-6 Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe pod šifro »Plačam« na nei. odd. Jutr«. 5296 6 Ženski čevlji štev. 38 in več ženske obleke naprodaj. Gledališka 4 IH. 3314-6 Radio-aparat 3 valovne dolžine, rabljen, prodam. Predovičeva 32-1. 3320-6 Skunks-muf in persianer ovratnik prodam. Stari trg 21-111. 331S-6 seseda l -.60. taks« -.60. za daianje naslov« tli u iifro l ».—. Volnene, krojaške pletilske, šiviltske odrezke, ovčjo volno in mešane bombažne odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuje »Jugovolna« Tjrrševa 41 — nasproti st. Krištofa. 3063-7 Krojaške volnene odpadke pletilne nove ostanke, li- viliske tfei volnene jopice kupuie po najviln dnevni c«ni R. Viinievec. Volarski pot 1. 2898-7 Krojaške odpadke volnene ia ootiioozm pieuisfce tei »ivilsfce od reške kaKor rae teluultu 'Klpad ke kupuje Oer^ man Hrenov«, S 4< Lestenec iz krnul. stekla, po motnosti starinski »Biderma-yer«, kupim. Našlo« * vseb poslovalnicah lutra. »15S-7 Seno in drva za kurjavo ribtmo vsakega blaga po več vagonov Ponudite nam seno * balah sladko, pol sladko in kislo. drva trd« cepantce Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Takoj (Seseda I -.60 taksa - 60. ra daiantt naslova ali ca šifro I 3.— Antikvarične knjige Vee vrst« &ntikv..ri£nlh knjig od n*Jst«reJStb do najnovejših kupuje -knjigarna Janez Dolfe»n T?. TM Beseda L «.—. Uksa —.6«. za daiaaje naslova ali U šifro I ».- Prodam no* 5cevm Phiiips radio, zadali model 486 bis, za 3000.— lir. Cesta v Rožno dolino S. »204-9 Radio in gramofon ugodno prodam. — Liubič, Topniška 16, Bežigrad »190-9 Radio znairike »Hornvpkon«, su-per, lk+1, vse valovne dolžine. oprodam za 3000 Ur. Naslor t ogl. odd. lutra. 2362-9 Blaupunkt in Marelli 5cevaa radioaparata, ugodno prodamo. »Interpromet«, Ul. ». maja 10, tei, 32-33-»256-9 mi^tnvlo beseda I -.60. taksa - 6C. u jaiame naslov« aii za iiiro I 5.—. »1»7«. »157-7 Dobro ohranjen pisalni stroj prenosen (por table J dober materiial. kupim Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Nujno«. »178-7 Avto »Skoda« limuzina z generatorjem, v najboljšem staniu, s prometnim doroltenjem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5208-10 BMW motor 700 ccm. Super-Sport model, * odličnem staniu za 6200 lir naprodai Generator delavnica, Tyrševi cest« 1», levo dvoriiče (Figovec). »509-10 Tovorni avto 5 tonski, Ford. v odličnem stanju, predelan na pogoa r ogljem, ugodno naprodai. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Redka prilika«. 5510-10 Osebni avto Chevrolet Cabnolet, dobro uhranien. naprodai. Vprašati pri DESA. Celovška it 58. »279-10 INSERIRAJ V „JUTRUM! Pohištvo Mesed« I - 60. taks« - .60 '» iaianie naslov« ah ta šifro I ».—. Spalnica špertB«. in dve kuhinjski ppreini. ugodno naprodaj. Kolizeiska 4, dvorišče. Moderno spalnico in kuhiaio prodam Pod-milš/ikov« 14-1. pri To-polčnik. »170-12 Kuhinjsko opravo kompletno, novo ugodno prodam. Pri hišniku. Pri voa 4. »272-12 Nov kauč zelo širok (za 2 osebi) za 1800 lir naprodai. Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod iifro »Elegantno«. »»12-12 Kupim zemljišče piiUJCino im teksti. II" io varno v Liubnam ali okolici Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 ek stil na« 5147-20 6-stanovanjsko hišo ' s predsobami, lani dograjeno 1300 kv. m sveta oko-ii hiše. v svetokr žkem okraiu — takoi ptodain te resnemu kupcu z« if. mit d—7 ,ifb i vi lom > bližini Hiei»ei»o vt vestr ižčciii it I umi ali pit. Naslov . .sel. pv>-slov. Jutia i.>2 .'la Moderne spalnice različnih imitacii že nd Lir 4000 naprei in kuhini-ske oprave prodaja na-ce-nce mizarstvo Vidmar. Vod nikova 31. 5524-12 Oblatila Be>eda 1 -.60. .akta - 60. za daiame naslova ali za šifro 1 3.— Ugodna prilika Frodam krznen plašč l votlem. Ogledati Salon 2ivka Sever, Selenburgova 6-1 5206-15 Damske obleke lepe, in lepo moško obleko. prodam Ogled od 10. do 12. m od 15. do 17 ure: Aleksandrov« c. 4-111., k. 16 (Ulica 3. man). 5266-15 Obleka troie hlač in dve rimski sukmi, za manfšo, vitko osebo, naprodaj Na ogled v krouškem salonu »Moda«, Reslieva c. 8. 3294-13 Ištcm 1 *li J-sobno tianuvanie. Naslove se prosi na ogl odd pod »Mitna stranka«. 3280-2la Stanovanje dvosobno ali enosobno s kabinetom pu možnosti s kopalnica, išče mirna tričlanska rodbina za takoi ali pozneie v bližini Obit-ne šole ali Vrtače Ponudbe na ogl. odd Jutia pod »Sončno«. 5260-21 a Dvt M)bi »e/ai.i nun. točeni idtUn. .\t!i p«rsl luli. popolnoma V^liu » Dvc sobi ena iicoj>icfiil ena a balkonom. druga opreniliena s »uupoiabo kopalnice se od dasta takoi Pod Rožnik. XII-5 5506 23 Opremljeno sobo z dvema posteli.ima in posebnim vhodom, takoi od dam Naslov v vseh poslov Jutra 3288 23 Parcelo del dobrega sončnega vrta » Trnovem, ev celo vrtnarsko domačijo, s stano-vanisko hišo. pripravno za j obitnika, prodam. Cesta na ' Loko 22, Ljubliana 3276-20 Beseda l -.60. taks« -.60. it daiame naslova ali zs šifro I 3,- Kostanjev taninski les ponudite vsako množino ico nakladalna postaij ali gozd Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra cena«. 2595 15 Beseda t —.60. taksa -.60 za daiame naslova ali za šifro l ».—. Posojilo do 150.000 1" nujno iščem za dobo treh mesecev m za dobre obresti proti vknjižbi na 1. mesto nove šeststanovjmske ruše v vred nosti 400.000 Lii v Ljub liani Nujne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Si gurno naložen denar«. 5175-16 20.000 Lir posojila iščem na vknjižbo na hišo Nudim visoke obresti Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sigurno mesto«. 5226-16 Hranilno knjižico Kmetske do 25 000 ln kupim takot. Ponudbe nt ogl. odd Jutra pod »Dobro plačam I.« 5257-16 Lokjali Ueseda L —.60. taksa —.60. za daiame naslov« ali za šifro l ».—. Trgovina s sadjem na prometni točki, vpdia-na, dobro idoča, ie vsled bolezni naprodai. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. »11419 Lokal v centru prazen ali z invcntariem iščem. Odkupim tudi zalogo V poštev pride le mi nufaktura Naslov v vseh posl. Jutra. 3253 19 Prodam vilo 2-stanovan sko, konilortno, v bl.žim stare mitnice v Šiški, za ceno 340.000 Lir. Ponudbe na opl odd. lutra pod »Več 11 vrt«. 3289 20 Solidni gospe ili cosrodični oddam takoi lepo prazno sobo Karlov ška 20-1. levo 3287-23 V Šiški prodamo lep obiekt z zelo donosno obrtio Naprodai ic tudi lepa parcela Uj;od nu Ponudbe na ogl Jd Jutra pod »Šiška VII« 3275-20 2 prazni sobi solnčni, »epaiiram v lepi mirni hiši, oddam solidni, samostojni dami Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 3207-23 I Prazno sončno sobo s souporabo kopalnice, oddam boljši samostotni osebi Naslov v vseh poslov. Jutra. 3229 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v mestu išče soliden stalen go spod. Ponudbe pod »<*.ista« na ogl odd hitra 3319 J3a Uprimljeno mbo Uc«, Ponudb« .u ogl. odd lulia Pod .Si|(urna piačiuiM. 1252 23« Boljša sostanovalka t lastno postelio m po-,tel mino želi pnti » čisto in zračno stanovanie s souporabo kuhinje Na želio bi pomagala dopoldne v gospodinjstvu — Pismene ponudbe ie poslati na ogl odd jutra pod »Solidna«. 3216-23» Oprcm'jcno scbo prepiosto. po niožno>t s posebnim vhodom. b'il v sredini mesta, iščem Po nudbe na ogi odd lutra pod »Liubliančan« 3265 23» Mirno sobico ^pamano iščem za t.ikoj Ponudbe na ogl oddl Iu tra pod šifro »Tako 1*«. 3321 23« INSERIRAJ v t,ju ! Večjo trgovsko hišo v prometni ulici Liubliane. zaradi družinski razmer prodam za 600 000 Lii odn zamenjam za mamšo. Le resne ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Prometna« 3516-20 2-sobno stanovanje v Sp Šiški, oddam proti odkupu nove pleskane spalnice. Informaciie Gallusovo nabr. 7-11. 3197-21 Komfortno 3-sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pri tiklinami oddam za mai. Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Severni del« 3146-21 Dvosob. stanovanje preprosto, celo hišico, od dam maločlanski družini z nekti gotovine. Cesta na Loko 22. 3277-21 Lepo sobo s »oupoiabo Kopalnice oddam takoi. — Lapajne, Tr žaška c. 10, vis priti 322^ 1} Sostanovalko boliio gospodično. spre, mem v lepo čisto »<>bo s 15. marcem ali I aprilom Tomažič, Sv. Peti a c 30. zvonec levo. 3164-23 Sobo oddam takoi booiemu go spodu. Tržaška c. 14 pn tličje. 3261-23 l Sobo i posebnim vhodom takoi > oddam gospodu Komen skega 16. ' 3267-23 Sobo oddam em ali dvema go spodičnama ali zakonske mu patu takoj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 3264-23 Opremljeno snbo v centru mesta >>ddam Nj .lov v vseh posl. Jutra. 3317-2» Opremljeno sobo takoi oddam Cest« ♦ Rož no dolino št. 9. 331 La lompada di quatita prodotto nello stabifimento di Milo no deflo TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostno Tarnico prolzvcjono v Milanu v (vornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGS^ Za odlično obitelj iščem za ukoi komfortno stanovanie 2 — 3 sob, event opremljeno Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Pla čam dobro«. 31)6-21a ----- Dvosob. stanovanje I išče dvočlanska družina za takoj ali pozneie. eventu e!no zameni« z dvosobnim na Viču Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »M.rna 400«. J119-21a Dotrpela Je naSa ljubljena mamica, žena, hčerka sestra, svakinja ln tetka Binca Malovrh rej. Ctrln Komfortno stanovanje 5 sob in kuhinie. ♦ stro gem centru, iščem ali me num. Naslov v vseli posl Jutra. 5198 21« Stanovanje eno tli dvosobno t pn-tiklinami išče samo ena oseba, stalen in dobei plač nik za april, maj ali iuni|. v centru. Plača tudi od-stopmno. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »300«. 3215-2U Prevldena s svetimi zakramenti je umrla dne 1. marca t. t. v Trbovljah Pogreb se je vršil istotam TrOovlje-L.jubljaiia-Martbor-Lo&kl potok. 2alujoče rodbine: MAIaOVRn. OTKIN. ŠIKKEIl. FETTirii Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naSe nepozabne Cl fer' Lokal maihen, oddam takoi na Celovški 44. Vpraiati pn Stopar. »298-19 V centru mesta se odda svetel, zračen lokal za skladišče ali pisarne. . v I. nadstr Naslov v vseh posl. Jutra. »299 19 Stanovanje za 2 drui člana, v cen tru ali nedaleč, išče z« takoj ali pozneie točen plač mk Naslov r vseh poslov. Jutra. 5228 21a t- ali 3-Mtbno stanovanje z vsemi pritiklinami » tre dim mesu išče ttareiši za konski pai brez otrok za I april event I mai Cenjene ponudbe na ogl odd Jutia pod »Točnost 1319«-3220-Jla Nagrado v maščobi dobi kdoi preskrbi — 2—5sobno stanovame dr-iavnemu uradniku Tri odrasle osebe Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno v Liubliani« 5248 2la Mlakar Berte roj. čebron se najprisrCneje zahvaljujemo. Iskrena Hvala čt. duhovščini za tolažbo v njeni bolezni in za poslednje spremstvo Posebna zahvala gospodu Set -zdravniku dr Neu-oauerjn. I" je trudil, da reši njeno mlado življenje in do poslednjega diha blažil njene muke Hišnemu zdravniku LeoniSča gospodu dr Cadežu, gospodu dr. Ra-kuljiču ln gospodu dr. Ahčlnu za vso pomoč in naklonjenost - prisrčna hvala. Istotako srčna hvala čč. sestram usiniljenkam. ki so jo stregle z vse neutrudljivo potrpežljivostjo. Vsem prijateljem in znancem, ki ste jo v tako obilnem številu spremili ln počastili na nJem poslednji poti ter darovali cvetje — se toplo zahvaljujemo. Sv maša zadušnlca bo darovana v torek, 17. marca i. 1942. ob 8 url v cerkvi sv Petra. Ljubljana, Rilenbergo, Aldussina, dne 15 marca 1942 2E!>JKO MLAKAR — soprog starši — in ostalo sorodstvo E. Salgari: mar Roman Razen vonljivih zlatih banan ie prinesel tudi sadove stekleničevca, ki so na oko jjodobni smrekovemu storžu in hranijo pod svojimi luskinami prelesten belkast sok. V izvotleni buči je ponudil pulkvo. opoino pijačo, pripravljeno iz agave. Flibustirska trojica, ki vso noč ni bila zaužila grižljaja, se je s slastjo lotila zajtrka. Tudi ujetnika niso pozabili. Nato so se brezskrbno zleknili po kupu presnega listja, ki ga je bil črnec navlekel v kolibo. Zdaj so lahko počivali, kajti Moko je stal na straži. Ves dan se ni nobeden ganil. Komaj pa se je spet stemnilo, je gusar poskočil. Obstal ie pred ujetim Spancem. >Obljubil sem, da ti podarim življenje. Zato mi moraš povedati, ali lahko pridem v guvernerjevo palačo, ne da bi me opazili.« »Umoriti ga hočete!« »Umoriti!« je jezno ponovil flibustir. »Nikoli ne ubijam zavratno!« »Guverner je star. a vi ste mladi! Pa tudi v njegovo sobo ne bi prišli, kajti straži ga mnogo vojakov, ki bi vas takoi prijeli!« »Da je pogumen, vem « »Kakor lev!« »Dobro, znal ga bom poiskati!« Nato se je obrnil k čolnarjema, ki sta bila takisto vstala, in rekel Stillerju: »Ti ostaneš tu in boš pazil na tega človeka!« »Ali ne bi zadostoval črnec, kapitan?« »Ne! Močan ie kakor Herkul in mi mora pomagati. Pojdiva. Carmaux. privoščiva si v Maracaibu steklenko španskega vina!« »Ob tej un. kapitan?« »Se mar bojiš?« »Z vami bi šel tudi v pekel, če bi bilo treba, in zgrabil samega Beicebuba za nos! Bojim se le, da naju ne bi odkrili!« Nasmešek ie izpreletel gusarju lice. »Videla bova! Pojdiva!« je dejal. 4. poglavja DVOBOJ MED ŠTIRIMI STENAMI Čeprav je imel Maracaibo samo 10.000 prebivalcev. ie bil tiste čase vendar eno najvažnejših mest, kar jih je imela Španija ob mehiški zlati obali. S svojo krasno lego ob južnem koncu zaliva, blizu jezera istega imena, ki ga ie spajalo s kop-nino. ie bil naglo zadobil velik pomen ter postal skladišče za vse venezuelske proizvode. Spanci so ga bili zavarovali z mogočno trdniavo. ki so io oborožili z velikim številom topov Tudi na obeh otokih, ki sta ga zasanjala proti zalivu. so bili namestili močno posadko, ker se ie bilo zmerom bati napada strašnih tortuških gusarjev Ze prvi pustolovci, ki so stopili na to obalo, so bili zgradili lene hile Mnoge t*lač m bili seeidal* španski stavbeniki, ki so si v novem svetu iskali sreče Posebno mnogo javnih zgradb ie bilo tam. kjer so se zbirali bogati lastniki rudnikov in kjer so pri javnih veselicah plesali fandaneo in bolero Ko sta flibustirja s črncem neovirano prišla v Maracaibo. so bili na ulicah še ljudie. in taberne. kjer so točili špansko vino. so bile še polne Španci se tudi v kolonijah mso marali odpovedati svojemu domačemu malažanu in xerčanu Crai gusar ie iel korakati počasneie. S klobukom globoko potegnjenim na oči in čvrsto zavit v svoj plašč, dasi je bij večer še topel, je bistro opazoval ceste in hiše. kakor bi si jih hotel vtisniti v spomin. Na Granadskem trgu. kier ie bilo središče mesta. ie obstal in se naslonil na zid. kakor bi ga bila napadla nenadna slabost. Trg je ponujal očem Strahoten prizor Pred palačo, s katere ie vihrala španska zastava, ie bilo v polkrogu Dostavljenih petnajst vešal Trupla ki so visela na niih so bila vsa bosa in oblečena v same cunje razen enega ki ie imelo visoke škornie in ognienordečo obleko Nad vešali so krožili maihni. črni iastrebi. ki so očitno komaj čakali, da začno nesrečneži trohneti Carmau* ie pristopil h gusariu in rekel z globoko presunienim glasom: »Naši tovariši kapitan!« »Da. do maščevanju kličejo! Ne bo jim ea treba doleo čakati!« Poveljnik »e ie naglo otrese! eanienosti ki g« ie bila Drevzel« in z isdm!m' verski stooil v bliž- njo Dosado' Bila je krčma, kjer so se zbirali ponočnjaki. da si poslednjič omočijo grlo Tam je sedel za prazno mizo. Ker ni nič rekel, ie Carmaux naročil vina »Prinesi najboljšega xerčana. ki ga imaš!« je zaklical krčmarju v čistem biskajskem naiečiu »Zalivski zrak me je tako užejal. da bi lahko popil vso tvojo klet!« Krčmar ie pritekel in nalil tri kozarce Toda gusar se pijače ni dotaknil. Zatoolien ie bil v svoje misli. Carmaux je dregnil črnca in tiho dejal: »O naskokih sanjari!« Nato je radovedno oogledal okrog sebe in ustavil oči na šestorici možakov oboroženih z velikanskimi dolgimi navajami'. ki so ea radovedno onazovali. »Kdo so ti ljudje?« je vprašal črnca »Baski v guvernerjevi službi « »Rojaki pod drugo zastavo? Pha teh se ne bojim!« Baski, ki so bili zlili vase že nekaj kozarcev so se začeli ustiti Govorili so tako glasno, da jih ie Carmaux razumel. »Ste videli obešence?« ie vprašal eden »Nalašč zato sem orišel.« ie drugi odvrnil. »Te kanalie so zmerom Daša za oči' Enemu visi iezik iz ust Kar grohotal bi se človek!« »Rdečemu eusariu so vtaknili smotko v usta!« 'e rekel tretji. ' goitilno. 1 navaja: dolgo Mbljasto bodalo. Urejuje Davonn Ravljen. - Izdaj, a konzorcij »Jutra« Stanko Vtrant. - Trn Narodne tiskamo